>yjasf!i«iitiBii
ŠTEV. (NO.) 4. FEBRUARY 21st 1920. LETO (VOL.) XII.
A ¥ E M A RI A.
Izhaja vsako drugo soboto
Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St. Francis.	.
1852 W. 22nd PL: CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Suscrib-tion Price $2.00 a Year.
Published ' and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6. 1917. on file at the Post Office of Chicago, 111. Rv order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General
Entered as secnd-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, Illinois,, under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at special rate of October 3, 1917. authorized October 25, 1919.
ZA
MATERINA IN DEKLIŠKA DRUŠTVA.
imamo v zalogi
OBREDNIKE. VEZANE, 25,
SInAKE, (Badges, Regalije) z društveno medaljo, —
DRUŠTVENE zastave (Bandere)
Društvene uradne KNJIGE (REGISTER) ZA imena in mesečnino,
SV. OBHAJILA IN SEJE.
OBRAČAJTE SE NA NAS
ZA TE STVARI.
"AVE MARIA" 1852 W. 22nd PL, Chicago, 111.
ROJAKOM V MINNESOTI! Lepa prilika se naročiti na lista "Ave Maria" in "Edinost" za vse
slovenske rojake po naselbinah v Minn, je sjdaj, ko hodi naša zastop-
nica MRS. PREGLET okrog in nabira naročnino. Prav toplo jo priporočamo vsem rojakom! Vsem bode z veseljem postregla! uprava "Ave Maria" in "Edinosti"
KAJ PA ČAKAŠ
Cas poteka! Vse se draži! Tudi prava DELAVSKA LISTA "AVE MARIA in "EDINOST" bosta morala dvigniti ceno. In to se bode zgodilo takoj s 1. marcem. Do tedaj pa dobiš še
DVA LISTA ZA CELO LETO ZA* $350. Zato, prijatelj, kaj čakaš? Zakaj se ne naročiš takoj? Veš takoj se vsedi in napiši list: "Jaz se naročim na list "Edinost in list "Ave Maria". Prilagam Money order za $3.50
Na koverto napiši: EDINOST 1847 W. 22 Street — CHICAGO, ILL.
KATOL. DRUŠTVA!
Podpirajte Katoliško podjetje ter naročajte, ZASTAVE, BANDERE, REGALIJE, ZNAKE le pri nas.
Tu dobite vse najceneje, najbolje in najhitreje.
Poskusite!
"AVE MARIA"
1852 W. 22 Place
CHICAGO, ILL.
POSTNI ČAS
je tukaj!
Po cerkvah boste molili vsaki teden najmanj enkrat Sv. Križev pot.
Mi imamo v zalogi BROŠURICO "KRIŽEV POT" po 15c iztis.
Č.Č. gg. duhovnikom, ako jih naroče vsaj po 50 iztisov skupaj, damo velik popust.
Vsak vernik naj bi imel to knjižico. "AVE MARIA" •
1852 W. 22 Place
CHICAGO, ILL.
ZA VELIKANOČNO KOLEKTO
boste čč» gg. gotovo dali v kovertici podobice z vašim vošilom za praznike. — Mi vam jih poskrbimo prav po ceni.
Pišite nam! Mi vam natisnjemo na podobice, kar želite. "AVE MARIA" (	1852 W. 22 Place
CHICAGO, ILL.
Nekoliko prijateljskih besedi,
NAROD MOŽ — kako se to leP° sliši. Narod čigar
možje bi bili vsi trezni in resni možje, polni krepke možatosti! Možje resnih obrazov, globokih misli in premišljenih besedi. Narod čigar možje bi si vsikdar po resnem prevdarku začrtali svoje mišljenje, svoje besede in svoje delo! Narod, čigar možje se ne dajo majati sem pa tje kakor trs na vodi, ki se ne dajo preslepiti vsakemu sleparju ki pride k njim z nekoliko sladkimi, hinavskimi besedami. — Da, blagor se takemu narodu! Kako lepo bode napredoval! Kako mirno bode živel! Kako lepo se bode razvijal.
Nasprotno pa gorje narodu breznačajnih mož! mož omahljivcev, mož šviga-švagarjem, ki gredo samo za lastno dobičkaželjnostjo, ki so katoliški, ako jim tako bu-zines kaže, ki so proti veri, ako jim tam več dobička nese.
Katoliški mož, v katero vrsto narodov spadamo ameriški Slovenci? Kaj praviš o svojih voditeljih? So možje načel in prepričanja? So možje odločnosti in nesebičnosti ?
Kaj praviš o sebi?
Demokratizem je vlada ljudstva. Toda vladati pa mora res ljudstvo — "demos," ne pa par arogantnih ljudskih krvosesov.
Pri socijalizmu, kdo vlada?
TO JE RAVNO RAZLIKA.Med
scica Chicaskih voditeljev pod vodstvom Kristana. Ali morejo drugi kaj ukazovati? So svobodni? Ne! Kristan kihne in ves rdeč tabor
po Ameriki mora pokimati in mu voščiti: Bog pomagaj! Gorje pa če si upa, kdo drugače misliti! Stokrat gorje mu, kdor si celo upa kako besedo nasproti ziniti! Tisočkrat pa gorje, če bi se pa kdo še toliko spozabil, da bi se dvignil v protest! To bi ga nagnali! Vse titelne zmer-jajočega besednjaka bi mu zmetali v brk. Da, še kapitalist bi mu gotovo rekli. Vidiš to je kruto gospodarstvo.
Pa zakaj je tako? Ker delavci to puste! Zato ker se možje ne postavijo v bran! Zato ker si to možje puste.
Zato, možje, kar vidite, da ni prav ne pustite, da se godi! Bodite nevstrašeni junaki! Za dobro se vsikdar postavite, proti slabemu pa vsikdar nastopite!
Pa to je dolžnost vsakega posameznika.
In ko bi se vsak katol. mož zavedal svoje dolžnosti če bi bil vsak odločen junak proti slabemu, navdušen delavec za dobro, pa 'bi bilo drugače.
"7AKAI?" zakai Je me<^ nami tako, zlasti med nami katoliškimi Slovenci? Mr. Čagramov članek, da veliko misliti. Slovenski mož, prečitaj ga!
Da, "Zakaj"? Vprašaj se, katoliški mož, ki to či-taš? Morda praviš, zato ker je ta "tak," zato ker je oni "tak," zato ker so ti "taki," zato ker to ni prav in ono
ni prav
Dobro, prijatelj! Zdaj pa jaz tebe vprašam: Zakaj pa je ta "tak" in oni "tak"? Zakaj je to "tako" in oni "tako"?
Morda praviš, zakaj pa puste to, da je tako? Dobro! Kdo pa so TI, ki puste? Ki so taki?
Ali si že kdaj mislil, da si ti sam ta ti, da si ti — eden izmed teh, da si ti soodgovoren za vse te razmere?
Ti si član jednote, član društva. Zakaj so v katol. jednoti odborniki, ki bi delali vso čast svobodomiseljni jednoti, ki so pa v sramoto Katoliški?
Vidiš, za to, ker ti in tvoji sočlani volite take može! Zato, ker ti in tvoji sočlani molčite na vse, kar vidite da ni prav, zato ker ti in tvoji tovariši pravite: "Če se drugi noče pognati, jaz se tudi ne bom!"
NAŠIM NASPROTNIKOM i™ r:etili t0 števi'k°
rod našimi nasprotniki mi razumemo lie morda kakih naših osebnih neprijate-Ijev. Tudi ne onih katoliških mož, ki so se spozabili radi nevoščljivosti, in so nas malo napadli.
"Naši nasprotniki," so tu nasprotniki našega srca našega prepričanja! Našega Boga, vere in cerkve.
"Naši nasprotniki" to si mislimo one nesrečne naše slovenske svoje brate, ki so se dali rdečemu modernemu Turku — socijalizmu, da jih je izneveril lastni materi lastnemu narodu ter jih naredil v moderne janičarje, ki so se med nami zagnali s turško ibesnostjo proti "krščanski čredi" — proti svojim bratom, ki so še ohranili svoje prepričanje, ki še cenijo dragocene bisere, katere jim je kupil njih oče s svojo krvjo, da jih jim je mogel zapustiti kot svojo dedščino, in jim sku'ajo uničiti to dedščino.
To so oni reveži, ki so se udinjali močem teme, da pomagajo uničevati luč resnice, tisočletno presveto, ki so zlasti napovedali strašen boj Bogu.
Da, kako je tole žalostno:
Tam v lepi Sloveniji je na nekem pokopališču mal reven grob. Tam počiva — kakor napis pove — mati, verna slovenska mati. Kako je ta mati ljubila svoj sveti križ, ki ji krasi sedaj njeni grob. Kako je lepo učila svojega sinčka, da bi ga naučila ljubiti ta križ. Ko je bila stara in zapuščena, koliko grenkih ur ji je osladil ta križ, ko ga je držala v roki in iskala pri njem tolažbe. Ko je umirala ta mati, o kako z veliko pobožnostjo je polju-bovala ta sv. križ in molila, da bi njen sin ostal zvest temu križu. In ko je že izdihnila svojo blago dušo, ko je njeno materino srce prenehalo biti, ze ko je izdihnila zadnji zdihljej — še takrat je stiskala v mrtvi roki sv. križ in molila za sina, da bi ostal tudi on zvest temu
križu. Da, ta dobra slovenska mati počiva tam v v onem grobu.
Toda ta njen sin ? Tu v Ameriki je ! Urednik lista je! Med voditelji dela svojega naroda je. Toda kakšen je?Či-taj Kondatove izbruhe bogokletja proti temu sv. križu v gnjijoči roki blage njegove matere! Glej zopet Kristana, kako s temnimi pogledi stiska pesti, zbira okrog sebe enake bratce in glej, kako mečejo kamenje na ta križ nad grobom njegove matere! Glej kako skušajo ta križ podreti na tem grobu . . .
O, nesrečna mati! Ko bi ti to videla in vedela, ali bi ti ne počilo srce žalosti?
Da bi tvoj sin vsaj iz spoštovanja do tebe, do tvoje materine ljubezni, do tvojega materinega srca ne skru-nil tega, kar si ti tolikanj ljubila!
Ne, tudi te zadnje iskrice plemenitejših čustev ni več v tvojem sinu.
O, mati, če si pri Bogu, ne nehaj prositi usmiljenja za nesrečnega sina.
NE, KLETEV JE, - «
Ne, mi sovražimo samo zmoto, grešnika pomilujemo!
Odpreti jim zaslepljene oči, to je naš namen! Klic nazaj!
Slovenski sovražniki križa svoje matere — v imenu te vaše rajnke matere, ki je že mrtva, kliče list "Ave Maria" — nikari.
"Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?"
Povej, dragi sovražnik božji, zakaj preganjaš Onega ki te ljubi? Kaj hudega ti je storil?
Ali ti je gospod Jezus storil kaj žalega?
Če ti ni, čemu ga napadaš? Čemu pljuješ vanj? Čemu ga bičaš? Še črvička v prahu pri miru pustiš, ako ti ni storil nič žalega!
Če ne veruješ vanj, potem moraš biti samo v razumu zmešan, ako se zaganjaš v nekaj, o čemer si prepričan, da niti ne obstoji. Norec se bori proti nečemu, kar si samo domišlja.
Ti je katol. cerkev storila kaj žalega? Dokazi!
Ti je storil kak duhovnik, kaj žalega? Dobro če že hočeš napadi njega! Čemu potem biješ po nedolžnem — po Bogu? po cerkvi?
"Pisl bindiš, pisel tajč, pisl supn, pisl flajš" — to je štajerskih Slovencev psovka za narodne omahljivce, ki so z Nemci, Nemci s Slovenci Slovenci, ali recimo raje, ki so nič!
Taki so tudi pogosto naši Ameriški slovenski katoliki.
Ali vidite ameriške katolike? Ej, kako smo še daleč « njim!
Ali ni čas, da gremo za njimi?
"Kdor ni z menoj, je zoper mene," t. j. s tem da kdo ni s celim srcem in življenjem s Kristusom, je s tem že proti Njemu.
"Kdo z menoj ne pobira, ta že raz^ stresa."
Ali si pomislil že kdaj pomen tc^ besedi?
Kaj je $3.50 danes? Nič. In vendar plačajo za celo leto naročnino.
za dva lista! Tri dolarje za dva lista, za celo leto, kaj ni to vredno? — Hiti!
ČRNI DNEVI V RDEČIH ČASIH.
Po časnikarskih poročilih sestavil K.
(Dalje)
ANTOR Zofron je zapustil stanovanje duhovnikovo v silni jezi. Pred hišo se je še enkrat v jezi obrnil nazaj proti stanovanj "sveštenika" Epi-fanija, požugal, grdo zaklel in odšel proti domu.
"Kje si pa bil, Zofron," ga nagovo ri znani glas ravno pred Kugelste-novo trgovino.
Zofron je bil tako zamišljen, da ni videl nikogar na ulici, dasi je srečal par sosedov.
"Pa tako si razburjen? Pojdi notri, ti dam "enega" To ti bo potolažilo tvoje razburjeno kri." Bil je to Kugelstein.
Zofron se je vstavil. Ni si dal dvakrat reči tega lepega povabila. Saj je sam čutil potrebo, da si "pomiri" svojo veliko razburjenost.
"Dobri večer, gospod Kugelstein," je slednjič pozdravil. "Saj res! Prav potreben sem enega."
In šla sta v trgovino.
"Kje si pa bil, da si se tako razburil?"
Zofron je v začetku v zadregi molčal. Častitljiva postava blagega duhovnika je vendar naredila globok utis nanj. Bil je jezen in razburjen, vendar pa se je oglašal njegov plemenitejši čut v duši in ga svaril.
"Ali ni imel Oče Epifanij prav?" je kričal ta tajni glas?
In nehote je moral priznati, da je imel duhovnik popolnoma prav, da res ni pravilno od njega, da tako živi. Tudi njegova vernost je že zmagovala.
Zato ni hotel Židu povedati, kje je bil in kaj mu je duhovnik povedal.
V prodajalni je bil že preje sosed Zofronov, katerega je Žid imel tudi že precej trdo privezanega na se, kajti precej je že prepil, pa ni plačal. Ko je bil pa pijan pa itak ni vedel, koliko je Žid pripisal k njegovemu računu.
"Hej Zofrone, kar sem sedi, bova katero zapela. Kaj bi se držal kislo! Vesel bodi! Hej, Kugelstein le še enega prinesi. Tega bode pa Zofron plačal. Kaj ne, Zofron."
Zofron se je tovariša ustrašil. Grešniku se vedno vest zbudi, ko se sreča s tovarišem greha. Posebno danes mu je bil neprijeten gost.
"Beži domov!" mu je klicala vest!
"Pa nalašč ne grem!" je zmagala slednjič njegova trma!
In tako se je vsedel k sosedu in molčal, ko je zanj naročil "vodko."
"Pa naj bo! Toda samo eno mero !"
Toda ko sta spila prvo mero, naročil je sosed na svojo "kredo" še še eno merico.
Tako je počasi židova vodka začela vpljivati na možgane in na srce. Možgani so zgubljali oblast nad srcem in jezikom. Saj veste, če pa ti dve stvarici enkrat uideti izpod stroge oblasti razuma, da je "joj!" Tako se je tudi pri Zofronu začelo odpirati srce in se tajati, jezik se je začel pa razvozljavati in postal je zgovornejši. In tako sta bila prav kmalu v živahnem pogovoru. Beseda je dala besedo in tako sta slednjič prišla v svojih pogovorih tudi do "očeta Epifanija". Tu je pa Zofron v svoji "ginjenosti," zaupal svojemu sosedu, kaj se je prav kar zgodilo v župnišču.
"Pomisli, zažugal mi je celo, da me bode odstavil od službe."
'Kaj? tebe od službe? Kdo? Kdo?'
"Da! To sem tudi jaz rekel. Kdo me bode, pa zakaj ? Rekel je, da moram pustiti Kugelsteina . . ."
"Kdo je rekel, da moraš pustiti Kugelsteina?" seže v besedo Žid, ki je ravno stopil zopet v prodajalno in čul te zadnje besede.
Zofron je bil malo v zadregi, ker toliko še ni bil vinjen, da bi ne vedel, kaj govori. Ne bi rad povedal židu, da je duhovnik bil proti njemu.
"Kdo je to rekel?" je zato še enkrat ponovil žid, ko mu Zofron na prvo vprašanje ni odgovoril.
"Kdo drugi kakor njegov duhovnik, odgovori sosed mesto Zofrona.
Žida je to vidno zanimalo.
"Kaj? Oče Epifanij je rekel, da me moraš pustiti?"
"Da, da! To je rekel!" odgovori Zofron.
"Zakaj pa?"
Zofron je videl, da je vjet, da mora sedaj povedati židu celo zgodbo.
"Ha, ha! Oče Epifanij prepoveduje kantorju Zofronu, da ne sme več biti vesel! Ej ?"
"Kaj se jaz zmenim za "sveštenika," ojunači se Zofron. "Saj sem star dosti in sam svoj gospod!"
"Tako je prav, Zofrone!" pohvali ga žid in potolče po rami. "Seveda "sveštenik" bi raje videl, da bi ti svoje rublje njemu znesel."
"Tako je!" je pritrdil napol pijani sosed.
"Vi mužiki tli v Krasnaja ste le preveč suženjski do tega vašega "sveštenika." Kaj njemu mar, kako vi živite! On naj se Ibriga za svojo službo, vas naj pa pri miru pusti!"
"Tako je!" sta pritrjevala oba pi-
jana "mužika."
Vendar žid je izvedel dovolj. Zato je odslovil oba pijanca, dasi nista nič kaj rada šla. Toda žid je imel danes važnejšega posla, kakor pregovarjati se s pijanci. Pričakoval je nekoga. To se mu je videlo. Kajti od časa do časa je šel ven iz prodajalne in gledal po cesti proti Moskvi.
Ni še dobro odpravil pijana mužika, ki sta odšla vsak proti svojemu domu, ko se pripelje od te strani lep voz in na njem štirje možje.
Tiho so vsi poskakali iz voza in vsi odšli z Kugelsteinom v hišo. Ku-gelstein jih je peljal v zgornje nadstropje, v malo izbico, kjer je vedel, da bodo nemoteni.
Takoj na to je zaprl svojo prodajalno in se tudi on pridružil prišle-cem, katerim je postregel z vročim ruskim čajem.
Dolgo so se pogovarjali v tej mali sobici. Morali so to biti zelo skrivni pogovoril, kajti sobo so za seboj skrbno zaklenili, Kugelstein je še pregledal vse sobe in potem šel še enkrat ven in šel okrog hiše, če bi bilo kaj sumljivega. Potem je prišel nazaj in se pridružil pogovorom. Govorili so tiho skoraj šepetaje. Zid Kugelstein je bil posebno zgovoren. Večkrat je vpletel v svoj govor tudi ime "Epifanij."
Po obrazih teh štirih tujcev soditi, so bili trije očevidno židje. Krivi nosovi, oči, posebno pa njih izreka črke "h" je pričalo o njih Abrahamovem potomstvu. Četrti je bil lepo obrit, samo pod nosom so mu rastle male brkice, na katere je bil vidno ponosen. Kajti pri vsakem stavku je segel po njih in si jih po-gladil. Govorili so v nemščini. In ako bi smeli soditi po njegovi izreki nemščini, obsodili bi ga za trdega "Prusa! Starosti je bil nekako srednje možke. Morda ni imel dosti nad štirideset let. Na svoji suknji je imel mal pisan trak raznih barv, kar je pričalo, da je lastnik več od-likovalnih križcev in svetinj.
Precej pozno je že bilo, ko so skončali svoj tajni pogovor in po njih obrazih soditi, so bili vsi skraj-r,o zadovoljni s pogovori.
Ko so končali svoj pogovor, so takoj vstali in šli v drugi del hiše, kjer so dobili malo večerje. Takoj na to pa so sedli na svoj voz in kljub temni noči, ki je med tem nastala, oddirjali proti Petrogradu.
Predno so odšli, stisnil je človek, ki je bil najbrže Nemec večji zavitek denarja Židu Kugelsteinu v roke, katerega je žid sprejel z veseljem, se na tiho zanj zahvalil in ga hitro stisnil v žep.
"Na svidenje v nedeljo v Moskvi," je še zaklical z voza "Nemec" Kugelsteinu.
"Dobro! Gotovo!" In voz je oddrdral izpred Kugel-steinove hiše v temno noč.
Zadovoljno mencaje svoje roke je žid Kugelstein šel v svojo hišo, jo zaklenil in se vidno zveseljen odpravil spat.
Prebivalci trga Krasnaja so pa zvečer že mirno spali in tiho je ležala lepa okolica v sladkem krepil-nem snu zagrnjena v blagodejno temo. Prav nič niso pošteni in miroljubni vaščanje slutili, kako so se prav kar spletale v njih sredini tajne temne zarote, moči teme proti njih življenju in njih bodočnosti. Ko bi bili mogli pogledati v temo pri-hodnjosti vsaj za 7 let naprej in bi videli, kaj jih čaka . . .!
Toda delovanje Judežev je vedno po noči, ker je to delo teme . . .
Le luna se je tako pomilovalno smejala na vas Krasnajo . . .
Tudi v eni hiši v Krasnaja še niso spali. Še je brlela mala lučka skozi okno ... pri Kantorju Zo-fronu.
"Kaj si iskala včeraj pri "svešte-niku?" je zarežal nad ženo, ko je prišel domov.
"Ali si bil pri njem?"
"Da. Toraj tako daleč gre tvoja zloba, da si me šla tožit "sveateni-ku?" je kričal.
"Ljubi Zofron! Nikar ne kriči! Saj veš kaj počneš. Kaj sem mogla drugega, kakor iti k njemu. Pomisli, ali morem mirno gledati, kako se potapljaš v nesrečno "vodko"? Ali morem mirno gledati, kako te nesrečni
. žid . . ."
"Tiho! Niti ne imenuj mi tega imena! Žid Kugelstein je moj prijatelj in kdor govori proti njemu, govori proti meni!"
"Zofrone, pomisli kaj govoriš! Toraj grd žid ti je več, kakor lastna žena lastni otročiči, da, več kakor si ti sam sebi? Ali ne vidiš, kako si zmešan ?"
"Rekel sem ti že, da molči in da me pu^ti pri miru .Jaz vem kaj delam in sem star zadosti."
"Lepo te prosim, Zofron! Pri tvojem Bogu te prosim! Poslušaj me! Nikar tako ne živi! Pusti Žida! Izgubil bodeš službo kantorja . . ."
"Saj tako ne maram več dolgo ostati v tej službi!"
"Pomisli vendar, kaj govoriš!"
"O jaz vem, kaj govorim! Imam že obljubljeno novo službo?" "Kje?"
"To je moja stvar!"
To je pijanega Zofrona še bolj razburilo. Prišlo bi bilo do tega, da bi jo bil Zofron gotovo udaril, toda blaga žena se je raje umaknila iz hiše in ga pustila samega.
Zofron je nekaj časa še robantil in kričal. Slednjič ga je "vodka" premagala in legel je ter zaspal.
(Dalje prihodnjič.)
Trije spominčki blaženosti človeka v raju so nam ostali: zvezdice, rožice in — otroško nedolžno oko!
O, kako je lepo človeško srpe, dokler je čisto, nepokvarjeno nedolžno !
Zato pa gorje onemu, ki pokonča to nedolžnost! Gorje svetu radi pohujšanja! Kdor pohujša katerega teh mojih malih, ki vame verjejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja!"
Vzemimo da nekdo pohujša eno nedolžno srce. To pokvarjeno srce zastrupi dva druga, ta dva pohujša-ta štiri , ti štirje 8, teh osem 16, teh 16 pohujša 256 .. . itd. tako strašno narašča greh pohujšanja!
SKA ŽENA
O JE bil ustvarjen ' prvi človek, tako pripoveduje starih Indov pripovedka, je bog Twasthri ustvaril ženo tako, da je združil milijon nasprotujočih se stvari in iz njih naredil prvo ženo. Čez osem dni je postal mož nezadovoljen ž njo. "Moj Bog," je rekel, "žena, ki si mi jo dal greni moje življenje. Neprestano klepeče, trati mi čas, za vsako reč godrnja in je vedno bolna." Bog mu je vzel proč ženo. Pa čez osem dni je postal mož zopet nezadovoljen. "Moj bog, pravi, moje življenje je preveč dolgočasno odkar si mi vzel ženo prvič. Twasthri mu je zopet nazaj pripeljal ženo. Zdaj pa je že po treh dnevih mož prosil boga govoreč mu : "Ne vem kako je to, vendar reči moram, da imam z ženo več težav kot prijetnosti. Prosim te, vzemi mi jo proč." Toda Twasthri ni hotel, ampak mu je rekel:" pojdi in pomagaj si kakor veš in znaš." "Pa jaz ne morem živeti ž njo," je kričal mož. In bog mu je odvrr;'.. -'Tudi brez nje ne mor*i irfveti." "Gor-
je meni, je zdihoval mož: Ne morem živeti ne ž njo ne brez nje."
Odkar je bila zapisana ta pripovedka jih je že tisoč in tisoč izkusilo enake bridkosti, o katerih ona pripoveduje. Resnica je v tem, da nista ne mož ne žena, ki sta združena po zakonu, popolna, odtod nezadovoljnost v zakonu. Ako se pa oba prizadevata popravljati vsak svoje napake, bosta s pomočjo milosti, katero jima deli zakrament sv .zakona postajala vedno boljša in tudi zadovoljnejša v zakonu.
Da bosta zakonska zadovoljna je treba spolnovati kratek nauk, ki ga daje apostol Pavel z besedami: "Žene naj bodo svojim možem podložne kakor Gospodu. Možje ljubite svoje žene in ne bodite čmerni proti njim." K temu pravi sv. Krizo-stom: Ženi zapoveduje apostol podložnost, ljubezen pa možu. Če tako vsak svoje stori, potem bo za-dovoljnost v zakonu.
Vsaka žena sicer ve, da mora biti pokorna svojemu možu, to ji zapoveduje sam Bog, to ji pravi zdrava pamet in naziranje vseh narodov, to ji veleva njena lastna korist, ne ve pa vsaka žena kakšna naj bo njena pokorščina. Zato rečem: žena naj bo možu pokorna iz nadnaravnih nagibov zaradi Boga in predvsem iz ljubezni do Boga. Torej ne samo radi tega, da bi se dopadla možu ali samo zato, da bi ne nastal prepir med njima ali da bi ne dala otrokom slabega zgleda. Ti nagibi so sicer dobri in upoštevanja vredni. Toda, da je pokorščina v resnici čed-nostna in za nebesa zaslužljiva, jo je treba izvrševati zaradi Boga. Ako ravno žena s tem nadnaravnim nagibom, da je pokorna zaradi Boga, ker Bog tako hoče; potem tudi ne bo nikdar vbogala moža, ako bi ji zapovedal kaj takega, kar je proti božjim zapovedim, kar je grešno. Ona ve, da je treba Boga bolj sluša-
ti kakor ljudi.
Krščanska žena bodi nadalje pokorna z veseljem in hitro. Tudi mož se mora prizadevati, da bo ženi storil pokorščino prijetno in lahko, torej, da vlada v hiši mirno, krotko in ljubeznivo, ne pa ošabno, gospodovalno in osorno. In če bi se mož tudi včasih v tem izpozabil, naj bo pa žena tembolj ž njim prijazna in lju-beznjiva, da z veseljem izpolni voljo možu. Taka pokorščina je Bogu posebno dopadljiva. Tudi velja beseda apostola: "Veselega darovalca je Bog vesel." Ravno taka pokorščina zasluži obilen božji blagoslov. S tako veselo in hitro pokorščino bo žena najprej pridobila moža; četudi se je treba včasih precej premagovati, je pa zato tudi večja in obilnejša korist. Godrnjanje in nevolja pa vse poslabša in ozlovolji.
Pokorščina bodi tretjič splošna to je žena bodi pokorna v vseh rečeh, ki niso grešne, tudi v takih, katere niso po njeni voljo ali okusu ali katere se ji zde težavne in zoperne. Se dobe žene, ki z veseljem in natanko ubogajo, dokler jim mož vse ugodi in ustreže ali če jim reče kaj storiti, kar si same žele, kar se jim dopade n pr. nekatera ima rada novo obleko, nov klobuk, pa ji reče, pojdi in si kupi; ali nekatera gre tako rada v moving picture, kako rada ga vboga, če ji reče, pojdi malo v moving picture. Toda, če ni mož včasih zadosti pazljiv ali kaj zahteva, kar ji ne ugaja — pa ji izgine vsa pokorščina, postane nevoljna, prične godrnjati in noče ubogati ali če že uboga, pa stori le z nevoljo in godrnjanjem. Lahko je ubogati, ke-dar je zapovedana reč človeku po volji in si sam to želi; to pa ni nič posebnega. Čednost prave pokorščine se pokaže šele tedaj, kadar človek pri neprijetnih rečeh premaga notranjo nevoljo in z veseljem stori, kar mu je zapovedano. Četudi so
včasih tež/avn/e okjolščine, vendar krščanska žena ne gleda na drugo kot na natanko in z veseljem izpolni v vseh rečeh voljo božjo.
Pokorščina žene bodi slednjič stanovitna. Se dobe žene, katere so pokorne le tedaj in tako kakor se njim ljubi in dopade. Ako so dobro razpoložene, jim pokorščina ne dela najmanjše težave; kadar so pa čmerne in sitne, potem si ne dajo v svoji trmi nič reči, ampak store, kar se njim ljubi. Druge so sicer v prvih mesecih in letih svojega zakona ko je še močna prva ljubezen do moža in je še življenje bolj cvetoče in neskrbno z veseljem pokorne in rade izpolnijo vse želje moža; toda pozneje, ko se je prva ljubezen bolj ohladila, ko zahteva življenje več
požrtvovalnosti, tedaj pa začne pešati njih pokorščina in namesto vesele pokorščine nastopi le prerado trpka čmerikavost. To pač ni popolnost. Kakor ibi se morali zakonski z leti bolj ljubiti, tako naj bi tudi pokorščina žene morala biti popolnejša po zgledu Zveličarja, ki je bil pokoren do smrti, smrti na križu. Taka pokorščina posvečuje ženo, ji podeli blagodejen vpliv do moža in je celi družini v obilen božji blagoslov.
REV. B. SNOJ O. F. M.
»iirsiiruir^irrilirfira
List "Edinost" prinaša tedenjsko krasne članke o našem ženskem vprašanju-Prav kar rojakinja C. piše krasni članek o krščanski materi.
Ne pozabimo, da ni v njem najmanjšega blagega čustva in nas še bolj nadleguje, ker ima upanje, da nam bo še bolj škodoval, kakor A-damu in Evi. Ni bil gotov, če bo pridobil Evo ali ne; napravil je le poskus. Pri nas se mu je pa že tolikokrat posrečilo.
Kaj bo toraj z nami? Ali naj kar obupamo? Nikakor ne. Bog je rekel v raju hudobnemu duhu: "Ona bo tebi glavo strla." Toraj je nekdo močnejši, kakor hudobnni duh in to je žena, Marija. Marija je naša mogočna varuhinja. Kdor se pa ne zateka pod njeno varstvo, je last hudobnega duha. Zato bodimo pod varstvom naše varuhinje Marije in njenim sinom, ali pa, v oblasti hudobnega duha; srednje poti ni.
Vprašanje pa nastane: Kje vidi hudobni duh največ prilike, koga bo najrajše napadel? Največ dobička mu nesejo mlada dekleta, katera so ravno dovršila šolo. Če dobi eno izmed njih, jih je pridobil na stotine in tisoče ljudi. Koliko pohujšanja, bo dalo to dekle, koliko drugih zapeljalo! Pa še več, kakoršna je dekle, taka bo mati, taki bodo otroci. Ali ni hudobni duh zapeljal
Mrs. A. Preglet in njena družina
Naša navdušena zastopnica v Gilbert, Minn.
SLOVENSKO DEKLE
REV. J. PLAZNIK.
OTOVO SE ŠE 1 vsi spominjate male zgodbice svetega pisma, katero ste se učili takoj, ko ste začeli hoditi v šolo. Dogodba je jako preprosta, zato pa ni manj važna. Bog je vstvaril Adama in Evo in ju postavil v raj. Bila pa sta u-porna in nista hote-tela Bogu služiti; zato sta bila izgnana iz raja. Morda si že večkrat mislil: samo eno zapoved sta imela in če te nista izpolnjevala ; jaz bi ne bil nikoli kaj takega storil. Sedaj pa premisli samega sebe. Prišel si na svet v grehu; bil si v oblasti hudobnega duha. Naš razum je slab. Leta in leta študira-nja vzame, če hočeš priti do tistega znanja, da rečeš, da ničesar ne veš. Naša volja je nagnjena k slabemu, ne samo pri onih ljudeh, ki živev smrtnih grehih, ampak tudi pri nedolžnih. Le poglej malega otroka, kako je pripravljen kljubovati ma-
teri, četudi ga ni nihče učil. Kako se otrok navadi greha, četudi ga ni nihče učil. Na drugi strani pa primerjaj Adama in Evo. Bila sta prijatelja božja takoj v prvem začetku. Njun razum je bil nekaj čudovito razvitega. Ne samo, da sta svetne stvari dobro spoznala, ampak poznala sta tudi Boga nezmerno bolj, kakor mi. V sebi nista nikoli imela slabega nagnjenja. Hudobni duh pa je bil tako zvit, da je kljub temu preslepil Evo. Imeti mora toraj strašansko moč. Kako tudi ne. Hudobni duhovi so bili nekoč visoki angelji. Eden najlepših je bil Lucifer, kar bi se po naše reklo jutranja zarja. Njegova moč je bila tolika, da si je pri svojem krasnem razumu še vseeno mislil, da bo močnejši, kakor Bog. Ko je bil pahnjen v pekel, je zgubil svojo lepoto svoje veselje, ni pa zgubil svoje moči in razuma. Zato se ni čuditi, da je znal preslepiti celo tako osebo, kakor je bila Eva.
Kaj pa čaka nas, ki smo taki slabiči v primeri s prvimi stariši. Ali nam hudobni duh zato prizanaša?
Evo s tem, da je obudil v njej napuh, častilakomnost. Ravno to dela hudobni duh v mladini. Ali ne vidiš v njej gizdavosti, upornega duha, neodvisnosti od predstojnikov. Komaj zapusti šolo, jo že vidiš v nedeljo popoldne, ko postava okrog cerkve in ogleduje izložbena okna, namesto, da ibi šla v cerkev, da s tem kaže, da je neodvisna, da se ne briga več za stvari, katerih so jo učili v šoli. Ali ne kljubuje vedno sta-rišem in hoče ostajati zunaj ? Ko pa se to zgodi, je zgubljena. Vse te občutke je vcepil hudobni duh Evi v srce; ravno iste vzbuja sedaj v mladini. Kje je pomoč, kje je rešitev? "Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi." Tu najdemo ponižnost in pokorščino. Od Marije se je treba učiti obnašanja. Zato pa morajo stariši, ki hočejo vzgojiti ubogljive otroke, učiti jih v naj nežnejši mladosti ljubezni do Marije, nikoli ne pozabiti otrok priporočati v njeno varstvo. Ko se čas šolanja bliža koncu, treba je, da mati nagovori svojo hčer, da stopi v Marijino družbo.
Sedaj pridejo pa pomisleki na strani mladine. Svobode hočejo. To je ravno, kar naj ima. Zato nas Bog pusti na svetu, da se svobodno odločimo za nebesa ali pekel. Ne smemo pa pozabiti, kar smo že slišali: "Liberty is not license." Nekaterim ljudem ne pustimo svobode, ker je svoboda pogubna za nje in za druge. Norec bi skočil v prepad, v vodo, bi ubil druge; zato se mu vzame svoboda, četudi norec misli, da so vsi drugi ljudje hudobni in neumni ; je pa le on sam, ki tako misli. Žival nima razuma; zato je treba, da ljudje skrbe za njo. Telička imajo v ograji, ne zato, ker ga sovražijo, ampak, ker bi podivjal na prostem, bi ga povozil vlak ali bi kam padel. Če človek gleda mladino, kako se večkrat klati okrog, se mora domisliti na to nedolžno žival. Mladina misli, da ni nikdo tako moder, kakor ona; podobna pa je norcu, ki misli, da so vsi drugi ljudje neumni, samo on je pameten. Svoboda je za
one, ki se znajo sami vladati in rabijo za to tudi potrebne pripomočke. Ameriško ljudstvo ljubi svobodo; zato pa ne živi, kakor divjaki, ampak ima organizovano društvo, vlado. Taka vlada, tako društvo so za mladino različna društva. Za dekleta ni boljšega društva, kakor je Marijina Družba. Tu najdejo dekleta pravo društvo za sebe, katero jih vodi po pravi poti. Društvo je svobodno, svobodno pristopiš, svobodno voliš uradnice.
Morda je pa to društvo preveč pobožno za tebe. Ali misliš, da imajo ljudje kako posebno spoštovanje do deklet,, katere se klatijo povsod. Že imajo svoje tovariše med propalo mladino. Kaj so taka dekleta? Orodje, s katerimi propaleži nasičujejo svoje podle strasti, potem pa jih zavržejo, kot ničvredno šaro. Ali se katera hočejo biti tako prosta, da ti dopadejo ona svobodna dekleta, rabijo vsako besedo, katero so ke-daj čule, katere se prosto vdajajo vsakemu pogovoru. Če bi bil zraven le en človek, ki je na glasu kot dober, bi zarudele in vtihnile. Kdo se briga za nje? Noben pameten človek ; vsi drugi pa toliko časa, dokler so jim v zabavo; potem jih pa zaničujejo in še pomilovanja nimajo za nje. Pa se ne bom mogla omo-žiti, če bom spadala v Marijino družbo! Človek, ki je v eni reči dober, ima spoštovanje tudi druge. Če pa prvo zaničuje, bo zaničeval tudi drugo. Kdor zaničuje Marijino družbo, bo zaničeval tudi vero in vse drugo, kakor tudi svojo ženo. Zato ne boš marala za takega, kateremu celo mati Božja ni sveta. Stokrat boljše je ostati samica, kakor pa poročiti se z ničvrednežem.
Če ti je toraj kaj na tem, da si dobro dekle, boš imela tudi nekaj poguma, za pravo stvar; odločila se 'boš za to, ker ti veš kaj je prav in ne boš omahljivka in poslušala, kaj drugi rečejo. Ali ne bi bilo žalostno, če bi en migljaj hudobnega jezika, ena zlobna poteza njegovih ustnic bila močnejša, kakor tvoja volja. Zato pa v edino pravo društvo, v
Marijino Družbo. Zakaj ? Zato ker je namen Marijine Družbe, da daje mladini navodila, kako se lepo živi. Članice se predvsem zavežejo, da bodo posebno častile Mater Božjo. Češčenje Matere Božje je brezmejne važnosti za vse vernike, ker je srednica med svojim sinom in nami. Bila je z njim zadružena na zemlji pri delu odrešenja; še tesneje je združena z njim v nebesih. Rada je pomagala na zemlji, še rajše sedaj v nebesih. Svetniki so vedno ponavljali, da pridejo vse milosti k nam po Mariji. Otroci Marijini polagajo vse zaupanje v Marijo. Zato molijo nji v čast v vseh potrebah, posebno dušnih, da najdejo pod njenim plaščem varstvo proti hudobnim zalezovanjem in skušnjavam, katere ob-dajejo mladino.
Mladina naj tudi posnema lepe čednosti svoje varuhinje, kakor ponižnost, potrpežljivost, pokornost, predvsem pa čistost. Družbina pravila povedo, kako se doseže ta namen. Taki pripomočki so: Prejemanje svetih zakramentov, družbeni shodi, vsakdanje spraševanje vesti, slovesno praznovanje Marijinih praznikov in dobra dela.
Dobro vemo, da ne žive vsi Marijini otroci po teh pravilih. Dejstvo pa je, da večina najde v nji potrebno zavetišče. Družba jim pomaga, da neomadeževano prežive nevarno mladeniško dobo, da dosežejo zrelo starost trdni v veri in čednostih.
Toraj, ali se bomo sramovali svoje najboljše matere Marije? Se bomo li sramovali biti njeni otroci. Kdor mater zaničuje, je ni vreden.
Da boljše spoznate vrednost Marijine Družbe, njene važnosti, kakor tudi dolžnosti, zato hočemo od časa do časa tu pisati o Marijini Družbi, o njeni ustanovitvi, o dolžnostih Marijinih otrok in kaj Marijine Družbe lahko store za obrambo svete vere, za časni in večni blagor našega bližnjega in celo za Boga samega.
Prostora bomo pa tudi imeli za vaše misli in poročila, kako ta družba pri vas napreduje.
"Če pred me padeš in me moliš, pa ti dam vsa kraljestva sveta," laže.
"Slepar, kako moreš dati, česar nimaš? Saj niso kraljestva sveta tvoja?"
Nič ga to ne moti. On slepari dalje in gorje, kdor mu vrjame in ga posluša.
Njegov konec je---pro-
kletstvo.
Dandanes je posebno delaven po tiskarnah.
Po slabem tisku skuša doseči, česar do sedaj ni mogel na razne načine, katerih se je posluževal.
Tu ga imate na sliki kot "šef — urednika" — ki nevidno sedi za pisalno mizo pri uredniku in ga drži za pero, da piše zanj.
Le poglejte ga, kako se sladko smeje! Kako se veseli takih le časopisov, katere piše roka krščenega človeka, katere vidijo možgani, ki so bili podučeni v sv. veri, katere plačujejo zopet — katoličani
O koliko veselja za hudi-čeka!
Kako se mu dobro zdi, ko je dosegel, da so naščuvani zaslepljeni katoličani napadli lastne cerkve, pometali iz njih sv. kelihe in jih oskrunili. kako se mu dobro zdi, ko so nekatere katol. družine se dale preslepiti, da so tako grdi pošasti na ljubo vrgli sv križ s stene po tleh. — Zato, rojak, če ti podpiraš protiver-sko časopisje, ali vidiš, koga podpiraš?
Vidiš čegavo delo plačuješ ? Vidiš komu služiš? In tako grdi pošasti boš ti plačeval za njeno pošastno delo?
Res? Hočeš res sebe tako ponižati?
Nad - urednik naših protiverskih listov.
do Boga, strašna nevoščljivost. In od tedaj je napovedal Bogu boj. Zato je splezal takoj v raju na drevo in zapeljal prve stariše. Nič ni dosegel. Ta greh je dal svetu največjo srečo — Odrešenika.
"O felix culpa." — "O srečen greh!"
Iz raja je šel in še hodi okrog kakor rjoveč lev po svetu, od naroda do naroda, od dežele do dežele, od mesta do mesta, od hiše do hiše, od srca do srca in divja, besni, slepari, kogar le more.
SOVRAŠTVO DO BOGA
je tako staro, kakor je star Lucifer.
Tam v nebu je bil "punt."
Za Bogom najpopolnejše bitje "Lučinosec" — "Lucifer" se je prevzel. "Non serviam" je zaklical proti Bogu.
"Dobro, nočeš služiti Bogu, bo-deš gospod hudega!"
In iz najpopolnejšega bitja se je spremenil v najgrše, v princip hudega, v poosebljen napuh in odpor.
In to ponižanje ga boli. Zato se je porodilo v njem strašno sovraštvo
I. POSTNA NEDELJA.
Komur odpustite grehe, so jim odpuščeni; komur jih zadržite, so jim zadržani.---Jan- 20, 23.
Prišla je sveta postna doba. Sv. evangelij nam pripoveduje, da je Jezus Kristus šel v puščavo, tam molil in se postil. Sv. cerkev želi, da bi tudi mi v tej dobi gorečneje molili, gorečneje se postili, da bi v tej dobi premišljali o svojej ničnosti. Ukazuje nam sv. cerkev, da bi v tem svetopostnem času pristopili k mizi Gospodovi, k sv. obhajilu, ki je spomin poslednje večerje. Pri poslednji večerji je ustanovil Kristus zakrament sv. Rešnjega Telesa: "To storite v moj spomin!" In apostelj Pavel pravi: "Kolikrat boste jedli ta kruh, boste smrt Gospodovo ozna-njevali."
Vsi bomo pristopili k velikonočnemu sv. obhajilu. Toda na eno stvar moramo misliti: pristopiti moramo čisti; kajti, kakor pravi apo-stel Pavel: "Kdor nevredno je in pije, si sodbo je in pije, ker ne razločuje Telesa Gospodovega." Da pa pristopimo čisti, treba se nam očistiti grehov v spovedi.
Pogosto greste k spovedi; sv. spoved bode vaša največja tolažba v smrtni uri. Danes Vam hočem pokazati, da je spoved ustanovljena od Jezusa Kristusa.
Dokler je Jezus Kristus živel na svetu, odpuščal je grehe sam. Odpustil jih je Mariji Magdaleni, ki je oib njegovih nogah pretakala britke solze: "Odpuščeni so Ti Tvoji grehi." Mrtvoudnemu je rekel: "Zaupaj, sin, odpuščeni so Ti Tvoji grehi." Odpustil je prešestnici, odpustil je Petru, odpustil razbojniku na križu.
Po svojem vnebohodu je dal to oblast apostolom. Po svojem vstajenju se je prikazal apostolom in rekel: "Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, pošiljam vas jaz." Dih-nil je v nje in rekel: "Prejmite sv. Duha; komur boste grehe odpustili, so jim odpuščeni; in komur jih zadržite, so jim zadržani."
Z jasnimi in natančnimi besedami je toraj dal Kristus apostolom oblast, grehe odpuščati.
Toda kako so mogli apostoli vedeti, katere grehe morajo odpuščati, in katere zadržavati? Vsegavedni niso bili. Kristus je bil vsegaveden in je vedel, komu in kaj odpustiti; apostolom daru vsegavednosti ni podelil. Bilo je toraj potrebno, da se je vsak vernik svojih grehov obto-
žil, da jih je spoznal pred apostoli, ako je hotel, da bi mu bili odpuščeni, moral se je toraj izpovedati. In tako so verniki delali; v Dejanju apostolskem čitamo: "Mnogo vernikov je prihajalo in priznavalo svoja dejanja." Tako je toraj Kristus ustanovil sv. spoved. In apostoli so to tudi tako razumeli. Jasne so besede sv. Janeza: "Ako pa priznamo svoje grehe, Bog je pravičen in nam bo odpustil naše grehe."
Apostoli dali so to oblast svojim naslednikom: škofom in duhovnikom. Posvečevali so jih, pokladali na nje svoje roke, davali jim urad in isto moč, ki so jo prejeli od Gospoda : oznanjati besedo Božjo, kr-ščevati, opravljati daritev sv. maše, deliti sv. poslednje olje in odpušča-
Takole delajo "naši nasprotniki.'
ti grehe.
Morda kedo poreče : So li imeli apostoli pravico, da so vso to moč in oblast dali svojim naslednikom. So smeli to storiti? Ni li Kristus dal te oblasti samo apostolom? Odgovor na to je kratek: Apostoli so gotovo vedeli, kaj imajo in kaj morejo storiti; poučeni so bili od Kristusa samega, razsvetljeni od sv. Duha, ki jih je po obljubi Kristusa "naučil vse stvari in jih opomnil na vse," karkoli jim je Kristus pripovedoval. S polnim pravom so toraj to oblast oddali svojim naslednikom. Veljaven je bil krst, ki so ga njihovi nasledniki podeljevali; veljavna je bila sv. maša, ki so jo opravljali, veljavno je bilo toraj tudi odpuščanje grehov. In veljavno je še dandanes; kajti nasledniki apostolov prejeli so i oblast, ustanavljati svoje nasled-
nike in jim izročati urad; Kristus ni ustanovil svoje cerkve samo za dobo apostolsko, ampak za vse čase in za vse narode do konca sveta. Zato so apostoli in njihovi nasledniki vršili to svojo službo med vsemi narodi; za vseh dob so se verniki izpovedovali škofom in duhovnom, naslednikom apostolov. Navedem samo par zgledov iz zgodovine.
Sv. mučenik in papež Klemen, ki ga je krstil sv. Pavel, pravi: "Ne sramuj se nikdo, komur je kaj ležeče na rešitvi njegove duše, priznati duhovnu nevoščljivost in druge grehe, da bi bil rešen od njih z Božjo besedo in rešilnim svetom. "Drugje pravi:" Spovej se svojih grehov , da ne Iboš opravljal svojih molitev z nečistim srcem" In zopet "Dokler smo na svetu, se moramo obrniti do hudega. Ko umremo, nam
Hm! S tako ubogljivimi "tipkami," seda pa že doseči! Pritisnem, pa mi spiše, kar
ne bo mogoče se spovedati in delati pokore."
Sv. Klemen je umrl 1. 101 po Kr.
rojstvu.
Veliki učenjak, Origen, ki je umrl 1. 254, pravi v svoji razlagi o 37. pralmu: "Obtoži H grešnik sam sebe in se izpove, obsoja svoje grehe.
Sv. Bazilij (umrl 1. 379) pravi: "Je potrebno, da se spovemo tem, ki podeljujejo Božje skrivnosti, to je duhovnom."
Sv. Avguštin pravi: "Naj nikdo ne reka: Sam pri sebi delam pokoro pred Bogom; Bog to ve in mi bo odpustil . . . Kako? Je bilo li zastonj rečeno apostolom: "Kar bote razvezah na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih ? Čemu so bili oddani cerkveni ključi nebeškega kraljestva?"
In tako bi mogli še' na stotine zgledov našteti iz cerkvene zgodovine, toda zadoščajo naj ti iz prvih dob krščanstva. Dragi ! Kako modro je ravnal Kristus, ko je ustanovil sv. spoved! Mnogi drugoverci in neverci imajo to za nekaj blaznega, za nekaj smešnega, toda Kristus je dobro vedel, zakaj je spoved ustanovil. Kaj bi bilo, z nami, ko bi ne imeli sv. spovedi? Ko bi se ne mogli nikomur izpovedati? Smo grešniki; sv. Janez pravi: "Pravimo li, da nimamo grehov, goljufamo sami sebe, in pravičnosti ni v nas." In to odpuščanje, kako je sladko! Kako radost je moralo občutiti srce Magdalene, ko je slišala besede: "Odpuščeni so Ti tvoji grehi!" S kako tolažbo je bilo nespolnjeno srce skesanega razbojnika, ko mu je Gospod odpustil! Naj bi taka radost i našo dušo napolnjevala po vsakej sv. spovedi, naj bi našo dušo napolnjevala taka tolažba ob naši smrtni uri, ko bo duhoven v imenu Gospodovem nad nami izrekel besede: "Odvežem Te od Tvojih grehov v imenu Očeta hočem! in Sina in sv. Duha. Amen.
DRUGA POSTNA NEDELJA.
In spremenil se je pred njimi.
Mat. 17, 2.
•vb^te^WI? RISTUS Gospod
W^mvW je vzel seboj' na
■■HraBjBT goro Tabor Petra, Jakoba in Janeza ^^Ž^lV^ in se spremenil JngSfl	pred njimi. "In za-
'	svetil se je njegov
«*	obraz kakor solnce
in njegova oblačila so bila bela kakor sneg."
Tudi mi se moramo v tem sveto-postnem času spremeniti. Moramo se v sv. spovedi očistiti svojih grehov, da bo naša vest čista kakor sneg, in da se bo naša duša svetila vsled milosti Božje kakor solnce. In tako čisti moramo potem pristopiti k mizi Gospodovi.
Dati Vam hočem kratko navodilo, kako opravljati sv. spoved, da bo dobra in veljavna.
K spovedi gremo, da bi se spove-dali svojih grehov, po besedah sv. Janeza: "Priznamo li svoje grehe, Bog je pravičen in nam jih bo odpustil."
Hočemo li svoje grehe priznati, treba nam je najprej vedeti, s katerimi grehi smo obtežili svojo vest — treba najprej izpraševati vest. Prosimo najprej sv. Duha, da bi nas razsvetlil, da bi nam dal spoznati, s čim in kako smo grešili. Premislimo :
1.	kaj smo grešili proti Božjim zapovedim;
2.	kaj smo grešili proti cerkvenim zapovedim;
3.	kateri posebni grehi vladajo v naši duši in
4.	v koliko smo se poboljšali od poslednje spovedi.
Božje in cerkvene zapovedi zna vsak; lepo po vrsti naj izprašuje svojo vest in lepo po vrsti naj se potem tudi izpove; potem bo izpraševanje vesti in spoved gotovo popolna in natančna. Ko vemo, kaj smo se pregrešili, treba vzbuditi odkritosrčno kesanje. Pomisli, kako nehvaležno si zapustil svojega dobrotlji-
vega Očeta; stopi v duhu pod križ, na katerem visi in preliva svojo kri Kristus Gospod; pomisli, da so bili Tvoji grehi vzrok njegovega trpljenja. Prosi nebeškega Očeta odpuščanja, prosi odpuščanja svojega Odrešenika, obljubi, da se boš v bodoče varoval greha. Toda ne pozabi: Ta obljuba mora biti resnična trdni sklep mora biti resničen; ako nimaš resničnega trdnega sklepa, nimaš resničnega kesanja. Brez kesa-nja pa ni odpuščanja.
Ko smo tako pripravljeni, gremo k spovedi. In kako se izpovejmo?
1. Odkritosrčno; 2. ne smemo se sramovati. Odkritosrčno, to je: spo-vejmo se grehov, kakor se jih spominjamo; ničesar ne spreminjajmo, ne olepšujmo in ne zamolčujmo; spo-vejmo se, kakor se obtoži dober o-trok svojemu očetu ali svoji materi, ako je napravil kako napako. Ne sramujmo se! Ni se nam bati, da bi duhoven kaj izdal; spovedna molčečnost je sveta in Bog sam čuva nad njo. Ni še bilo slišati, da bi ibil ke-daj kak duhoven prelomil spovedno molčečnost. Raje je trpel smrt, raje je šel po nedolžnem sam v ječo, kakor da bi bil prelomil molčečnost. Izgledov za to imamo dovolj, a o-menjamo samo sv. Janeza Nepomu-ka. Ne bojte se, da bi duhoven po sv. spovedi slabo o vas mislil; ne bilo bi to krščansko, in kako naj bi duhoven, ki ravno odpušča grehe, sam grešil proti ljubezni k svojemu bližnjemu !
K sv. Frančiškanu Šaleškemu prišla je k spovedi plemenita gospa. Po spovedi je rekla žalostnim glasom : "Kaj si bodete li sedaj o meni mislili, ko veste, kake grehe sem storila? Za koga me bote imeli?" "Za koga?" je rekel sv. Frančišek. "Za svetnico." Gospa je začela jokati, ker je mislila, da se svetnik iz nje norčuje. I11 ljubeznjivo je rekel sv. Frančišek: "Spovedala ste se; grehi so vam odpuščeni; za koga naj vas imam, ako ne za svetnico? Ako jih je Bog izbrisal, kako naj bi o-stali neizbrisani v moji misli?" In resnica; kdor je dobro opravil sv. spoved, on je svetnik, za kaj druge-
ga ga spovednik ne sme smatrati.
Poslušaj potem natanko, kake nauke vam daje duhoven in kako pokoro vam nalaga. Ne razumite li česa, vprašajte, in duhoven vam bo rad pojasnil.
S pokoro, ki nam jo naloži duhovnik, ste oprali grehe. Opravite pokoro takoj, ne odkladajte! Ne mislite ,ap da je že vse opravljeno, ako ste o pravili pokoro; treba svoje življenje poboljšati, storjeno škodo popraviti. Si napravil svojemu bližnjemu škodo na njegovemu imetju, imaš škodo po vrniti; si obrekoval, obrekovanje pre klicati; si dal pohujšanje, imaš to po hujšanje poravnati. Vsak mora skrbe ti, da bi se poboljšal, da bi se "iz-premenil," da bi bila njegova vest bela kot sneg in se duša njegova svetila v milosti in ljubezni Božjej ko solnce.
To je na kratko navodilo, kako opravljati spoved, da bo dobra in veljavna.
Hodite k spovedi pogosto, hodite radi, in opravljajte jo odkritosrčno. Pri vsaki spovedi si recite: To spoved hočem opraviti tako, kakor bi bila to moja poslednja spoved v mojemu življenju!
Bog Nebeški pa naj nam dodeli vsem to milost, da se bi očiščeni in spremenjeni v sv. spovedi podali z tega sveta v večnost. Amen.
FRANK OMERZA. Poštar in naš navdušeni sotrudnik iz Clevelanda, Ohio.
Neuburg, Cleveland, O. — Letno poročilo za 1. 1919 cerkvene občine Sv. Lovrenca je zopet lep dokaz kaj se da doseči, kjer župljani v slogi sodeljujejo s svojim župnikom.
Skupnih dohodkov je bilo $13.-747.42. Stroškov je bilo $7.555.20. Preostanka iz 1. 1918 je bilo $7.139,-97. Skupaj s preostankom letos ima občina sklada $13.708.69. To je krasen vspeh. — Častitamo č. g. župniku in celi občini. — V cerkvenem odboru so bili Joe Lekan, Anton Globokar, Anton Gliha, John Lekan. — Krstov je bilo 159, 72 prvoobha-jancev, 272 birmancev, 20 porok, 48 pogrebov: 20 odrastlih in 28 o-trok. V šolo sv. Lovrenca pohaja 507 otrok in publične šole jih gre nekako 200. Pomožni odbor je bil: Anton Globokar, Louis Godec, Jakob Jančar, John Winter, Dom. Blatnik, Tom. Mrvar, Frank ICova-čič, Joe Vrček, John Vitigoj, John Simončič, Frank Lindič, John Per-ko, Rudolf Kenik, Louis Hočevar, Frank Stopar, Anton Peskar, Valentin Oblak, Jos. Legan, Louis Lipo-glavšek, John Daničič, Mike Miš-maš, Joe Hočevar, Frank Snoj.
So. Bethlehem, Pa. — Cerkveno letno finančno poročilo slovenske župnije Sv. Jožefa kaže jako lep napredek te slov. župnije.
Skupnih dohodkov je bilo $12.-351.96. Iz leta 1918 je ostalo $1.-314.50. — Stroškov je bilo $13.045.-26. Tako da ostane v blagajni $620.29.
Dolga so plačali $1.400.00 za orgije pa $5.943.82. — Dolga je še $26.-650.00. — Vspeh je jako lep in častitamo kakor g. župniku Rev. A. Murnu O. F. M. tako župniji. — V odboru so bili Jožef Prelec, Frank Piff, Mike Rogan, Karol Kuhar, A-leks Tičko.
Now York. — Računski zaključek cerkvene občine za leto 1919. kaže lep napredek slovenske občine. — Preostanek iz 1. 1918. je bil $1.328.-25. Skupni redni dohodek je bil
Razno in dopisi.
$7.814.90. Stroški so bili $7.603.74 v kar je vštetih $3.062.90. ki so se plačali na dolg. Cerkev ima še dolga $31.850.00.
Pri tako majhni cerkveni občini, kakor je New Yorška pa tako lepi dohodki, tako lepo poročilo! Častitamo č. g. župniku Very Rev. Be-niginu Snoj O. F. M. in župljanom. — Cerkvena trustee-ja sta bila M. Čagram in g. Tassotti.
Joliet, 111.: Letno poročilo cerkvenih računov za 1. 1919 kaže lep napredek. V blagajni je ostalo od leta 1918 $6.500.28. Posojilo je bilo $6.000. Tako je bilo vseh dohodkov $32.804.17, toraj rednih dohodkov nad $20.000.00. Stroškov je bilo $24.488.23. V tej svoti je vštetih $8.957.95 za novo pokopališče. Preostanek je bil $8.315.94. — Toraj jako ugodno poročilo.
V cerkvenem odboru so bili: George Stonich, Jožef Zalar, Mihael Uršič, Alojzij Jansekovič, John Lekan, Frank Terlep, Frank Hočevar, Jožef Sitar in Jožef Erjavec.
Pittsburg, Pa. — Naznanjam Vam, da bo imelo tukajšnje društvo, Najsvetejšega Imena skupno izpoved dne 28 .februarja t. j. drugo postno soboto, in potem v nedeljo, dne 29. februarja, pri osmi sv, maši skupno sv. obhajilo, a popoldne pa
skupen shod in volitev društvenega odbora. Zato so naprošeni vsi člani, naj se vdeleže shoda v polnem številu ter si izvolijo odbor, ki bo gledal na čast Najsvetejšega Imena in na svoje dolžnosti, zakaj, ni zadosti, da je človek v odboru, a vse drugo mu je pa potem deveta briga. To vam povem, da bom od-zdaj zanaprej zahteval od odbora vsake tri mesece poročilo o delovanju. Kdor ne misli delati, kakor zahtevajo pravila, potem je bolje, da pusti vse skupaj pri miru.
Dragi sobratje, nikar se ne ustrašite, če Vas kdo na ulici pikne, češ, da ste preveč pobožni, ali da ste tercijali! Nikar se ne ozirajte na rdeče koprive. Odtukaj jih je že precej pobrala slana. Pa bo še druge. Le korajžo pa pogum!
S pozdravom
John Golobic.
Glenn Carnegie, Pa. — Čestiti g. urednik: Pošiljam Vam naročnino za list "Ave Maria," ker mislim, da je že potekla z mesecem decembrom. Dolžnost me sili, da se moram na tem mestu zahvaliti tudi za cenjeni list, ki me je obiskoval celo leto. Komaj čakam dneva, kdaj pride zlati "Ave Maria!" Upam, da me ne bo nikoli zapustil, ker bi se brez njega le težko živelo, posebno pa v
Slovenski delavski prijatelji pri njih delu za delavstvo.
takih krajih, kjer ne slišimo slovenskih pridig.
Torej hvala za Vaš trud, ki ga imate z nami. Bog Vam plačaj!
Mrs. Ivana Sauly.
Cleveland, O. — Tudi naše društvo Najsvetejšega Imena pri župniji sv. Lovrenca ima redne mesečne seje. Moški oddelek ima sejo vsako tretjo nedeljo. Pri zadnji seji z dne 18. jan. smo razmotrivali posebno o delovanju tega društva. Naš duhovni vodja Father Oman nam je v kratkih besedah pojasnil obširno delo, ki ga vrši društvo že sedaj po mnogih krajih. Velikonočna izpoved za nas se vrši prvo nedeljo v postu, in ker je to edina priložnost pred tem časom, apeliram na vse člane, da se zagotovo vdeleže tega skupnega svetega opravila. Z bratskim pozdravom na vse člane.
Flor. Cesar, tajnik.
Upravnica lista "Ave Maria," Miss U. Zakrajšek ki je vodila skoraj štiri leta upravništvo in lansko leto skoraj pol leta tudi tiskarno in uredniški del, je te dni pustila svojo službo in odšla nazaj v New York. Miss Zakrajšek je veliko žrtvovala za list "Ave Maria". Pod nje-
Miss U- Zakrajšek bivša upravnica "Ave Maria" nim vodstvom se je list povečal v številu naročnikov za več kot en tisoč. Tudi finančno je blago dekle veliko žrtvovalo za to, da bi se list povečal in polepšal. Dostikrat je žrtvovala cele noči dela, samo, da je bilo delo dovršeno- •— Blagi sotrudnici izrekamo ob tej priliki naš prisrčni: Bog plačaj- — Njeno delo je sprejel M. Mihael Železnikar, ki se je pred nekaj meseci vrnil od vojakov.
Mr. Mihael Železnikar sedanji upravnik "Ave Maria."
ZAKAJ?
New York. — Ko opazujemo pisanje raznih slovenskih listov, kako se napada in grdi na vse mogoče načine eno ali več oseb, sliši se večkrat od raznih strani vprašanje: zakaj se vse to dogaja?
O- da bi naši slovenski rojaki hoteli zmerno in zdravo pametjo si to vprašanje k srcu vzeti in premišljevati: zakaj?
Marsikateri rojak in rojakinja bi bila čisto drugačnega prepričanja in sicer prepričanja v splošno in svojo osebno korist. Toda žalibog ravno nasprotno se dogaja.
Vzemimo v splošnem Rev. Fathra Zakrajšeka 11a eni, gg. Kristana, Kon-data , Benedika in druge na drugi strani-
Zakaj Rev. Zakrajšeka toliko napadajo in grde? Celo po življenju so mu stregli.
Zakaj se gre? Ali za osebo? Ne! — Kot oseba je povsod priljubljen. Torej kot duhovnik. Tudi ne! Ker kakor je obenem znano, je po vseh farah, kjer je nastopil, bil priljubljen- Toraj zakaj?! Dragi rojaki, ktcri berete Kondatove in druge liste! Kdo se pravzaprav tam napada? ste li kedaj to resno premišljevali? toraj morate hote ali nehote priznati sv. vera! Taji se Bog!
Ni še dolgo tega, kako skoraj bogokletno se je norčeval Peter Zgaga z Boga in Marije, naših najsvetejših reči. Take reči se dogajajo že leta in leta in zmiraj z večjo predrznostjo, kakor pač ti tički vidijo da imajo uspeh in koliko več zaslepljencev za seboj, toliko bolj udrihajo.
Torej zakaj Rev. Zakrajšeka napadajo in grde? Zato ker Rev- Zakrajšek je edini tukaj v Ameriki, kteri se je žrtvoval svojemu narodu. Zato je ustanovil list "Ave Maria", da brani vero očetov proti odpadnikom in koristo-
lovcem in vsem zapeljivcem našega naroda, da ga popolnoma ne morejo dobiti v svoje mreže ter izkoriščati- Toraj proti tem vzvišenim idealom, za katere se Rev. Zakrajšek nevstrašeno bojuje in žrtvuje, naperjeni so vsi ti nasprotni napadi, samo zvijačno obrnjeni "Kazimirjevi politiki." "Skozi mir," "žalostna korist." Bog zna, kaj so mu že vse podtikali. Torej, dragi rojaki: Vidite zakaj! Zato ker Rev- Zakrajšek razkrinka njih nakane in jim njih grdo izkoriščanje kvari, zato ga smrtno sovražijo.
Zakaj? Ker je zagovarjal in priporočal, naj se pošlje pomoč sirotam v starem kraju. Kako je bil zato napaden! Kako so nasprotniki vpili, da zunaj ne potrebujejo cap in strganih cunj- Kedo je imel prav. pričajo pisma iz stare domovine.
Zdaj pa poglejmo na drugo stran na stran milijondolarskega fonda.
Znano je, kaj se zunaj godi. Ti ptički pa tako rekoč sedijo na tem denarju, da njim neizpodleti- Zakaj?!
Zdaj pa vzemimo, da bi Rev- Zakrajšek kaj enakega nabral, koliko vika in krika bi bilo po njih listih, o farških nikdar polnih žepih itd-
Kdo je deloval za pošiljanje kišt v stari kraj?
Torej vidite zakaj?
Po njih delih jih boste spoznali.
Dejanja morajo vsakemu oči odpreti, kateri ni popolnoma zaslepljen-
Ne podpirajte njih svojo lastno in občno škodo- Vprašajte se sami zakaj?
M. Čagram.
Gebi, Wyo. — Stavka je tukaj končana in od predvčeraj naprej (13. dec.) zopet premogovnik dela- Dobili smo za sedaj 14 odstotkov povišanja plače.
Albert Kahlenberg.
Kansas City, Kans. — Srečno novo leto želim vsem Materinim društvom po Ameriki in Vam, gospod urednik, da bi se podvojilo naše število društvenic in število naročnikov- Ljubi Bog blagoslovi delo po društvih. Posebno pa vošim ves blagoslov članicam altarnega društva presv- R. T. v Kansas City. Pozdrav vsem naročnikom.
Katarina Majerle, predsednica.
Holton, Mich- — Oktobra meseca je vgriznil farmarski pes v nogo mojega moža. Noga mu je začela strašno ote-kati in dobil je zastrupljenje krvi. Vsi so rekli, da bode umrl ali pa da bode Zatekli smo se k Mariji s polnim zaupa-izgubil nogo. Strašne boječine je trpel-niem in smo jo prosili za ozdravljenje. Opravljali smo devet-dnevnico v čast naši Materi božji. In res bili smo uslišani, in sedaj vidim, da je res, da kdor Marijo prosi s zaupanjem in se k nji zateče po pomoč, da ga Marija ne zapusti. — Zato se srčno zahvaljujeva oba z možem Mariji za ozdravljenje.
Fr. Debelak.
Wauvatosa. — Pošiljam . . . Jaz bi dala rada še več, pa mi ni mogoče- Jaz bi za Ave Maria rada dala mesto enega dolarja deset- Vaš list mi je tako drag, da ga težko pričakujem. Le tako naprej,
g- urednik! Bog blagoslovi vaše delo za blagor bližnjega!
Vaša zvesta naročnica- Tereza Jamnik.
Collinwood, Ohio.
Gotovo mislite, da so me boljševiki že dokraja dobili v svoje zanjke, ko Vam toliko časa nič ne pišem. Resnica je pa da je bilo veliko drugih uzrokov in zaprek, da se nisem preje oglasila- Imeli smo lani dvakrat moving biznes, bila sem tudi obakrat v številu kištarjev, da se ie denar vedno za kaj drugega porabil. Ti ubogi urednik ti pa čakaj- No zdaj sem se pa spomnila na Vas •.. Pri-
Altar Marijine Družba v Semiču, na Dolenjskem-
lagatji vam. sliko, katero sem dobila prav kar i? stare domovine od sestre in predstavlja Marijin družbeni oltar in pa tisti oltar pred katerim sem tudi jaz enkrat Mariji zvestobo obljubila. Želela bi, da bi dejali to sliko v "Ave Maria," da bi tudi druge moje sosestre po Ameriki jo videle in se spominjale svojega doma in tega lepega oltarja in kako lepo napredujejo naše sosestre tukaj v Ameriki. Vem, da bode marsikateri porosilo oko kakor se je meni, ko sem ga zagledala in se spomnila nazaj na tisti srečni čas, ko smo bile pred tem oltarjem zbrane, kako smo pa danes vse razkropljene križem sveta.	Agnes Schmuck.
New York. Preljubljeni list "Ave Maria." — Malo teško se mi je vriniti med Tvoje dopi-sovatelje ker sem čitala v zadnji številki, da imaš toliko lepega gradiva, da ne moreš vsega sproti priobčiti. Toda ker Te le malokdaj nadlegujem, upam, da bodeš sprejel kratko poročilo naše Marijine družbe-
Skoro nič se ne čuje zadnje čase od naše Marijine družbe, zato se zopet ma-lo oglasim,
Kakor prejšnja leta, smo se tudi v pre-tečenem letu zbirale družbenice vsaki mesec pri skupnem sv. obhajilu in pri družbenih shodih, katerih smo- imele osem. V decembru k prazniku Brezmadežne smo imele tudi tri-dnevnico, katero je vodil brooklynski župnik Rev. Stanislav Drew- Mnogo lepih naukov smo čule ob tej priliki, in upam, da ne bodo brez koristi za našo družbo- Časti-temu gospodu, kakor tudi družbenemu voditelju Rev. Benigenu Snoj se v imenu družbe na tem mestu iskreno zahvalim. Bog naj Vama bode obilen plačnik. Število družbenic se je med letom zmanjšalo-
Poročilo se jih je sedem. Odpotovala drugam ena, odstopile od družbe so tri. Pristopila k družbi ena. Nekatere se Marijine družbe tako boje, da se nam kar ne morejo pridružiti. Imajo pač prazen strah- Dekleta, korajžo! Ali ne vidite pristopati fante in može v društvo Nasve-tejšega Imena in matere v društvo žalostne Matere Božje. Ali bodete le ve od strani gledale za Vas, prekoristno Marijino družbo? Pridite v naše vrste! Čim več nas bode tem boljše, saj enkrat bo prišel za vsako čas, ko ji ne bode žal, ako si bode resnično prizadevala živeti po pravilih Marijine družbe-
Končno pozdravljam vse naše bivše sosestre po vsej Ameriki, družbenica.
Mr. J. Petrovčič, oče našega poslovodje Mr. J. Petrovčiča Jr. je že dalje časa bolan na infkienci. Vendar je krizo srečno prestal in upamo, da kmalu okreva.
POIZVEDOVALNI KOTIČEK-
VPRAŠANJE: Velikrat čujemo in či-tamo po amerikanskih listih, da o boži-
ču prinaša otrokom darove neki Santa Claus. Veliko sem mislil od kod bi to bilo. Tudi se mi čudno zdi, da si tega čudnega Santa Claus predstavljajo kakor nekega bradatega moža z rudečo kapico in v rudeči obleki- Tudi glede dimnika nisem na jasnem- Vedno vidim, da slikajo dimnik poleg na sliki. Ali bi hoteli pojasniti, kaj vse to pomeni?
Chicago, 111.
Odgovor: Santa Claus je pokvarjeno iz Saint Nicholas. Če Saint Nicholas hitro izgovarjate, kakor izgovarja pravi trdi Amerikanec, pa se bode res slišalo kakor nekak Santa Claus. Amerikanski Santa ni nič drugega kakor naš navadni sveti Miklavž. — Da so svetega Miklavža pokvarili v "Santa Claus" si lahko razlagamo tudi iz tega, da se Angleži, koder je ta navada, hudi nasprotniki katoliške cerkve in torej tudi katoliških svetnikov- Sv. Miklavž je pa svetnik katoliške cerkve. Velik škof v Patari v Liciji v Aziji je bil, kjer je silno veliko dobrega storil za svoje vernike. Pred vsem je trem dekletom nekega meščana preskrbel dete, katero jim je ponoči vrgel skozi oknO, kajti poročile bi se bile rade, pa njih oče ni imel primerne dote in jih je mislil že moralno prodati- Radi sovraštva Angležev do katoliške cerkve in katoliškega duhovništva si tudi lahko razlagamo, da so začeli na Angleškem mesto našega pravega sv- Miklavža v škofovi obleki slikati ga kakor starega moža z veliko sivo brado. Prestavili so ga tudi s 6. decembrom na Božič. — Da ga slikajo z dimnikom pa izvira iz tega, ker so mu na Angleškem nastavljali na "mantle piece" poleg ognjišča. Otroci so tja obešali svoje od snega zmočene nogavice, da so se posušile do jutra in stariši so kar v te nogavice devali darove in so rekli otrokom, da je ta Santa Claus prišel skozi dimnik v hišo in tam napolnil nogavice z darovi.
Dekleta Marijine Družbe v Semiču, na Dolenjskem v igri "Sv, Ludmila,"
?
I i
i
Dragi mi otroci: Danes se mi je pa nabralo kar cel koš novih ugank in računskih nalog- V rešitev vam jih dam samo nekaj. So tako raznovrstne po vsebini in zavitosti, da boste imeli prav vsi dela čez glavo, preden jih boste rešili. Zato pa takoj na delo!
Vaš Striček.
PRAVILNA REŠITEV ZADNJIH TREH UGANK.
Uganka o črkah: Vesele božične praznike: — i. — Viktor. 2. — Eva. 3- — Sladkor. 4- — Ena- 5- — Luč. 6- — Evropa. 7. — Bolezen. 8. — Olga- 9. — Žeblji, io- — Ime- n. — Črka. 12- — Noe. 13. — Elija. 14. — Peter- 15. — Riba. 16- — Amerika- 17. — Zelje 18. — Neža- 19. — Igla. 20. — Konj. 21. — Edvard.
Uganka o goseh: Letečih gosi je bilo 36-
Uganka o volku — kozi — zelnati glavi: Posestnik je prepeljal najprej kozo, potem šel po volka, zatem popelje kozo nazaj, vzel zelnato glavo čez in nazadnje šel po kozo-
Rešili vse tri uganke: Cleveland, O. Frances Bogovič, Gertrude Mauer, Rose Glavič. — Steelton, Pa.: John Benko-vič, Mary Scrotsky, Mary Tomec, Mary Bratina. — Waukegan, 111. — Frances Grom. — Chicago, 111-: Matija Hiti. — Calumet, Mich-: Mary Jaksha- — North Chcago, 111.: Agnes Ivanetič, Ana Do-lenec, Antonija Hladnik. — La Salle, 111. —Mary Kastigar, Annie Ovnik, Mary Spelič, Ana Spelič, Barbara Repsel, Mary Bučar, Josie Gende. — Aurora, Minn.: Alice Krže. — Aurora, 111-: Marija Kranjc. — Pittsburg, Pa-: Louis Hein-richer- — Johnstown, Pa.: Ida E. Ro-van, Antonija Pristavec. — Soudan, Minn.: Ana Schweiger, Barbara M. Ne-manich- — Lorain, O.: Joseph Breščak-— Tioga, Wis.: Angela Toleni
Rešili uganko o volku — kozi — zelju in goseh: Waukegan, 111.: Rose Košir. — North Chicago, 111- Ivanka Setničar. — Cleveland, O.: Olga Lozar. — Bacnes-borough, Pa.: Josephine Rogel- — Pittsburg, Pa-: Barbara Cvetič. — Chicago, 111. — Ema Gottlieb.
Rešili uganko o goseh in črkah: Carnegie, Pa.; Edvard Savli. — La Salle,
9
1 d
111.: Annie Šetina. — Waukegan, 111.: Mary Jappel
Rešili samo uganko o črkah: North Chicago, 111-: Mary Velkavrh, Ivanka Setničar, Joe Drašler. — Joliet, 111- Josephine Judnič.
Rešili samo uganko o goseh: Cleveland, O.: John Gornik, Anthony Strniša-
—	Waukegan, 111.: Joseph Grimšič. — La Salle, 111.: Annie Petek. — Thomas W- Va-: Tony Baraga.
Rešili samo uganko o volku — kozi— zelju: Newburg, O.: Mary Kosak- — North Chicago, 111.: Ivanka Setničar. — Rock Springs, Wyo.: Mary Novak. — Kansas City, Kans.: Katarina Majerle.
—	Joliet, 111-: Anton Stukel-
RAČUNSKA NALOGA.
Rešitev je: Učencev je bilo 36. še enkrat toliko je 72. V drugem razredu jih je bilo 44. Polovico tega je 22. — 22 in 72 je 94. Sestra učiteljica je 1, g. župnik je i-, mala punčka je 1, psiček je i- petelin je 1 in mačka je 1 je 6. Torej
36 in 36 in 22 in 6 je 100.
Rešili so jo: Doylestown, O. Josephine Stanger. Cleveland, O- Thomas Mer-var, Pittsburg, Pa.: Louis Heinrichar, Lorain, O.: Jos. Breščak (poslal $1.00 v dar od mame.) Joliet, 111-: Mary Glavan, North Chicago, 111-: Jennie Cipon, Waukegan, 111.: Joseph Umek.
NOVE UGANKE.
Cleveland, O. — Dragi striček: Sedaj pa tudi jaz pošljem eno uganko. Naj si še drugi belijo glave, kakor sem si jo moral jaz-
Uganka se glasi: 20 ljudi je kupovalo in zakupilo 20 dolarjev- Možje so zakupili po $4- — , žene po 50c., fantje in dekleta pa po 25c. vsak. Koliko je bilo vsakih.
Anthony Strniša.
Vidite, otroci, zdaj pa imate. Strni-šov Anthony si je gotovo prizadejal z ugankami in nalogami, ki so bile že pri-občene 11a "cornerju." Saj ga vidite med tistimi, ki so jih rešili- Da si bodo tudi drugi be'ili glave, kakor si jo je on, je vam zabelil gornjo uganko, ki ni nič preveč lahka- Bomo videli, koliko jih bo do prihodnjič, ki bodo pravilno rešili prebrisano nalogo. Meni ni treba beliti glave topot, ker mi je Strnišev Tonček
poslal obenem tudi rešitev-
Vaš Striček.
Bradly, 111.: Najprvo vas prav lepo pozdravim in Vam naznanim, da sem bila na sveti dan pri svetem obhajilu za Vas, striček- Želim Vam veselo in srečno novo leto ter veliko novih naročnikom.
Rosie Smole.
Draga Rosie: Hvala lepa. Me prav veseli.
Le še kaj piši-	Tvoj Striček.
Cleveland, O-: To je moje drugo pismo ki vam pišem po slovensko. In jast tudi rada čitam list "Ave Maria". Jast sem šla k svetem obhajilu na Christmas Day za vas in sem molila za Vas, da bi Bog vam dal še več let živeti.
Ana Ponikvar-
Draga Anica: Hvala lepa! Vidiš, kako že lepo pišeš!	Tvoj Striček.
Ambridge, Pa.: Skakalnico sem zložil ali da resnici na ljubo povem s pomočjo Mamice, poskusil sem tudi dobit novega naročnika za list "Ave Maria" ali oh — nisem imel sreče. Dragi striček tudi jaz Vam bi rad kaj poslal za novo leto toda žali Bog v moji zakladnici ni več kakor 1 dolar, katerega Vam pošljem z veselim srcem. Srčno vas pozdravljajo moji stariši in stara mamica posebno pa jaz	Johnny Kržanov-
Dragi Johny: Bog ti plačaj tvoj dar. Prepričan sem, da ti ga bode Mati Marija v tvojem življenju stokratno povrnila-	Tvoj Striček.
Collinwood, O.: Vas lepo pozdravim. Naznanim Vam, da sem prezent sprejela in se Vam lepo zahvalim zanj in da sem bila tako vesela, da nisem vedela koga bi za Vas storila. Zato sem pa ata prosila, da naj ponovi naročnino za "Ave Maria" če ravno imamo še plačano do junija. Vendar mi je dovolil da naj Vam pošljem tri dolarje za "Ave Maria" in "Edinost." Z Bogom.
Mary Mivšek.
Draga Mary! Bog ti plačaj tvoj drud.
Tvoj Striček.
North Chicago, 111. — Dragi striček: Naredili ste pomoto v "Ave Maria" št-26. Ne Ignacij Petaus je poslal enega naročnika ampak jaz, Josephine. Prosim popravite to pomoto. Happy New Year, striček-	Josie Remžgar.
Draga Josie: — Oprosti pomoto. Pred božičem sem bil tako strašno busy, da se je to prezrlo. Mislim, da si sedaj že dobila zasluženi molitvenik-Pozdravljena, draga Josie.
Tvoj Striček.
Joliet, 111- — Dragi striček: Vesela sem, ko vidim v listu "Ave Maria," da ste tudi za naš "korner" preskrbeli mali kotiček. Mislim, da je še marsikdo, ki spada na kornar, tega vesel.
Ali veste, otroci, da tudi naš kornar stane nekaj centov?! Zato glejmo, da nas ne bodo gospod urednik sramotili pred celim svetom ter nam rekli: "V Ameriki se nič zastonj ne dela." Stroj stane veliko denarja- Zato prosim vse, ki spadamo na kornar, naj vsak malo manj
candy poje, pa bomo pomogli plačati stroj.
Jaz sem vzela iz svojega "saving banka" 50c. moj brat Albert pa 50c. In tako Vam pošiljava ter želiva, da bi naj naju posnemali vsi na kornerju, da naredimo našemu uredniku veselejši obraz-Zdaj pa želim vsem na kornerju srečno, in veselo Novo leto, posebno pa našemu Stričku.
Berta Čulik.
Collinwood, O. — Dragi Striček: Jaz sem se tako razveselila, ko sem videla, da je šlo moje slabo pisemce v "Corner-" In pisali ste mi, koliko ste mi dolžni-Nič mi niste dolžni, čeprav Vam pošiljam eno novo naročnico. Vem, da se Vam bo čudno zdelo, če Vam povem, kako sem jo dobila. Nič je nisem vprašala, če hoče biti naročnica "Ave Maria", ali ne. Atej mi je dal naročnino za pol leta. In ker je to moja sestrična, in vem, da tam nimajo nobenega časopisa, sem naročila zanjo "Ave Maria " Mogoče jim bo všeč ta lepi list, pa se bodo potem naročili nanj. H koncu Vas lepo pozdravim. Z Bogom!
Mary Mivšek.
Veš draga Mary, povedati ti moram, da si se prav pogumno zavzela za "Ave Maria". Hvala ti prisrčna! Bodi vedno tako vneta za vsako dobro stvar in videla boš, da boš srečna. Pa ostani mi zdrava!
Tvoj Striček-Cleveland, O. — Vaše darilce sem dobil za rešitev skakalnice.. Računsko nalogo Drašlarjevega Joe sem rešil- O Božiču sem bil tudi jaz pri sv. obhajilu. Tudi danes, ko Vam to pišem, sem bil pri izpovedi. Vsak mesec gremo cel
razred enkrat, in še sam grem večkrat-Tudi novo naročnico na "Ave Maria" Vam pošiljam. Vaš vnuk.
Anthony Strniša.
Steelton, Pa. — Jaz Vas lepo pozdravim in se Vam lepo zahvalim za Xmas present. Jako sem bila vesela, ko sem dobila lepega Jezuščka- Želim Vam obilo blagoslova božjega in bom molila za Vas — učenka 6. razreda St. Peter's School. Z Bogom!	Anna M. Plut-
Veliko dopisov, je moralo ostati za prihodnjič. Prosimo potrpljenja.
Enako so morale ostati za prihodnjič tudi zahvale in darovi.
Urednik.

NAŠI ZASTOPNIKI.
Kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Ave Maria", "Edinost," molit-venike in vse tiskovine. Barberton, Ohio- — Mr- Joseph Lckšan. Bedford. Ohio- — Mr. Frank Stavec, Cleveland, Ohio. — Rev J. J. Oman, Mrs. Ivanka Gaspari, Mr. Frank Suhadolnik, Mr. Joseph Meglich, Mr- Anton Strniša, Mr- Jakob Res-nik„ Mr. John Mesec. Lorain, Ohio--Miss Frances Bombach.
. PENNSYLVANIA..
Ambridge, Pa. — Mrs. Jennie Svegelj, Beadling, Pa. — Mr. Nikolaj Simonič-Braddock, Pa. — Mr- Joseph Lesjak. Bridgeville, Pa. — Mr- J. Vrtačnik.
Burdine, Pa. — Mr- John Krek. Canonsburg, Pa. — Mr. Mihael Tomšič, Mr- John Pelhan, Airs. Mary Bevc. Fccest City, Pa- — Miss Mary Svete. Johnstown, Pa. — Mr- Andrew Tomec. Olyphant, Pa. — Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa. — Mr. John Golobich, Mr- John Bojane, Mr. Geo Witkovic, Mr. Geo. Veselich-Steelton, Pa. — Mr. A. Maleshich, Mr. Marko Kofalt.
MINNESOTA. Gilbert, Minn- — Mrs. Angela Preglet, potovalna zastopnica za državo Minnesota-
Aurcra, Minn. — Mr. E. Smolich. Biwabik, Minn. — Mr. Frank Globokar-Buhl, Minn. — Mr- Gregor Rus-Chisholm, Minn. — Mrs. Barbara Glo-
bočnik, Rev. J. E- Schiffrer. Ely, Minn. — Mr- J- J. Peshel, Mr. A. Otrin.
Eveleth, Minn- — Mrs. Frances Grego-rich.
Greaney, Minn. — Mrs. Barbara Babich. New Duluth, Minn- — Mr- Mihale Spe-har.
Rice, Minn. — Rev. John Torbec-Soudan, Minn. — Mr. John Loushin. Virginia, Minn. — Mrs- Rosie Tisel-
ILLINOIS. Aurora, 111- — Mrs. M. Vesel. Chicago, 111. — Mr. Frank Koren-Joliet, 111- — Mr. Marko Bluth, Mr. Joseph Muhich, Mr. Aleks Pluth, Mr. John Kramarič. La Salle, 111- — Častite šolske Sestre,
Mr- Jakob Strukel. North Chicago, 111. — Mr. Math Ogrin. Springfield, 111- — Mrs. Kath. Andrews. Bradley, 111. — Mr. Michael Smole-Waukegan, 111. — Mr. J. Kosir.
WISCONSIN. Milwaukee, Wis. — Mr- Steve Hojnik-West Allis, Wis. — Mr- A. Kozlevchar,
Mr. John Kegel. Sheboygan, Wis. — Mr. Michael Progar-Willard, Wis. — Mr- Frank' Perovšek. Brooklyn, N. Y. — Mr- Joseph Skrabe. New York, N. Y. — Mr- Math Cagram. Newark, N- J. — Mrs. Johana Mevšek-Denver, Colo. — Mr. Geo Pavlakovich. Pueblo, Colo- — Rev. P. Cyril Zupan O. S. B.
Indianapolis, Ind--Mr. Frank Markich.
Thomas, W. Va. — Mr. John Lahajnar, Mrs- Mary Bulich, Mrs. Frances Baraga.
Calumet, Mich- — Mr. J. Muhich-Detroit, Mich. — Mrs. Anna Banks. Iron Moutain, Mich. — Mrs- Katie Berce-
Bridgeport, Conn. — Rev. M- J. Golob. Kansas City, Kans. — Mr- Peter Majerle.
Dodson, Md. — Mr. Jernej Intihar. East Helena, Mont. — Mrs- Frances Ambro.
St. Louis. Mo- — Mr. John Mihelich. So. Omaha. Nebr. — Mrs- M- Petrasicli. Valley, Wash. — Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo- — Miss Apolonia Mrak.
Trotzky: Hvala Naravi! Eden je že zaklan. Rusija je že "hin"! Who is next?
Slovenski rdečkarji: Jugoslavija! Dear, dear Trotzky ! Pridi! Mi te že čakamo, da ti bomo pomagali. Milijon dolarski fond je za te namenjen!	" Ponatis iz Edinosti"
Telephone: Canal 1614
VSTANOVLJENO 1888
A. M. RAPSA
Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino.
Pošteno blago —
zmerne cene.
2000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St.
Chicago, 111
Pridite in prepričajte se!
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
v
Ciščoča ust,
kakor tudi nosoic je potrebna, da se odvrnejo maladije kakor gripa ali influenca, katerih se je najbolj bati izmed bolezni, ki razsajajo po zimi. Vsled tega bodite pripravljeni in imejte na roki
Several Antisepsol
(Severov Antisepsol). Rabi se za grgranje ali izpiranje nosnic vsak dan. Vporablja se tudi za proti-okuževalno izpiranje ran, obdrg-njenja in kožnih izpuščajev. Zdravi prizadete dele, olajSa hripavost in pušča v ustih prijeten okus. Cena 35o in So davka, v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA

Slovenski zobozdravnik
DR. M. JOSIP PLEŠE
Ordinira od IO- ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po
dogovoru-
Specialist in Bridge Work and Gold inlays 248 E. 72nd STREET, NEW YORK CITY.
Za vse Ljudi in za Vse Slučaje
• Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči.
PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge,, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin,
stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z '^AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vjaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda.
Oba telefona noč in dan:
Bell: Rosedale 1881.
O. S. Princeton 1381.
ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK
6127 ST. CLAIR AVENUE.
SEIZ BROS.
Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d.
Prioroča se tudi vsem slovenskim društvom ri nakupu zastav in društvenih znakov.
21 Barclay Street, Ney York
Telefon, 5985 Barclay.
FRANCIS D. NEMECEK
FOTOGRAF
Se priporoča Slovencem
1439 W. 18th St. Chicago, 111.
Telephone: Canal 2534
KRASNI ROMAN
"Milijonska Nevesta"
ŠE NEKAJ IZTISOV
je v zalogi in stane celi samo $6.50. se dobi pri: JOSEPH TOMIC
2424 So. Harding Ave.
CHICAGO,' ILL.
Iščem tudi zastopnike.
IŠČEMO DEČKA
ki bi se hotel učiti tiskarske umetnosti v naši tiskarni
"AVE MARIA"
S slabim želodcem ni uspeha! '
San Francisco 19X5
Veliko darilo
Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je:
z""k'TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
, Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d.
Panama 1916 Tiinerjeva Angelika Grenka Tonika
je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema. I
TRINERJEV LINIMENT
je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako4so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv.
TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo : Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d.
V vseh leTcarnah.
JOSEPH TRINER COMPANY
1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago III