LETO (VOL.) XI. September 6th, 1919 STEV. (NO.) 18.
-	^ Y ^
AVE MARIA
KATOLIŠKI LIST ZA SLOVENCE V AMERIKI.
V
Izhaja vsako drugo soboto. Published every second Saturday by
Franciscan Fathers,
Office of publication. Des Plain««, III. and 1852 W. 22nd PI., Chicago, III.
"Publiihed and distributed under permit (No. 650) authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of New York, N. Y. By order of "the President, A. S. Burleson. Postmaster General."
Pending for transfer from New York post office to Des Plaines, Illinois.
September 6th, 1919	"AVE MARIA"
.....................................................................
£
"8
V)
°	C5	—
1	HH	-4 ?
»	tJd	to E
•2-	i>	C/2
š	§	w s-
1	G 3.
w
I—»•
•S
S
igijji I "A
P • .--m
• >s if.
"AVE MARIA"
Office of publication, Des Plaines, Illinois, and 1852 W. 22nd place, Chicago, III.
Published every second Saturday in the interest of the Order of Saint Francis, by the Franciscan Fathers.
Subscription: $2.00 per year.
"Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in Section 1103 Act of
"Acceptance for mailing at special rate of October 3, 1917, authorized on July 26, 1918."
SEIZ BROS.
Priporoča vsem slovenskim duhovnikom <vojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic itd.
Priporoča se tudi vsem slovenskim društvom (>ri nakupu zastav in društvenih znakov.
31 BARCLAY STREET, NEW YORK
Telefon, S985 Barclay.
Slovenski zobozdravnik
Dr. M. Josip Pleše
Ordinira od 10. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po dogovoru.
Specialist in Bridge Work and Gold inlays. 248 E. 72nd STREET, NEW YORK CITY
..............................................iiiiiiiiiiihiiih b
MOHORJEVE KNJIGE.
Koledar 1917.
Zgodovina Slovenskega naroda, spisal Dr. Josip Gruden Podobe iz narave, spisal F. Pcngov. Svetloba in Senca, povest spisal dr. Fr. Detela.
Resnica za večnost, molitvenik z rdečo olirezo.	4
Vseh pet knjig dobite za $1.25.
Pišite na na: "AVE MARIA" 1852 W- 22nd. PL	Chicago, Lll.
010053232353484801010002534853234848535353235353235323534823230100010001000001000000000100000123534853485323232323234848234823485348
STEV. (NO.) 18.	SEPTEMBER, 6th 1919.	LETO (VOL.) XI.
VERA, UPANJE, LJUBEZEN.
Po resnični dogodbi spisal K. (Dalje.)
"Otroci tega sveta so modrejš, kakor otroci luči," kolikokrat so se že te besede potrdile na svetu! Hudobija in zloba je bolj premetena. Toda ni se čuditi! Ima pa tudi več sredstev na razpolago. Hudobija ne vpraša ali je kako sredstvo pošteno ali nepošteno, grešno ali negrešnof Samo da služi. Kdo še ni videl, kako se "otroci teme" pridno poslužujejo načela, da "namen posvečuje sredstva."
Tako se je posrečil tudi v Washingto-nu cel načrt, katerega je skenila trojica oni večer v Crowbertovi hiši. Delavci so zastavkali in bili prodani po svojih voditeljih kapitalistu Crowbertu edino s to razliko, da so se razmere tako ugodno razvile za Crowberta, da mu ni bilo treba več dovoliti kot dva odstotka povišane plače.
Popolnoma se je pa posrečilo omajati pri ljudstvu zaupanje do Fathra Dolinar-
ja. Posebno eden je postal iz prijatelja sovražnik in nasprotnik Fathru Dolinar-ju, in to je bil Karol. Popolnoma so ga v očetovem saloonu pregovorili, da jim je vrjel. Da celo tako daleč je prišlo, da se je vpisal v socialistiški klub.
Ljudski shod, katerega je pripravljal Father Dolinar, se je vršil, vendar se ni dalo vse tako urediti, kakor je bil narejen načrt. Stavka je prišla veliko prehitro. Sklical ga je takoj drugi dan stavke. Toda na shodu ni bilo Karola in z njim tudi nekaj drugih mož. Vrjeli so, da je Father Dolinar vzrok vsega tega. Vrjeli so celo, da je bilo samo njegovo delo, da je Crowbert odpustil toliko socialistov. Tudi se na shodu ni mog,o veliko narediti, ker je prišlo več nasprotnikov, ki so napadli Fathra Dolinarja radi govoric, ki so se širile po Washingtonu. Zastonj se je Father Dolinar izgovarjal, zastonj
trdil, da je šel h Crowbertu zato, ker ga je Crowbert poklical. Zastonj je zahteval, da se pošlje poseben odbor z njim, ki naj gre Crowberta vprašat, kje je resnica. Nasprotniki so kričali, ga zmerjali in mu očitali, da je vsega on kriv.
"Duhovnik naj se ne vtika v politiko!"
"Kaj ima duhovnik v politiki! Za cerkev naj se zmeni! Nas delavce naj pa pri miru pusti,'' so kričali.
Bilo jih je v dvorani sicer precej, ki so vrjeli Fathru in odobravali njegovo delovanje. Nekateri so se tudi oglasili k besedi. To je pa povzročilo samo velik prepir, tako, da je videl Father Dolinar, da se ne da doseči ničesar. Zaklučil je sejo, vzel klobuk in žalosten odšel iz dvorane.
Nasprotno pa je socialistična stranka slavila svoje triumfe. Govorniki so po dvoranah in po saloonih slavili "velikanske vspehe," katere je dosegla stranka za delavstvo.
Crowbert si je ves vesel mencal roke in se veselil svoje zmage. Da bi pa še bolj udaril neljubega mu duhovnika, je čez nekaj dni odpustil z dela nekaj najboljših privržencev duhovnikovih. Dal jim je po svojih uradnikih razumeti, da jih odpusti radi tega ker "so podpirali duhovnika pri stavki."
Na ta način se je res uselila v naselbino, v župnijo, splošna nevolja na duhovnika.
"Rdeči voditelji," so seveda porabili lepo priliko in spravili bogato žetev. To nezadovoljnost med župljani so pridno netili in podpihovali med ljudstvom, kjer so le mogli. In žetev je bila velika. Socialistični klub je narastel po številu in slabo časopisje se je razširilo po vseh hišah. Vse je slavilo delavske boditelje, da so "toliko" storili za delavce in mu pomagali do zboljšanje plač.
Toda ta zmaga, pa ni ostala dolgo zmaga. Kakor hitro je Crowbert videl, da je
dosegel svoj namen, da se mu ni treba več bati Fathra Dolinarja, bil je stari brezsrčni kapitalist in izkoriščevalec delavstva, kakor preje. Staro brezsrčno postopanje z delavci je prišlo nazaj in vse prejšne lepe obljube so se pozabile.
Oba "voditelja delavcev" sta jo kmalu po stavki popihala iz Washingtona in odnesla svoje tisočake in šla v drugo naselbino reševat delavsko vprašanje, kjer se jima je obetala enaka dobra žetev, e-nak "velikanski" vspeh za "koristi de-ca."
Father Dolinarja je zlasti srce bolelo za Karola. Imel je moža v resnici rad. Povabil ga je k sebi v župnišče, da bi se z njim pogovoril in mu pojasnil svoje stališče. Hotel je tudi izvedeti, kdo ga je tako spremenil in s čim. Toda Karol je hladno odgovoril, da sedaj nima časa, da pride "drugikrat."
Toda ta drugikrat ni prišel.
Sel je zato k njemu na dom. Toda Karol ga je sprejel skrajno neprijazno. Ni ga povabil v sobo, temveč ga je pustil stati v prodajalnici. Tu je bil pa vedno kak človek, tako, da nista mogla začeti nika-kega pogovora. Ko ga je pa Father Dolinar prosil, da bi šla v sobo za nekoliko časa, se je izgovoril, da ne more takoj.
Mrs. Rupnik je prišla v tem v prodajalno in je potem šele peljala Fathra v sobo. Toda Karola ni bilo.
"Kaj pa je Karolu, da se tako drži proti meni?" je vprašal duhovnik.
"Meni ni ničesar povedal. Vem pa, da je zelo hud na vas. Zakaj, pa še nisem mogla izvedeti. Seveda, saj veste, kaj se po naselbini govori o vas. Tudi njega se je prijelo."
"Prosim, Mrs. Rupnik, pogovorite ga. Kot katoliški mož bi moral vendar svojemu duhovniku bolj vrjeti, kot lažnjiv-cem, ki trosijo.laži o meni!"
"Jaz ga sama ne razumem. Bom govo-
rila z njim. Začel je tudi zahajati k očetu v saloon. To gotovo ne bode brez posledic. Naročil se je tudi na socialistične liste."
"Res, škoda Karola. Rad sem ga imel."
"Morda si bode premislil, ko se nekoliko razburjenje poleže."
Tako je odšel duhovnik tudi iz te hiše z žalostnim in potrtim srcem. Dolgo je pre mišljeval zvečer, ko je sedel na "porču" in kadil svojo pipico, vse, kar je storil za delavstvo te dni. Vsako besedo je pretehtal od vseh strani, če morda ni bila dovolj premišljena, vsak korak, ki ga je storil, če ni bil dovolj moder. Toda vest mu ni očitala ničesar. Ko bi še enkrat nastopil isto pot, ravnal bi enako, govoril enako, storil isto. Nikakor ni mogel razumeti, kako se je moglo vse tako proti njemu o-brniti.
"Tako dobro sem mislil. Tako lep bi vspeh, ko bi bil izvedel cel načrt," si j' mislil. "Pa tak vspeh."
In srce ga je bolelo. Ni mu bilo toliko za se. Duhovnik pač mora biti na vse pripravljen, na preganjanje in preziranje kot plačilo za vse, kar stori dobrega za
ljudi. Pač "učenec ni več, kakor učenik." Tudi ni storil ničesar, da bi ga ljudstvo za to hvalilo. Vendar! Vendar to razburjenje po župniji; od kod to?
In to razburjenje je rastlo. Pokazalo se je v cerkvi. Opazil je marsikak sedež v cerkvi prazen, kjer je sedel kak dober mož preje vsako nedeljo.
Prišla je nedelja skupnega sv. obhajila mož. Koliko razočaranje zopet tukaj! Komaj tretjina prejšne udeležbe je bila. Ni bilo Karola, ki se je pismeno odpovedal predsedništvu, ni bilo skoro nikogar izmed odbornikov.
Vse je bilo potrto. Razburjenje je pa rastlo.
Marsikaka grenka ura je nastopila za Fathra Dolinarja in marsikaka grenka solza je kanila na žametast klečalnik pred presv. Reš. Telesom, kjer je ubogi duhovnik tožil svoje razočaranje svojemu mojstru in gospodu in iskal tolažbe.
Nasprotniki so se pa med tem veselili. Da, "svet se je veselil, on pa je jokal in žaloval."
Tako je pač življenje onega, ki se je odločil "vzeti križ Kristusov na rame in iti za svojim Jezusom!"
(Dalje prihodnjič.)
PRIDITE MOLIMO GA!
Rev. J. Plaznik.
Zakaj je Jezus postavil najsvetejši zakrament.
V prejšnjih poglavjih smo omenili, kaj dolgujemo Zveličarju v najsvetejšem zakramentu, namreč, vero v njegovo pri-čujočnost in češčenje. Predno gremo nadalje, je prav, če pomislimo, zakaj je Jezus postavil zakrament presvetega Reš-njega Telesa. Ce vemo za vzrok, bomo bolj uvaževali Jezusovo ljubezen do nas.
Zveličar je ustanovil ta zakrament, da je naš tovariš na zemeljskem potovanju, naša hrana pri svetem obhajilu in žrtev, katera se daruje za nas pri najsvetejši daritvi.
Ti trije glavni vzroki so napotili Jezusa, da je postavil ta zakrament. Iz tega pa izvirajo tri dolžnosti za nas: Moramo ga o-biskovati, ga prejemati pri svetem obhajilu in biti moramo pri sveti maši. O teh treh dolžnostih hočemo zaporedno govoriti.
Najprej, Jezus je ustanovil ta zakrament, da je naš tovariš pri našem romanju po tej zemlji. Ko je Jezus Kristus povedal svojim učencem, da jih bo zapustil, da se vrne k Očetu, jim je rekel obenem, da jih ne bo zapustil sirote. Ko jim je povedal, da jih bo telesno zapustil, jim je obljubil, da bo pri njih ostal do konca sve-
ta. Kar je Zveličar obljubil svojim učencem, je obljubil tudi nam. Pri nas je pod podobo kruha, pa vendar tak, kakoršen je v nebesih. Naš gospod je vedno pri nas, da posluša in uslišuje naše prošnje. Dovoljuje nam, da smo intimno z njim združeni.
Iz tabernaklove notranjosti nam kliče; kakor je nekoč klical učencem: "Glejte jaz sem z vami vse dni do konca sveta." Glejte, z vami sem, ne za en dan, en teden, mesec ali leto, ampak do konca sveta. Dokler ostane na svetu le ena duša, ki me hoče obiskati, me ljubiti in sprejeti, toliko časa hočem ostati v svetem obhajilu.
"O, otroci moji," nam kliče, "četudi sem šel v nebesa, nikar ne mislite, da ste me izgubili; prav blizu vas sem; jaz, vaš Bog, vaš oče, vaš odrešenik, vaš prijatelj, Osebno sem v sveti evharistiji. V tem zakramentu ostanem, da sem vaš tovariš na zemeljskem potovanju, vaša pomoč v nevarnostih, vaša tolažba v križih, vaša moč v skušnjavah. Pridite" k meni vsi, ki delate in ste utrujeni in jaz vas bom poživil."
Nek slavni govornik pravi: "Ce kralj obišče dele svojega kraljestva in se pokaže svojim podložnikom, si rad ogleda
javna poslopja, o katerih lahko, vsakdo reče: "Moje je," ker spada vsakomur. Množica ljudi se mu gre poklonit: nekateri bi radi od njega kako uslugo, drugi bi radi ostali v svojem uradu, nekateri za pomoč in zopet drugi se mu hočejo zahvaliti za prejete dobrote. Mi imamo v svoji sredinji kralja nebes in zemlje. Tu kaj je, ne za en dan, ampak stalno noč in dan. Kaj pa mi storimo, da se mu zahvalimo, da se je tako, ponižal do nas? Ali pridemo mi in se mu poklonimo? Ali ga mi obkrožujemo, da mu izrečemo svojo zahvalo ? Ali hite k njemu oni, ki so v potrebi, da mu razlože svoje pomanjkanje? Ne, ljudstvo ne pride blizu. Ni jih, kateri bi ostali v njegovi bližini."
Isti pisatelj nadaljuje: "Nekoč sem bil v neki vaški cerkvi; klečal sem pri oltarju in sram me je bilo, ko sem videl, kako ravnajo z Zveličarjem oni, katere on ljubi. Vreme je žfe bolj vplivalo na mojo žalost; vse okrog mene je bilo mrzlo in pusto. Zunaj je deževalo, veter je pihal skozi špranje in ropotal z okni. Samo žalostni glasovi so prihajali na moja ušesa. Vse je soglašalo s klicem iz tabernak-la, klicem, kakoršen je prišel iz ust Zve-ličarjevih na križu; zakaj si me zapustilo moje ljudstvo? Solze so mi prišle v oči in vprašal sem se, zakaj ostaja Jezus pri nas, ko ga puščamo v večni samoti in dalj časa, kakor je bil na Oljski gori. Bal sem se, da bodo angel ji prišli in rekli. "Zapustimo ta prostor, zapustimo ta prostor!" Potolažil sem se z mislijo, da je ved
no kje kaka pobožna duša, katera kleči pred tabernaklom za druge.
Mislil sem na duhovnike, menihe in device, kateri vedno opravljajo svoje opravilo. Tudi je veliko pobožnih duš, katere ga časte namesto ostalih kristjanov. To se godi vsako uro in v nočni tišini se nahajajo pred njim ljubeča srca.
Sveti Vincencij De Paul je bil tako ganjen vsled ljubezni Jezusove do nas v presvetem Rešnjem Telesu, da ga je obiskal, kadar je le mogel. Kadar je bil u-trujen je šel počivat v pričujočnost Jezusovo. Ce je bil v zadregi in je rabil sveta, je storil, kakor Mojzes: Sel je v najsvetejše, da je dobil povelje od kralja. V globoki ponižnosti je pokleknil in se popolnoma vdal veselju in sladkosti nežne in ljubeznipolne pobožnosti. Nikoli se ni podal iz cerkve, da bi se ne bil vrgel pred oltar in prosil blagoslova. Nikoli se ni vrnil v svojo sobo, da se ne bi bil zahvalil za vse prejete dobrote in ga prosil odpuščanje grehov. Lahko rečemo, da je njegovo srce vedno častilo Najsvetejši zakrament, četudi je bil oddaljen od cerkve. Rekel je, da ničesar tako ne želi, kakor, da bi preživel celo življenje pred ta-benaklom,
Kako bi bil tudi ti vesel, o kristjan, če bi tudi ti poznal vrednost presvetega Reš-njega Telesa, kakor sveti Vincencij. O tem bomo še dalje premišljevali. Naj te Jezus navdahne s trdnim sklepom, da ga boš obiskoval v najsvetejšem zakramentu, kolikokrat mogoče!
(Dalje prihodnjič.)
roiBirč
3 Sls]
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
imunimi
llllllllllllllllllllllllllllll:
KRIZ V GOZGU.
K.
Lepo jesensko jutro je bilo. Bilo je pravo indijansko poletje, katero je tako pri jetno v pennsylvanskih gričih obrog Johns-town-a, predno se začne dolga zimska doba. Zvonovi cerkve Sv. Antona so milo vabili vernike k službi božji in velika množica se je usipala iz vseh strani proti cerkvi, da pomoli k svojemu Bogu in mu da dolžno čast. Pred cerkvijo so se posamezne gruče vstavljale, se pozdravljale in čakale, da "vkup" odzvoni.
Frank Lesjak in z njim kup prijateljev se pa niso zmenili za to zvonenje. Oni so že toliko napredovali v svobodi, da niso več verovali v Boga. Cerkev jim je bila samo še "humbug". Edini, ki je še malo veroval, je bil Marnov Jože.
"Mi pa imamo nedeljo za se in za svoje razvedrilo," so se posmehovali sosedom, katere so jih srečevali na cesti.
Takoj za cerkvico se je začela gošča, kjer je bilo vedno dosti različne divjačine.
Toda, kakor nalašč, danes jim pa ni bila sreča mila. Blodili so po gozdu precej časa, toda ničesar niso našli. Ko so že več ur tako hodili, bili so utrujeni in sedli so k malemu "lunchu," katerega je vsak sam s seboj prinesel.
Po delo.
'lunchu" so šli pa takoj zopet na
"To bi bila pa že prevelika sramota, da bi niti vsak po jednega zajca ne prinesli domov," je rekel Frank Lesjak.
"Danes je, kako;? bi bilo zakleto. Najmanjše divjačine nismo še videli."
In zopet so nekaj ur blodili po gozdu, pa zopet zamanj.
Bilo je sredi popoldne, ko so se obrnili nazaj in šli zelo slabe volje proti domu.
Ob cesti iz gozda pa je stalo malo znamenje. Napis na križu je pričal, da je bil pred nekaj leti tukaj ubit rojak, ko je šel po noči tod mimo.
Poteze na obrazu Franka Lesjaka so se nategnile na porogljiv nasmeh, ko je zagledal križ. "Tako bodo tudi tu v Ameriki začeli tak humbug ob cestah?"
"Saj res, križ!"
Vsi so se zakrohotali.
"Aha. Zdaj pa že vem, kdo je kriv, da danes nismo ničesar vjeli!" pravi porogljivo Lisjak.
"Kdo?" vpraša Marnov Jože.
"Ta-le tam!" in pokaže na križ. Celo dopoldne in celo popoldne je klenkalo v cerkvi, kaj čuda, da jo divjačina zbežala! Čakaj, mu bodem že pokazal!" In
vzel je puško z rame in pomeril na — križ.
Dasi so bili vsi "brezverci," razun Marnovega Jožeta, vendar so vsi za trenutek osupnili, ko so videli, kaj Lesjak namerava.
"Bodi pameten, Frank!' pravi hitro Marnov Jože in ga prime za roko.
"Kaj si tudi ti še tako neumen, da ver-ješ v ta "humbug?"
"Verjem ali ne verjem. Vendar, pusti križ!"
"Pusti me!"
"Ne boš naredil tega! Boj se kazni božje!"
"Hahaha! Kazen božja! Le boj se je ti!"
"Frank, nikar!"
"Pa nalašč bom naredil. To praznoverje preje ko zatremo, bolje bode!
In strel je počil. — Toda v tem trenutku nekdo strašno zakriči. Križ se je zvrnil.
"Kdo je zakričal?"
Vsi hite h križu.
Vsem je zastala kri v žilah.
Za malini grmičkom, ki je rastel pod križem, leži deklica. Kri lije iz zevajoče rane na čelu.
"Jezus, Marija, moj otrok!" vskilkne Frank Lesjak, vrže puško proč in poklekne poleg malega trupla, ki se je zvijalo v zadnjem smrtnem boju.
"Hitro po zdravnika!" prosi svoje tovariše., in vzdigne otroka v naročje.
"Kaj ti nisem pravil, da pusti Boga na miru!" pravi Marnov Jože in steče proti mestecu po zdravnika.
Frank hoče z otrokom teči za njim. Toda, ko ga je vzdignil, začela je kri še bolj vreti iz rane.
"Zavežimo rano in počakajmo zdravnika tukaj," svetuje eden izmed družbe.
"Prinesite hitro vode!" In vsi so odhi-
teli po vodo. V resnici so bili pa veseli, da so se zmuzali s strašnega kraja. Množica ljudi pride gotovo na lice mesta. Privoščili jim bodo nesrečo. Zbali so se in zbežali. Za Franka jim tako ni bilo mar. Taki prijatelji so dobri samo v sreči.
Tako je ostal sam Frank Lesjak z umirajočo hčerko edinico, katero je ustrelil.
Pogled mu je ušel na sveto razpelo na Križanega, katerega je hotel prestreliti.
Da, podrl je križ, toda____umirajoče
dete v naročju______
"Bog te bode kaznoval," mu je rekel Jože!
Očitna kazen božja!
Otročiček se je zvijal v strašnih smrtnih bolečinah in glasno ječal. Kot nož je rezal vsak zdihljaj umirajočega otroka srce nesrečnega očeta.
Množica ljudi je prišla na lice mesta. Toda dete je izdihnilo svojo nedolžno dušico — kot žrtev očetovega brezverstva.
"Očitna kazen božja!" so rekli vsi in prestrašeni zmajali z glavo, ko so čuli kaj se je zgodilo. "Bog se ne da sramovati!"
Dekletce je šlo očetu naproti in tu zaspalo, ker je bilo treba predolgo čakati. Oče je vstrelil v križ, in krogla-je zadela speče dete.
Kriče priteče žena Lesjakova mati u-streljenega otroka.
"Zena, odpusti! Bog me je kaznoval," je rekel nesrečni oče in položil mrtvo dete nazaj na travo."
"Dete je mrtvo. Krogla mu je prebila črepinjo in ostala vglavi," je rekel zdravnik, ko je preiskal mrtvo truplo.
Žalosten je bil sprevod proti domu. 0-če je sam nesel nedolžno žrtev svojega brezverstva, mati je glasno ihte šla poleg in ljudje za njimi. Vsi molče in prestrašeni.
"Stari Bog še živi!" so si vsi šepetali in se razšli vsak na svoj dom.
Tu imam plačo za svoje življenje po
"načelih svobodne misli.'' .	"Vašega časopisa nikdar več v mojo
Težke so bile ure, katere je moral pre-	hišo!' je pisal na vse protiverske liste,
stati Frank Lesjak. Toda odprle so mu	"Z nedolžno krvjo lastnega otročiča sem
oči.	plačal vaše delovanje!"
c^pj
ČLANOM DRUŠTVA MOŽ. NAJSV
IMENA.
Četrtletno skupno sv. obhajilo članov društva Najsv. Imena bode drugo nedeljo meseca oktobra ali 12. oktobra.
Ta dan bode tudi drugi dan 40. urne pobožnosti za našo župnijo. Ta drugi dan pobožnosti bode dan naših mož.
Člani opravijo sv. spoved v soboto večer.
V Nedeljo zjutraj bode skupno sv. obhajilo med prvo sv. mašo ob pol 8. uri.
Popoldne od 2—3 bode ura molitve in pobožnost, sprejem novih članov in stanovski poduk za može.
Vse molitve dopoldne in popoldne se bodo opravile po obredniku.
Plačevanje prispevkov bode takoj po sv. maši v cerkveni dvorani. Enako popoldne po pobožnosti.
Možje, udeležite se gotovo te pobožnosti in skušajte pridobiti kaj novih članov. Kolikor več nas bode, toliko bolj bodemo napredovali.
Predsednik.
-o-
Duhovni vodja nadškofijske Jednote Društva Najsv. Imena v Chicagi, škof MeGavick piše v glasilu;
"Sv. Oče je izdal pred nekaj časom posebno pismo na vse škofe Združenih držav, v katerem iih poziva, naj ustanavljajo po svojih škofijah društva Najsv. Imena. Nekoliko pozneje je nadškof izdal še
posebno pismo na vse duhovnike, da želi, da bi v vsaki župniji bilo društo Najsv. Imena. Od 360 župnij v nadškofiji je navzlic temu še le 160 podružnic ustanovljenih. Kako je to mogoče? Ali so naši katoliški možje res tako nezavedni, da niso pripravljeni žrtvovati nekoliko svojega časa in svojih moči za ustanavljanje teh društev Najsv. Imena?" — Med Slovenci imamo do sedaj 14 podružnic, toraj niti polovico naselbin ne. — Skof McGavick zaklučuje svoj poziv: " Ali so naši katol. možje res tako slabi v veri, da pokažejo tako malo zanimanja za poziv od strani najvišje cerkvene oblasti?" -o-
Chicago, 111. — Prosim malo prostora v našem priljubljenem listu "Ave Maria" Naznanjam članom Društva mož Najsvetejšega Imena in mladeničev Sv. Štefana, da bode naše društvo imelo skupno četrtletno sv. obhajilo 2. nedeljo v oktobru pri sv. maši. Zberemo se en četrt na osem v cerkveni dvorani, kjer poskusimo preje, če še znamo svojo društveno pesem, katero smo se naučili pri zadnji seji in pojdemo paroma v cerkev. Pokažimo se, da smo možje reda. — Pa še eno dajmo možje! Poskusimo vsak dobiti po jed-nega člana. Veliko nas je stopilo v to društvo, ko je bil pred leti sveti misijon. Nekako 300 nas je bilo takrat. Kako
/
lepo bi bilo, ko bi se tudi- sedaj toliko nas mož zbralo v našem društvu. To bi bilo veselje. Pa še eno ne pozabimo!, da smo katoliški možje in kot taki, da ljubimo svojo vero in jo moramo bra-
niti. Zato podpirajmo pred vsem dobro časopisje, ki je naš branitelj. Kolikor močnejše bo to naše časopisje, toliko več nas bode tudi pri društvu. — Možje in fantje, nazaj k Jezusu.!
Frank Koren, član N. I.
ZLORABA SPOVEDI.—V Chicago, 111., je izginilo šestletno dekletce. Sum je letel na nekega človeka, ki je stanoval v isti hiši- Policija ga je prijela in zaprla. V preiskovalem zaporu so pa vse poskusili, da bi izsilili iz njega izpoved, ako je on umoril dekletce. Da bi ga speljali, se je neki detektiv — nekatoličan —
preoblekel v duhovnika in šel k njemu v ječo in se mu predstavil za duhovnika.
Prigovarjal mu je, naj se spove. Osumljenec se je res spovedal, vendar pa je najbrže sam sumničil, da to ni pravi duhovnik; kajti priznal ni ničesar, dasi je potem kmalu popolnoma priznal, da je
on morilec. — Ta čin policije v Chicagi je globoko žalil čut vseh katoličanov. In takoj se je vzdignil močan protest proti temu sramotnemu izrabljanju katoličanom nasvetejše naprave. Vse oblasti so stvar obsojale in obljubile, da se kaj takega nikdar več ne bode zgodilo in da bode kaznovan dotični detektiv, ki je to storil in oni, ki je odgovoren za to. Tudi
vsi chikaški dnevniki so obsojali to. -o-
Pa še ena stvar je: Ali je dovolj za človeško srce na svetu, če zna kdo lepo pisati in računati? Ce pozna vse rože? Ce pozna živali? Ce je učen človek? — Pojdite po ječah; ali ni tam učenih ljudi? Ce bi bi lo za človeško .srečo dovolj, potem bi učeni ljudje ne mogli priti v ječo? — Vsi, ki so v ječah, pa ene stvari niso znali — po verskih naukih živeti. — Ali ni to jasen dokaz?
* • *
Pa še ena stvar je: ali učeni možje lažje umirajo, kakor pa neučeni? — Nasprotno pa vemo, da lažje in lepše umirajo oni,
ki so se naučili lepo živeti.
* * •
S tem pa ni rečeno, da svetne vede človeku niso potrebne ! So potrebne, toda niso samo one potrebne! Kakor potrebuješ za hojo dve nogi, ti je potreba za življenje dveh stvari, po katerih se pride k sreči: Moli in delaj! — Zato katol. šola uči oboje : znati in verovati!
II
1111111
\
314	"AVE MAfciA'

RAZNO IN DOPISI.
Sv. oče Benedikt XV. se boji nemirov v Rimu. Izdal je posebne varnostne odredbe
in preklical vse javne avdijence za negotov čas.
Važen shod katoliških socijalogov se je vršil dne 27. julija na vseučilišču v Notre Dame, Ind. Poleg štirih škofov udeležilo se je zborovanja še večje število katoliških socijalogov. Namen tega shoda je bil, pripravljati potrebno tvarino za veliko
zborovanje ameriškega episkopata, katerega je za jesen sklical kardinal Gibbons.
To zborovanje v jeseni bode največje važnosti za napredek katoliške cerkve in za delovanje katoliške cerkve v prihod-njosti za ureditev sedanje ztnede. Važne nove naprave in nove ureditve se bodo uvedle vsepovsodi po celi Ameriki. Posegle bodo globoko v naše socijalne razmere.
Frančiškanski red bode letošnjo jesen praznoval v Palestini posebno slavnost —700 letnico, odkar je ta red v Palestini in čuva svete kraje, posvečene s pres-veto krvjo in življenjem našega Gospoda Jezusa. ivnrf tnal Giustini, kardinal protek-
tor reda, gre te dni v ta namen v Palestino. Pri tej priliki nam vhaja spomin nazaj v preteklih sedem sto let! Kolike žrtve je ta red prinesel za varstvo te.i krajev! Koliko redovnikov tega reda je dalo svojo kri v ta namen! Kolikrat so jih divji molia-medani napadli po hišah in jih pomorili! Da, s krvjo redovnih sinov svetega Frančiška je pisana zgodovina teh sedemsto let. — Radi teh žrtev je pa dala sveta cerkev redu to priznanje, da sme veljavno blagosloviti križev pot samo kak redovnik tega reda ali komur predstojnik tega reda da posebno dovoljenje.
V Denver, Colo. — je bila slovesno blagoslovljena nova slovenska cerkev. O lepem dogotku bomo poročali več pri priliki, ko dobimo vse podatke iz Denverja. Za danes pa samo iz srca častitamo rojakom v Denverju, da so dosegli svoj cilj. Svoje čase so se rojaki obračali tudi na nas za pomoč in kolikor smo mogli, smo jim pomagali s svojim svetom in navdu-ševanjem.
Skof Muldoon je bil te dni v New Yor-ku, kjer se je posvetoval z največjimi katoliškimi vzgojeslovci Amerike o novem učnem načrtu za vse katoliške šole in zavode po Združenih državah. Katoliške šole in katoliška učilišča rastejo iz tal, kakor gobe po dežju. Začutila se je potreba enotnega učnega načrta in enotnih učnih direktov. Skof Muldoon je član Catholic War Council, ki pripravlja za veliki zbor vseh ameriških nadškofov in škofov, ki bode 24. septembra v Wash-ingtonu, D. C.
— Vsi katoliki bodo gotovo to krasno miselj z največjim veseljem pozdravili. To je nekaj, kar smo že dolgo let ze'o pogrešali. — Tako se bode storil v resnici velik in važen korak naprej, ki bode v velikansko korist katoličanom Amerike.
New Yorska zakonodaj ska zbornica je "dovolila" samounlor za New York državo. to se pravi; sklenila je postavo, po kateri ne bo več kaznjivo dejanje, ako kdo poskusi samoumor. Do sedaj je bilo posku-šanje samoumora kaznjivo dejanje. Samomorilec, ki se toraj ni usmrtil, je bil kaz-njevan. Ti slučaji so pa delali silno veliko težave sodiščem in sodnikom in vendar niso donesli vspehov, radi katerih je bila ta postava sklenjena, namreč, da bi se sa-
moumori omejili. Zato se je sklenila ta postava.
Beljgijski kardinal Mercier je odpotoval 2. septembra v Ameriko, da se zahvali A-meriki za pomoč in simpatije v najtežjih dnevih nesrečne Beljgije. — Kmalu za njim pridejo v Ameriko tudi beljgijski
kralj, kraljica in prestolonaslednik. • • •
"V katoliških šolah se otroci ničesar dru zega ne nauče, kakor katekizma." Tako trdijo zaslepljeni stariši, ki nočejo slišati o katoliški šoli. Pri tem pa ne pomislijo, da sami vedo, da to ni res. Sami vedo, da bode otrok v enem letu dva razreda naredil v publični šoli, ako pride tja iz katoliške šole, nasprotno pa bode težko zdelal razred, ako pride iz publične v katoliško šolo. In
to v sedem izmed desetih slučajev. Zakaj ? —Zato, ker se v katoliških šolah otroci ničesar druzega ne nauče, kakor katekizma? • • •
Pa še eno stvar taki-le stariši mislijo: da je to laž, katero še sami ne verjamejo in s katero ne bodo spremenili resnice, ki je: da se otroci v katoliških šolah nauče svetnih vednosti najmanj ravno toliko, kakor
v publični in še nekoliko več, poleg katekizma in poleg dobre vzgoje, katero dobe. • • •
Pa še eno je čudno: Zakaj v veliki večini pri vseh tekmah v različnih znanostih, katerih se udeleže učenci publičnih in katoliških šol, skoraj v vseh katoliški učenci dobe prvo nagrado?
• • •
General frančiškanskega reda iz Rima, ki obiskuje ameriške provincije, se je te dni mudil v Chicago, 111. Sedaj je odšel v sredno in južno Ameriko, odkoder odpotuje domov v Rim.
Rev. M. Tušek je zbolel in se zdravi v knajpišču v Rome City, Ind. Zdravje se
mu počasi vrača. C. gospodu želimo ljubega zdravja.
Naše slov. župnijske šole so začele te* dni novo šolsko leto. Skoro vse šole so prenapolnjene. Na novo se je odprla župnijska šola sv. Štefana v Chicago, 111., V štirih oddelkih (dveh sobah) ima 96 otrok. Solo poučujeti dve sestri iz reda Notre Dame. Otroci višjih razredov so pomešani z otroci šole sv. Pavla.
Nove orgle bode dobila slovenska cerkev sv. Jožefa v Joliet, 111. Stale bodo o-krog $6.000.
Zidava novega župnišča v Willardu, Wis. lepo napreduje.
Rev. Ambož Sirca O. F. M., dosedanji hrvatski župnik cerkve Sv. Jeronima na Wentworth in 25. ulici v Chicago, 111., je šel v Steelton, Pa., kjer je prevzel hrvatsko župnijo. Obilno blagoslova želimo č. gospodu.
Na njegovo mesto je prišel Rev. Placid Belavič O. F. M.
Stirideseturna pobožnost se bode vršila v cerkvi Sv. Štefana v Chicago, 111, drugo nedeljo v mesecu oktobru. Pobožnost se bode začela v soboto zjutraj po sv. maši ob 8 uri in se bode končala v pondel-jek večer. Prvi dan bode zlasti določen za šolske otroke in mladino. Drugi dan v nedeljo, bode zlasti za može. Tretji dan, v pondeljek, bode za matere in žene.
"Glas Svobode" si domišlja, da je "trn v peti" — "kutarjem in drugim mračja-kom." — O ne, ne! G. Kondež, le preveč si ne domišljajte! Preveliko čast si jemljete. Listič, kakor je Glas Smrdobe, je samo kužek, ki ponoči laja v luno. Luna se
mu pa tako prezirljivo smeje____smeje
in posmehuje. — Resnica je pač prevzvi-šena.
Rimski pohotnež Nero je v svojem napuhu imenoval sebe boga. — Naš g. Kon-
da ga je začel posnemati, kajti v zadnji številki se imenuje naravnost "boga" — No, lep "malik."
Trije mladi dopisniki lista Ave Maria. Stanko Zupan in Frank Auguštin iz Chicago, 111., in J. Hiti iz Pullmana, 111., so vstopili v gimnazijo, dva v nadškofijsko gimnazijo in eden v gimnazijo Sv. Ignacija oo. Jezuitov. Enako je vstopil v gimnazijo sv. Jožefa v Collicon, N. Y. oo. Frančiškanov mlajši sin obče priljubljenega rojaka Mr. M. Cagrana iz New Yorka in bivšega našega zastopnika — Bog jim daj svoj sv. blagoslov, da bi vstrajali do konca.
Rev. John Plaznik, župnik v So. Chicago pri cerkvi sv. Jurija, je bil imenovan duhovnim voditeljem v zavodu pri sestrah Sv. Družine iz Nazareta v Des Plaines, 111.
Rev. Anton Sojar, je bil imenovan novim župnikom cerkve sv. Jurija v So. Chicago, 111.
Obema čč.gg. želimo obilo božjega blagoslova v njih novem delokrogu. Rev. J. Plaznik je bil do sedaj naš marljivi so-trudnik in dopisnik in je že napisal veli-
ko lepih člankov za Ave Maria. Zelo smo č. gospodu hvaležni za to pomoč in ga prosimo, naj nas tudi v prihodnje ne zapusti s svojim spretnim peresom.
Starišem Miklič je umrl pet mesecev stari otročiček. V naznanilu smrti čitamo
besede: "Pokojni se je poslovil od nas__
----Pogreb se je vršil po načelih svobodne misli." Užaljenim starišem naše soža.-je. Vendar pomislite to-le: Na isti strani časopisa, kjer je to naznanilo, dokazuje urednik, da je načelo svobodne misli, da človek nima duše. — Tu v tem oznanilu pa čitamo, da se je otročiček po načelih iste svobodne misli "poslovil", od svojih starišev in toraj odšel! Toda kam? V večnost? Kdo se je poslovil? Telo se ni moglo posloviti, ker je bilo pokopano po "načelih svobodne misli?" —Da, da; nemogoče je pratično tajiti dušo — ko jo pa vsi čutimo, v lastnem telesu in vidimo v telesu vsakega soseda.
-o-
Evharistiški kongres, 4. 5. in 6. avgusta v Notre Dame, Ind., je bil zelo vspešen. Več bomo poročali prihodnjič.

Johnstown, Pa. — Zgubili smo brata Vikto-rina. Kruta smrt je še mlademu, upapolnemu in še mnogo obetajočemu življenju naredila konec. Legel je k večnemu počitku eden naših najbolj delavnih in navdušenih mož in boriteljev v času, ko bi ga najbolj ptrebovali.
Pokojni brat Viktorin je delal in se trudil noč in dan, ne za se, marveč za narod. Žrtvoval ie samega sebe, kajti njegovi napori v delu za narod so spodkopali njegovo zdravje. Mislil je le na svoj narod tu v Ameriki, kako bi mu koristil, pri tem pa je pozabil na se in svoje zdravje.
Pomisli, slovenski narod tukaj v Ameriki! Izpostavljen si tolikim nevarnostim od tvojih lažiprijateljev. da izgubiš vero svojih očetov in z njo vse, kar te more časno in večno osrečiti. Glej, kako se trudijo za te oni, ki te v resnici ljubijo in zavej se resnih, velevažnih in za
te odločilnih časov ter pomisli, če se drugi toliko za te trudijo, kakor se je pokojni brat Viktorin, potem se gotovo gre za velike in za te va žne stvari. Zato se jih okleni ter jih podpiraj z vsemi močmi in sredstvi, saj se gre edino zate in za tvojo korist, za tvojo srečo. Koliko imajo sami od tega, naj ti bo v dokaz prezgodnja smrt tega narodnega delavca. Premisli in spreglej I — Nehaj že vendar enkrat metati kamenje obrekovanja, sumničenja in napadanja 11a one duhovnike in druge, ki za te živijo, se tebi žrtvujejo in zate umirajo. — Kot vojaki na bojnem polju se oni bojujejo, ne sicer z orožjem, temveč z duhom, da branijo tebe pred peklenskimi zmotami lažnjivih prerokov in sebičnih socialističnih izkoriščevalcev. Iz ljubezni 'do tebe, narod, se bojujejo in umirajo.
Ce pa oni tako ljubijo svoj narod, nas vse, ali ni naša dolžnost, da se jih tudi mi oklene-
mo, jih podpiramo in delamo tako, kakor nam svetujemo? Ali ni naša dolžnost, da jih branimo in jim pomagamo tudi v boju samem? Ako samo od strani mirno gledamo, ko se bojujejo za nas, smo strahopetci in jih nismo vredni.
Malo imamo res delavnih voditeljev, ki se borijo za nas! Oklenimo se jih bolj zaupno in vsak po svoji moči pomagajmo do konečne zma ge. Blagega brata Viktorina pa ohranimo v hvaležnem spominu.
A. Tomec.
Eveleth, Minn. — Pri nas pa tudi nismo najzadnji. Tudi naša fara lepo napreduje, od kar imamo Rev. Antona Leskovica za dušnega pastirja. Pri nas nismo navajeni, da bi se večkrat v javnosti hvalili, ker se takim hvalani večkrat ne verjame, a resnica pa je, da tudi tukaj lepo napredujemo.
V mesecu juniju smo imeli slovesno prvo sv. obhajilo in sv. birmo. Prvo sv. obhajilo je bilo dne 15. junija med sv. mašo. Takoj po osmi uri zjutraj je pripeljal naš g. župnik v procesiji 214 lepo oblečenih fantičkov in deklic iz bezmenta v cerkev, kjer so vsi prejeli Jezusa prvikrat v sv. bhajilu. Naš g. župnik je imel najpoprej slovenski govor za stariše in navzoče, potem govor v angleškem jeziku za otroke. Oba govora sta nam segla v srcc in vse navzoče močno ganila. Po končanih govorih so otroci ponovili krstno obljubo in so prisegli, da hočejo Bogu služiti in se greha varovati. Kako je bilo lepo gledati, ko so o-troci v tako lepem redu redu prejemali Jezusa v svoja nedolžna srca.
Dne 22. junija smo imeli v naši cerkvi birmo. 291 lepo okrašenih otrok je v špalirju pred župniščem ob drugi uri popoldne sprejelo š. g. škofa, katerega je najpoprej pozdravil domači g. župnik, potem pa deklica Frances Hočevar. Ves prostor pred cekvijo in župniščem so okrasili tukajšnji dobri možje s smrekami in vejevjem. Nad cerkvenimi vrati je bil pozdrav č. g. škofu. V cerkvi je bil tudi najlepši red. Po kratkem angleškem govoru je podelil č. g. škof 29ltim otrokom sv. birmo.
Po sv. birmi je č. g. škof blagoslovil novo zastavo tukajšnega možkega cerkvenega društva "Ime Jezus" in dva velika angelja v velikem oltarju. Vreme nam ni bilo naklonjeno, ker je skoraj celo nedeljo deževalo, a med sprejemanjem je nehalo liti, da so otroci in društva z zastavami mogla na prostem spre jeti š. g. škofa. Videlo se je. da je bil š-g. škof zelo zadovoljen zaradi lepega reda, ki je vladal povsod.
Mi farani moramo biti hvaležni našemu
g. župniku, ki se je moral mnogo truditi, da je tako veliko število otrok pripravil do tako lepega reda. Gospod urednik! Pri naši cerkvi se tudi plačuje dolg. Naš g. župnik je še le komaj dobro poltretje leto tukaj, a je s pomočjo dobrih faranov izplačal že osem tisoč dolarjev dolga. To samo dosti govori, kako skrben je naš g. župnik. Zato pa mu pojdimo ob vsakej priliki na roko, kadar se bode kaj delalo za napredek naše fare.
Mi toraj tudi nismo čisto pri zadnjih.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje.
M. R.
-0-
So. Chicago, 111. — Ko smo tako nenadoma preteklo zimo izgubili svojega g. župnika, Rev. A. Krašoveca, dobili smo na njegova mesto mlado moš. Rev. John Plaznika, do tedaj kape-lana iz Jolieta. Vsa župnija se je zveselila njegovega prihoda. Veliko lepega smo čuli o gorečnosti in o marljivem delovanju Rev. John Plaznika v Jolietu, 111. Čitali smo tudi njegove lepe spise po važnih kat. časopisih. Bili smo prepričani, da smo dobili duhovnega vodnika, pod katerega vodstvom bode naša župnija veliko bolj napredovala, kakor do sedaj. In res nismo se zmotili. Naš novi g. župnik se je z navdušenjem in požrtvovalnostjo lotil težkega dela. Začel je z otroci. In res kmalu smo videli velik napredek. Otroci so začeli pridneje zahajati v slov. cerkev. Začeli so glasno moliti sv. rožni venec. Tudi vse drugače so se začeli obnašati v cerkvi. Takoj se je pokazal velik vpliv g. župnika na mladino. Dobili smo v cerkev nov altar presv. Srca Jezusovega in več druzega novega. Tako, da smo bili prepričanja, da nas bode novi župnik navdušil za novo, bolj navdušeno in požrtvovalno delo za napredek svoje župnije. Toda v tem smo pa izvedeli, da bode Rev. J. Plaznik prestavljen 11a drugo mesto, da ga bomo izgubili. In res, v nedeljo, 77. septembra. se je poslovil od nas in nam predstavil novega župnika, Rev. A. Sojarja. Mar-sikako solzno oko v cerkvi je pričalo, kako se nam je č. g. v tem kratkem času priljubil. In res. Rev. Plaznik, iz srca smo Vam župljani v So. Chicago hvaležni za vse, kar ste za nas storili. Bog Vam stotero plačaj I — Bog Vas blagoslovi V Vašem novem delokrogu. Hudo nam je, da odhajate, vendar, ker vemo, da ste se samo odločili za to. Želimo Vam trdnejšega zdravja, kakor ste ga imeli pri nas. Bog Vas živil So. chicaškim rojakom pa kličem, oklemino se sedaj novega svojega župnika in sodelujmo z njim za napredek naše župnije.
Faran.
Pridi Doba Zaželjena!
M. K.
Tu pred sabsgledam snežne gore nažega Triglava — gaje tam cvetoče, šum mogočni divne naše Soče, polni s svetim navdušenjem mi srce. In ko kras našega zrem kraja, ki v njem smrtni naš protivnik je gospod: srd in žalost me navdaja, in Boga rešenja prosim za svoj rod. Oče naš, ki dobrotljiv si v sili, Ti, ki čuješ bratov mojih britki jok, oj, rodu se mojega usmili, Ti ga reši Bog moj iz italijanskih rok.
V vek naj ne tepta ga tujec zadni; saj stoletja mučil ga je do krvi.
Ti iz robstva reši rod moj dragi, a njegovega sovraga v prahu stri! Ti v ljubezni čuj nad nami! Ti nas brani pred Italijani povsod! S sklenjenimi jaz molim Te rokami. Blagoslovi Večni, moj jugoslovanski rod. Prošnje ne zavrzi mi goreče, gospodar Ti silni zemlje in neba, rodu jugoslovanskemu naj solnce sreče, solnce zlate svobode zalesketa.
Cenjenim rojakom v Cleveland, Ohio, naznanjamo da jih bode obiskal naš zastopnik Mr. Joseph Meglic.
# * *
Rojake v Chicagi in okolici bode obiskal naš zastopnik Mr. Math- Grill, tajnik dr. Sv. Štefana št. i K. S. K. J.
Cenjene rojake prosimo da se naroče na Ave Maria... Oba gg. zastopnika toplo priporoča.	Upravništvo.
"Ave Maria-"
ZAHVALE.
Javno se zahvaljujem Bogu in Materi božji za uslišano molitev, za zdravje mojega moža.
Maria Mulec, Cleveland, O.
Obljubila sem, da se bodem v listu Ave Maria javno zahvalila, ako moj mož ozdravi. Ker sem bila uslišana, izpolnujem svojo obljubo. Čast in hvala Mariji za uslišano prošnjo.
Pavlina Trgovec, St. Mary's, Pa.
Zahvaljujem se Materi Božji, Presv. Srcu Jezusovem in sv. Antonu za uslišano molitev.
L. C. Herminie, Pa.
Dolgo časa že nisem dobil od vas nobenega pisma. Iri temu se prav nič ne ču dim.
"I moved." — Preselil sem se. In selitev ni kar si bodi. Ali ste se že pri vas kdaj selili? Kajne koliko dela ste imeli vsi. Mati, oče in vsi bratje in sestre. Vsi ste morali pomagati.
Vidite tako je tudi z menoj. Imel sem polne roke dela. Zato se je pa vse v uredništvu zakasnilo.
Sedaj sem si pa že nekoliko uredil moj "office" in v kratkem bom začel zopet svoje redno poslovanje.
Sedaj pa, otroci, zopet vas vabim za letošnje šolsko leto k sebi.
Kaj ne, da mi boste zopet pridno pisali, kakor ste nekdaj.
Dobro! Otroci, takoj danes pero v roke
in mi zopet pišite.
Toda ne pozabite, da nisem več v New Yorku, temveč, da sem sedaj v Chicago, 111.
Otroci, pišite takoj.
Lepo Vas pozdravlja ,
Vaš Striček.
1853 W. 22nd PI.	Chicago, 111.
ZASTAVICE.
1.)	Otroci, kdo zna pravilno prečitati ta-le čudni stavek?
Omsip ukčirts umešan isv omišip icorto.
Ako prečitate ta stavek po židovskem načinu, pa boste izvedeli, kaj si vaš striček želi od Vas. '
2.)	Kdo ve, kaj je sredi Chicago?
3.)	Koliko je razlike med novim "dimom" in starim "nikloin"?
4.)	Napišite, kar veste o "cerkvenem letu." (1.) Katero leto se imenuje cerkveno leto? (2.) Zakaj se imenuje cerkveno leto? (3.) Koliko dob (seasons) ima cerkveno leto?
Za tri najboljše naloge razpišem tri nagrade (prizes).
llllllllllll!!IIIIIIIHII!llllllllll!lllttIliailllH!lllllIlll!ll!IIIIW
m
DELAVCI PODPIRAJTE DELAVSKO PODJETJE!
POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO —
NAŠE CENE SO NAJCENEJŠE.
I i
Ako želite potovati v staro domovino, obrnite se na nas Mi bomo za vas najboljše poskrbeli.
Ali hočete dobiti svojca iz starega kraja? Poverite to delo nam. Najhitreje in najzaneslivejše bodete postrežem.
VELIKA ZALOGA KNJIG.
Tiskamo vse, kar se da tiskati.
Tiskarna je unijska!
Rojaki, ako želite poslati "KIŠTE" svojim dragim v staro domovino, obrnite se na nas.	Priglasite se takoj.
Slovenski delavci! Naše podjetje, je zadružno delavsko podjetje.
Sami delavci smo ga vstanovili za se, slovensko delavstvo. Vsak pošten slovenski delavec se nam lahko pridruži kot solastnik in delničar.
Podpirajmo delavsko podjetje!
Ne podpirajmo delavskih izkoriščevalcev!.	Podpirajmo sami sebe!
Edinost Publishing Company
1847 West 22nd Street	'	CHICAGO, ILL.
■ i
um.............................................iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii..........uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini.....in
01110100020907000708090100000100000100000101010001024800000202010153534801010002025348482302025353480101020102020001025323530101010253484889
NAŠI ZASTOPNIKI
ki so pooblaššeni pobirati naročnino za Ave Maria" Molitvenike, knjige in tiskovine.
Barberton, Ohio. — Mr. Joseph Lekšan 149 Center St.
Bedford, Ohio. — Mr. Frank Stavec R. F. D. No. 2. Box 285.
Bridgeport, Ohio. — Mr. Mihael Hočevar, R. F. D. 2. Box 29.
St. Stephen's P. O. Rice, Minn. — Rev. John Trobec R. F. D. 2.
Eveleth, Minn. — Mrs. Frances Bregorič, Box 22, Mrs Helena Čebula Box 283, Mrs M. Ula-sich 516 Adams Ave.
Greaney, Minn. — Mrs Barbara Globosnik. Virginia, Minn. — Mrs Rosie Tisel 71 -5 — 12th St. N S.
Buhl, Minn. — Mr. George Rus Box 194
Gilbert, Minn. — Mrs. Angela Preglet Box 381
Mr. Frank Ulčar Box 574
Aurora, Minn. — Mrs Elizabeta Smolich Box
403.
Biwabik, Minn. — Mr. Frank Globokar. Soudan, Minn. — Mr. John Loushin, Box 1230. New Duluth, Minn. — Mr. Mihael Spehar, 403 West 97th Ave
Ely, Minn. — Mr. John Peshel, Box 165. Chisholm, Minn. — Mr. Max Bobnik, 318 W. Spruce St., Rev. J. E. Schiffrer.
Chicago, 111. — Mr. Mth Grill, Mr. Anton Ba-nich, Mr. John Horžen.
North Chicago, 111. — Mr. Math. Ogrin, 10 — 10th St., Mr. Joe Kosir 1427 Sheridan Rd.
Springfield, 111. — Miss Katarina Germnov-shek 1212 E. Stuart St.
La Salle, 111. — Mr. James Strukel, 1240 Third St., Slovenske šolske sestre.
Joliet, 111. — Mr. Joseph Muhič 506 SOmmit St., Mr. Alex Pluth 1207 Center St. Depue, 111. — Mrs Mary Jeraj Box 621. Aurora, Minn — Mr. M. Cesel R. D. 1. Box 223. Pittsburgh, Pa — Mr John Globočnik 5621 Carnegie St, Mr John Mravec, 1107 Haslage St, N. S. Mr. John Bojane, 207 — 57th St., Mr. Geo Veselich 5222 Keystane St. Alyphant, Pa. — Miss Mary Zore Boš 199.
Bridgeville, Pa. — Mr. Ivan-Vrtačnik, Box 595.
Houston, Pa. — Mr. Michael Tomšič, Box 217, Mr. John Pehan, Box 174.
Beadling, Pa. — Mr. Nikolaj Simonič, Box 92.
Ambridge, Pa. — Miss Jennie Svegel, 147 Maplewood Ave.
Conemaugh, Pa. — Mrs. Alojsia Kobal, 510 Chestnut St.
Johnstown, Pa. — Mr. Anrej Tomec, Box 126 Stutzman St.
Steelton, Pa. — Mr. Anton Malesič, 806 S. 2nd St.
Braddock, Pa. — Mr. Joseph Lesjak, ill I Wood Way.
Focest City, Pa. — Miss M. Svete, Box 125, Mr. Peter Srnovrsnik, Box 279. South Bethlehem, Pa. — Mr. J. Koprivsek, 712 Church St., Mrs. Rosie Gosar, 1215 E. 3rd St.
Milwaukee, Wis. — Mrs. Mary Mohorko, 3008 Hadley St., Mr. Steve Hojnik, 396 — 4th Ave. West Allis, Wis. — Mr. John Kegel, 620 — 64th Ave.
Sheboygan, Wis. — Mr. Jakob Prestor, 1012 Kentucky Ave., Mr. Mihael Progar, 1621 N. 9th St.
Willard, Wis. — Mr. Frank Perovsek, Box Pueblo, Colo. — Rev. P. Cyril Zupan, O. S. B., 806 East B. St., Mrs. Josepha Meglen, 514 Moffat St.
Calumet, Mich. — Mr. John Muhich, 2025 Col. St.
Detroit, Mich. — Mr. Andrew Krajnc, 357 E. Hendrio Ave.
Walley, Wash. — Mrs, Mary Swan,,Box 73. Dodson, Md. — Mr. Jernej Intihar, Box 12. Rock Springs, Wyo. — Mišs Apolonija Mrak, Box 253.
Thomas, W. Va. — Mr. John Lahajnar, Box
215.
Brooklyn, N. Y. — Mr. Joseph Skrabe, 96 Evergreen Ave
Rojaki Slovenci naročite se na edini Slovenski nabožni dvotednik
"AVE MARIA". Upravništvo.

NAJVEČJA ZALOGA SLOVENSKIH MOLITVENIKOV V AMERIKI
Ima '"Ave Maria" Knjigarna.
"Molitvenik" spisal Rev. Kazimir
Zakrajšek O. F. M.; elegantno vezan, z zlato obrezo .. $i.5o
"Ave Maria" molitvenik, spisal f Fr. Victorin Pere O. F. M.
rudeča obreza .......... $0.70
zlata obreza ............ $1.00
Zlata obreza elegantno vezan ..................$1.25
Obrednik Društev mož in fantov Najsvetejšega Imena, spisal Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. vezan......$0.25
Materam. Knjižica za društva Krščanskih Mater, spisal Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. Knjižica obsega skupne molitve in pravila za društvo ..............$0.25
Katekizem za Ameriške Slovence po Baltimorskem katekizmu, priredil Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. vezan $00.45
Abecednik za Ameriške Slovence spisal Rev. Kazimir Zakrajšek O. F- M. vezan .. $0.50 Pesmarica, brez not, izdal in založil
Rev. Anton Berk, vezana . .$0.35
Sv. Križev pot, Sv. Leonarda Porto
Mavriškega ........................$0.15
Iz srca do srca, Ameriškem Slovencem........................................$0.15
Iz življenja za življenje, povesti spisal f Fr. Victorin Pere O. F. M.................$0.25
-o-
NAJVEČJA ZALOGA IGER ZA SLOVENSKI ODER.
Zaročencem in zakonskim spisal J.
Zabukovec ............ $0.60
Jakob Alešovca spisi..............$0.60
Ljubljanske slike................$0.60
Vstaja, zgodovinska povest......$0.25
Dedek je pravil., pravljiica ....... $0.40
Povesti Slovenskemu ljudstvu v
poduk in zabavo ........$ .40
Mladeničem ................... $..40
Hitra vožnja po železnici, za mladino s podobami ........$ .70
Velika zaloga angleških molitvenikov, različnih cen, rožnih vencev, škapulirjev, podob in kipov.
Priporočamo se za obilna naročila. — Pišite na:
Ave Maria
1852 W- 22nd Place,	Chicago, III
Rojaki naročajte in priporočajte list "AVE MARIA".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Tem potom naznanjam slovenski javnosti v Ameriki, da sem odprl v New Vorku svojo agencijsko pisarno za parobrodne listke (žif-karte) in za druge, v ta delokrog spadajoče posle.
Ob tej priliki se vsem rojakom, brez razlike, kar najtopleje priporočam . Vsi posli bodo pod mojim osebnim vodstvom in zato vsakomur zagotavljam najboljšo postrežbo.
Ako nameravate potovati v stari kraj, ali, ako imate kake druge opravke s starem krajem, ali ako rabite kako pojasnilo v tej ali oni zadevi obnite se name in jaz vam bom skušal po svoji najboljši moči ustreči.
Moje geslo je: TOČNA IN POŠTENA POSTREŽBA ZA VSAKOGAR.
Priporočajoč se še enkrat, ostajam udani
Leo Zakrajsek
70 — 9th Ave.
New York, N.Y.
NAROČNIKOM AVE MARIA.
Ali ste obnovili naročnino za "Ave Maria"?
Ali veste, kdaj vam je naročnina potekla?
Poglejte vaš naslov na listu "Ave Maria"; prva številka vam pove, kateri mesec vam je naročnina potekla. Prosimo vse cenjene naročnike, katerim je naročnina potekla, da storijo svojo dolžnost. Vsa pisma pošiljajte na:
"AVE MARIA" 1852 W. 22nd Place,	Chicago 111.
Upravništvo.

Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Dobro zdravilo za žene.
To je kar se lahko reče eno od naj-boljih znanih priprav, ki se jih morejo posluiiti trpeče iene in dekleta kot sredstvo za hitro in trajno od-pomoč v svojih izkušnjah nerodnosti, ki se tičejo svojega spola. Ime tega zdravila j«
Severn's
Regulator
(Severov Regulator) in prostor kjer ga dobite je v vseh lekarnah. Seveda morate zahtevati pravega in odkloniti vse ponaredbe, kajti le na ta način ste lahko sigurni, da dose-iete najboljši in najhitrejši vspeh. Cena $1.26 in 5c davka.
W. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS.	IOWA
Telephone: Canal 1614
VSTANOVLJENO 1888
A. M. KAPSA
Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino.
Pošteno blago —
zmerne cene.
2000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St.
Chicago, 111
Pridite in prepričajte se!
FRANCIS D. NEMEGEK
FOTOGRAF Se priporoča Slovencem.
1439 W. 18th St.
Telephone: Canal 2534
Chicago, 111.
NAROČNIKOM "AVE MARIA" v Cleveland, O.
Kdor želi naročiti ali plačati list ali dobiti zaostale številke, naj se obrne na zastopnika F. SUHADOLNIK, 6107 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
SLOVENCI, NAROČITE SE NA NOVI SLOVENSKI DNEVNIK "EDINOST".
>®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®0® ( Za vse Ljudi in za Vse Slučaje!
Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči.■
PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin,
stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ainbulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda.
Oba telefona noč in dan:
Bell: Rosedale 1881.
O. S. Princeton 1381.
ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK
6127 ST. CLAIR AVENUE.
)®®®
oioioittioioiGioie^
®®®®®®®®®®®®®®®®®®®g ©
S slabim želodcem ni uspeha!
Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima i Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je:
z",a k°"" TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost. pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d.
Panama 1916 Trineijeva Angelika Grenka Tonča
je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema. ;>
TRINERJEV LINIMENT
San Francisco I9I5
Veliko darilo
< > < >
je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš*začu-den čutil blagodejen upljiv.
TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d.
V vseh lekarnah.
JOSEPH TRINER COMPANY
1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111.
< > < > < >