Velenje, 17. decembra 1976 — Leto XII. Številka 48(357) - Cena 3 din Čestitke Francu Leskosku Te dni se je mudil v Velenju član sveta federacije ter prvi komandant slovenskih partizanov Franc Leskošek — Luka. Med bivanjem v Velenju so mu predstavniki občinske skupščine, občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter nekaterih delovnih kolektivov čestitali za 79. rojstni dan. Čestitkam tovarišu Francu Leskošku - Luki za njegov življenjski praznik se pridružuje tudi Center za informiranje Velenje v imenu vseh naročnikov in bralcev našega tednika ter poslušalcev Radia Velenje! Komisija za splošni ljudski odpor, družbeno samozaščito in ohranjevanje tradicij NOB pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Velenje je pripravila skupaj z občinskim štabom teritorialne obrambe občine Velenje v soboto in nedeljo dvodnevni pohod za mlade prostovoljce teritorialnih enot občine Velenje. Dvodnevni pohod je bil sklepna oblika urjenja in vzgoje mladih, ki jih bodo v enote teritorialne obrambe slovesno sprejeli v domu kulture v Velenju 21. decembra, na predvečer praznika dneva JLA. Pred tem so imeli mladinci posebno vzgojo, kjer so seznanili z nekaterimi temami iz taktične vzgoje, z orožjem in se seznanili z moralnopolitičnimi pripravami. V soboto zjutraj, 11. decembra se je okrog 80 mladincev zbralo na Titovem trgu v Velenju, kjer so položili venec k spomeniku in se nato z avto- LETOS JE BILO VELENJE PRECEJ LEPŠE KOT LANI Velenje — najlepši kraj ^celjske turistične regije Na seji upravnega odbora Celjske turistične zveze, ki je bila 12. novembra v Celju, je bilo za najlepši kraj v tej turistični regiji izbrano mesto Velenje, za najboljše društvo turistično društvo Dobrna, za naj-marljivejšega turističnega delavca Franc Štorman iz Šempetra za ureditev jame Pekel, najboljši gostinski lokal pa bo izbran izmed hotelov Donat, Merx in Paka. Te dni smo prejeli tudi utemeljitev komisije, o izboru najlepšega turističnega kraja v celjski turistični regiji. Komisija je utemeljila svojo odločitev takole: Velenje je lepo urejeno, nasadi in celoten kompleks je zasnovan sodobno, praktično in estetsko. Na indi- busom odpeljali do Grebenška v Belih vodah. Od tam so pot nadaljevali peš. Kljub temu, da so morali vseskozi gaziti zelo visok sneg, ki je nekaj dni pred tem zapadel, so mladinci zdržali naporno pot in pokazali, da so že sedaj zelo dobro pripravljeni za obrambo pridobitev naše socialistične revolucije, če bi bilo to potrebno. Iz ocene občinskega štaba o pohodu izhaja, da je šaleški mladinski odred v dvodnevnem pohodu v celoti izpolnil nalogo. Pogoji so bili resnično stvarni in zahtevni, ljudje, kjer so se mladi pohodniki oglašali, so jih vsepovsod ljubeznivo sprejeli, jim pomagali z nasveti, raznimi podatki in jih postregli s toplim čajem. „Sovražni zasedi", v katero so padli i ' pohodniki, so se učinkovito zoperstavili ob dobri organiziranosti vodilnega kadra in posameznikov, ter jo takoj razbili in delno uničili. Pripadniki teritorialne obrambe krajevnih skupnosti Bele vode in Zavodnje so ob to m pohodu pokazali veliko met > samoini-ciative, pripravljenos i in tova-riške pomoči, saj so kcndicijsko zelo fkib.ro pripravljeni, ker jih vsakodnevno t3 lo, razmere v teh hribovitih predelih silijo, da so stalno r,a nogah. Zaupanje v organiziranost SLO na terenu je v mladincih še poraslo, zato je bila njihova trdna volja ii pripravljenost Najlepše novoletno darilo je doslej enkratna knjiga o o našem mestu MONOGRAFIJA »VELENJE« - 56 barvnih in 32 črnobelih strani, vezane v platno s ščit-nim ovitkom. Dobite jo v tajništvu Kulturnega centra (Knjižnica) Velenje, Titov trg 5 ali pa jo naročite po telefonu na št.: 850-265. Cena je 300,- din za izvod. vidualnih hišah je veliko cvetic, precej tudi na velikih stanovanjskih blokih (zelo prijeten videz daje blok, kjer je trgovina ERA Standard, saj so okna in balkoni polni cvetic). Večina blokov ima lepo urejeno okolje. Na nekaterih balkonih smo videli sicer nekaj perila, vendar manj kakor lani. Mesto daje zaokroženo sliko vzorno urejenega kraja. Izredno lep je bil tudi klasični nasad pred Kulturnim domom. Menimo, da je bilo Velenje letos precej lepše kakor lani in je njegova zmaga popolnoma zaslužena. Posebna strokovna komisija bo do konca leta izbrala tudi najboljši gostinski obrat na celjskem območju. V ožji izbor pridejo le še hotel Donat z restavracijo, hotel Paka z restavracijo in hotel Merx z restavracijo. Rudarji vse bližje cilju Proizvodna naloga velenjskih rudarjev je v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi leti izredno velika, saj so rudaiji v letni načrt zapisali, da bodo nakopali letos kar 4.350.000 ton premoga oziroma 4.400.000 ton, ker se kasneje sprejeli sklep, da bodo 50.000 ton premoga namenili potrebam široke potrošnje. To nalogo bi, kot kaže, rudaiji zlahka dosegli, če se ne bi srečevali z raznimi težavami, kot so izbruh ognja novembra na koti 21, zaradi katerega so izgubili najmanj 30.000 ton proizvodnje, zamude glede nabave reprodukcijskega materiala in strojev iz uvoza. Najbolj pa je rudarje prizadel vdor mulja, pomešanega z vodo v julija letos, ki je terjal življenja štirih rudarjev. Zaradi tega so morali na koti minus 10 ustaviti proizvodnjo. Pri tem so izgubili približno 100.000 ton premoga. V enajstih mesecih letos so kljub težavam rudaiji že dosegli proizvodnjo 4 milijone ton oziroma so nakopali 15.038 ton premoga na dan. V primeijavi z enakim obdobjem lani je bila proizvodnja do letošnjega dneva republike višja za približno 500 ton. Do ponedeljka, 13. decembra, so rudaiji nakopali 4.173.500 ton in jim do izpolnitve sprejete obveznosti (4.400.000) manjka le še 226.500 ton. To pomeni, da bi morali v preostalih petnajstih dneh nakopati povprečno 15.100 ton premoga na dan. Glede na to, da je znašala povprečna dnevna proizvodnja v decembru do ponedeljka 13. decembra 15.733 ton, bodo velenjski rudarji zadano nalogo ne le dosegli, ampak veijetno nakopali še nekaj ton premoga več. S.V. Kljub težavam, ki so jih pestile skozi vse leto, bodo rudarji izpolnili sprejeto obvezo — nakopati 4.400.000 ton premoga Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Obvestilo naročnikom Naročnike in bralce »Našega časa« obveščamo, da bo izšla novoletna številka našega tednika v soboto, 25. decembra. V novem 1977. letu pa izide »Hm čas« v petek, 7. jamarja. Uredništva in uprava • PRIPRAVE NA SEJO OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE: Samoupravljanje, zakon o združenem delu Komite Občinske konferene Zveze komunistov Velenje je na svoji zadnji seji, ki je bila 9. decembra, obravnaval nekatera vprašanja v zvezi z uresničevanjem in poglabljanjem samoupravljanja in samoupravnih odnosov ter uresničevanjem vsebine zakona o združenem delu v Šaleški dolini. Seja komiteja OK ZK Velenje sodi v okvir priprav na bližnjo sejo občinske konference ZK Velenje, ki bo sredi meseca januarja, in na kateri bodo prav tako ocenili dosedanjo akcijo poglabljanja samoupravljanja in uresničevanja vsebine zakona o združenem delu. Pred sejo občinske konference ZK Velenje so člani posebnih delovnih skupin obiskali v naši občini več temeljnih in drugih organizacij združenega dela, komite OK ZK Velenje pa je pripravil več pogovorov s sekretarji osnovnih organizacij ZK. O poglabljanju samoupravljanja in uresničevanju zakona o združenem delu pa so razpravljali tudi na nedavnih sestankih političnih aktivov v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje in na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje. m • DVODNEVNI POHOD ŠALEŠKEGA MLADINSKEGA ODREDA: posebej pomembna. Občinski štab je ob tem pohodu še posebej izrekel zahvalo kmetijama Leskošek v Belih vodah Po visokem snegu so mladi uporno korakali naprej • Odprt II. velenjski novoletni sejem VELENJE, 15. decembra — Danes dopoldne so v Rdeči dvorani v Velenju odprli II. velenjski novoletni sejem. V imenu organizatorjev sejma je zbrane goste pozdravil Ivan Lahovnik, sekretarka skupščine občine Velenje Hermina Klančnik pa je odprla to novo velenjsko sejemsko prireditev. • Okrogla miza o dohodkovnih odnosih Sami sicer nismo vedno zadovoljni, vendar pa je Velenje v teh zimskih dneh prav lepo in Jank v Zavodnjah, kjer so udeležence pohoda nadvse gostoljubno sprejeli. S.V. VELENJE, 16. decembra —V prostorih družbenopolitičnih organizacij je pripravil klub samoupravljalcev Velenje javno razpravo o dohodkovnih odnosih, s katero se klub uvršča v prizadevanja za uveljavljanje vsebine zakona o združenem delu. Javne razprave se je udeležil tudi Stjepan SauberJ, sekretar repu-bliikega sveta Zveze sindikatov Slovenije za družbeno ekonomska vprašanja. POGOVOR Z JOŽETOM MELANŠKOM, PREDSTAVNIKOM OBČINSKEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE OBČINE VELENJE Pomemben korak pri krepitvi obrambnii priprav ■ Hkrati s 35. obletnico oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti slavimo letos še pomemben jubilej: 35-letnico ustanovitve naše armade. Pred dnevom JLA, 22. decembrom, smo zaprosili za pogovor predstavnika občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje Jožeta Melanška, ki jo, spregovoril o nekaterih aktualnih vprašanjih obrambnih priprav v naši občini. Naš čas: Tovariš Melanšek, kako ocenjujete obrambne priprave v občini v letošnjem letu? Pomemben delež pri oblikovanju programov dela za leto 1976 na področju obrambnih priprav so bili poenoteni kriteriji in pristopi na ravni republike. Poseben delež k temu so dali materiali za republiški posvet o SLO, nov zakon o ljudski obrambi v SRS, naše domače naloge, ki so v prvi vrsti temeljile na kompleksni obravnavi vseh sestavin SLO. Prav poveznosti vseh sestavin SLO smo posvetili največ pozornosti, saj ni bilo vaje, kjer ne bi vključili občanov in delavcev v KS in TOZD.. Menim, da smo letos štorih pomemben korak pri krepitvi obrambnih priprav~v občini. Tudi zavest občanov se je zelo divgnila. Če omenim samo vaje enot TO, moram reči, da ljudje zelo dobro razumejo v praksi koncepcijo SLO: seznanijo nas z raznimi podatki, so naši svetovalci in vodniki in vedno nas zelo gostoljubno sprejmejo. Naš čas: Zakaj je TO imela letos tako pospešene obrambne priprave? Zato, ker smo dosledno sledili programu vzgoje in uijenja, ki ga je pripravil Republiški štab TO. Enotno, načrtno in sistematično smo pričeli vzgojo teritorialcev, zavedajoč se, da če bomo bolj pripravljeni, .bo toliko večje jamstvo za mir pri nas in v svetu. S takim načinom dela smo še Spremembe pri štipendiranju L novimi ukrepi, ki so bili sprejeti na zadnji seji skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije, se bo krog štipendistov iz združenih sredstev zmanjšal. Ukrepi močno spreminjajo dosedanje možnosti za štipendiranje iz združenih sredstev, še nadalje pa vzpodbujajo iskalce štipendij, da se zanje obračajo na organizacije združenega dela. Ti ukrepi so bili nujni, saj je bilo sredstev, ki se zbirajo v ta namen, le za kakšnih 20.000 štipendistov, junija pa je to število že preseglo 30.000 učencev in študentov. Sedanje stanje je bilo z novimi prosilci še za 10.000 višje. Dobro zamišljeno in nujno potrebno združevanje sredstev za podeljevanje socialnih štipendij je tako zašlo v slepo ulico. Pritisk na ta združena sredstva je bil zelo močan, želja po kadrovskih štipendijah pa majhna, enako tudi razpisi teh kadrovskih štipendij. Sprejeti sklepi so naslednji: Vsem štipendistom in prosilcem, katerih mesečni dohodek na družinskega člana je višji od 2.000.- din, se štipendija ukine oziroma ne podeli. Glede na poklic, za katerega se je štipendist oziroma novi prosilec odločil, upoštevamo mesečni dohodek na člana družine v višini 2.000,- din pri prednostnih poklicih. To so poklici, za katere je manj interesa, jih pa združeno delo nujno potrebuje. Sem spadajo kmetijci, rudaiji, metalurgi, nekateri kovinarji in strojniki, gradbeniki, pleskarji, keramiki, steklarji, lesarji, predelovalci usnja, predelovalci hrane, nekateri pedagoški in zdravstveni poklici. V to skupino bodo prišli tudi tisti štipendisti, ki uveljavljajo pri združenih sredstvih samo razlike do polne kadrovske štipendije. Ravno tako pridejo v to skupino učenci, ki so v preteklem šolskem letu imeli odličen uspeh. Za vse ostale poklice bomo izračunavali štipendije po dohodku na člana družine v višini 1.000.- din. Sem spadajo med drugim prodajalci, frizerji, šivilje in krojači, administra-toiji, ekonomski tehniki, administrativni tehniki, komercialni tehniki, elektrotehnik za šibki tok, strojni tehnik, tehnični risar, gimnazijski maturant, ekonomisti, pravniki, organizatorji dela, socialni delavci, sociologi, psihologi, novinarji itd. Učenci, ki se šolajo v štiriletnih srednjih šolah in so imeli v preteklem šolskem letu zadosten uspeh, štipendijo izgubijo. To velja tako za štipendiste združenih sredstev, kakor tudi za one, ki uveljavljajo razlike. Za učence v poklicnih šolah in študente ta sklep ne velja. Dohodek iz kmetijstva se izračunava tako, da se davčna osnova iz kmetijstva pomnoži s faktoijem 14. Tako dobljen dohodek je osnova za izračunavanje štipendije. Razlike med življenjskimi stroški učencev in študentov, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča ter med onimi, ki se vozijo v šolo ali stanujejo izven kraja stalnega bivališča, se povečajo za 70,00 din (vozačem) oziroma za 200,00 din (stanovalcem izven kraja). Ti sklepi veljajo za nove štipendiste od 1. septembra 1976 oziroma 1. oktobra 1976 dalje (za učence oziroma študente). Za stare štipendiste sklepi veljajo od 1. novembra 1976. Pri posameznih primerih, kjer so socialne razmere izredno slabe, lahko štipendijska komisija občine na predlog socialnega skrbstva ali krajevne skupnosti odloča tudi drugače. Te omejitve so začasne, veljale naj bi do konca šolskega leta. V tem času pa bo stanje podrobneje proučeno in precizirano z ustreznimi samoupravnimi sporazumi. Ne moremo sicer predvidevati, kaj bodo le-ti prinesli, toda temeljna usmeritev v štipendijski politiki je znana: osnova je in mora biti kadrovska štipendija, tista, ki jo neposredno daje organizacija združenega dela, da bi si zagotovila ustrezen mladi kader, medtem ko naj bi bilo štipendiranje iz združenih sredstev samo dopolnilnega pomena, upoštevajoč pri tem zlasti socialni položaj in manj razvita področja. Prof. Milan Štumberger (vodja strokovne službe za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje Velenje) Jože Melanšek bolj spoznali, da je obramba domovine ne samo častna naloga, temveč da so priprave del vsakodnevnega življenja in snovanja. Morda smo se pri nas nekoliko več angažirali kot drugje, ker smo čutili odgovornost do delavcev v TOZD, ki so dali denar za izvajanje obrambnih nalog, in do občinske skupnosti, ki je štab ustanovila in ga zadolžila za konkretne naloge. Zavedamo se, da je oboroženi odpor osnova v konceptu SLO, čeprav obenem trdim, da ob tem ne zanemarjamo moral-no-političnega dela, vloge civilne zaščite in drugih dejavnikov SLO. Naš čas: Kako gledate kot delavec stalne sestave OŠTO na delo občinskega štaba civilne zaščite? Moje osebno mnenje in tudi stališnje naše družbe je: da sta si ta dva štaba po nalogah in pomenu enakopravna, vendar vsak za svoje strokovno, specifično področje. Toda žal štab CZ ni bil nikoli kadrovsko tako postavljen, da bi lahko svoje delo opravljal kot samostojen organ. In prav zato je morda premalo posluha zanj. Menim, da bi kazalo v občini Velenje v letu 1977 posvetiti temu štabu primarno mesto pri razvijanju koncepta SLO, saj pokriva dejavnosti in skrb za ljudi pretežnega dela nerazporejenega prebivalstva. Naloge CZ so tako pomembne, da jih res ne kaže več odlašati. V vajah TO in drugih komponent SLO je potrebno več vključevati tudi OŠ CZ, ker smatram da so vaje preverjanje sprejetega, osvojenega in zastavljenega. Občinski štab civilne zaščite je prav tako operativni organ, zato naj bi imel tudi svojo stalno sestavo v okviru oddelka za ljudsko obrambo, kot samostojen odsek. Menim, da bomo morali res ločiti, upravno administrativne naloge od operativnih, ker bodo sicer akcije tekle prepočasi in premalo učinkovito. Naš čas: Kako ocenjujete moralno politično stanje v enotah in KS ter TOZD glede na obrambne priprave? Ljudje razumejo, da če nekaj NEKAJ MISLI O DELU SLUŽBE SOCIALNEGA SKRBSTVA V LETU 1976 JE NANIZALA JELKA FUŽIR, VODJA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Večja potreba po enkratni denarni pomoči Socialno skrbstvo ima kot eno izmed področij socialne politike posebno nalogo, da zagotavlja socialno varnost tistim posameznikom, družinam ali skupinam občanom, ki jim le-ta zaradi različnih vzrokov ni zagotovljena v drugih sistemih socialne varnosti ali pa jim ne zadošča. Nezadostnost akcij posameznih dejavnikov v okolju se slej ali prej izrazi kot socialni problem, zato je prva naloga socialncga skrbstva, da vpliva na sprejemanje ukrepov za zagotavljanje socialne varnosti, torej njego nost socialnega skrbstva je okvir usklajenih socialnopolitičnih ukrepov. Delovni program dejavnosti socialnega skrbstva v letu 1976 se je realiziral po predvidenih pokazateljih in se giblje v okviru delovnih prizadevanj. V tem letu ugotavljamo, da je močno porasla potreba po enkratnih denarnih pomočeh predvsem zaradi tega, ker je postala možnost zaposlovanja težje zaposljivih posameznikov manjša. Le-ti so se obračali na strokovno službo skupnosti z zahtevki za trenutno reševanje materialnih stisk. Nad predvidevanjih je tudi število otrok, ki so vključeni v rejniške družine. Kot bistveno spremenjeno postavko v dejavnosti socialnega skrbstva predstavlja tudi začetek delovanja Doma za varstvo odraslih Velenje. Domsko varstvo ostarelih občanov je s to pridobitvijo delno rešeno. Delno zaradi dejstva, da še vedno ostaja odprto vprašanje organiziranega varstva tistih, ki si ne želijo v socialni zavod oziroma je narava njihove bolezni takšna, da zahteva njihovo varstvo posebne pogoje. Porast mladoletnega predstop-ništva ni opazen, to dejstvo je posledica večje strokovne pripravljenosti ukvarjati se z registriranimi mladoletniki, ki so storilci prekrškov ali kaznivih dejanj. Strokovna služba občinske skupnosti socialnega skrbstva se je formirala kot delovna skupnost. Kadrovsko stanje se je spremenilo z zaposlitvijo ene pripravnice. Normativ v socialnem skrbstvu nakazuje glede na število prebivalcev v naši občini potrebo po osmih strokovnih delavcih, torej so nezasedena 3 delovna mesta. 15.9.1976 se je strokovna služba preselila v nove poslovne prostore na Kidričevi ccsti lc. Zaradi tega so porasli materialni izdatki za nabavo najnujnejše opreme in plačilo najemnine. Računovodske zadeve skupnosti in strokovne službe so vodene še pri oddelku za finance občinske skupščine Velenje, ker še to leto ni bil realiziran dogovor o formiranju ustreznih skupnih služb. Delovanje delegatskega sistema v socialnem skrbstvu lahko ocenju- njegovo preventivno delovanje. Skupin mesto za dogovarjanje skupnih in jemo kot dobro. To potrjuje udeležba na vseh šestih sejah skupščine ter drugih organov upravljanja skupnosti. Leto 1977 prinaša v socialno pomembno nove naloge, ki se navezujejo na sprejetje zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Strokovna služba bo tem dolžnostim kos le s kadrovsko okrepitvijo. Kot novost načrtujemo v sodelovanju z Domom za varstvo odraslih Velenje organizacijo nege na domu in strokovno podporo z; razširitev dejavnosti sosedske po moči. imamo, je treba vse skupaj skrbno čuvati, vzdrževati in ohraniti. Zato je postala obramba domovine resnična enakopravna sestavina vsakodnevnega družbenopolitičnega življenja. In če posamezniki tu in tam drugače mislijo in razmišljajo, to nas ne moti več: večina je zdrava, delavci imajo zdrave poglede, občani v KS prav tako in zato lahko ocenim, da smo v tem oziru storili veliko. Prav tako je tudi z mladino v šolah, z mladimi teritorialci. Skratka, zadovoljen sem z moralno političnim delom na terenu. Ponekod pa že prihajajo tudi do spoznanja, da ni dovolj samo to, da se moramo organizirati v skladu z zakonom o ljudski! obrambi, se osvestiti in orga-lizirati. Zato je primarna naloga orga-riziranost, iz te pa bodo sledili laloge operativnega značaja m 'seh področjih obrambnih priprav. Zavedam se, da je osnovi obrambnih priprav prav v kra-levni skupnosti in zato resnično želim, da dosedanje delo v KS še okrepimo, dopolnimo in izpopolnimo. Vsem občanom in delavcem občine Velenje ob dnevu JLA iskrena čestitka, posebej še pripadnikom TO, mladincem ia vsem dejavnikom na področju SLO. Generalni sekretar ISMUN (drugi z desne) in člani sekretariata RC K OZN so z zanimanjem prisluhnili govornikom • OBISK V OBČINSKEM CENTRU KLUBOV OZN: Generalni sekretar ISMUN v Velenju 9. decembra je bil na obisku v Velenju Roger Muser, generalni sekretar ISMUN, mednarodne mladinske in študentske organizacije, ki vključuje tudi klube OZN. Roger Munser se je najprej udeležil sestanke kluba OZN na osnovni šob Anton Aškerc. Klubovci so pričeli sestanek s „poročili ambasadorjev", v katerih so pregledali aktualna dogajanja v svetu. Del svojega sestanka so posvetili tudi 10. decembru dnevu človečanskih pravic. Že dalj časa si dopisujejo z nekaterimi klubi v Sloveniji in z otroki naših izseljencev, zato so nam prebrali tudi nekaj njihovih pisem. Ob koncu svojega sestanka so opozorili na nevarnost, ki preti človeku zaradi nenehnega onesnaževanja okolja. Gost je njihovo delo pohvalil in je bil presenečen nad tako široko zastavljenim programom dela. Popoldne smo se ob okrogli mizi zbrali predstavniki klubov osnovnih šol A.Aškerc, B.Roeck, Gustav Šilih, M.P. Toledo, gimnazije in občinskega sveta centra klubov OZN. V številnih diskusijah smo gostu predstavili uspehe in probleme pri našem delovanju. Predstavniki klubov so poudarili, da je med uccnci velik interes za delovanje v klubih OZN, vendar še vedno ponekod staja problem mentorstva. Pohvalili so RC (republiški center) klubov OZN, ki jim nudi mnogo študijskega materiala, mentorji pa so izrazili željo, da bi RC še vnaprej pripravljal tako kvalitetne seminarje za njihovo dodatno izobraževanja. Nato nam je Roger Munser opisal, kaj je in kako deluje ISMUN-Poveda je, da sc srečujejo s številnimi kadrovskimi in finančnimi problemi, da pa je delovanje zelo potrebno in dobiva vse večji pomen tudi v sami OZN. Ob končuje spregovoril še Dejan Klančnik, predsednik RC K OZN Slovenije. Opisal nam je nekaj akcij, ki jih načrtuje RC in pohvalil naše medsebojno sodelovanje. JANJA JOŠT IZ DELA ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN OBČINE VELENJE: USPEŠNO KONČALI NALOGE PO PROGRAMU Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje je na seji skupaj s predsedniki komisij in osnovnih organizacij pregledal opravljeno delo v letošnjem letu. Ugotovljeno je bilo, da so uspešno končali vse akcije po programu za leto 1976. Občinski odbor ZRVS Velenje se je vključil v solidarnostno acijo za pomoč Posočju, tako z osnovnimi organizacijami kot z aktivi. Akcije še niso zaključili, denar pa bodo nakazali na posebni zbirni račun pri republiškem odboru ZRVS Ljubljana. Na seji so govorili tudi o zbiranju naročnikov na revijo „Naša obramba", na katero naj bi bila naročena sleherna družina v občini Velenje. V akcijo zbiranja novih naročnikov se bo vključila tudi Občinska konferenca ZSMS Velenje. PROSLAVE DNEVA JLA 35-letnico ustanovitve JLA bomo kar najbolj slovesno proslavili tudi v občini Velenje. Osrednje proslave bodo: 21. decembra ob 17. uri v Domu kulture Velenje, 22. decembra ob 9,30 v osnovni šoli Šmartno ob Paki in 22. decembra ob 19. uri v Kulturnem domu Šoštanj. URADNE URE OB PETKIH Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje je sklenil, da bodo v prostorih občinskega odbora (stavba sodišča in družbenopolitičnih organizacij, soba 29/11) vsak petek od 7. do 16. uradne ure za članstvo ZRVS. DELEGATSKI NAŠ ČAS • DELEGATSKI NAŠ ČAS • DELEGATSKI NAŠ ČAS • DELEGATSKI NAŠ ČAS • DELEGATSKI NAŠ ČAS I MOŽNOSTI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBČINI VELENJE V LETU 1977: Zaustaviti pretirano rast novih zaposlitev Na ponedeljkovi skupni seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine so delegati spregovorili tudi o možnostih družbenogospodarskega razvoja v občini Velenje v prihodnjem letu. Že iz ocene izpolnjevanja družbenega načrta v občini za letošnje leto je razvidno, da bomo nekatere načrtovane kategorije dosegli, ob tem pa je treba opozoriti na neustrezno notranjo delitev dohodka. Tako ne bo dosežena predvidena rast produktivnosti dela, pa tudi pri politiki zaposlovanja se ne upoštevajo sprejeta stališča. Zaradi tega bodo morale delovne organizacije v prihodnjem letu vso pozornost posvetiti kar največji izrabi proizvodnih zmogljivosti in izvozni dejavnosti. Po ocenah bomo v občini v letu, ki je pred nami, dosegli približno 28-odstotno povečanje družbenega proizvoda in 22- odstotno povečanje dohodka. Cena za sklade ki se podvojila zlasti pa bi se povečala amortizacija in sredstva, za reprodukcijo. Delitev dohodka in dohodkovni odnosi morajo postati odraz realnega gospodaijenja : in ustvarjanja kot zahteva zakon o združenem delu. Le tako bo namreč mogoče odpraviti nepravilnosti, ki se p kažejo v neustrrezni delitvi dohodka v letcošnjem letu, ' ko se povečujejo osebni dohodki neodvisno od delovne produktivnosti. Neizvajanje sprejetih dogovorov in stališč se izraže tudi v neustrezni politiki zaposlovanja, saj se bo zapo-' slovanje letos povečalo predvidoma kar za pet odstotkov, in bo s tem preseglo : načrtovano rast za 1,5 odstotka. Izhajajoč iz tega bi se smela rast zaposlovanja v prihodnjem letu gibati med 2,2 do 2,5 odstotka. Zavedati se je treba da nera-. cionalno zaposlovanje ne povzroča le manjše produktivnosti dela, ampak tudi relativno zmanjšanje družbenega standarda. Zato je treba pri politiki zaposlovanja v bodoče dosledno izvajati družbeni načrt občine do leta 1980 kot tudi dogovor o temeljih plana občine. V prihodnjem letu bo treba zagotoviti čimveč lastnih sredstev za naložbe v industrijo, zlasti za razvoj manjših obratov skupnega interesa, saj predvidevanja kažejo, da bo ta dejavnost v letu 1977 v celoti veliko slabša kot letos. Ob upoštevanju naložb za | izgradnjo elektroenergetskih zmogljivosti bo v prihodnjem letu za 1,75 milijarde dinarjev vseh investicij, od tega le 535 milijonov naložb v ostale gospodarske dejavnosti. V razpravi o izhodiščih družbenogospodarskega razvoja v letu 1977 je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje opozorilo, da tudi na področju integracijskih procesov ne izvajajo že dogovorjenih nalog. Zato bo treba oceniti družbenopolitično odgovornost nosilcev teh nalog, posameznikov in organizacij združenega dela. Za izvajanje vseh navednih nalog je prvi pogoj izvajanje dogovorjene kadrovske politike na vseh ravneh. Na najodgovornejša mesta sodijo le družbenopolitično razgledani in angažirani delavci. Kjer tega ni in kjer ni pripravljenosti za takšen način reševanja, je treba napraviti politično oceno in kadre zamenjati, so poudarili člani predsedstva občinske konference SZDL v stališčih, ki so jih skupaj z oceno možnega razvoja gospodarstva v prihodnjem letu predložili delegatom za ponedeljkovo sejo. S. V. ZASEDALI SO VSI 3 ZBORI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE: Obširna razprava o izredno perečem položaju v šolstvu Osrednja točka ponedeljkove skupne seje vseh treh zborov velenjske občinske skupščine je bila razprava o problematiki vzgoje in izobraževanja v občini. Glede na to, da sta vzgoja in izobraževanje sestavni del združenega dela, so na sejo povabili tudi predstavnike - direktorje temeljnih oziroma delovnih organizacij velenjske občine, vendar se jih večina ni odzvala vabilu. Številni delegati so zelo kritično spregovorili o sedanjem izredno perečem položaju vzgoje in izobraževanja in svoja poročila podkrepili tudi z raznimi številkami. Materialni položaj šolstva v velenjski občini je že nekaj let izredno težak, letos pa se je še poslabšal. Takšen položaj je predvsem posledica iz leta 1974, ko je šolstvu znižana prispevna stopnja, zato je bila realizacija ob koncu leta 1974 zelo nizka. Na tej osnovi se je naslednje leto izračunala po resoluciji dovoljena poraba, enako letošnje leto. Ker je bila tako dobljena dovoljena poraba obremenjena še z odplačili raznih anuitet oziroma kreditov iz prejšnjih let, je za šolsko dejavnost ostalo izredno malo sredstev. Zato je zaključni račun občinske izobraževalne skupnosti predlani in lani izkazoval izgubo, dolg se je prenašal iz leta v leto in tako bi danes osnovno šolstvo potrebovalo za pokritije vseh stroškov 2,21 milijona dinarjev, in to brez valorizacij osebnih dohodkov. Zaradi nezadostnih sredstev, ki so jih šole dobivale od občinske izobraževalne skupnosti, so bile šole primorane na škodo pouka omejiti porabo le na najnujnejše. Sredstva za materialno poslovanje šol so še vedno na ravni sredstev iz leta 1974. Kar 75 odstotkov materialnih stroškov namenjajo šole za pokrivanje tako imenovanih obveznih stroškov (voda, elektrika, ogrevanje, regresirana prehrana). Za vzdrževanje šolskih zgradb ostane zelo malo denarja. Letos kot kaže ne bodo mogli pokriti teh stroškov v višini 510 tisoč dinarjev. Z izgubo se srečujejo tudi pri celodnevni šoli, kije dražja, kot pa so bila po republiški metodologiji izračunana in odobrena sredstva. Tudi izredno nizki osebni dohodki so vzrok, da je v zadnjih nekaj letih - kot je bilo poudarjeno na skupščini -odšlo iz prosvete kar 48 delavcev. Povprečni osebni dohodki so namreč v prosveti za 20 odstotkov nižji kot v gospodarstvu. Izredno neugodno je razmerje med osebnimi dohodki in materialnimi stroški, saj jim od denarja, ki ga dobijo, ostane za kritje materialnih stroškov le devet odstotkov, 91 odstotkov pa gre za osebne dohodke. Zaradi izredno perečega materialnega položja na šolah ne morejo uvajati sodobne učne metodologije, in je pedagoški standard zelo nizek. Vrednost obračunane amortizacije na enega učenca je v velenjski občini med najnižjimi v republiki. Na drugi strani pa je treba pohvaliti trud učiteljev, da so kljub slabi opremljenosti šol, zastarelim učnim pripo- močkom, nezadostnemu vrednotenju njihovega dela dosegli med učenci 98,9-odstotni učni uspeh. Seveda pa v prihodnje samo prizadevnost, volja, idealizem tistih učiteljev, ki vztrajajo v šolstvu, ker radi delajo z otroki ne bo dovolj. To pa lahko pogojuje slabo kvaliteto, kot pa vemo, se slabih strokovnjakov, delavcev povsod izogibajo saj nestrokovnost pogojuje slabo proizvodnjo, oziroma kot je dejal eden izmed delegatov: če k novemu stroju damo, slabega delavca, imamo dvojno izgubo: prvič zaradi tega, ker smo stroj sploh kupili in drugič, ker delavec zaradi neznanja stroj kvari. Nemogoče trenutno stanje v šolstvu bi bilo mogoče rešiti, kot so poudarili na seji, tako da bi presežna sredstva, ki so se nabrala pri občinski izobraževalni skupnosti, ponovno vrnili šolstvu in ga razdelili po prioritetni listi. V nadaljevanju seje so delegati sprejeli tudi predloge odloka o potrditvi zaključnega računa občine o izvršitvi proračuna občine za lani, predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 ter o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za lani in dali soglasje k imenovanju Ivana Štajnerja za direktorja Komunalno obratnega centra Velenje. Sprejeli so tudi predlog predsednik izvršnega sveta Fra-nja Kljuna o povečanju števila članov izvršnega sveta ter odlok o povišanju stanarin in najemnin v občini za 20 odstotkov, ter potrdili predlog za povišanje oskrbnega dne v domu za ostarele v Velenju. STANE VOVK Sklici sej skupščin samoupravnih ■ V prihodnjih dneh se bodo v Velenju zvrstile seje samoupravnih interesnih skupnosti: • Občinska kulturna skupnost Ponedeljek 20.12.1976 Ob 17. uri bo v mali dvorani Doma kulture v Velenju 8. redna seja skupščine Občinske kulturne skupnosti. Dnevni red: temeljih ^lana kulturne skupnosti - samoupravni sporazum o .... občine Velenje za obdobje 1976 ____ - statut Občinske kulturne skupnosti Velenje - program dela Občinske kulturne skupnosti za leto 1977 - predlog porabe presežnih sredstev v letu 1976 • Občinska izobraževalna skupnost Torek 21.12.1976 Ob 16. uri bo v sejni dvorani Skupščine občine 7. redna seja skupščine Občinske izobraževalne skupnosti. Dnevni red: - predlog izvršnega odbora OIS o koriščenju presežnih sredstev - pregled realizacije finančnega plana OIS Velenje - program vzgoje in izobraževanja v občini Velenje za leto 1977 • Občinska skupnost otroškega varstva Sreda 22.12.1976 Ob 16. uri bo v sejni dvorani Skupščine občine 8. seja skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva. Dnevni red: - realizacija programa in finančnega plana za obdobje od 1.1. do 30.11.1976 - presežna sredstva v letu 1976 - program za' leto 1977 - minimalni program Vzgojno varstvenega zavoda • Občinska telesnokulturna skupnost Četrtek 23.12.1976 Ob 16. uri bo v sejni dovrani Skupščine občine 8. redna seja skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti. Dnevni red: - predlog poslovnika o načinu dela skupščine OTKS Velenje - finančna realizacija programa OTKS od 1.1. do 31.10.1976 - presežna sredstva za leto 1976 - program dela OTKS Velenje za leto 1977 NEKAJ MISLI DIREKTORJA VIZ FRANJA ARLIČA O PROBLEMIH V OSNOVNEM ŠOLSTVU Sodelovati mora tudi združeno delo Pogosto poudarjamo, da je organizirana vzgoja in izobraževanje dejavnost posebnega družbenega pomena, saj pomaga oblikovati sodobnega človeka, ga izobražuje, izpopolnjuje, veča mu krog spoznanj ter preko tega utrjuje tudi socializem in samoupravljanje. Zato pred to dejavnost postavljamo vedno nove naloge (prevzemanje nekaterih vzgojnih in ekonomskih funkcij družine,koristno izrabo učenčevega prostega časa, posodabljanje učnega procesa idr.), ob tem pa se žal premalo zavedamo, kako omejene so njene možnosti, saj pozabljamo na njen materialni položaj ter nizko vrednotenje in nagrajevanje dela delavcev na tem področju. O težki finančni situaciji v osnovnem šolstvu v naši dolini ter o problemih, ki so povezani z njo, smo se pogovarjali z direktorjem VIZ Franjom Arličem. F. ARLIČ: Takšno finačno stanje je posledica že več let nazaj skopo odmerjenih sredstev za vzgojo in izobraževanje. Še posebno težka pa je letošnja situacija. Le za pokritje osnovnih materialnih stroškov nam primanjkuje 510 tisoč dinarjev, spomladi opravljena valorizacija vrednosti osnovnih sredstev in tako na novo obračunana amortizacija izkazuje za 960 disoč din večji znesek, 230 tisoč din bi še potrebovali za pokritje redne dejavnosti pri celodnevni šoli, število nadplanskih boleznin do 30 dni pa znese 6458 pedagoških ur ter obremenjuje VIZ ,z nadaljnimi 410 tisoč dinarji. Skupno je torej nepokrito 2,11 milijona din. Pri tem pa seveda ni všteta nikakršna valorizacija osebnih dohodkov. Tu bi poudaril, da so sredstva za materialno poslovanje šol še vedno na ravni iz leta 1974. Vsi pa vemo, da je lansko leto prišlo do občutnih podražitev elektrike, vode, ogrevanja, odvoza smeti in sploh vseh storitev. Šole moraj kar 75 odstotkov materialnih sredstev nameniti za pokritje teh tako zvanih obveznih stroškov. Za vzdrževanje šolskih stavb, kijih je kar 18 v naši občini, pa jim ostane bore malo. N.Č.: Materialno strokovno neskladje v šolstvu je očitno. Tako je bilo še leta 1970 razmerje med materialnimi stroški in osebnimi dohodki v osnovnem šolstvu v razmerju 25 proti 75. To razmerje pa se je do letos že zelo spremenilo in je 9 proti 91, čeprav se OD prosvetnih delavcev niso bistveno izboljšali. Ob tem seveda postaja vprašljiva tako učna tehnologija, učni kadri in ne nazadnje tudi vsebina celotnega izobraževalnega sistema. Veliko" pove podatek, daje v osnovnem šolstvu v Sloveniji povprečni dohodek pedagoških delavcev izračunan na pogojno nekvalificiranega delavca od 1.1. do 30.9.1976 znašal 2478 din, medtem ko je bil v gospodarstvu 3083, kar pomeni razmerje 84 proti 100. Čeprav tu in tam pride do korekture OD delavcev v šolstvu (pri tem mislim tudi na zadnje napovedano 12-odstotno povišanje), je to le ohranjevanje razmerij med osebnimi dohodki delavcev na področju vzgoje in izobraževanja in OD delavcev v gospodarstvu. Pa še ta razmerja so dokaj relativna, saj so se OD delavcev v gospodarstvu v naši občini v letošnjem letu povečali kar za 23 odstotkov (v republiki le 13 odstotkov). F. ARLIČ: Res, razlika v OD v gospodarstvu je osnovnem šolstvu v naši občini še večja kot druge. Osebni dohodki prosvetnih delavcev zaostajajo pri nas za 20 odstotkov za povprečnimi OD pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu. Zato nas ni presenetilo, da se je letos zopet povečala fluktuacija prosvetnega kadra iz šol v druge poklice. Stanje še otežkoča to, da nismo več sposobni sami razreševati stanovanjskih problemov. Z lastnimi sredstvi namreč lahko poskrbimo le za nakup štirih stanovanj. Zaradi naštetih težav moramo iskati pomoč pri drugih, vendar pa je te bore malo ali grobo rečeno — nič. N.Č.: Toliko odprtih problemov in tako neurejena situacija prav gotovo vpliva na kvaliteto izobraževanja? F. ARLIC: Zahvaljujoč idea- lizmu, ki ga je, razumljivo, vedno manj, samo izobraževalno delo v okviru pouka ne trpi. Lahko rečem, da se iz leta v leto izboljšuje. Na to kaže tudi osip, ki je vedno manjši, čeprav se kriteriji niso spremenili. Pojavlja pa se drug problem. Zaradi velike flaktuacije delavcev v prosveti je težko dobiti adekvaten kader. Vrzeli moramo izpolnjevati z upokojenci in absolventi raznih šol, kvalifikacijska struktura kadrov pa se slabša. Ob neurejenih gmotnih razmerah v šolstvu dobivajo pedagoški delavci občutek, da so postavljeni v položaj mezdnega delavca, saj jim neodvisno od vloženega dela nekdo od zunaj reže kos kruha, brez pravega dogovora o tem, koliko je to delo vredno. Ta občutek pa seveda potem ustvarja nerazpo-loženje med pedagoškimi delavci, črnogledost in mlačnost, krni samoupravo, ob takem nagrajevanju zadeva vsak dinar na vso človeško občutljivost in nehote ustvarja notranje konflikte in omejuje ter onemogoča ustvarjanje zdravih družbenoekonomskih odnosov. N.Č.: Res je, da naloge, kijih družba postavlja pred šolo nimajo adekvatnega finančnega pokritja, pa vendar rešitev te nezavidne situacije prav gotovo obstaja. F. ARLIČ: Najbrž nam ne more biti vseeno, v kakšno šolo hodijo otroci, kakšno znanje pridobivajo, kako se vzgojno oblikujejo, kako je poskrbljeno zanje v prostem času, ali hodijo v šolo v eni, dveh ali treh izmenah ali pa jim je omogočen pouk v celodnevni šoli. Vendar pa sami teh problemov ne moremo rešiti. Razrešujemo jih lahko le skupno z združenim delom. Šola, učno vzgojni kader in vsebina bo potem takšna, za kakršno se borno dogovorili in nam jo bodo dopuščali materialni pogoji- Naj že enkrat obvelja, da šolstvo ni enostavna potrošnja denarja, ki ga združeno delo namenja zanj, ampak s svojim delom prav tako pomaga ustvarjati dohodek v gospodarstvu in ima tudi pravico do svoje participacije na tem dohodku. Višino tega pa moramo bolj enakopravno opredeliti. Samo to je skladno z ustavo in z zakonom o združenem delu. In kaj storiti, da letos vsaj malo omilimo nemogoč finančni položaj? Zbori uporabnikov občinske izobraževalne samoupravne interesne skupnosti bi morali sprejeti sklep, da se sredstva, ki so se zbrala iznad po resoluciji omejene porabe pri občinski izobraževalni skupnosti, porabijo za kritje navednih primanjkljajev in za valorizacijo osebnih dohodkov, kot jo predlaga izvršni svet SRS, saj se drugače ne moremo izogniti posledicam, ki so lahko nepopravljive. NAS CAS O OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETK/ PROGRAMSKI SVET O FILMSKEM SPOREDU Čeprav je prevladujoče mnenje med manj razgledanim filmskim občinstvom, da pri nas vrtimo slabe filme, je dejstvo, da so že dobro leto v naših kino dvoranah na sporedu tudi filmi, ki so vredni pozornosti. Posameznik zazna film na osnovi osebnih vrednot, ki si jih oblikuje v družbenih skupinah, s katerimi živi. V družini, med prijatelji, v delovnem okolju in drugje oblikujemo svoje obnašanje, čustvovanje, prepričanje, vrednote, način pridobivanja znanja in dobrin, kar označujemo s skupnim imenom kultura, v katero spada tudi filmska kultura. FILMSKA KULTURA JE DEL SPLOŠNE KULTURE Družbene skupine, ki posredujejo otroku prva kulturna spoznanja, do neke mere pogojujejo tudi njegov odnos do filma. Vlogo družine je potrebno dopolniti z vrsto vzgojnih ustanov, kadar želimo oblikovati kultivirane filmske gledalce. To je še toliko bolj potrebno, ker je znano, da je obiskovanje kina ena najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa mladih. Modernizacija vzgojnega sistema je torej osnovni pogoj pri oblikovanju osveščenih in dovolj kritičnih filmskih gledalcev. Po drugi strani pa je tako malo časa posvečenega prav filmu, filmski vzgoji, pa naj bo to med starši ah v šolah (izjemi sta le osnovna šola v Šmartnem ob Paki in Rudarski šolski center). Očitno je nesorazmeije med to zvrstjo umetnosti in drugimi, o katerih mladi v šolah nekaj zvedo. O filmu, televiziji in drugih množičnih izraznih sredstvih, s katerimi se mladi najpogosteje srečujejo, se v šolah skoraj nič ne govori. Zato mladi ne razlikujejo umetniškega filma od komercialnega, med starejšimi pa je to stanje še slabše. Vsakrška skrb za film in druge množične medije presega pouk umetnosti, ker ima velik družbeni pomen. Človek mora biti pripravljen na doživljanje filma, da bo mogel iz njega črpati duhovne koristi in ne le kupoval poceni zabave. Največji del naših filmskih gledalcev je v filmu najbolj pozornih na vsebino, ne odzovejo pa se drugim posebnostim filma niti umetniško pomembnim vrednotam filma. Gledalci po naših, dvoranah so navajeni na slabe filme, polne zunanjih privlačnosti,' zato so pri gledanju zahtevnejših filmov povsem pasivni. Zadrževanje dobrih filmov v kinematografskih sporedih, kijih gledalci ne gledajo v zadostnem številu, pomeni samo umetno vzdrževanje kvalitete v filmskem sporedu, s čimer film ne opravlja potrebne družbene vloge. Filmska kultura se mora postopoma širiti (tega ne moremo nadomestiti čez noč) med naše ljudi preko kino kluba Gorenje, najbolj pa v okviru splošnega izobraževanja v šolah in vi filmskih krožkih. To bomo dosegli edinole z vztrajnim prizadevanjem vseh nas. SAMOUPRAVLJALO OB FILMU Film naj bi pripomogel k boljšemu razumevanju sodobnosti in njenih vprašanj. Gledalce mora siliti k opredeljevanju in iskanju njegove resnice v odnosu na problem, ki ga film obravnava. Po tej poti se oblikuje posameznik tudi v samoupravljavca, saj je v okviru svoje družbene vloge postavljen pred dejstvo, da oblikuje svoja stališča pošteno in brez popuščanja. Ob filmu prebujeno potrebo prenaša v življenje. VLOGA PROGRAMSKEGA SVETA Programski svet pri kino podjetju Velenje se je zaradi premajhnega zanimanja delovnih okolij, ki bi morala poslati svoje delegate vanj, oblikoval pozno, v drugi polovici zadnjega junija, in še celo takrat z veliko težavo. Ker smo šele nedavno tega prejeli manjkajoči spored filmov za 1977. leto, za 1976. leto pa je kino podjetje Velenje že sklenilo pogodbe konec lanskega leta, ima programski svet šele sedaj prve možnosti za svoje delo. Mnenje, da je programski svet formalen organ, ker baje filme izbirajo v kino podjetju sami, je prav tako za lase privlečeno in je posledica enostranskega poizvedovanja avtorja na začetku omenjenega članka. Prizadevanja programskega sveta in kino podjetja naj bi se dopolnjevala v duhu nove ustave. Vselej se javlja problem, kako uskladiti potrebo kino podjetja po zaslužku, da bi se moglo vzdrževati, in kulturno vlogo, ki bi jo moral film imeti v družbi. Če bi v kino podjetju upoštevali zgolj okus najštevilnejše množice, ki mu zagotovi zaslužek, bi vrteli samo komercialne filme. Ako pa bi kino podjetje prevzelo vlogo kulturnega dejavnika v občini in bi prikazovalo samo resnično pomembna umetniška dela, bi izgubljalo zaslužek in bi kot samostojna delovna organizacija zašlo v stečaj. Iz tega izhaja, da mora Kulturna skupnost, ob pomoči občinske skupščine, Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Velenje, Zveze sindikatov, Socialistične zveze in vseh delovnih organizacij v Šaleški dolini vzpodbujati prikazovanje umetniških filmov vse dotlej, dokler se ne bo filmska kultura največjega števila gledalcev dvignila na takšno raven, da bodo le-ti sami vplivali na spremembo sporeda v kinematografih. Programska politika v naši družbi mora vsaj do neke mere upoštevati nagnjenja in želje svojih gledalcev po nezahtevnih filmih, ker omenjena sredstva naše družbe zahtevajo vsaj delno samofinanciranje filma in zaradi spoznanja, da si filmske kulture ne more nihče pridobiti čez noč, ker potrebuje zanjo prav toliko časa kot za vsako drugo izobraževanje. Vendar pa bo programski svet upošteval donosnostni vidik le toliko, da ne bo škodoval kulturnoumetniški in družbeni vlogi filma. ZA FILMSKI SPORED SMO ODGOVORNI VSI Na drugem posvetu članov programskega sveta, ki se ga niso udeležili vsi delegati, kar kaže na premajhen čut odgovornosti, ki so jo prevzeli delegati z izvolitvijo, smo sestavili listo čez šestdeset filmov, o katerih menimo, da imajo veliko umetniško moč. Zaradi slabe filmske osveščenosti poprečnih gledalcev pa pričakujemo slab obisk teh filmov, zato bomo zbir teh filmov poslali Kulturni skupnosti s prošnjo, da jih subvencionira, kar je po ustavi tudi dolžnost kulturnodružbenih silnic v občini. Brez takšnega razumevanja pa bodo vse bodoče kritike o filmskem sporedu neutemeljene. Če bomo dobili potrebno podporo, jih bomo tudi primerno propagirali. Pričakujemo tudi, da bo Kulturna skupnost odobrila našo utemeljeno prošnjo za udeležbo vsaj enega delegata programskega sveta na vseh pomembnejših filmskih festivalih (beograjskem festu, v Puli, pri sklepanju pogodb z distributoiji v Poreču in drugje, na filmskih tednih v Celju in na podobnih srečanjih. Za sedaj člani programskega sveta nimamo priložnosti prej videti filmov kot takrat, ko pridejo v naše kino dvorane, kar je smešno, če pomislimo, da nam je zaupano odločanje o filmskem sporedu. Programskemu svetu ne manjka izvirnih zamisli za delo, vendar o tem kdaj drugič; poprej moramo izmeriti kulturno temperaturo v našem okolju, ker brez tega ne bomo umeli oživiti zamisli. Predsednica programskega sveta, Marjetka Eberlinc. ■■■■■■■■■Bn Ribiška družina „Paka" Šoštanj, ki ima v upravljanju in gospodarjenju reko Pako z vsemi pritoki od izvira do izliva v Savinjo in nastajajoče akumulacijsko jezero v Družmirju, skrbi za poribljanje voda, ker je od tega v veliki meri odvisen stalež rib v naših vodah. Z gospodarskim načrtom je določeno, koliko in kakšne vrste rib se morajo vlagati v posamezne salmonidne in cypri-nidne vode in kakšen je lovni režim v posameznih vodah, ki so razdeljene v lovne revirje. V njih lovijo ribiči z letnimi in enodnevnimi ribolovnicami, katere izdaja ribičem in turistom ribiška družina. V gojitvene potoke vlagajo zarod potočnih postrvi, po enem letu odlavljajo mladice z elektroagregatom in jih vlagajo v druge salmonidne potoke. V mešani revir Pake pa vlagajo mladice belih rib, ki jih odlavljajo v potokih RD Celje, Šempeter in Mozirje in jih te družine dobavijo za naše vode. Družina ne izpolnjuje samo minimalnega programa vlaganja, ampak ga tudi presega, saj je njena dolžnost poribiti vse vode, ki jih čestokrat onesnažujejo razne industrijske, gospodinjske in fekalne odplake, ki povzročajo zastrupitve ter pogin rib. V letošnjem letu je družina nabavila in vložila v naše gojitvene potoke 20.000 kosov zaroda potočne postrvi. 3.000 Zanimivosti z Menine Človek včasih najde v gozdu vsemogoče rastlinske posebnosti, še posebno zanimivo rastejo nekatere grmovnice ali neplemeniti listavci (npr. gaber). V gozdu pod Menino planino je bil napravljen posnetek bukovega drevesa, ki se je razraslo v izredno nenavadno obliko. Gozdarski strokovnjaki so si edini, da kaj podobnega skoraj ni mogoče najti, čeprav bi stari gospo-daiji naših gozdov vedeli še za marsikatere druge zanimivosti. (Foto: Jože Mi-klavc) kosov potočnih postrvi mladic in porcijskih rib, 5.150 kosov lipanskih mladic 9.190 kosov belih rib (klen, podust, mrena, pohra) 21.970 kosov krapov-skih mladic in porcijskih krapov, 200 kosov belega amurja — dvoletnih mladic, 2.000 kosov mladic smuča in 50 kosov porcijskih smučev, ter večje število rdečeok in drugega ribjega drobiža, kar vse je vloženo v potoke in Družmirsko jezero, Gradijo prizidek k domu Šoštanjski gasilci so v želji, da bi bili pri svojem delu še bolj učinkoviti in uspešni, povečali vozni park, tako da imajo sedaj na voljo štiri vozila. Ker je tako gasilski dom postal premajhen, so se letos odločili, da bodo zgradili prizidek k domu. V ta namen jim Je krajevna skupnost Šo-' štanj iz sredstev krajevnega samoprispevka nakazala 100 tisoč dinaijev, del sredstev so dobili tudi iz občinskega gasilskega sklada, GLIN Nazaije — obrat Šoštanj pa jim je dal potreben les. Člani pa so doslej opravili že okrog 1500 prostovoljnih ur pri gradnji prizidka. E&22222ES3 tako da bo prihodnje letolx|S in uspešnejši lov rib. O lovnem režimu za 1$ 1977 se bodo člani in mlai družine pogovorili na čla sestanku, ki bo v nedeljo t decembra 1976. Tu bododd* čili članske pristojbine insp-jeli v družino nove člane, bfc bodo do takrat prijavili iniM postati ribiči. Na sestanku U) dosedanji člani in mladinrif-rali oddati ribolovnice z rekj tulacijo in plačati vse čla prispevke za RZJ, RZS, RD in naročnino za revijo! bič. , Miloš V| FOTO Z VPR Enkrat smo ga že in nikogar, ki bi se zganil!j drugih? In kje je dopuščamo, da v teh i sicer vedno kritičnimi 9$, nosti, star avtomobil. i OBIŠČITE II. VELENJSKI NOVOLETN POTROŠNIŠKI SEJEM v Rdeči dvorani Velenje od 15. do 26. dec Ugoden nakup novoletnih daril! Sejemski popust! rdeča dvo ■ S.I JD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA # OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA logah mladih v SLO iv komisije za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in obnavljanje nšek in Drago Tratnik. Na posvetu je bila posebej poudaijena naloga dskega odpora. Zakon o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in budil pozornost, žal pa je bilo premalo časa za obširnejšo predstavitev. >šni ljudski odpor nam samo potrjuje dejstvo, da so mladi našli svoje p odpora. To potrjuje tudi številka 70 novih članov mladinske svečano obvezo izrekli 21. decembra. Žal pa jih tare finančni pro- zacija v Šoštanju ena najaktiv- blem. Rešujejo ga s pobiranjem članarine SZDL in pa dotaci-) jami KS, s katerimi zelo dobro » sodelujejo. Prostorski problemi pri mladih v Šoštanju so še občutnejši kot drugod. Prostore so jim obljubili v bivši glasbeni šoli do 1.1.1977, vendar se že zdaj vprašujejo, ali bo do tega resnično prišlo. Čeprav je mladinska organi- nejših v naši občini, pa je bilo vseeno čutiti premajhno povezanost z OO ZSMS po delovnih organizacijah v Šoštanju. S problemom idejno političnega izobraževanja so se srečali tudi funkcionaiji iz Loko-vice in Floijana. Prav tukaj bo potreben premik, saj se mladi želijo izobraževati. Zaradi tega bo potrebno preučiti sistem idejno političnega izobraževanja. Mnogo je problemov v aktivih Floijan in Lokovica. Predvsem v Lokovici, kije eden najmlajših aktivov ZSMS na področju velenjske občine. Mladi v vseh treh osnovnih organizacijah nimajo prostorov. Ali je umestno, da se pristojni ob tej problematiki resnično zamislijo? Rešitev naj bo skupna, saj bo samo tako kvaliteta in organiziranost mladinske organizacije boljša. Nedvomno je to ena najboljših poti v vzgoji poštenega in delovnega člana naše samoupravne socialistične ureditve. FRANC OBLIŠAR O šolski prehrani Zmagali mladi iz Lajš .; . v-t^vk.'.-!-.«-..'..-. ...... .. • ..• . .■• i.. *> •-••. Ob prazniku republike je osnovna organizacija ZSMS Velenje desni breg skupaj z občinsko konferenco ZSMS in pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Velenje — desni breg organizirala sklepni turnir v malem nogometu za naslov občinskega prvaka. Komisija za šport in rekreacijo pri OK ZSMS Velenje je namreč v začetku letošnjega leta organizirala mladinsko ligo v malem nogometu, v kateri je tekmovalno 16 mladinskih ekip iz posameznih krajevnih skupnosti. Tekmovanje so zaradi množičnosti razdelili v dve skupini in prvi dve ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v sklepno tekmovanje. Prvo mesto in naslov občinskega prvaka so osvojili mia- RAFIIJA ŠAJEM? iasopisu. Pa ni pomagalo. Kaj ni ni hišnega sveta, inšpektorjev in tvorni lastnik? Sredi Velenja ■h zimskih dneh, pred našimi ' aazpada simbol naše indiferent- ibra 1976. na velenje dinci Lajš, 2. Velenje — center desni breg, 3. Staro Velenje in 4. Ravne. REZULTATI: Staro Velenje : Lajše 0:2, Desni breg: Ravne 4:1, Staro Velenje : Desni breg 1:0, Staro Velenje : Ravne 1:2, Lajše : Desni breg 2:2 Pri skupnosti otroškega varstva Velenje deluje komisija za šolsko prehrano. Poleg članov komisije sodelujejo tudi vodje prehrane na centralnih šolah. Redno se sestajamo in usklajujemo jedilnike za šolske malice in kosila, določamo višino cene in ugotavljamo število otrok, ki plačila ne zmorejo. Šole prejemajo zato subvencijo od Skupnosti otroškega varstva. Skupnost otroškega varstva je z veliko razumevanja skrbela, da so sedaj vse kuhinje sodobno opremljene, nekatere imajo že tudi univerzalne stroje in jih štejemo za avtomatizirane kuhinje. Vse kuhinjsko osebje ima kvalifikacijo, kar si je večina pridobila na internih tečajih, ki jih je priredil Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Ljubljani tako, da je pošiljal v Velenje svoje strokovne instruktoije. Število obrokov vedno bolj narašča, zato postajajo kuhinje že preobremenjene. Na nekaterih šolah uvajajo mesto prehrambenega tehnika, ki vodi in nadzira vse delo in je navzoč pri delitvi hrane. Prav ob tem smo na zadnji seji ponovno ugotavljali, da niti modernizirana kuhinja niti še tako prizadevno osebje in izbrani jedilniki ne morejo prispevati k cilju, da bo otrok zaužil svoj obrok na kulturen način, dokler ne bo že od doma prinesel prehrambenih navad. V šoli imajo 10 minut glavnega odmora namenjenih za malico. Učitelj je navzoč, a ima priliko spoznavati, da otroci odklanjajo mleko, skuto, nekatere namaze. Nekateri pojedo le sir ali salamo, kruh puščajo. Pili bi le čaj. Mnogokrat se dela škoda. Ugotovljeno je, da večina otrok ne zajtrkuje doma, v šoli pa odklanjajo tudi' malico. Ali se zavedamo, kako se telo izčrpava in tudi duševne moči upadajo ob tem? Pri kosilih odklanjajo juho in meso! Vodstva kuhinj se trudijo, da bi otrok dobil vse tiste snovi, ki jih potrebuje za svoj razvoj in energijo. Mnogo otrok odklanja špinačo, ker je tudi doma ne jedo. Ob vsem tem nam ostaja v pomislek, kako pomagati našemu otroku. Predvsem je treba pomisliti, da ukuse privzgajamo že v najzgodnejši dobi otroštva. Hrana mora biti pestra, naravna, preprosta. Zato pa je treba Šola Anton Aškerc Velenje 438 Šola Gustav Šilih Velenje 400 Šola Miha-Pintar-Toledo, 290 Šola Karel Destovnik-Kajuh 90 Šola Biba Roeck, Šoštanj 296 Šola Bratov Letonja, Š ob Paki 75 Pri šoli Karel Destovnik -Kajuh Šoštanj in Bratov Letonja Šmartno ob Paki ti ljudje oskrbujejo tudi vrt. Na ostalih šolah pripravljajo le malice. Staršem svetujemo, da ob priliki obiska na šolah, pogledajo tudi v obednico in učilnico ob priliki razdeljevanja, pa pomislijo na čase, ko njim ni bilo dano, da bi sedeli pri tako obloženi mizi. vaje in mnogo dobre volje, pa hišnega reda. Naše revije prinašajo mnogo napotkov za zdravo prehrano. Ne nasedajmo reklamam, ko nam ponujajo najrazličnejšo industrijsko hrano. Imejmo jo doma v rezervi za najtesnejše prilike. Na televiziji gledamo, kako otroci praznijo hladilnike. Ali bo tak otrok v šoli jedel, kar so mu pripravili? Staršem naj bi na roditeljskih sestankih pomagali s strokovnimi predavanji, kako vpliva redna in zdrava prehrana na otrokov duševni in telesni razvoj. Velika sredstva so že vložena v šolske kuhinje, veliko truda je vloženega vsak dan, zato bi morali našega otroka naučiti spoštovanja do tega dela in mu vcepiti čut, da nekdo skrbi zanj tudi izven doma. Poglejmo koliko dela opravijo v šolskih kuhinjah: kosil, kosil, kosil, kosil, kosil, kosil, 930 malic 960 malic 786 malic 550 malic 490 malic 400 malic - opravi 5 ljudi - opravi 5 ljudi - opravi 5 ljudi - opravijo 3 ljudje - opravi 5 ljudi . - opravita 2 človeka In vendar, za vse to, kar imajo njihovi otroci, prispevajo oni sami. Če pa bi pogledali še v zdravstvene izvide ob šolskih pregledih, bi začeli razmišljati o tem, kam pripelje otroka podhranjenost, oziroma nepravilna prehrana. Naša bodočnost je odvisna od zdravega mladega rodu, pri čemer ima prehrana svoj delež. Zdenka Slomšek Zmagovalna ekipa Svobodne dejavnosti učencev Rudarskega šolskega centra Kolegij za svobodne dejavnosti v šolah Rudarskega šolskega centra je izdelal osnutek samoupravnega pravilnika svobodnih dejavnosti in izhodiščni načrt dela za dve šolski leti. Po razpravah bodo člani kolegija (krožkaiji in njihovi mentotji) prispevali pripombe in ob koncu meseca sprejeli samoupravni pravilnik kolegija za svobodne dejavnosti, pa tudi splošni načrt dela v teh dejavnostih. Osnutek je nastal na osnovi zakonov in pravilnikov o šolstvu v naši republiki, dosegljivih strokovnih in znanstvenih del o vprašanjih prostega časa mladih, izkušenj mentoijev in vodij krožkov (učencev) ter zakona o društvih. V osnutku je poudarjeno, naj kolegij pomaga mladim v vseh šolah RŠC vsestransko zadovoljevati in poglabljati njihova zanimanja za znanost, tehniko, politiko, kulturo, umetnost, šport in rekreacijo. Letos je vseh krožkov šestindvajset; na tehniškem področju jih je sedem, na družbenopolitičnem trije, na kulturnem štirje in na športnem dvanajst. Tako skušamo v RŠC združeno slediti sodobnemu življenju ter vprašanjem mladih, ki zahtevajo raznovrstno skrb družbe ter čedalje bolj načrtno in izvirno razvijanje vzgojnega in izobraževalnega dela. V sodobnih razmerah in hitrega tehničnega in urbanega razvoja, ki sta prav posebno značilna v naši dolini, je treba svobodne dejavnosti in izobraževanje pojmovati ter uresničevati kot neločljivi del vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Naši krožkaiji sodelujejo z nekaterimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z občinsko konferenco ZSMS, s sorodnimi organizacijami in društvi po drugih šolah, krajevnih skupnostih in občinah. Svobodne dejavnosti, ki so organizirane na našem centru bodisi kot krožki, klubi, organizacije ali društva, imamo v prvi vrsti za zadovoljevanjes določenih posebnih potreb mladih, kot je pridobivanje sposobnosti za samovzgojo in na tak način razvijanje osebnosti ter oblikovanje družbene zavesti učencev. Tovrstne dejavnosti so oblika organiziranja mladih ljudi, preko katerih se more uresničiti največji del nalog prostega časa. Svobodne dejavnosti zadovoljujejo velik del razvojnih socialnih, psiholoških, moralnih, izobraževalnih in drugih potreb mladih, kar jim pomaga pri njihovem neposrednem vključevanju v celotni razvoj družbe. Kadar je potrebno, morejo postati take dejavnosti dejavnik vzpostavljanja pravičnejših odnosov mladih s svetom odraslih in družbenimi institucijami. Kolegij v RŠC sestavljajo člani organizacijskega in programskega odbora (učenci in men-torji, kot usmerjevalci, sveto- valci pri delu), krožkov in drugih oblik povezovanja ter vodja kolegija, ki je strokovni delavec. Organi kolegija so: konferenca kolegija, ki je najpomembnejši organ, ker je sestavljena iz vseh članov kolegija, ki volijo druga dva organa, predsedstvo kolegija (izvršni odbor) in nadzorni odbor. Sredstva, ki jih bo imel na voljo kolegij, se bodo po sprejetju samoupravnega pravilnika določala vsako leto na novo pred koncem šolskega leta na konferenci kolegija. Zaenkrat financiranje ni urejeno tako, kot bi naj bilo, ker ne dobivamo posebnih sredstev od Republiške izobraževalne skupnosti, zato bomo morali najti ustreznejše načine. Ko bodo urejeni viri financiranja svobodnih dejavnosti, bomo predložili predračun teh dejavnosti, ki bo izhajal iz programa vsakega krožka. Osnova za dodeljevanje sredstev posameznim dejavnostim bo stopnja njihove aktivnosti in čvrsto izdelan program dela ter sprotno spremljanje uresničevanja programov: Rezultate dela v naših svobodnih dejavnostih, bomo prikazali v februarju na VIII. jugoslovanskem kolokviju o prostem času, ki bo nekje na Hrvaškem. V delo tega kolokvija se bomo vključili že drugič. Delovni naslov strokovnega referata je Rutina in ustvaijalnost učencev strokovnih šol II. stopnje v RŠC Velenje. M.E. Tako debel je bil eden izmed kosov hrasta. K temu naj dodam, da je kolega Boris, s katerim sva si skupaj ogledala mogočno drevo, visok 185 cm. Padel najstarejši hrast v občini Pred dnevi smo obiskali Rudolfa Meniha iz Lokovice, ki nam je pokazal najstarejši hrast v občini. Menil je, daje star najmanj 300 let. Tega si seveda ni izmislil kar sam, ampak tako sodijo tudi gozdarji. Sicer pa o tem najbolj zgovorno govorijo številke. Hrast so podirali skorajda cela dva dneva, če pa ne bi imeli motorne žage in traktoija, bi podiranje trajalo, kot je dejal Rudolfov sin, kar cel teden. Samo deblo hrasta je bilo dolgo okrog 20 metrov, pri višini dveh metrov pa je njegov obseg znašal 3,66 mestra. Hrast je dal Rudolfu Menihu 8 kubičnih metrov čistega lesa, z vejami pa še približno enkrat toliko. Iz Šmartnega ob Paki V Šmartnem ob Paki imajo tudi svojo knjižnico, ki je v neustreznih prostorih, pa tudi izbira knjig je zelo slaba. Zato krajani vanjo na zahajajo. Razmišljali so že o tem, da bi jim knjige za'določen čas posojevala velenjska knjižnica. Vendar se zamisli ne da uresničiti, ker nimajo posebnih prostorov za knjige. S. hotel palca GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje OBVEŠČA vse cenjene goste, da smo pričeli s prodajo prostih mest za silvestrovanje 1967-77 v vseh prostorih hotela »PAKA«. Poskrbeli smo, da vam bo prijetno. Zabavali vas bodo: — ansambel »TONETA KMETCA«, pela bosta Marija Kmetec in Jože Svajgl in — kvartet »BARMANI« Cena silvestrovanja po osebi znaia 350.— dinarjev. V tej ceni Je vračunana sllvester večerja z aperitlvom, spominček In zabavni aranžmanl. POHITITE Z NAKUPOM PROSTIH MEST. Rezervacije sprejema in prodaja prosta mesta: recepcija hotela »PAKA«, telefon (063) 851-220, vsak dan od 8. do 21 ure VLJUDNO VABLJENI! Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi 63001 CELJE LJUBLJANSKA C. 11 obvešča cenjene stranke, da je pripravilo bogato izbiro blaga za prodajo na II. novoletnem sejmu v Rdeči dvorani v Velenju in sicer: - avto gume in snežne verige - varnostne pasove - akumulatorje - dodatno opremo: prevleke sedežev, tepihi ipd. - sredstva za zimsko zaščito, vzdrževanje in nego vozil in - vse druge potrebščine za vaš avto Ugodne cene, solidna postrežba! Za obisk in nakup se priporoča Avto Celje, Celje! Rdeča dvorana iN GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje PRIREJATA V RDEČI DVORANI V VELENJU Veliko SILVESTROVANJE z Mijo Aleksicem ZABAVALI VAS BODO TUDI: — New Svving Ouartet — Oto Pestner — ansambel Bertija Rodoška — ansambel Fantje treh dolin REZERVACIJA IN PRODAJA VSTOPNIC: — v Rdeči dvorani Velenje M ZAVAROVALNICA SAVA ZAVAROVANJE ŽIVINE in upravljanje po zavarovancih Pomembnost zavarovanja živine je.vedno večja, čeprav jo štejemo še za sorazmerno mlado panogo zavarovanja. Pravi razmah je doživela po drugi svetovni vojni oziroma 1952. leta, ko se je vključil riziko zdravljenja in je to zavarovanje prevzela zavarovalnica. Živinoreja je žal v naših krajih še vedno več ali manj na meji rentabilnosti pač zato, ker je v končni fazi živalska proizvodnja občutljiv beljakovinsko prehrambeni artikel. Vzporedno z usmerjanjem kmetij na intenzivno živinorejo in s tem kvalitetnejših živali, katerim nenehno raste vrednost, kar daje posameznikom kakor skupnemu gospodarstvu večje perspektive v živinoreji. Zato so živinorejci iskaji in se še zanimajo za vse možnosti, da zavarujejo svojo živino na eni strani, po drugi strani pa so zopet težnje za čim cenejše in čimbolj široko jamstvo. Zavarovalnica je imela in ima posluh do tovrstnega zavarovanja. Organizirani so bili sestanki z živinorejci — zavarovanci po vaseh in formirane najprej na manjših področjih, v zadnjem času pa na področjih občin zavarovalne skupnosti živinorejcev za skupinska zavarovanja živali. Na čelu te zavarovalne skupnosti je bil izvoljen odbor, ki skrbi za pravilen potek zavarovanj in izplačanih odškodnin. Ta odbor ima tudi Svoj pravilnik na podlagi katerega pravilno tolmačijo zavarovancem zavarovalne pogoje na svojem področju. Vsako zavarovalno leto so odboru predloženi na vpogled tehnični rezultati vplačanih premij in izplačanih odškodnin. Nadalje sta ob tej priliki praviloma prisotna predstavnika veterinarske in področne kmetijske pospeševalne službe. Tako je medsebojno sodelovanje in upravljanje zavarovanja bolj izpopolnjeno. S tem načinom upravljanja je zavarovancu — živinorejcu dana možnost, da s svojimi predlogi pripomore k izboljšanju zavarovanja živine. Na tej podlagi upravljanja se zavarovanje živine nenehno širi, saj so tudi doseženi lepi uspehi. Na območju naše' POSLOVNE ENOTE Celje, ki zajema področje osmih občin (Celje, Žalec, Mozirje, Velenje, Laško, Šentjur, Šmarje, Slov. Konjice) je v skupnem zavarovano preko 3&.000 glav goveje živine; 7000 prašičev in okrog 1.000 konjev. Zavarovalnica si prizadeva postopek zavarovanja izboljšati in poenostaviti tako, da bo zavarovanec živinorejec pod čimbolj ugodnimi pogoji zavaroval svojo živino. ■■i. i i ryw. b DELAVSKI KLUB VELENJE VAS VABI NA TRADICIONALNO ČAKANJE NOVEGA LETA. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel »HENČEK«. Rezervacije po ceni 200.00 din sprejema klub vsak dan. Zaplešite v novo leto ob prijetni glasbi. REK — TOZD Družbena prehrana in gostinstvo KAVARNA Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje VAS VABI NA VESELO SILVESTROVANJE Rezervacije sprejema pisarna družbene prehrane na Kidričevi cesti. Silvestrujete lahko po ceni 150.00 din s silvestrskim menujem in po ceni 80.00 din brez menuja. VLJUDNO VABLJENI! REK — TOZD Družbena prehrana in gostinstvo LOVSKA DRUŽINA »OLJKA« ŠMARNO OB PAKI Lovska družina »Olika« Šmartno ob Paki obvešča na podlagi 6. odstavka 71. člena zakona o lovu vse prizadete, da je pooblaščen sprejemati pismene zahtevke za povračilo škode divjadi, ki nastane na našem območju - tajnik LD tov. Radoslovnik Jože, Skorno 44. Zahtevke dostavljajte na naslov: LOVSKA DRUŽINA »OLJKA« Šmartno ob Paki, 63327 Šmartno ob Paki. KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE, n. sub. o. TOZD KOMUNALA, Velenje, Koroška 46 razpisuje prosto delovno mesto - VODJE DELOVNE ENOTE VODOVOD IN KANALIZACIJA Zahtevani pogoji: - višja strokovna izobrazba tehnične smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj - srednja strokovna izobrazba tehnične smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj - organizacijske in vodstvene sposobnosti Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije lO dni po objavi na gornji naslov. __ ■ 'V/ • - ■ *-' . . . NAŠ CAS DELAVSKE ŠPORTNE IGRE KOŠARKA Tokrat brez točk V nadaljevanju tekmovanja slo-inske košarkarske lige so košarkarji lektre izgubili tekmi 5. in 6. kola. V 5. kolu so igrali doma z dobro cipo Dolenjske in izgubili z rezul-tom 96:75 (42:43). Domačini so ' dobro borili v prvem delu, vendar » v nadaljevanju srečanje izgubili z isokim rezultatom. Največ košev so dosegli: Keblič 7, J. Jošt 19, in Jerič 13. V 6. kolu so Soštanjčani gostovali Ljubljani in se srečali z košarkarji rnovega. V izredno razburljivi in enačeni tekmi so Soštanjčani v rvem delu bili boljši in vodili z izultatom 56:51. Po odmoru pa so opustili in domačini so dosegli rednost, ki so jo uspeli obdržati do on ca in tako so zmagali z rezul-tom 110:101. SMUČANJE Pri Elektii sta se posebej izkazala Janko Jošt s 33 koši in Polovšek, ki je dosegel 31 košev. Več kot 10 košev sta dosegla še Jerič 12 in Keblič 11. Lestvica po 6. kolu: Domžale Dolenjska Trnovo Rudar Ježi ca Jesenice Kras Branik Fructal Elektra Vrhnika Radenska-Pomur. 6 60 574 6 5 1 504 6 5 1 553 6 6 3 509 6 3 3 521 6 3 3438 6 3 3 507 6 24 502 6 2 4 499 6 2 4 502 6 24455 60 6 377: :468 12 :401 10 512 10 :464 6 :524 :448 :553 :478 :509 :529 512 543 0 R.Ž. Skoki v Mislinji Smučarji skakalci so imeli v Mi-inji prvo letošnje tekmovanje. Or-mizatorji so skrbno pripravili J-metersko skakalnico, tekmovali a so skakalci iz Braslovč, Velenja in [islinje. ezultati: - cicibani: 1. Debeljak (Braslov-te) 165,6 (12,5 m, 13,5 m), 2. kotnik (Mislinja), 113,3 (9,5, 9), 3. evšenak (Velenje) 95,6 (6,7). Start 200 m prsno — prvi z desne Matjaž Gaberšek Plavalci tekmovali Plavalni klub Velenje je v zimskem bazenu v Velenju priredil lavalni miting, na katerem je sodelovalo več kot 100 mladih lavalcev Fužinarja z Raven na Koroškem, Branika iz Maribora, leptuna iz Celja in domačega plavalnega kluba. Najboljše rezultate ! dosegel mladinec Drago Kos (Fužinar) na 100 m prosto 59,3 in 00 m hrbtno 1:08,0. Odlična rezultata je dosegel tudi Velenjčan latjaž Gaberšek v kategoriji starejših pionirjev na 200 m prsno z szultatom 2:54,6 in 200 m mešano 2:48,7. Tekmovanje je lepo uspelo, velenjski plavalci pa so se nakovredno borili s plavalci Fužinarja in Branika. KINO KINO VELENJE 17.12. - petek ob 17.30 in 19.30, francoska kriminalka VLOMILEC, režija: Henrie Ver-neil. Igrata: Jean Paul - Bel mondo, Omar Sharif 18.12. - sobota ob 17.30 in 19.30, ameriški pustolovski film POBEGNIL SEM Z VRAŽJEGA OTOKA, režija: William Witney. Igra: Jimi Brovvn 19.12. - nedelja ob 17.30 in 19.30, ameriški pustolovski film POBEGNIL SEM Z VRAŽJEGA OTOKA 20.12. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 italijanska kriminalka OD PRAVICE DO RESNICE, režija: Enzo G Castellari. Igrata: Franco Nero, Giancarlo Prete 21.12. - torek ob 17.30 in 19.30, ameriški akcijski film 99 1/2% MRTEV, režija: John Frankenheimer. Igrata: Richard Haris, Chak Konora 22.12. - sreda ob 17.30 in 19.30, ameriški akcijski film 99 1/2% MRTEV 23.12.- četrtek ob 17.30 in 19.30, ameriško-španski film LOV NA LJUDI - LOS CASA-DORES, režija: Peter Colhnson. Igrata Peter Fonda, Comelia Sharp kino Šoštanj 18.12. - sobota ob 19.30, italijanska kriminalka OD PRAVICE DO RESNICE, režija: Enzo C- Castellari. Igrata: Franco Nero, Giancarlo Prete 19.12. - nedelja ob 17. in 19.30, ameriška komedija NORČIJE JERYJA LUISA, režija: Franck Taschlin. Igra: Jerry Louis 22.12. - sreda ob 19.30, ameriško-španski film LOV NA LJUDI - LOS CASADORES, režija: Peter Collinson. Igrata: Peter Fonda, Comelia Charpe 23.12. - četrtek ob 19.30, ameriški akcijski film 99 1/2% MRTEV, režija: John Frankenheimer, igrata: Richard Haris, Chak Konora KINO - DOM KULTURE VELENJE 20.12. - ponedeljek ob 20. uri, ameriška komedija NORČIJE JERRYJA LUISA, režija: Franck Taschlin. Igra: JerTy Luis KINO - TOPOLŠICA 19.12. - nedelja ob 15. uri, ameriški pustolovski film, POBEGNIL SEM Z VRAŽJEGA OTOKA, režija: WiUiam Witney. Igrata: Jimi Brown, Christopher George Zaključili tekmovanja Komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije, Velenje je v preteklem mesecu izvedla še tekmovanji v košarki in namiznem tenisu. Tako so končali športno tekovanje delavcev velenjske občine, ko so se med seboj pomerili v sedmih panogah. Sodelovalo je 211 ekip, od tega 45 ženskih. V košarkarskem tekmovanju je nastopilo 24 moških in 7 ženskih ekip. Pri moških so bih najboljši košarkarji rudarsko elektroenergetskega kombinata TOZD Termoelektrarna, med ženskami pa kosar-karice rudarskega šolskega centra TOZD Elektrokovinski obrati. V namiznem tenisu so zmagah gorenjčani TOZD štedilniki, med ženskami so bile najboljše zastopnice Projektivnega biroja Velenje. Vrstni red - KOŠARKA moški: 1. REK - Termoelektrarna, 2. TGO - Servisna maloprodaja, 3. TGO - Vzdrževanje, 4. TGO - pralna tehnika, 5. TGO -Avtopark. ženske: 1. RŠC - elektrokovinski obrati, 2. Skupnost za zaposlovanje, 3. TGO - skupne službe, 4. TGO - Chrommetal, 5. TGO - elektronika. Namizni tenis: moški: 1. TGO - Štedilniki, 2. Projektivni biro, 3. TGO - elektronika, 4. KOC - modni salon, 5. TGO - Chrommetal. ženske: 1. Projektivni biro, 2. Skupnosti za zaposlovanje, 3. KOC - modni salon, 4. TGO - pohištvo. R.Ž. - pionirji: 1. R. Javomik 191,4 (15,5. 15,5) 2. M. Javornik 178,7 (14.15), 3. Koželj (vsi Velenje) 177,4(14,5, 14) - mladinci: 1. Krenker 185 (15, 15,5), 2. Rošer (oba Misl.) 172 (14, 14,5). - člani: 1. Cepelnik (Vel.) 201,6 (16, 17), 2. Navršnik (Misl.) 195,5 (16.16), 3. Škoflek (Vel.) 151,1 (16.17). R.Ž. Na mizi predstavnikov elektrostrojnih obratov je bilo največ pokalov. NAJBOLJŠI DELAVCI ESO S podelitvijo pokalov in diplom najboljšim ekipam so na rudarsko elektroenergetskem kombinatu zaključili letošnje športno rekreacijsko tekmovanje med temeljnimi organizacijami. Tekmovali so v 12 športnih panogah. Največ točk v končnem seštevku so zbrali športniki elektro strojnega obrata pred mehanizacijo in transportom, treje mesto so osvojili športniki skupnih služb. ZMAGOVALCI v posameznih panogah: namizni tenis - termoelektrarna, mali nogomet - RLV klasirnica, plavanje - RLV mehanizacija transport, mini golf - skupne službe, atletika - elektro skupni obrat, kros - skupne službe, streljanje - RLV klasirnica, šah - skupne službe, keglanje - termoelektrarna, smučanje - termoelektrarna, odbojka - elektro strojni obrat in rokomet — termo-elektrarna SKUPNI VRSTNI RED 1. Elektro strojni obrat 154, 2. Mehanizacija - transport 144, 3. Skupne službe 140, 4. Klasirnica 133, 5. Plastika zaščitna sredstva 105, 6. Jama - vzhod 96, 7. Termoelektrarna 88, 8. Priprave 83, 9. Storitve 78, 10. Avtopark 76, 11. Stari jašek 59, 12. Jama - zahod 56, 13. Zunanji obrati 52 in Jamske gradnje 46. R. Ž. # Rekreacija v telovadnicah, tečaji plavanja in smučanja V zimskem obdobju bodo delavcem Gorenja na razpolago telovadnice za rekreacijske dejavnost. Komisija za šport in rekreacijo pri tovarniški konferenci sindikata najema telovadnice zaradi velikega zanimanja za košarko in odbojko med posameznimi delavci. Tako kot lani pa bodo tudi letos imele splošno vadbo dekleta. Odziv med dekleti še ni takšen, kot si ga želijo posamezni rekreatorji v tozdih. Prav tako bodo nadaljevali z organizacijo plavanja (plavalnih tečajev) v velenjskem zimskem bazenu. Obisk tečajev plavanja je več kot zadovoljiv. Vse potrebno pa so v Gorenju pripravili tudi že za organizacijo smučarskih tečajev na Pohorju. H.Jerčič Vzgoja atletov Atletski klub Velenje je v Rdeči dvorani priredil prvo pregledno tekmovanje mladih atletov atletskih pionirskih šol. Blizu 80 pioniijev in pionirk je pokazalo svoje prve rezultate v teku na 40 in 400 m, skoku v višino in metu težke žoge. Doseženi rezultati bodo služili kot osnovno merilo sposobnosti mladih. Naslednja tovrstna tekmovanja pa bodo pokazala napredek posameznikov in uspešnost dela atletskih šol. - Atletski klub želi s takim delom pritegniti pionirje in pionirke, da pokažejo svoje atletske sposobnosti. Najboljši pa se lahko vključijo v atletski klub in izpopolnjujejo s treningi in tekmovanji svoje sposobnosti. R.Ž. Invalidi uspešni v Ljubljani Preteklo nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo invalidov v plavanju in keglanju. S tem so invalidni športniki zaključili letošnjo bogato tekmovalno sezono. V plavanju je med 82 tekmovalci nastopilo tudi 10 velenjčanov, ki so osvojili kar polovico možnih kolajn. V posameznih disciplinah so bili uspešni: 50 m prosto - 3. Tone Osolnik, nastopili pa so še Tone Tratnik, Drago Jakopič in Peter Rebernik. 50 m prsno - 1. Rastko Lah, 2. Jože Angelo, tekmovali so še Franc Teran, Jože Prungartnik in Rihard Sikora. 50 m hrbtno - 3. Rastko Lah 150 m mešano - 1. Rastko Lah, 2. Tone Osolnik. V tekmovanju kegljačev so Velenjčani dosegli 6. mesto. Nastopili so Šehič, Luksič, Rebernik, Osterc, Božo in Ferdo Komljenovič in Janez Mravljak. Velenjski invalidi so tako uspešno zaključili peto leto načrtnega dela sekcije za rekreacijo in šport društva invalidov. Dosegli so odlične tekmovalne dosežke in kar je še najpomembnejše, šport in rekreacijo približali številnim članom. j: q Prodam dvoredni pletnili stroj „REGINA". Informacije po telefonu: dopoldne 850—936, popoldne 851-381 Prodam hišo — zgrajeno do III. faze v Velenju. Šifra: ,,GOTOVINA". Stanovanje in hrano nudim poštenemu dekletu. Primorska 8, Šoštanj. Prodam fotokopirni stroj znamke ,,Arcor" — zelo ugodno. Telefon: 850-091. Vse i me mike in ljubitelje malih ribic vabimo na ustanovni zbor društva akvaristov, ki bo v nedeljo, 19.12.1976 ob 10. uri v Delavskem klubu v Velenju. Iniciativni odbor. Delovna organizacija GALIP Šoštanj objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredslev izklicna cena 1. Poltovorni avto IMV 1600 Super B kombi letnik 1970 7.000,00 din 2. Betonski mešalec 2.765,00 din 3. Motor tricikelj 2.556,00 din 4. Elektromotor 0,36 KW 2550 obr/min 186,00 din 5. Elektromotor 5,5 KW 1410 obr/min 235,60 din 6. Elektromotor 2,9 KW 1400 obr/min 26040 din 7. Elektromotor 1,8 KW 2820 obr/min 248,OO din 8. Elektromotor 2,9 KW 1400 obr/min 260,40 din 9. Elektromotor 0,5 KW 49,60 din lO. Elektromotor 0,75 KW 2815 obr/min 235,60 din Licitacija bo 24. decembra 1976 na dvorišču GALIP Šoštanj, Cesta talcev 3, ob 13. uri. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe v SFRJ. Udeleženci licitacije morajo pred začetkom licitacije plačati lO % od izklicne cene za sredstva, ki so na prodaj. Kupci morajo kupoprodajno ceno plačati in blago prevzeti v 15. dneh od dneva prodaje, v nasprotnem primeru izgube pravico do vplačane kavcije. GALIP ŠOŠTANJ VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ razpisuje prosto delovno mesto — RAČUNOVODJE POGOJ: - srednja ekonomska šola Prošnje z dokazili pošljite na naslov: WZ Šoštanj, 63325 Šoštanj. Nastop službe: 1. januar 1977. SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE VELENJE razglaša prosto delovno mesto - SNAŽILKE pisarniških prostorov Nastop dela takoj. Poskusno delo traja 1 mesec. Kandidatke naj pošljejo pismene vloge v roku 15 dni od te objave Svetu delovne skupnosti SO Velenje. Osebni dohodek po družbenem dogovoru. V globoki žalosti sporočamo, da je umrla naša dolgoletna sodelavka CIRILA GLINŠEK računovodja Vestno delavko in tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu. KOLEKTIV VRTCA VELENJE MAŠ CAS Komentar tedna Na priložnostni svečanosti je bilo sklenjeno v Zagorju letošnje obdobje, ki smo ga zaradi 100-letnice njegovega rojstva namenili Ivanu Cankarju. Pisatelju, mislecu, borcu, aktivistu; vitezu „bele kri-zanteme", jezdecu „Krpa-nove kobile". Obdobje je sklenjeno, zastor je padel; Cankarjeva misel mora živeti Slovenci smo majhen narod - z veliko zgodovino. In če bi jo merili samo s tem, kar smo pridobili z revolucijo, nič manj ne bi bila lepa njena podoba. Toda, da bi dosegli to, kar smo, je moralo preteči veliko vode, resnicoljuben je moral biti Cankar, da je izkričal vse, kar je bila tudi naša zgodovinska bol. To je Dolgo so nam pripovedovali, da majhni narodi ne morejo imeti velike kulture in žal to misel še vedno slišimo. Morda je vsajena celo v nas samih? Kaj pa je veliko, če že tuhtamo o v kratkem portret Cankarja - revolucionarja. V zakladnico naše in skupne literature je položil dela, ki so enaka delom pisateljev velikih narodov. pojavnih oblikah kulture? Samo za trenutek po se zimo v zgodovino... Stari Grki. Majhen narod, ni kaj, posebej, če ga merimo v razsežnostih Evrope in sveta. Polisi. Majhna, cvetoča mesta, toda velika kultura, velika znanost. Kdo ni slišal za Homerja? Kultura potemtakem ni boljša že zato, ker je rojena pri velikih narodih, pomembno je - kaj in kako poroča, kako se izraža, s čim? To je važno in nič drugega. Jugoslovanska skupnost narodov in narodnosti je dala svetu veliko in velike ljudi: Rudjer Boškovič, Ni-kola Tesla, pa kiparja, kot sta Meštrovič in Augustin-čič. Njim ob boku je Cankar in še kdo. To si velja zapomniti. Ne le v letošnjem letu. Tudi za naprej. MILAN MEDEN lO. IN 11. DECEMBRA JE BILO V VELENJU ŽE DEVETO SREČANJE SLOVENSKIH GEODETOV: Uspel zbor geodetov V petek in soboto pretekli teden so se geodeti iz vse Slovenije zbrali na tradicionalnem geodetskem dnevu v Velenju. To je bilo že deveto „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstvi, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - ,,Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej. - Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420 - Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska CTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenje številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega' davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Poštnina plačana na pošti 63000 Celje tradicionalno srečanje, ki ga vsako leto organizira drugo društvo. V Sloveniji so namreč tri društva, in sicer ljubljansko, mariborsko in celjsko. Kot je dejal predsednik geodetske zveze Slovenije ing. Boris Kren, so geodeti z veseljem pozdravili predlog, da za letošnji geodetski dan izberejo Velenje, saj je mesto ob Paki ne le primer hitrega razvoja industrije, ampak vzgled, kako jvajati tudi varstvo okolja. Slovenski geodeti vsakoletno rečanje izkoristijo za stro-:ovno izpopolnjevanje, izme-tjave izkušenj, pogovaijajo pa ;e tudi o težavah, ki jih tarejo. V središču pozornosti letošnjega srečanja so bila tri vprašanja: prostorsko planiranje in meijenje, problematika v zvezi z vzdrževanjem zemljiškega katastra ter razprava o vzpostavitvi katastra komunalnih naprav ter njegovo vzdrževanje. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun je zbranim geodetom v skupščinski dvorani zaželel kar najbolj plodno delo ter jih seznanil z razvojem občine Velenje Med najpomembnejše njihove pridobitve v zadnjem času sodi nedvomno uvajanje elektronike v njihovo vsakdanje delo, zlasti pri obdelavi podat- kov, s čimer so lahko zelc razširili obseg dela. V prihodnje se bodo geodet kar najbolj vključevali v proce: prostorskega planiranja S.V Objavljamo program najpomembnejših novoletnih prireditev za predšolske otroke v naši občini, na katere bodo otroci vabljeni s posebnim vabilom. Na teh prireditvah bodo otroci tudi obdatjeni. KULTURNI DOM VELENJE Glasbena igrica: JEŽKOVA HIŠICA v izvedbi skupine za izrazni ples - Glesbena šola Velenje VSTOP K PREDSTAVAM SAMO Z VABILOM! (kartica, ki jo prejmejo otroci na svoj naslov) 23.12. - 15. uri za KS Konovo, Šmartno in Šalek - Bevče 24.12. - 15. uri za KS Stara vas, Staro Velenje, Podkraj - 20.12. - ob 10h za KS Velenje-levi breg in ob 1 lh 20.12. - ob 15" za KS Velenje-desni breg ob 16h KULTURNI DOM ŠOŠTANJ Glasbena igrica JEŽKOVA HIŠICA 28.12. - ob 16. uri za KS Šoštanj-desni breg in KS Družmiije - Gaberke 29.12. - ob 16. uri za KS Šoštanj-lcvi breg, Lokovica, Skorno - Florjan TOPOLŠICA - KINO DVORANA Lutkovna igrica: POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM 23.12. - ob 15.30 uri - predšolski od 3. do 7. leta PAKA — dvorana osnovne šole 23.12. - ob 15.30 uri - lutkovna igrica DVA SNEŽAKA ŠKALE - šola ali Gasilni dom (po medsebojnem dogovoru) 29.12. - ob 15.30 uri - lutk. igrica DVA SNEŽAKA PLEŠI VEC - šola 26.12. - ob 15. uri - lutk. igrica DVA SNEŽAKA RAVNE - šola 29.12. ob 15.30 uri - lutk. igrica POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM ZAVODNJE - Prosvetni dom 25.12. - ob 11. uri - lutk. igrica POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM BELE VODE - šola 22.12. - ob 11. uri - lutk. igrica POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM PESJE - Prosvetni dom 28.12. - 15.30 uri - lutk. igrica DVA SNEŽAKA ŠENTILJ - Prosvetni dom 22.12. - ob 15.30 uri - lutkovna igrica DVA SNEŽAKA GABERKE - Gasilni dom 22.12. - ob 15. uri - lutk. igrica POD MEDVODOVIM DEŽNIKOM Šaleški alpinistični odsek je priredil na Okrešlju 3 dnevni alpinistični tečaj za alpiniste začetnike. Pod vodstvom iz-kušnega alpinista Dušana Ku-kovca se je 24 tečajnikov spoznavalo z alpinističnimi veščinami v zimskih razmerah. Izvedli so tudi pohod z varovanjem na Turško goro in Koroške kope preko Savinjskega sedla. Tečaj je v celoti uspel, veliko znanja in dragocenih iz-mladi alpinisti pa so pridohili kušenj. • Obvestilo naročnikom »Našegačasa« i ali smo že, da smo s polletjem 1976 zvišali letno naročnino za „Njš čas" od 80 na 120 dinarjev. Za drugo polletje znaša torej povišanje naročnine na domači tednik 20 dinarjev. Te dni smo odposlali vsem našim naročnikom položnice z vpisanim zneskom za plačilo razlike v naročnini za drugo polletje 1976 oziroma za plačilo naročnine v vsem letu 1976. Tisti, ki so že imeli plačano celoletno naročnino, so dobili položnico z vpisanim zneskom 20 dinarjev, kolikor znaša zvišanje naročnine za drugo polletje. T ' ti pa, ki naročnine za letošnje leto še niso poravnali, pa so prejcb položnice z vpisanim zneskom 100 dinarjev (za celoletno narc Jnino) oziroma 60 dinarjev (za polletno naročnino). T udi naročnina za „Naš čas" je plačljiva vnaprej, zato prosimo, da nam dolžno naročnino čimprej plačate. Prosimo za razumevanje! INFORMATIVNI CENTER VELENJE Uredništvo in uprava „Naš čas" Dušan Kukovec (spredaj) z mladimi tečajniki Ekipa »Gorenja« v Titograd Atleti Josip Šamu, Dragan Anič in Spasoje Tešanovič, delavci Gorenja, bodo sodelovali na tradicionalnem teku osvoboditve Titograda. Prireditev bo v nedeljo, nastopili pa bodo na progi, dolgi 5.000 m. Atleti Gorenja so letos uspešno nastopali na krosu Politike v Beogradu, kjer so dosegli odlično drugo mesto. Računajo, da bodo uspeh ponovili tudi v Titograd u. HJ. NOVOLETNE JELKE BODO NAPRODAJ OD 20. DECEMBRA V VELENJU IN ŠOŠTANJU: OSTRE KAZNI Končno se je republiški izvršni svet odločil , da z visokimi denarnimi kaznimi prepreči novoletno uničevanje naših že tako okrnjenih naravnih pljuč - naših gozdov. Zelja tistih, ki so se iz leta v leto z grozo prijemali za glavo in se trudili zaustaviti ropanje in siromašenje naših gozdov, se je končno uresničila. Sedaj je dovoljena le prodaja tistih drevesc, ki so obeležena s plombo na kateri je tudi oznaka gozdnega podjetja. V naši občini bodo s prodajo novoletnih jelk pričeli 20. tega meseca. Naprodaj bo 2000 drevesc višine 1,5 do 2 metra. Gozdno gospodarstvo pa sprejema tudi naročila za višja drevesa. V Šoštanju in Velenju bodo zainteresirani lahko dobili novoletna drevesca na trgu. Kazni so visoke: 50.000 dinaijev za organizacijo združenega dela, ki bo prodajala jelke brez plomb in 5000 dinarjev za vse druge osebe. Inšpekcijske službe pa so že pričele s kontrolo, saj je škoda, ki jo povzroči takšen novoletni vandalski pohod v gozdove, puščala za sabo nepopravljive sledove. B.Z. • Petkov večer V prostorih galerije Kulturnega centra danes, 17. dec. 1976 ob 10. uri otvoritev razstave slikarskih in steklarskih del ter tapiserij Dane Kočice iz Rogaške Slatine. V programu sodeluje: Gimnazija Velenje - KUD I. Cankar. -mmmMd' nama VELEBLAGOVNICA VELENJE Tudi NAMA Velenje sodeluje na II. novoletnem potrošniškem sejmu v Rdeči dvorani Velenje od 15. do 26.12 1976. - Nudimo vam veliko izbiro tehničnega blaga, izdelkov iz zlata in pohištva. Ob obisku sejma vas vabimo, da obiščete tudi našo Veleblagovnico, ki bo dobro založena z darili za novo leto.