PoStnfoo plačana v gotovini. Leto XX1.9 št. 4 I jiifeljana, sobota 6« januarja 1940 Cena 2 Diit Upravništvo: l|ubl|ana, Knaflieva 5 - Telefon štev. 3122. 3123, 3124, 3125 3126. Inseratm oddelek: Uubljana, Selen-burgovo ul — Tel 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg st. 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon š» 190. Računi pri pošt ček. zavodi': Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124, 3l25, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo: E59 Naročmhcm in čitatzlizm pravoslavne vere: čestit Božič! »JUTRO" ★ Zaradi dvojnega praznika »Jutro« v nedeljo ne bo izšlo. Nedeljska številka je združena z današnjo, lu ima 22 strani, i Sestanek Csaky-Ciano v Benetkah Prauievanie položaia v Podunaviu in na Balkanuf ki ie nastal po puvece-n.u $ovAei$ke uniie do Kat patov - Italija %nu e cinove za veliki podunavfko- balkanski blok proti sovsetski ekspanziji V novem letu Tri velike nauke nam je dalo prošlo leto. Katastrofa ČSR in Poljske je pokazala, kolikega pomena je urejeno notranje življenje države v trenutkih opasnosti. Izbruh vojne postavlja pred nas problem nacionalne solidarnosti v vseh njegovih posledicah. Napad Sovjetske Rusije na Fin=ko nas uči, koliko sile je tudi v malem narodu, ki je odločen za vsako ceno očuvati svojo svobodo m neodvisnost. Pregrešili bi se težko nad lastno bodočnostjo, ako bi prezrli te nauke. Jugoslavija ni izločena iz območja današnje svetovne dinamike. Ljudje, ki mislijo, da je dovolj, ako smo se odločili za nevtralnost ne mislijo do kraja Tudi Finska je bila trdno odločena, da ostane nevtralna v evropski vojni. Politika nevtralnosti, ki jo naša država in z njo ves narod zastopata, mora biti aktivna politika, ki neprestano računa z danimi možnostmi, a pri tem vendarle nikdar ne pozablja, da bodo drugi naše stališče respektirali samo. ako vedo, da smo odločeni braniti za vsako ceno svojo lastno neodvisnost. Prva dolžnost, ki se ji moramo v no-vem letu oddolžiti, je dolžnost, da končno uredimo svoj dom. Ne moremo zahtevati od Boga, da on sam čuva Jugoslavijo. Dober del te naloge moramo prevzeti na lastne rame. Srbi, Hrvati in Slovenci se moramo zavedati, da smo le tako dolgo gospodarji na lastni zemlji, dokler smo Jugo-sloveni. Naša hiša je le Jugoslavija, vsaka druga streha je tuja. Jugoslavija sprenvnja svojo notranjo strukturo. Realna politika preko tega dejstva ne more. Banovini Hrvatski bosta sledili banov'na Slovenija in banovina Srbija. To se zdi danes praktična pot. da končno likvid'ramo dobo notranjih razprtij in bojev in s tem dobo naše skupne slabosti. Toda gorje nam vsem, ako iz tega dela ne bodo prihajale nove zedinjevalne sile, na katerih bo moglo trdno in varno počivati edinstvo države, ed ni zanesljivi temelj za naše bodoče avtonomije. Gorje nam vsem, ako bomo pozabili idejo narodnega ed:nstva, ki je v svojem bistvu vera v usodno povezanost Slovencev. Hrvatov in Srbov. Veliki naši notranji in zunanji problemi zahtevajo skupnega in skladnega napora vseh zdravih moralnih, duhovnih in polit:čnih sil našega naroda, njihove skupne odgovornosti za usodo države, njihovega skupnega odpora proti vsemu, kar nas slabi in razedinjuje Gospodarske in socialne prilike so težke ter nudijo ploden teren za prev.-atno propagando. Ni treba precenjevati pomena komunistične akcije — naš narod ji gotovo ne bo podlegel. Vse obsodbe vredno pa je, če se borba proti komunističnemu za-istrupljevanju skuša zlorabljati za sredstvo strankarsko-politične prooagande. Na drugi strani pa bi bilo lahkom!sel-:no podcenjevati ono komunistično agitacijo, ki z demagoJiko zvijačnos!jo apelira zdaj na najnižje instinkte, pa zopet na najplemenitejša čustva, samo da bi zrahljala notranjo solidarnost naroda in un:čila nacionalno misel, najbolj zanesljivo zatočnico našega obstanka. Komunistična propaganda in njene posledice slabijo odporno silo države in naravnost spodkopujeio njeno varnost. Spomnimo se, kako je svoj čas — povsem neopravičena — obtožba, da je CSR »predzidje bo^še-vizma« v srcu Evrope, pripravila pot tragediji bratskega naroda. Koncentracija narodnih sil seveda ne more zbrisati d;ferenciacije našega naroda po njegovih pogledih na duhovne. gospodarske in socialne probleme ter tudi ne more ustaviti medsebojne tekme političmh skupin, ki predstavljajo glavne tokove našega javnega življenja. Toda tam. kjer se vrši namesto tekme borba na življenje in smrt. kjer vlada namesto strpnosti zagrizeno sovraštvo, kjer argument sile nadomešča razloge pameti in dokaze stvarnosti, tam se ne da doseči ona sk^dnost sH ki je pogoj za uspešno reševanje težkih n?.rodn'h problemov. Svobodoljubni Slovenci se nahajamo Se posebej v težkem položaju. Politične priFke so tako nanesle, da dane^ nimamo neposrednega vpliva na vodstvo narodne in državne politike. In vendar nam priča vsa zgodovina, da je razvoj našega naroda v dobi suženjstva. a tudi v dobi njegove svobode najožje spojen z delom njegovega naprednega in narodnega elementa Svobodoljubna in narodna nrsel se tudi m^d nami ne da pregaziti in ooteptati. Njena življenjska, ustvarjajoča sila Benetke, 5. jan. br. Madžarski zuranji minister grof Csaky jc davi iz Budimpešte prispel s pesebi im vlakom v Benetke. Kolodvor je bil okrašen z italijanskimi in madžarskimi zastavami. Na že.ezniški postaji so pozdravili grefa Csakvja šef pro-tokala ital janskega zunanjega ministrstva, beneški prefekt, zastopniki fašistične stranke in vojaških oblasti ter madžarski konzul v Benetkah. Oddelek cborožen:h mladih fašistov mu je i/kazal vojaške časti. Pred postajo je velika množ ca ljud-tva priredila grofu Csakyju navd šen sprejem. V spremstvu šefa protokola zunanjega ministrstva ter beneškega prefekta se je grof Csakv odpeljal v hotel, kjer se je nastanil. Razgovori z grofom Cancm se boclo pričeli jutri v do>evi palači ter s? bodo nanašali na splošni evrep ki pol t čni pc ožaj, posebno pa še na položaj v Podunavju in na Balkanu. Italijanski zunanji minister Ciano, ki je nocoj odpotoval iz Rima v Benetke, ho stanoval v istem hotelu kakor grof C~aky Jutri opoldne bo priredil madžarskemu gostu r.a čast obed, zvečer pa bovgeda-lišču Fenice svečana predstava, po kateri bo tam tudi sprejem v čast m?d>ar kemu zunanjemu ministru. Svoj obisk v Benetkah bo italijanski zunanji minister zaključil v nedeljo dopoldne, nakar bo odpotoval v San Remo, kjer bo ostal še nekaj dni na oddihu. Budimpešta, 5. jan. br. V madžarskih političnih krogih z velikim zanimanjem spremljajo zunanjega ministra grofa Csa-kyja na njegovem potovanju v Italijo. Z zadovoljstvom so bile nocoj sprejete vesti, da so grofu Csakyju v Benetkah rr'redili zelo prisrčen sprejem in da je prišlo ce"o do ljudskih manifestacij za Madža'-sko, kar kaže, kako globoko je ukorenn^eno italijansko prijateljstvo do Madžarske tudi med najširšim: plastmi italijanskega naroda. Kar se tiče vprbine rar^ovorov, ki jih bosta imela grof Ciano in Csaky jutri do- la želi zMižanjs poldne in popoldne ter 5e v nedeljo zjutraj, naglašajo tukajšnji politični krogi, da so za Madžarsko najbolj aktualni naslednji problemi: 1. Odnošaji med Madžarsko in Rumunijo. 2. Zbližanje med Madžarsko in Jugoslavijo. 3. Razmerje Madžarske do Sovjetske Rusije, ki se je v Karpatih pojavila na madžarskih mejah. Omenjeni krogi naglašajo, da se bodo beneški razgovori nedvomno nanašal: na vsa ta vp.ašanja, ker je na njih posredno zainteresirana tudi Italija v svojem sne vanju podunavskega in balkanskega bloka, ki naj bi zadržal nadaljiijo ekspanzijo Sovjetske Rusije proti Sredozemlju. »Pester Lloyd« ugotavlja v svojem današnjem uvodniku, da postaja italijansko-mad.iarsko pr jateljslvo, ki traja že desetletja, vedno tesnejša Baš dsnes poteče 20 let, odkar je madžarska delegacija odpotovala na mirovno konferenco. Trianon-ska pogodba je bila odločilna ?a vso madžarsko zunanjo politiko v zadnjih dveh desetletjih Bcrba proti trianonskj pogodbi in njenemu duhu, ki se je odtlej vrdila z veliko dslednostjo, ni bila povsem zaman. Rim, 5. jan. s. (Associated Press). Madžarski zunanji minister grof Csaky bo naj-brže v ponedeljek odpotoval še v Rim, kjer bo imel razgovore z ministrskim predsednikom Mussolini jem. Muss*l*n"Jev p?set v Vatikanu Rim, 5. jan. s. (Associated Press). Po napovedih rimskih pol:t'čnih krogov bo ministrski predstdnik Mussolini cf:cKlno nodil Vatikan med 11. in 15. januarjem. Čeprav vladajo med Vat kancm in italijansko vlado prisrčni odnošaii. ne pričakuje-jo, da bi Mussolin:j2V obirk v Vatikanu imel za posled ro skorajšnjo skupno mirovno akcijo Vatikana in italijanske vlade. lijanske teze pristal, rekoč: »Prijatelji na- | ših prijateljev so tudi naši prijatelji!« Madžarsko-jugoslovensko prijateljstvo, j pravi »Giornale d' Italia« dalje, se je doslej razvilo popolnoma zadovoljivo. Sicer ga še ni utrdila in fiksirala nobena pogodba, to-: da na obeh straneh se je pokazala že naj-j boljša volja. Končni politični sporazum med obema podunavskima sosedoma pa postaja spričo najtesnejšega prijateljstva med Italijo ln Jugoslavijo ter Italijo ln Madžarsko že neka samo po sebi razumljiva nujnost. Doslej do njega ni prišlo zaradi ru-munskega problema, ki je bil vedno »svinčena krogla« na nogah beograjske vlade. Končno pripominja »Giornale d' Italia«, da bi se mogli v Benetkah premotriti tudi italijansko-nemški odnošaji in njihovi učinki na položaj Madžarske unijo Posredovanje Italije med obema sovjetskima sosedoma Ba?el, 5 jan. z. »Baseler Narhrichten« ugotavljajo v svojem poročilu iz Bud m-pešte, da je postalo potovanje madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Benetke, kjer se bo sestal z ital janskim zunanjim ministrom Cianom, naer.k a t dogodek izrednega zunanje pol It čnsga pomena, čeprav so madžarski vladni krogi do zadnjih dni zatrjevali, da odhaja Csaky vitalijo le na kratek dopust. B ,d:mpeštan-ski politični krogi sedaj ugotavljajo, da je grof Csaky že pred nekaj ča~a sklenil sestal se z italijanskim zunanjim ministrom in da se je na ta sestanek pripravljal že pred bož čem. Baš o božiču sta bila pozvana madžarska poslanika iz Rima in Londona v Budimpešto, da sta poročala o mednarodnem diplomat kem položaju. Poleg tega pa je Csaky prejel poročilo tudi cd drugih dipl mat3k;h zastopnikov v tujini. Tudi »Baseler Nach-richten« potrjujejo, da se bodo razgovor: v Benetkah nanašali na madžarsko-jugoslovensko zbližanje, na po.;av Rusija na Karpat.h ter na odnošaje Madžarske in Rumunije. Kar se tiče madžarsko-jugos'ovenskega zbllžanja, je pričakovati, da b^do cd italijanske strani v Benetkah dane nove po bucle. V Budimpešti zatrjujejo, da si je italijanska diplomacija za tav.la na'cgo, da čim bolj pospeši to zbližanje, ker Je na tem, da bi italijanske prijateljske edn ša-je z Madžarsko na en> ter Jug; slav jo na drugi strani spcpo!n;la z enak mi pr j te"j-skimi odnošaji med obema podunavskima sesedema, tako da bi se nazadnje ustvar la osnova za tristransko prijatelj? ko p-n-godbe, ki bi na eni stiani afirmirala it li-janski prestiž v Srednji Evropi, pok g tega pa pripravila tudi osnove za veliki po-dunavsko-balkanski blok. Kar se tiče madžarskih odnošajev do Rumunije, so se v zadnjem času nekol ko poslabšali. Govor, ki ga je imel kralj Karol v Kcnstanci, je na Madž. rskem bo est-no odjeknil, ker je kralj Karol ponovno potrdil, da bo Rumunija odločno b an la ne le Besarabijo, nego tudi Transilvanijo, ki se je Rumuniji svobodno priključila. Vse pa kaže, da bo italijanski dlplcmaciji uspelo premostiti tudi to najnovejše razpoloženje na Madžaiskcm in hkratu izve ti idločilni pritisk v Bukarešti, tako da bi se spričo skupne nevarnosti, ki grozi cbe-ma karpatskima sosedama od severovzhoda, Rumunija in Madžarska končno le sporazumeli. Kar se tiče Rusije in njene morebitne pout ke nasproti Podunavju, bo Csaky v Benetkah podrobno informiral italijanskega zunanjega ministra, na drugi strani pa bo skušal dognati, ali bi bila Italija pripravljena interven rati. če bi Rusija dejansko pričela izvaiati kakšno ekspanziv-no politiko napram Podunavju. Kaj piše Giornale d?Italia" »Giornale d' Italia« je nocoj objavil poročilo svojega budimpeštanokega poročevalca. ki jc bilo očitno inspirirano cd madžarskih vladnih krogov. Sestanek v Benetkah, pravi rimski list, bo v marsičem podoben obisku italijanskega atmanjega ministra grofa Ciana v Budimpešti takoj po sklenitvi jadranskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Takrat je Ciano obrazložil madžarskim odgovornim faktorjem italijansko politiko in Csaky je na ita- Finska zmaga pri Saili Finci so šefa j tuM na važni fronti pri Salli potisnili »jvjetske čete nazaj Helsinki, 5. jan. s. (Reuter) Po soglasnih poročilih inozem. novinarjev je pri Salli v teku velika bitka med obkoljenimi sov jetskimi četami in finsko vojsko. Danski novinarji poročajo, da so finske čete v zadnjih dveh dneh dosegle v tem odseku fronte važne uspehe in da je pričakovati tu novega poraza sovjetskih čet. Poročajo tudi. da so Finci zopet zavzeli mesto Salla. Finski vojaški krogi te informacije za enkrat ne potrjujejo. Na jugu Finske je zavladal zopet hud mraz in so na karelski zemeljski ožin) zato vojaške operacije skoro da prenehale. Aktivna je samo še sovjetska artileri.ia. Finci sedaj nadomeščajo odde'ke svoje vojske, ki se nahajajo že od za^tka vojne na fronti na karelski zemeljski ožini, s spočitimi oddelki rezervistov. HeHinki. 5. jan. s. (Associated Press) Zadnja poročila pravijo, da se je Fincem posrečila pri Salli pomembna zmaera nad sovje*c.Wmi četami. Pričakujejo, da bodo nedaj Fin"i iz te smeri pro^rH proti sovjetski m«»?i. Ker teče tu žeUznioa I grari - Murm^nsk primeroma najbližje meji. se lahko Fincem posreči važna strateška n-loga, da železnico na tem mestu presekajo. Tudi pri jezera TCiantu pri Snomnsa^mljn •majo finske čete še nadalje Iniciativo. Znova prJhajajo poročila, da so posamezni finski smučs»rcki oddelki nro«*»-»i na sov-jetcVo ozem'je in na več kraiih poškodovali glavno sovjetsko železniško proso. Z orirom na noraza pri Snomnss»lir»'In In Sa"i je verjetno, da bo morala sovjetska voiska ustaviti vojaške oneraeije v Kare-liji. zlasti, ker v z'msk«»m ne more misliti na večjo ofen*'vno fkeHo. Zato pa le verjetno, da bo podvzela še »eVom r'-ne ofen-ri^o na k»re'ski zen»e'Mt» ožini, že Iz nresfžoih vrmkov. da zabriše neuspehe na drugih delih fronte. Finsko vojno poročilo Helsinki, 5. jan. br. Vrhovno poveljni-štvo finske vojske je nocoj objavilo naslednje vojno poročilo. Operacije na kopnem: Dne 4. januarja zvečer je bilo na karelski ožini živahno topniško streljanje. Sovjeti so poizkusili zavjeti Kiresneki na reki Tajpali. a so bili krvavo odbiti. Na vzhodni fronti severno od Ladoškega jezera je bilo nekaj izvid-niške^a in topr:?kega delovania Dve sovjetski kompaniji sta napadli finske straže. ! Bili sta odbiti in je pri spopadu padlo 50 i sovjetskih vojakov. Tudi pri Ajtojokiju je bil odbit sovjetski napad. V bližini Suo-musalmija je bil uničen večji sovjetski oddelek. 250 mož je padlo, a 40 sovjetskih vojakov je bilo ujetih. Do nadaljniih spopadov je priš'o pri Juntusranti. Pri Salli je bilo nekaj izvidniškega delovanja in streljanja topov. Operacije v zraku: 4. januarja popoldne so sovjetska letala bombardiral Abo, Hargo in nekatere kraje v severni Finski, ne da bi prizadejala večjo materialno škodo. Sovjetsko vojno poročilo Moskva, 5. jan. br. Stab leningrajskega vojnega okrožja je snoči ob kasni uri izdal naslednje vojno poročilo: V teku 4. januarja na fronti ni bilo ni-kakih važnih dogodkov. Letalski napadi na Sinska mesta Oslo, 5. jan. j. (Nor. tel. Byro). Zaradi lepega vremena je b la zadnja dva dni sovjetska aviacija zopet zelo aktivna na skoraj vseh odsekih finskih bojišč. Danes je priletelo več sovjetskih bombnih eskadril nad finsko obalo ob Finskem zal vu. kjer je poskušalo napad na razne finske utrjene postojanke, najbrže z namenom, da uniči gnezda finskega obalnega topništva, ki zelo ovira akcije sovjetskega brodovja proti finski cbal . Tako so zmetala sovjetska bombna letala veliko število bomb na utrdbene naprave v Ilango, kjer pa bombardiranje ni povzročilo znatnejoe škode. Leta'a so bombardirala tudi središče mesta. Kier so mestoma zanetila požar. O nadaljnjem močnem napadu sovjetskih bomb-n kov poroča jo iz pristaniškega mesta Turku (Abo). Tudi tu so sovjetska letala obsipal z bombami središče mesta in okolico toda po zatrdilu Fince»v bombardiranje ni napravilo večje škode. Tekom včerajšnjega dneva so sovjeti napadli z letal razne finske postojanke na skrajnem severu. Na posamezna mesta so vrgli večje število bomb in poedine finske pozicije so obstreljevali s strojnicami. Kakor zatrjujejo f neki viri, tudi ti napadi Fincem niso povzročili niti človeških žrtev niti večje gmotne škode. Sovjetska unija išče trgovinskih stikov Fo^afan?a z BolgariTjo zaključena, pričetek posvetovanj z Japonsko, vodja nemške delegacije se je vrnil v Berlin Moskva. 5. jan. s. (Associated Press). Po informacijah iz diplomatskih krogov bo so-vjetsko-boigarfka trgovinska pogodba podpisana najbrže še danes. V krogih bolgarske delegacije izjavljajo, da pogodba ne kljubuje vsakemu poskusu io ?atreti. Njena krepkost pa je tudi njeaa slabost: zelo težko se podredi in težko prenaša disciplino, kritična je predvsem napram sebi in le Dre 'ada se vdaja ra7noliko^ti nazorov v malih, Dostransk:h rečeh. Napredne vrste so pri nas r?zb'tena mnogo skuoin, ki se razlikujejo po svojih ocenah ljudi in dogodkov, po svojih pogledih na dnevno politično taktiko akoravno so jim osnovne smernice skupne Kadar se bo naš nanred-ni in nacionalni e^ment, čvrsto stoječ na načelmh osnovah, odločil voditi politiko realnega računala z dej^lvi in enolno organiziranega dela, ga ne bo nihče več mogel pcdccnjevati in zavzel bo v razvoju našega naroda in države svoje .soodločilno mesto. Bližajo se volitve, ki bodo morda pomembnejše od vseh dosedani'h v Jugoslaviji. Če bodo ostale razbite in raztrgane, bodo naoredne vrste same za'gr?,Je svojo historično vlogo pri velikih odločitvah, ki prihajajo. Na dnevnem redu je preured:tev države Napredni in nacionalni SToven^i ne damo izolirati Slovenije. Mi vemo, da je naša gospodarska in socialna eksistenca, s tem pa tudi naša kulturna plodnost odvisna od tega, da ostane Slovenija čvrsto v sklonu skupnega jugoslovenskega gospodarskega prostora. Mi se ne odrečemo osnovni mi-'di narodnega ed nstva. ker vemo, da ie naša usodna povezanost s Srbi in Hrvati edna gareneja naše lastne svobode. Ne damo se polit:čno odtrgati ne od Zrgreba. ne od Beograda, ne le zato. ker nam tako veleva nacionalni insfnkt,. temveč tudi zato ker zrh-tevamo za naš slovenski rod soodJoču--'očo pravico rri vcd~'vu Jugoslavije ki je ravno ta':o naša last, kakor je last Srbov in Hrvatov. Prepričani smo da je konsolidacija or l;k v naši demov ni mogoča le v rež:mu državljanskih svoboščin in radi smo zavezn ki ter sodelavci vsem onim konstruktivn'm silam v našem celokupnem narodu, ki bodo morale izgrrditi in nositi novo polit:ko Jugoslavije v duhu ne le politične, temveč tudi sociaTne in gospodarske demokracije. Vse svoje sile bomo zastav li, da se sploina načela svo'bode, pol:tične ravnopravnosti in upoštevanja narod- ne volje uveljavijo tudi v notranjem ustroju bodoče slovenske avtonomne edinice. Upravičeno smatramo, da se organizacija te edinice ne more izvršiti brez nas in našega sodelovanja. Ali ni to dovolj načelnega in delovnega programa za vse napredne ljudi? Ali izvedba tega programa ni vredna, da izročmo pozab^enju nesoglasja, osebne more in taktična nasprotstva, da pridemo preko malih političnih ra-čunariev na dnevni red in povežemo svoje vrs'e? Po preureditvi države, no vol't ve h bo pred vse dana^nie stranke postavljeno vprašanje politično-stran-karske reorganizacije v vsej državi. Nove razmere bedo zahtevale nove rešitve. Tudi napredni in nacionalni Slo-veici bomo poklicani, da rečemo svojo besedo. Gotovo se ne bomo odločili za izolacijo. Problemi naše ožje domovine. borbe, ki jih bomo morali voditi na domačih tleh, nam ne bodo zameglili pog^a na našo državo in gotovo bomo našli svoj prostor v fronti na-nredne in demokratske vsedržavne politične organ'zac'je, ki bo zvesto čuvala jugoslovensko narodno in državno misel. urejuje političnih vprašani, temveč samo gospodarska. Pričakujejo, da bo pogodba uredila predvsem vprašanje ladijskega prometa med sovjetsko Rusijo in Bolgarijo in da bo sovjetska Rusija prevzela velik del bolgarskega izvoza. Sedaj so se začela tudi med sovjetsko Rusijo in Japonsko pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Pričakovati je, da bodo pogajanja trajala precej časa. Vendar se Japonska trudi na vse načine, da jih pospeši, ker v kratkem poteče trgovinska pogodba med Zedinjenimi državami in Japonsko ter m^ira zato Japonska po izjavah odgovornih japonskih politikov iskati novih trgovinskih zvez. V zvezi z japonsko-sov-jetskimi pogajanji je pomembno poročilo iz Tokia, da jc japonska vlada izročila danes sovjetskemu poslaniku Smctaninu ček za 5,800000 jenov kot obrok (1,400.000 dolarjev) za odkup zapadno-kitajske železni-ce. Vodja nemEke trgovinske delegacije dr. Ritter je predvčerajšnjim iz Moskve odpotoval v Berlin. Večina ostalih članov delegacije je ostala v Moskvi. Trgovinska pogajanja med Anglijo in Grčijo London, 5. jan. br. Pred dnevi je odpotoval v London grški trg. min.Sedaj je odpotoval iz Aten za njim še finančni minister. V Londonu se bodo v kratkem pričela pomembna pogajanja za novo ureditev trgovinskih in finančnih odnošajev med Veliko Britanijo in Grčijo. NAŠA NEVTRALNCSTNA POLITIKA I Razširjenje zimske pomoči Izjava zunanjega dr. Clncar-Mafkoviča Poziv N). VIs* kneginje Olge vsem mestnim ohHmmm Beograd, 5. jan. p. Beograjski listi so nocoj izšli v božičnih izdajah. »Politika* objavija med drugim izjavo zunanjega ministra dr Cincar Markoviča, ki je mec» drugim napisal: »Meunarodni dogodki so se v poslednjem letu razvijali v znamenju nastajanja čin. dalje večjih m ostrejših nasprotij med velesilami. To je sililo našo državo gotovemu prilagojevanju. Smatrali smo, da ibomo najbolje varovali interese države, če postavimo načelo, 1a vzdržujemo z vsakim velikim sosedcm enako dobre odnošaje in da se med nami in našimi sosedi ne pojavijo odkrita sporna vprašanja, ki bi lahko zaradi mednarodne krize prišla na površje. Tako je sedanji vojni spopad dočakala Jugoslavija v urejenih odnošajih z vsemi velikimi državami. Ker nima kakih pretenzij napram inozemstvu in nikakih življenjskih interesov v vprašanjih, ki so se pojavili v seda njem težkem sporu med velesilami, ne more imeti Jugoslavija druge želje, kakor da ostane nevtralna v tej vojni. Jugoslavija goji odkrite in lojalne namere napram vsem sosedom in dela iskreno vse, kar more, v korist mednarodnega pomirjenja. V tem .smisla motri naša država čel« vrst% posredovalnih pobud ter podpira akcij« M popustitev napetosti v cdnošajlh ln za odstranitev vsakršnih vzrokov sa Spore med narodi v Podunavju in na Balkanu. Ne vemo, kakšne pozitivne rezultate bodo pr a vsa ta naša prizadevanja v zunanji politiki, ker so odvisna od mnogih drugih okoliščin, ki so Izven obsega naše akcije, toda eno se more z gotovostjo trditi ln to je, da je Jugoslavija odločen« dosledno izvajati svojo politiko nevtralnosti in da s to politiko soglaša ves ju goslovenski narod. To naše stališče v sedanjem mednarodnem položaju je torej jasno določeno v skladu z življenjskimi interesi naše države. LokaHziranje sporov in ohranitev nvru in nevtralnosti v tem deiu fiirope Je strem'jenje. ki se ga v ijrvaJžnm svoje zunanje poMtfke poslužujejo tudi ostale balkanske države. K.kor pa je v interesu balkanskih držav, da ostanejo izven sedanjega konflikta tako je tudi v interesu vojujočih se strank in bodočnosti Evrope, da ostane vsaj ena skupina držav nevtralna, kar more znatno doprinesti k ponovni obnovi po- mirjenja, do katerega mora nekega dne ve&darle zopet priti. Zvesta politiki miru in sodelovanja pa Jugoslavija skuša, da se čim bolj zavaruje pred neprilikami, ki Jih sedanja vojna neizogibno prinaša in ki so nam iz preteklosti dobro znane. Ako naša neodvisnost ne bo ogrožena In ako bodo naSi življenjski interesi oču-vani tudi brez apela na moč našega orožja, O Čemer smo iskreno prepričani, bi se nam ne moglo oprostiti, Če ne bi podvzeli vsega, kar je v naSI moči, da očuvamo državo pred vojno in vsemi njenimi posledicami. Oni, ki jim Je po modrih in prosvitlje-nih navodilih kneza namestnika poverjena skrb za naše zunanje odnose, ne poznajo bolj vzvišere in pomenite naloge, kakor da doprinašajo k ohranitvi častnega miru. Ta naloga ri lahka, ker nam postavka današnji po^cžaj v svetu vsak dan skrajno težke probleme. To, kar nam zbuja vero. rta b"mo v svoiih prizadevanjih uspeli, je čvrsti ln odločni duh našega naroda, ki bo v staniu. da v poM m'rnosti nre~r>se p^o-ge preizkušnje, da bi se izognili večjim nevarnostim. III tsisije Pcsssen Goe?ingavega Imenovanja za diktatorja vsega nemškega vsjnega gospodarstva Berlin, 5. jan. AA. (DNB). Nemški listi prinašajo na uglednem mestu in po J veliKimi naslov± po.oiiia in komentarje o združitvi vsega nemškega gospodarstva v lokah g.avrua vou teljev. Listi poudarjaj da je ta uk.ep zas.uga maršala Go.inga in njegovih gcspodarsKih sodelavcev, ki bodo gledali, da se ta enoLnost v gospodarstvu kar na,jučinkov te je izvede. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi med drugim, tla je zuružitev vseii nemških gospodarskih sil v rokah maršala Goringa dokaz neomaj ne volje do zmage »Be-kner B^rsen Zeitung« piše v istem smi3lu. London, 5. jan. br. »Times« je danes objavil daljši komentar o najnovejših nemških ukrepih za dokončno organizacijo vojnega gospodarstva v Nemčiji. List izraža mnenje, aa je b 1 ravno mar£al Goring oni, ki je še pred kratkim poudarjal, da bo zavezniška blokada obrezuspešsna, a sedaj mu je bila morda prav zaradi tega poverjena najtežja naloga, kar jih Nemčijo še čaka, da dejansko izvrši svoje napovedi glede blokade. Maršal Goring je bil imenovan za diktatorja vsega nemškega vojnega gospodarstva. Nobenega dvoma ne more biti, pravi *Times«, da povzroča finančno vprašanje narodnosocialistični vladi v Beiliuu največje skrb.. Na eni strani se množe težave, na drugi strani se nemškemu narodu nalagajo vedno večja bremena. Razumljivo je, če se posamezni narodnosocialistični voditelji sedaj skušajo osvoboditi odgovor- nosti za razpoloženje, k; ga bodo morala taka bremena ustvariti med narodom. Treba je bilo najti moža, ki bi bil sposoben in voljan, da prevzame tako odgovornost. In to je bil zopet GSring. Nobenega dvoma nI, da je položaj, spričo katerega so b li v Nemčiji taki ukrepi potrebni, v veliki meri posledica angleške in francoske blokade. List opozarja nato na podatke, ki j h je pred kratkim objavil ameriški gospodarski izvedenec profesor Hoper, po katerih se je zaradi blokade nem?ki uvoz že zmanjšal za 45"/o. Nazadovanje nemškega zunanjega trgovinskega prometa se je med tem še stop njevalo. ker sta Anglija n Francija onemogočili tudi vsak nemški izvoz po morju. V dveh ali treh mescih se bodo pokazale tudi posledice težav, ki so nastala v nemškem blagovnem prometu z Balkanom. Normalno je Nemčija uvažala žito, ž vino in razne surovine z Balkana po morju. Morske poti bo zaprte, sedaj je še Dunav zamrznjen, železniški promet v Srednji Evropi pa je že itak p eobremenjen. Vprašanje je, kako bodo Nernci uredili svoj trgov lisici promet z balkanskimi državami, ko se morajo že se.laj boriti s tako silnimi prometnimi ovirani. Kot prednji faktor v nemški zunanji trgovin se js pojavila Sovjetska Rusija, toda še preden so js z njo sploh pričela kakšna zmenjava blaga, so tudi tu prometna vprašanja zajezila od vsega ps-ietka v rak možni razvoj gospodarskih odnoiajev med obema najnovejšima sesedama. Kontrola nad v so a trgovinsko mornarico Ukrep angleške vlade za črm uspešnejše nadaljevanje vojne London, 5. jan. s. (Reuter). Min^ter za trgovinsko mornarico sir John Guilmore je sprejel včeraj zastopnike nagleških ladijskih družb ter jim sporočil, da prevzame angleška vlada s 1. februarjem kontrelo nad vso angleško trgovinsko mornarico. Vlada bo vsaki ladji odslej predpisala tovor, ki ga mora voziti, kakor tudi pat, ki se je mora držati. 2e pretekli mesec je vlada rekvirirala nekaj trgovinsk h lad j za prevoz žita iz Kanade v Anglijo. Tudi novi ukrep, ki je imel predhodnika že v sličnem ukrepu v svetovni vejni, ima namen. da zasigrura nemoteno in čim b ij enotno dobavo vseh potrebščin za čim uspešnejše nadaljevanje vejne. Lastniki ladij bodo še nadalje morali nositi stroške za vzdrževanje ladij :n za plačilo posadk, angleška vlada pa bo prevzela samo izgubo ali dobiček, ki bo nastal radi sprememb v prevozu tovorov in poti. V Bostonu zaplenjen nemški parnik New York, 5. jan. s. (Reuter) Ameriške oblasti so zaplenile nemški parnik »Paulin Friedrich« (4700 ton), ki se je zatekel v luko v Bostonu. Parnik ima na krovu petroleja v vrednosti enega milijona d.lar-jev. Zaplenitev je v zvezi s tožbo za odškodnino, ki jo je vložil proti lastnikom neki bivši ladijski častnik. Brazilski protest v Parizu New York, 5. jan. br. Francoske kontrolne oblasti so pred kratkim v evropskih vodah zaplenile 20 vreč pošte na brazilskem pam ku »Aimirante Alexandrina«. Zaradi teg aje brazilska vlada danes po diplomatski poti protestirala v Parizu. Obče so izzvale zadoie zaplembe ameriške pošte, ki prihaja v Evropo, nezadovoljstvo na vsem ameriškem kontinentu. Kakor je znano, je tudi vlada Zedinjenih držav že protestirala v Londonu zaradi takega postopanja. Angleška vlada na protest še ni odgovorila. »V/ashington Post« .opozarja v zvezi s tem, da so ameriške države nevtralne in da se nikakor ne nameravajo odreči svoj h pravic. Ameriški interesi na svobodnem poštnem prometu iz Evrope so bil: penov-no prekršsni in ameriške države bodo morale najti način in sredstva, da bo za-plenjevanje njihove pošte prenehalo. Ubegll aemSkl la£]i New Tork, 5. jan. s (Reuter). Nemlka 1200tonska parnika »Qu.tj« in »Bogata«, ki sta se od septembra dalje nahajala v ekvadorski luki Gvajaquil, sla iz hike pobegnila. Južnoafriški ufrrepi proti Nemčiji Capetown, 5. jan. s. (Reuter) Južnoafriška vlada je z dvema prcklamaci„'ama objavila danes dva gospodarska ukrepa proti Nemčiji. Prva proklamacija navaja seznam tvrdk v nevtraln h državah, ki jih j3 treba smatrati kot sovražne, druga pa predpisuje preiskavo vseh nevtralnih ladij, ki prihajajo iz nemških luk. „Ajax" in „Achilles" zopet odplula Montevldeo, 5. jan. s. (Reuter). Angleški križarki »Ajax« in »Achilles« sta danes zjutraj zopet odpluli iz Montevidea, oziroma Buenos Airesa. Spomladi nemška oSenziva Angleži pričakujejo, da se bodo veliki nemški napadi na suhem, na morju in v zraku pričeli že v z pdnji spomladi Chicago, 5. januarja. AA. (Reuter). Na meljna sila Velike Britanije njena premoč sestanku čikaškega združenja za zunanje- na morju, ki jo bo še povečala, politična vprašanja je govoril kot gost bri- Veleposlanik je nato najpohvalneje go- tanski veleposlanik lord Lothian. Med dru- voril o francoski vojski ter izrazil prepriča- gim je izjavil, da bo sovražnik Velike Bri- nje, da mo mogla kljubovati nasprotniku, tanije in Francije pom'adi začel z veliko Navedel je tudi glavne vzroke, ki so pri- ofenzivo istočasno na kopnem na morju silili Veliko Britanijo, da je prijela za orož- in v zraku ter izrazil tudi prepričanje, da je Ista načela, ki so Veliko Britanijo pri- bosta Velika Britanija :n Francija vzdržali silila, da je napoveda'a septembra vojno ta naval. Po njegovem mnenju računa Dri- Nemčiji, silijo Veliko Britanijo in Franci- tanski narod 9 strahovito in ogorčeno bor- jo, da izkažeta vso prmoi tudi Finski, ki bo. katere izid bo odločilen za ves člove- sc junaško bori za svojo svobodo. V intere- ški" rod V nadaljnjem svojem izvajanju je su miru in napredka evropskih držav v lord Lothian poudaril, da je glavna in te- okviru splošnega svetovnega sodelovanja je treba, da se združijo čim tesneje evropske države v neke vrste vseevropsko federacijo. Nemško in francosko vojno prcočilo Berlin, 5. jan. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo: Na zapadni fronti je bilo le malo, na nekaterih točkah nekoliko živahnejšega topnilikega delovanja. Izvidniki poleti nemškega letalstva nad Veliko Britanijo in Francijo so se po načrtu nadaljevali. Pariz, 5. jan. br. Vrhovno poveljstvo fran-cr«ke vojske je davi objavilo naslednje 247. vojno poročilo: V pretekli noči so bile le ponekod na delu izvidniške čete z obeh stiani. Angleška letala nad Nemčija London, 5. januarja AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo poroča: Britanska letala so snoči izvedla polet nad scvernozapa-dno Nemčijo in običajne patrolne oglede nad nem kimi hidroponskimi oporišči na He'go!andu in ckoli xih otokih Vsa letala so se vrnila v svoja oporilča. Ir<©greh v Bjl^ji padlega pilita Bruselj, 5. jan. s. (Reuter). Danes je bil v Liegeu z vsemi veslaškimi častm pokopan anglcžki letalec, ki je pred dnevi s pačalom skočil iz poškodovanega angleškega leta"a ter se pri tem ubil. Ostala dva angle£ka lctalca bosta v Belgiji nternira-na, čim bosta zapustila bolnišnico, kjer se sedaj nahajata. D:iavn* ura&nlki in draginja v Angliji London, 5. jan. br. Včeraj je bila pri finančnem ministrstvu siru Johnu Simonu de-putacija državnih uradnikov, ki je zahtevala za vse uradniltvo zvišanje plač zaradi draginje, ki je nasta'a v Angliji, odkar se je pričela vojna. Minister je obljubil, da bodo plače povi.ane, če se bo draginja še stopnjeva'a. Vsako avtomatično povišanje plač v sorazmerju z naraščajočimi cenami blaga pa bi moglo v danem primeru povzročiti inflacijo. Plerlot sestavlja novo belgijsko vlado Bruselj, 5. jan. br. Danes je končno prišlo do že dclgo napovedane ostavke Pior-lotcvega kabineta, ki naj bi jo nadomestila nova vlada narodnega ed'nstva. Ministrski predsednik Pierlot je bil danes dopoldne na dvo:u v avdienci ter je kral u predložil kolektvno estavko vlade. Kra1} je na estavko pristal, a hkratu je poveril mandat za sestovo novega k?b:neta sr:ot dosedanjemu ministrskemu predsedniku Picrlotu. Ko je P:er;ct zenustil dvor, je novinarjem izjaVl, ca nameiava kiizo vlade likvidirati v najkrajfiem česu. Kakor zatrju-jo poučeni politični krogi, je že dosežzn sporazum med vodstvi katoliške, liberalne n sociclne stranke ra codeloranje v vladi, ki to štela le 14 mesto dossdaaijih 18 članov. V vlado bedo pritegnjene tudi nekatere izvenpsirlamenlarne osebnosti. Vapa na Kitajskem Cmng!ring, 5. januarja. AA. (DNB). Za- sfcopniik kitajok h vojaških o", lasti je čes-niluujeni dejal, da so Jepcnci 3 saojo nedavno nameravano ofenzivo na kventun-Skem bojišiu dcž vdl pripeta pornilo dete, ker v tem okraju ni bilo nobene prijave o kakem pogrešanem otroku. Veleblagovnice na Hrvatskem prepovedane Zagreb, 5. jan. o. Danednje rNarodhe novinec objavljajo banovo uredbo, li prepoveduje na podrečju banovine Hrvatsko snovanje velikih blagovnic. Ljubezenski par pod vlakom Zagreb, 5. jan. o. V pretekli noči sta na Borongajski cesti prišla 26-letn'i delavec Andrej Jurijec n njegova prijateljica Angela Scderžnik pod vlak ,ko sta šla preko železniške proge. Jurijecu je odtrgalo c.emo nogo ter je kmaZu po prevozu v bolnišn:co umrl zaradi vel ke izgube krvi, Angela Scderžalkova pa je bila le lažjo ranjena. Snežni zameti v Dalmaciji Split. 5. jan. o Od včeraj pada po vsem dalmatinskem Zagorju gost eneg, ki močno ovira avtobusu1', promet. Zaradi nih žametov je prekinjen avtobusni promet med dalmatinskim Zagorjem ter ostalimi kraji Dalmacije, kakor tudi z Bočno in Hercegovino. Iz meščansko-šolske služba Beograd, 5. jan. p. Premeščena sta na prodnjo učitelj meščanske šole v Slovenski Bistrici Ferdo Vigcle, na meščansko šolo v Veliki Kikindi in učitelj I. mešane mo'ko meščanske šole v Ljubljani Bratislav Janko-vič, za upravitelja meščanske šole v Sala-su. Belgijsko-traneoska trgovinska pogajanja Bruselj, 5. jan. br. Davi je belgijska t»w govinska delegacija znova odpotovala v Pariz, da zaključi pogajanja za novo trgovinsko pogodbo, ki so bila tik pred božičem prekinjena. Vremenska napoved Zemunska; Oblačno ln megleno, v primorskih krajih dež, v notranjosti država sneg, na severu bo temperatura nekol ko padla, v pri morju in južnih krajih pa m dvignila. Prezrta obletnica oz< je bratom Srbom gradil mostove Lani je poteklo loo let odkar se je v Hrastniku rodil inž. Sabastjan Ros — eden prvih Slovencev, ki je v bratski Srbiji našel svojo drugo domovino Na pragu lanskega leta smo prezrli 100-letmco rojstva moža, kakršnih malo pomni kronika našega narodnega dejanja in nehanja. Nedavno se je mudil v našem mestu univ. prof. dr. inž. Mirko Roš iz Curiha, in ko se je v našem tisku vnela kratka razprava o njegovem poreklu, je oživel spomin na njegovega očeta, inž. Se-bastijana Roša, enega najznamenitejših rojakov iz naših črnih revirjev, čigar sen je bil iz otroških let, da bi postal graditelj železnic in mostov, in mu je usoda v resnici naklonila srečo, da je pomagai graditi tudi most iz zasužnjene Slovenije do Srbije, ki je bila od nekdaj edino upanje našega osvobojenja. Mladost Sebastijan Roš se je rodil 20. januarja kot najstarejši sin uglednega, imovi-tega posestnika Mihe Roša in njegove žene Jere v Hrastniku. Osnovno šolo je obiskoval v Trbovljah, kamor je hodil preko Ojstrega, sicer pa je dneve mladosti pre-živijai po bujnih pašnikih in gozdovih očetovega posestva, pasel živino in pomagal pri hiši. Po stari družinski tradiciji je oče prvorojenca namenil za bodočega gospodarja. A v mladem Sebastjanu so se že na vse zgodaj budili ideali, ki so ga vodih daleč od očetovega načrta. Prav takrat so trasirali rudniško železnico v Hrastniku in Sebastjan, ki mu je bilo 12 let, je ure in ure prebijal med delavci, občudoval inže-njerje, ki so razmerjali teren, in je bil ves blažen, če je smel prenašati instrumente. V osebnosti inženjerja je takrat zaslutil vrhunec znanja in moči, saj je pa tudi na lastne oči videl, kako so prav vsi, delavci in nadzorniki, uradniki in lastniki, pa še celo predstavniki oblasti povsem pod sugestijo njegove zasnove. Tedaj se je odločil, da tudi sam postane inženjer. Borba za poklic Ker oče njegovi odločitvi ni bil naklonjen, se je morai že od prvih šolskih let preživaljati z delom. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Ljubljani, a dovršil jo je v Gradcu z odličnim uspehom. Po maturi je odšel na gradbeni oddelek dunajske politehnike, ki jo je 1866 dovršil — prav tako z odliko. Čeprav si je poleg študija tudi na Dunaju služil kruh z instrukcijami, je vendar našel dovolj časa, da se zanima tudi za umetnost, gledališče in literaturo, hkratu pa. da posveti svoj prosti čas tudi gibanju jugoslovenske mladine. Na Dunaju se je navzel duha. ki ga je v pozneiših let'h vodil med brate Hrvate in v Srbijo, kjer si je tudi ustvaril svoj dom. Ko končnem študiiu se je za nekaj časa vrnil v Hrastnik, kjer ga je oče iznova skušal presovoriti, nai opusti znanstveno kariero, in prevzame domačijo. Mesec dni je inž. Sabastjan omahoval v negotovosti, nazadnje pa se je odločil, da raiši ostane v poklicu, ki si ga je bil izbral. Criša Koritnik: Balada o Treh kraljih Drohnč cinglja, tenko zveni, na duri trka: Cin, cin, cin ... Sladak po hiši vonj diši kot timijan in rožmarin. »O, sveti Trije kralji so, tri rog!je vidim, zvezde tri, darove žlahtne nosijo in dober zgled za vse ljudi. Odprite duri in srce, kot zgled uči vas lep in star, nemara zunaj mraz trpe: Gašper, Miha in Boltažar.* *Darove Jezusa neso: dišav, kadila in zlata — še nam nemara kaj dado. dovolj imajo tam blaga.« Odpro se duri, a na mah se krepko zaloputnejo, ko da je pihnil vanje strah — nazaj zapahi butnejo. »Usmilite se nas, ljudje, ki smo brez kruha in domov, odprite duri in srce za božji mir in blagoslov. Kar koli daste nam to noč, kot zgled uči vas lep in star. povrnejo vam vse nekoč: Gašper, Miha in Boltažar.c *Uh. paglavci koledniki, vsi potepini iz vasi, moledn'ki, priskledniki, ki delati jim ne diši/c In hiša raja: Hop — hop — hop, dišeče vino se kadi, vrti, gosti se blazni trop, da hrup odmeva v dno noči. A spet cinglja in spet zveni, na okno trka glas droban, P° hiši vina vonj diši kot rožmarin in timijan. In v krh, gfas zahrope plah: »Nazaj jih bržkone ne bo — a tega šuma me je strah, spomin je, če ne hujše zlo...* Primakne k oknu se obraz, v obcevu luči smrtnobled, in družba vsa kot na ukaz premišlja vzrok in išče sled. In nrVe plahe so oči, pod oknom našle so — gor j41_ ne dc-bre svete kralje tri, ne tri kolednike mlade! K r al jičke tri so tam našle, prezeble, trde od mrazu, živalce drobne, zmrznjene — izdihnile so od gladu. Graditelj železnic Začel je kot asistent pri gradnji železniške proge v Hrvatskem Zagorju, nadaljeval je na hrvatsko-daimatinski progi. V letih 1868-69 je bil že šef sekcije pri tra-siranju proge, Dunaj - Inomost, nato pa šef sekcije pri gradnji proge Karlovac -Reka. Na začetku 1870 se je osamosvojil kot neodvisen podjetnik. Prvo njegovo vcjje delo je bilo, da je po naročilu tvrdke Montana-Industrie und Metalhandlung napravil načrte za izgradnjo proge St. Janž - Sevnica, ki so mu vrgli poleg mesečne plače 500 goldinarjev in povračila potnih stroškov na terenu še za tedanje razmere spoštovanja vredno nagrado 400 goldinarjev. Nato se je 1875 nastanil v Zagrebu kot civilni inženjer, a kmalu sta v novem življenju nastopila dva pomembna preobrata: poročil se je s svojo davno ljubeznijo, Antonijo, hčerko hotelirja Strukla iz Ljubljane, se preselil v Srbijo in prestopil v pravoslavje. Njegovo delo v Srbiji V Beogradu je ustanovil lastno gradbeno podjetje in v nekaj letih zgradil veliko število mostov, cest in visokih zgradb. Za srbsko-bolgarske vojne je v izredno hitrem tempu napravil tudi most preko Ni-šave pri Pirotu in s tem omogočil rešitev cele srbske divizije, ki se je morala umakniti nasprotnikovi premoči. Ko je gradil most čez Kolubaro, je bil v Srbiji privikrat pri fundiranju uporabljen cement. V okolici Beograda je odprl več kamnolomov in z materialom iz njih gradil hiše, ceste, železniške proge. Sedanjo ograjo Sabornt cerkve je zidal inž. Roš, ustanovil je prvo podjetje za impregnacijo železniških pragov v Srbiji, 1890 je postal državni gradbeni svetnik. Srečanje s Pašičem Kakor ga opisujejo njegovi sorodniki, jt bil inž. Sebastjan Roš izredno lepe postave, širokopleč, krepkega koraka in živega pogleda. Kratek vrat je nosil izrazito slovansko glavo visokega čela, z lepo brado in brki. Rekli so o njem, da je presenetljivo podoben francoskemu državniku Gambetti. Živel je zmerom zdravo, delavno življenje — delo, konstruktivno delo, kakršno je inženjerjev poklic, je bilo njegovo poglavitno načelo. Bil je dober prijatelj pokojnega Nikole Pašiča. Veliki državnik ga ie mnogokrat nagovarjal, naj vstopi v radikalno stranko, in mu obetal lepe položaje v javnem življenju. Inž. Rošu pa ni bilo do politične kariere, rajši je imel svoie delo in svoj družinski mir. Ko je bil Nikola Pašič po zaječarski buni obsojen na smrt in je moral bežati v Bolgarijo. je ponoči blizu meje srečal priia-telia Roša, ki je imel prav tam opravka. Inž. Roš mu ie pri tei oriliki dal še nekaj denarja in mu pomagal čez mejo. Zarota proti Obrenovicem Pa tudi sicer je bil njegov dom na vogalu Birčaninove in Kralja Miljutina ulice pravo torišče jugoslovenskega dela in borbe. Mnogi sicer niso mogli razumeti evropske življenjske kulture, ki jo je prinesel s seboj, a kadarkoli ga ie klicala dolžnost, je izpričal velikega Jugosiovena v sebi. V njegovi hiši je leto dni pred aten- tatom na Aleksandra Obrenoviča stanoval mlad gardni oficir Antonije AntiC, eden glavnih zarotnikov. V Antičevem stanovanju je bila zasnovana zarota in napravljen načrt za prevrat. V Roševi hiši pa so se dolgo vrsto let ustavljali tudi številni njegovi rojaki, inženjerji, politiki in novinarji iz Slovenije, in se lahko reče, da je nudil njegov dom prvo priliko praktičnega stika Slovencev s svobodno Srbijo. Pod okupacijo Ko so avstrijske čete v svetovni vojni jeseni 1915 zavzele Beograd, je preživljal inž. Roš težke dni, ker je okupacijska oblast hotela izsiliti iz njega podatke o gibanju Slovencev - nacionalistov v Srbiji. Avstrijska špijonaža je imela mnogo gradiva o tem, kdo vse je v letih pred vojno preko meje hodil v Beograd in bil deležen topiega sprejema v Roševi hiši. Toda vsa prizadevanja avstrijskega poveljstva so bila zaman. Ne samo kot gradbeni strokovnjak, tudi kot zasebnik je inž. Roš mnogo storil za razvoj Beograda. Bil je nieu ustanovitelji Društva za oiepšavanje Vračarja, ki mu je bil dolga leta tudi podpredsednik. Na stara leta se je mnogo ukvarjal z zbiranjem starega srbskega, grškega in rimskega denarja, starinskega posodja in nakita in zapustil nekaj prav lepih zbirk. Bil je strasten lovec in kadar je delal v pokrajini si je rad privoščil malo oddiha v gozdu, za divjadjo. Na Vračaru si je sezidal lepo vilo v renesančnem slogu, ki je bila tedaj velik okras prestolnice. Poslednja želja Od časa do časa je rad obiskoval svoj dcmači kraj in še za okupacije Srbije je pisal svoji sestri, ge. Rozaliji Plavšakovi v Trbovlje: »Čutim, da smo pri koncu te strašne vojne, in edina in poslednja želja moja je, da to doživim in da tebe, draga sestra, in svoj domači kraj vidim in ob-jamem.« Pa ta želja se mu ni izpolnila Ni mu bilo dano, da doživi praznik Zedinjenja, ki mu je z vsem svojim življenjskim delom pripravljal pot. Umrl je v najtežjih trenutkih vojne, na Silvestrovo 1917. Na beograjskem pokopališču stoji visok križ v rdečem granitu in skromen napis ti pove, da je to poslednji dom inž. Sebastjana Roša f £ L v » ' -i : FMc i - : • v •' „ i.* '' M IZ TI ZOE ■ Ni ^Arm&š INAI ' r/ / * 'S >♦ ia riu-«-'* t\ tmmt&š (REA \A ' >.( ; v Priprave za drugi jugoslovanski vsesokoiski zlet v Beogradu leta 1941« Naši javnosti je znano, da je glavna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije sklenila leta 1936. izvedbo sokolske Petrove petletnice, ki naj bi vsebovala izredna dela v prid sokolstvu, narcdu in državi in bi jih morali izvršiti pripadniki sokol sike organizacije kot poedinci in vse sokolske edinice. Petletnica se je pričela izvajati s 6. septembrom istega leta in bo končana na dan pol ,ioletnosti starešine jugoslovenskega sokolstva, Nj. Vel. kralja Petra II. dre 6. septembra v letu 1941. Zaključek omenjenega velikega izrednega ae.a pa bo drugi vsesokoiski zlet v Beogradu, kamor bodo prihiteli vsi Sokoli in Sokolice iz vse Jugoslavije, da pokažejo na zletišču plodove neprestanega dela v telovadnicah in na telovadiščih. Zlet naj bi bil po takem veličasten zaključek petletnice. Poročali smo že večkrat o uspehih SPP in naglasili, da je bilo storjenega zelo veliko. Vendar nimamo pri rokah skupnega pregleda vseh del, ki so bila do-sedaj že dokončana. Lahko pa sklepamo že iz dosedanjih uspehov, da se je naše sokol-stvo povsod resno prizadevalo, da bi pokazalo čim več uspehov. Delo ni izostalo niti tamkaj, kjer vse okolje sokolskemu prizadevanju ni bilo najbolj naklonjeno. Nobenega lepšega zaključka ne bi mogla dobiti snkolfka Petrova petletnica cd vsest k lske-ga zleta. Zato se je pričelo nanj naše sodstvo že pripravljati, tako v svojem osredju, kakor tudi po župah, društvih in četah. Vsi pri zletnem delu zaposleni činitelji že pripravljajo vse ono, kar zahteva tako velika prireditev od sicer tudi velike sokolske organizacije. Zlasti pa se je potrudilo načelništvo, moško in žensko, da oskrbi edinice s predpisanimi prostimi vajami za posamezne telovadne oddelke. Prosvetni odbor pa je po svojih činiteljih v velikih obrisih začel pripravljati zletni prizor, ki naj bi se na zletu izvajal. Seveda bo čitatelje »Jutra« zanimal potek vseh priprav za drugi vsesokoiski zlet, zato jih bomo od časa do časa seznanjali z njimi. Iz velikega zletnega razporeda, ki ga objavljamo, se razvidi, kako veličastna manifestacija vdanosti sokolstva in vsega naroda bo zlet svojemu ljubljenemu starešini in vladarju in domovini. Zletni spored obsega celotno zadnje leto sokolske petletnice. Iz tega sledi, da se pričnejo zletni dnevi, ki jih bo cela vrsta, že 6. septembra letos, ob vstopu v peto leto petletnice. Ta dan, ko bo Nj. Vel. kralj izpolnil svojih 17 let, bodo odšle iz sokol-skega središča v Beogradu v vse sokolske župe štafete s pozivom vsemu jugosloven-skemu sokolstvu, da je pričelo zletno leto. Isti dan bo savez Sokolov kot navišje vodstvo povabil na zlet vse v poštev prihajajoče telovadne zveze in korporacije. Ta dan bodo po dosedanjih določitvah izdane tudi zletne znamke. Vse sokolske edinice bodo zvečer žgale velike slavnostne kresove na bližnjih najvišjih vrhovih njihovega okoliša. Od 6. septembra naprej bo sokolstvo napelo vse sile, da bo uspeh zleta v vseh smereh in ozirih kar največji in najuspešnejši. — V zletni spored letošnjega leta spada tudi najsvečanejše praznovanje dneva zedinjenja 1. decembra s slavnostnimi akademijami in drugimi pri- reditvami v okviru sokolske delavnosti po V letu 1941. bo zletni spored nad vse ši- .^.ii.ni se bo delil v štiri razdobja, ki si bodo sledila v cdrejenem zaporedju: glasbeni festival sokolskih glasbenih enot v početku januarja. zim«ki zlet ob koncu januarja in v pričetku februarja, ki bo vseboval razne tekme v zimskih telesnih vajah, dalje zletni mesec junij z nastopi srednj h šol, sokolske dece in naraščaja in na Vidov dan z veličastnimi spominskimi slavnostmi, posvečenim onim, ki so s svojimi življenjskimi žrtvami pri- pomogli, da je spet ves narod svoboden na svoji zemlji; glavni zletni dnevi pa bodo okrog 6. septembra. Po telesno vzgojni strani bo zlet največja dosedanja manifestacija Jugoslavije na tem poprišču. Poleg dveh velikih izmenskih tekov, enega iz Beograda na vse strani in drugega iz vseh župnih središč v Beograd bosta priredili obe zvezni načelstvi celo vrsto raznih tekem iz raznih panog telesne vzgoje, ki jih goji sokolstvo. Dalje se bodo vrstili različni telovadni javni nastopi, telovadne akademije, sprevodi, defileji, zletni prizor na telovadišču. Pripravlja se tudi vel ka razstava sokolskega dela na telesno vzgojnem, gradbenem in higienskem področju, dalje pregled sodelovanja sokolskih čet pri podvigu jugoslovenske vasi v vseh smereh. Slednjič ne smemo pozabiti tudi na vrsto raznih strokovnih zborovanj in kongresov, ki bedo v času zleta v kraljevskem Beogradu. — O vsem tem bomo stopno poročali. Jugoslovensko sokolstvo čaka torej letos in prihodnje leto mnogo dela, k: ga mora izvršiti, ako hoče uspeti s svojim velikim zletom. Kakor se je z vsem poletom lotilo dela v okviru Sokol. Petrove petletnice, tako jo bo tudi častno dovršilo in doprineslo hkrati tudi vse za pravilen, temeljit in vse-stranski uspeh zleta. Letošnje leto bodi v&» lika priprava na zletno leto! Zaševa s »prirodnim čudesom« Radovljica, 5. januarja I Prav taka srna- kakršno smo imeli priliko n„ , ___. ,_ ., , , . , ! videti zadnje dni pred Božičem v dnevnl- Da je papir potrpežljiv, dokazuje dnev- nik, v katerem smo imeli pred Božičem priliko čitati članek »Pravo lovsko čudo«. Ce bi bilo res tisto, kar je tam zapisano, bi to bilo ne le lovsko čudo, marveč pravi ču- dež. Oven (koštrun) je bržčas oplodil »divjo« srno ... To se čuje nekako tako, kakor da je žrebec oplodil kravo. Pri tej priliki pa mi še dovolite ugotoviti, da pod besedo koštrun poznam le rezanega ovna, ki sploh ni sposoben za oplojevanje. Zanimivi so dokazi, odnosno znaki, po katerih sklepajo pisec članka in »srečni lovci«, da je bila ustreljena žival iznad Gornjega grada križanec srne in koštruna. Polovica živali je pač bila siva, polovica pa bela. Baje je glava ustreljenega nestvora podobna ovčji glavi in so baje tudi parklji bolj ovčji kakor srniačii. Neki m^ribor^ki dnevnik je povedal še nekaj več. Ne zadostuje mu, da je dlaka na io»sKem cuuu uc-la in siva, marveč pove, da je dlaka čudnega stvora celo ovčja. Posebno pogodeno pa je utemeljevanje: zakaj si je mati srna izbrala ženina iz belega, ovčjega rodu. Zato, ker je pač premalo srnjakov in preveč srn. In zakaj je tako? Bržčas zato. ker je po novi pametni odredbi določeno za vsako lovišče, koliko srnjadi se sme odstreliti. S tem so precej omejene prijetne brakade na srne. Ce bi bilo tako, kakor pred leti, bi bili srečni lovci prav gotovo postrelili vse nadštevilne srne in »divji srni« bi ne bilo treba iskati ženina med belimi koštrun-čki, ki se pasejo med srnami po lepi Gornji Savinjski dolini. Sploh je pa znano, kako rade so srne v ovčji družbi! ... Res pravo lovr':o čudo je to. da se nekateri člani lovskih društev tako malo zanimajo za lovsko in prirodoznanstveno šti-vo. V »Lovcu« leta 1934. je bila slikana zadnje dni pred kih. Pri tisti priliki kakor tudi že nekajkrat prej je bilo tudi točno pojasnjeno, kak je povod takih pojavov. To ni prav nič dru-—"o VaUor navadna delna beličnost ali al-binizem. Beličnost je v največ primerih pri- • i-ovod ji je pomanjkanje barvil, pigmentov v koži, dlaki ali perju. Popolna beličnost je takrat, kadar je žival čisto bela. To pa je precej redek pojav. O čisto be-ličnem jerebu, ki ga je bil ustrelil g. Jože ft iz Begunj na Gorenjskem, smo či- tali v »Lovcu«, v letniku 1933. V istem leuiiku smo čitali tudi o beli lastovki. Pa tudi o belih vevericah, vranah, lisicah in čisto belih srnah smo že imeli priliko čitati v glasilu slovenskih lovcev. O podobni zadevščini s posebnim lovskim čudom smo imeli priliko čitati iz Savinjske doline v nekem dnevniku leta 1931. Podobno kakor ^^ o kr^npu med srno in ovnom je bilo pisano o belem fazanu, menda o križancu i.Ltsu oelo račko in »divjim« fazanom. To čudo so ustrelili v lovišču celjskega lovskega konzorcija pri Žalcu. Kljub temu, da je uelni albinizem nekaj zelo vsakdanjega pri fazanih in znak degeneracije, so skušali iz omenjenega primera prikazati, prav tako kakor zdaj, nekaj izredno imenitnega. Tu pa tam se pojavi popolni albinizem ia a naveujna, ki so jima hudobni jeziki očitali tudi ljubezensko razmerje — kar pa ne pride v poštev, ker sta oba že davno prekoračila kanonsko starost — svoje ljudske pevce in iz njihovih grl so vrele že davno pozabljene pesmi in še bolj pozabljene melodije Dvomim, da bi bile v Štrekljevi zbirki ohranjene stare te narodne pesmi o sv. Tomažu in češkem ra-tronu Janu s Pomuku. še manj melodije. Da jih otmem pozabi, naj bodo navedene po s'abem mojem spominu v škofjeloškem narečju. Zgodba o sv. Tomažu je jako zanimiva in odkriva vso ljudsko šepavost. Sv. Tomaž je bil sodar in bržkone tudi kak špekulant z vinom. Pesem ga vpelje: Tumaž nabija sudec nov, Tumaž nabija sude c nov. Prišla je k nemu britka smert, oj grenka smert, oj bila smert. Njeno vprašanje je bilo jako značilno, pa tudi predrzno: Tumaž, a ha5 kej vinca dav? Tumaž, a baš, kej vinca dav? Ko ji Tomaž odreče, se smrt v svoji drznosti kar nagne nad sod in ga na du- ;ek izprazni. Toma/ pa je bil nagle jeze in nikakor ne od muh: Tumaž se strešen razjlzi in bužja dikla v sud zmaši. To pa ni bilo brez posledic. Kajti: Po cilmu svit merlič zuni u svit rej nubene duše nt. Samega gospoda Boga je zaskrbelo, kaj bo. zato posije svojega odpos'anca k Tomažu poizvedovat, kaj ie s smrtjo. In Tomaž odgovarja na vprašanje: Zaperfa mam ie lita tri, na srid se mal ukan drži. Na ukaz: TumnJ pa °'"1(>c url maši se bužja dikla ven zvali. Tn sedaj si vsak lahko predstavlja, kako je divin'a, da je nadc.knadila zamujeno in se maščeva'a tudi nad To50 din in je zaposlujejo dva pomočnika 720 din. m kategorija V tretjo kategorijo so razvrščeni brusil-ci stekla, graverji na steklu in izdelovalci ogledal, slikarji na porcelan in faianse tei in izdelovalci mozaikov, puškarji. strojni ključavničarji, izdelovalci izdelkov iz pletene žice, kleparji, instalaterji vodnih, kana lizccijskih in plinskih naprav, kotlarji. livarji kovin in zvonov, pasarji, strugarji kovin, cizelerji brusilci kovin, izdelovalci kovinske galanterije, izdelovale! svetilk, Izdelovalci otroških vozičkov, zlatarji, sreb-rarji, izdelovalci nakita in predmetov iz kineškega srebra, modelerji ln izdelovalci kovinskih kalupov, galvanizerii. galvano-plastiki. mehaniki, avtomehaniki precizni mehaniki, izdelovalci medicinskih in kirurških instrumentov, aparatov in orodja, izdelovalci glasbil, glavničnrji. izdelovalci predmetov iz roževine, kosti ln galalita, kiparji, ki delajo iz kamna, lesa in mavca, tor-barji, Izdelovalci kovčegov in usnjene galanterije, knjigovezi in izdelovalci karto-nažnega blaga, barvarji oblek, tkanin ir preje, kemični čistilci, proizvajalci steznikov in pasov, izdelovalci umetnega cvetja, peres in okraskov, izdelovalci vencev, šopkov in cvetnih aranžmajev, Izdelovalci mila, orientalski slaščičarji, izdelovalci predmetov iz cementa in izdelovalci umetnega kamna, imetniki manjših kamnoseških delavnic, pokladalci kamenitih tal, tlakarii štukaterji in gipsarji, imetniki manjših zidarskih obratov, imetniki manjših tesarskih obratov, sirarji, izdelovalci preprog, vulkanizerji in izdelovalci blaga iz gume. Gori navedeni obrtniki iz tretje kategorije plr.čajo v krajih, ki Imate preko 20.C0G prebivalcev: če ne zaposlujejo tuje delovne moči "00 din na leto. če zaposlujejo enega pomočnika 470 din in če zaposlujejo dva pomočnika 660 din; v Beogradu. Za°Tobu in Ljubljani pa plačate. če ne zappsluiejo tuje delovne moči 450 din, če zaposlujejo enega pomočnika 650 din in če zaposlujejo dva pomočnika 960 din. IV. kategorija V četrto kategorijo pa spadajo: graverji pečatarji: metalografi, emajlerji, gijošerji, rezbarji not in amalgamerji, rokavičarji, bandažisti in proizvajalci ortopedskih predmetov, dežnikarji in sončnikarji krznarji. barvarji krzna, kož in perja, kosmetiki za nego obraza ln telesa, proizvajalci lepotll ln vonjav, črevarji, tiskarji, črkolivci, cinko-grafi, silografi in litografi, fotografi, instalaterji parnega, vodnega in zračnega ogrevanja, elektroinstalaterji, elektromeha-niki, radiomehaniki, zidarji mojstri, tesar-ji-mojstri, kamnoseki-mojstri, studenčarji izdelovalci prešanih predmetov, izdelovalci vrečic in kuvert ter ostale papirne konfekcije. Gori naznačenl obrtniki plačajo v krajih preko 20.000 prebivalcev: če ne zaposlujejo tuje delovne moči 340 din na leto. če zaposlujejo enega pomočnika 520 din in če zaposlujejo dva pomočnika 720 din; v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani pa pličaia: če ne zaposlujejo tuje delovne moči 550 din, če zaposluje enega pomočnika 800 din in če zaposlujejo dva pomočnika 1200 din. Prijave vajenccv Mali obrtniki, ki se pavšalno obdavčijo ne predlagajo davčne prijave, temveč so dolžni vsako leto prijaviti do 31. januarja davčni upravi število zaposlenih pomočnikov. V teku leta pa so dolžni prijaviti vsako povečanje števila pomočnikov. In sicer v 15 dneh od dneva spremembe. V istih rokih so mali obrtn'ki tudi dolžni prijaviti stanje in spremembe jakostl poconskih strotev. če mali obrtnfki. ki se pavšalno obdavčijo, ne zadoste tei dolžnosti se kaznujejo z globo 200 do 5CP0 din in izgube pravico pavšalnega obdavčen ia za dve leti. Prijave o jakosti uporabljenih pogonskih strojev bodo davčne unrave preizkusile na mestu samem po možnosti v prisotnosti strokovne osebe. Na mestu samem bodo preizkusile tudi prijave o številu zanosle-nih pomočnikov. Vrhu tega mora davčna uprava za vsak primer pribaviti si podatke od okrožnega urada za zavarovanie delavcev, v krajih nreko 20 000 prebivalcev pa tud! od obrtnih zbornic, ki so dolžne na zahtevo te podatke dostaviti, sicer so kazensko od Tovorne po Členu 138 zakona o neposrednih davkih. delavce, ki smejo iznesti iz Nemčije največ 10 nemških mark v kovancih ali v papirnatem denarju, toda ne v kovancih po 1C mark. Samo za nakup teh mark od sezonskih delavcev sta pooblaščena podružni cl »Putnika« na Jesenicah in v Mariboru ki plačata za eno marko v papirnatem al: kovinskem denarju 13.30 din. = Prizad je odkupil 3700 vagonov suhi); iliv. Glede na rekordno letino sliv je b -!a lani uvedena državna intervencija nc rgu suhih sliv, in sicer preko Prizada Kakor poročajo sedaj iz Beograda je Pri ~ad po nterve.cijski ceni odkupil 3700 va ronov. Celotna produkcija suhih sliv sc ceni na 7000 vagonov. Nemčija je dosle -dkupila 2300 vagonov. Češkoslovaška 70" in Švica 600 vagonov, Francija pa nam j-'ala kontingent za 1030 vagonov. V roka' iroizvajalccv je še kakih 1000 do 1200 va 'onov suhih si v. = Proračun Beograda. Predsednik bsv ;rajske občine g. Vojin Djuričič je sestavil predlog novega proračuna za leto 1940/41, ki znaša 409.7 milijona din. to jo za. 37 milijonov več nego znaša tekoč aroračun. = Regulacija Drave. Banska uprava je azpisala licitacijo za oddajo regulacijskih del na Dravi v odseku Ptuj—Budina med .cm 27.420 in km 26.650. (proračun znašf. -.926.000 din). = Tarifa za avtorske nagTa^e za let 1940. V »Službenih novinah« od 29. t. m e objavljena tarifa za pobiranje avto skih nagrad za dramska, dramsko-glasben -:inerr.atografska in podobna dela, ki jih pobira v naši diživi pooblaščeno avtor-skopravno posredništvo »Udruženje jugo ■slovensk h dramskih avtora« UJDA. Tarifa za 1. 1940 je v celoti nespremenjena in vsebuje iste postavke kakor tarifa za !eto 1939. Prav tako je v »Službenih novi-uah« objav-jena tarifa avtorskih nagrad za g'asbene prireditve, ki jih ma pravico pobirati pooblaščeno avto skopravno posredništvo »Udružrnje jugoslovenskih mu-zičkih avtora« UJMA. Tudi ta tarifa c stane za leto 1040 ne.-rpremenjcna. Obo tari-f. je potrdilo prosvetno ministrstvo. Visoka produkcija premaga v H9veinku Ze v oktobru se je premogovna produkcija v naši državi znatno dvignil in je na tem visokem stanju ostate tudi v novembru Tako smo v septembru nakopali v vseh premogovnikih Jugostevije 517.740 ton premoga, v oktobru se je produkcija dvignila na 568.' 80 ton in je tudi v no-vmbru zrašate 565.100 ton (v prejšnjem nov. 534 532. v nov. 1937 484 655V Novem-t>rska pro«7iifc«Ma premoga j* bila torej za akoro f*/» vff.fn nego v prpj5nlcm tetn te t?. 16.6% večja nego pred dvema letoma. Ostala rudarska protfuVolj? Ostate rudarska prodrkrija nadalje 78 120 ton bakrene rude '78 610). 74.P60 ton svinčeno cinkove ru-te (74.130) m 3970 ton kromove rude (3810). Večie spremembo namroti lan-kemu tetu an^žamo pri bofertn. či^ar rrcd"kciia je oadla za~adi on-m>goč-n"ga pTncrkega izvoda v N.?mč:io na 17.200 ton (v prejšnjem letu 28 260) Produkcija p"r ta pa je nazadoval na 11.270 ton (13 180) V znatnejši meri Da ie na-asla prrdn1 crja nvn-ganove rude. ki je znašala 1060 ton C360) in produkcija antlmoncve rude, ki «> je dvignila na 1760 ton (11G0). Naša top:ln;-"ka prrduk' ija kare v ro-vembru delno nazadovanje P od k"ija surovega železa je zna'ala le 38^6 ton nasproti rekordni prodrkcjji 3211 ton v novembru prejšnje-a leta. Tudi rro iukcija br.kra je dosegla le 2930 ton (4521), produkcija cTnka se je povzpela na 1270 ton (600). produkcija arfmona na 143 ton (123), produkcija cinka pa je nek -liko zaostajala in je znašala le 3S5 ton (400) Končno smo prid bili 1112 ton eltktro-litičnega bakra (756). vesti = Odknn nemSkfh mark. Glede na številna vprašanla objavlja davčni ln valutni oddelek finančnega ministrstva, da je Iznos panlmatih nemš'-ih mark Iz Nemčije kakor tudi vnos prepovedan. Potniki smejo vzeti s seboj samo 10 mark v kovancih, kadar potujejo lz Nemčije ali če potujte v Nemčijo. Izjema velja samo za sezonske Otežkoceni izvoz paketav Maribor, 4. januarja Že večkrat smo poročali o številnih pošiljkah z jestvinami, ki so šle dnevno preko meje. Njih število je doseglo v decembru že 1200 do 1500 paketov na dan, pred prazniki pa celo 2000 dc 3000, čeprav se je medtem pošiljanje paketov zelo podražilo zaradi novih predpisov in novega tolmačenja obstoječih predpisov. Tudi danes so številni Mariborčani prinesli mnogo paketov, naslovljenih na razne sorodnike in znance onstran meje Zavoji pa niso bili sprejeti, ker ie odslej (po spremembi deviznega pravi'nika) dovoljeno le pošiljanje zavojev do enega kilograma teže in z vsebino, ki ni več vredna kakor 50 din. Za pošiljke z vrednostjo, ki preseda 50 din, so odslej potrebne devizne formalnosti in za blago, ki spada pod izvozno kontrolo, tudi izvozna dovoljenja. S tem bo pošiljanje paketov precej otežkočeno. V decembru je šlo preko meje 22.000 do 24.000 paketov in pošiljk z raznimi življenjskimi potrebščinami. Ce računamo, da znaša vrednost enega zavoja le 100 din, kar je razmeroma malo, dobimo veliko vsoto, ki se približuje poltretjernu milijonu dinarjev, kar predstavlja vrednost tega doslej nekontroliranega izvoza. Darze 5. januarja Na fegoslevmskih borzah netirajo nemški k". :\!ki čeki neobremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so penovno popus'.'li n so se v Zagrebu trgovali po 32 :n v Beogradu po 32.50. Tečaji na sva":o:lnam trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za čelar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v dižrvnih penirjih načal;"e slaba n se je Vojna £Skoc'a nudila po 424 (v Beogradu je bil promet po 423). Tudi v ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 5.97 milijona din nasproti 7.57, 13.43, 19.26. in 12.63 m lijona din v zadnjih štirih tednih. Devize Ljubljana. Oflcie nl tečaji: T mdon 173.40 —176.60, Pariz 98.05 — 100.35. Ne\vYork 4424.37 — 4484.37. Curih 995 — 1005 Amsterdam 2357.20 — 2395.20. Bruse1 j 742.70 — 754.70. Tečaji na svcfcodnom tr-g^i: Len-'on 214.23 — 217.43, Paviz 121.19 — 123.49, New Ycrk 5^80 — 5520 Cur h 1228.35 — 1238 35, Amsterdrm 2911.68 — 2949.63, Bruselj 917.40 — 929.40. Curih. Pari® 9.9150, London 17.4950, >7ew York 445, Bruselj 75, Milan 22.50 Amsterdam 237.25, Be.lin 178.50, Stcck-.iolm 106.20. Oslo 101.37, Kobenhavn 86.10 Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, 3ukarežta 3.30. Efekti Zagreb. Dižavne vrečnote: Vojna ško-a 424 bi., 4«;. agr-rne 51 — 52, l;e-.luške 74 bi., 6°/o agiarne 63.50 bT. 6% ■JcndUe 09 ti., 7«/0 invest 98 bi., 7% B'a r 33 — 87, 8Vo Blair 96 — 97 dcln ce: Na-:x>Jna banka 770U cen.. PAB 195 M. Tr-ovel.ska 230 — 235, šičerana Os:j2k 135 en. B. °grad. Vojna ško^ia 424 — 427 (423) .o/o agr-me 52.50 — 53.50, 6% beglu"ke 5.50 — 76 (75.50), 6% dalm. agrarne 69 —70, 6°'o šumske 68.50 — 69.50 7% Se-igman 99 2« 270 — 280; »5« 250 - 260; »6« 240 - 250; >7« 200 — 210; »8« 130 — 135. Fižol: b&fki sremski b:b brez vreč 380 - 385 Otrobi: baški in sremski 116 — 118; ban. 114 — 116. Beležke Preisjfnli živkovič v Ljubljani Z včerajšnjim dopoldanskim brzovla-kom je dospel v Ljubljano g. Peter Živkovič, predsednik Jugosiovenske nacionalne stranke. Sestal se je z gg. dr. Kramer-jem in Pucljem ter se razgovarjal tudi z drugimi političnimi prijatelji. S popoldanskim brzovlakom je nadaljeval svojo pot preko Italije v Francijo. Volilni zalcon ln volitve »Hrvatski dnevnik« objavlja med političnimi beležkami informacije o delu dr. Mačka v Beogradu. V uvodu pravi, da sta dr Maček in ban dr. Subašič, kadar sta istočasno v Beogradu, stalno v medsebojnem stiku, nato pa nadaljuje: »Volilni zakon za hrvatski sabor je žt dolgo potov in podpisan cd bana. ki ga je nato dostavil v podpis merodajnemu mestu. Po reka'erih znakih sodeč bo zakon o volitvah v hrvatski sabor podpisan istočasno z zakonom o volitvah v narodno skupščino Kdaj se bo to zgodilo, se še ne ve. gotovo pa prav kmalu. Predsednik dr Maček želi. da se razpišejo volitve v hrvatski sabor tako! po obiavi zakona, ne »'ede na to kdaj bodo razpisane volitve v narodno skupščino.« »D** Maček se bavi — piše Halje »Hrvat-dnevnik* — tudi z gosnodarskimi ir> finanč-^mi vnrašanji posebno pozornosi posveča vprašanju ukrepov ki nai one-mnon?!ln neupravičeno pr^m^ifpv na!-važ.np'5:Vi . Na nlp- f»ovo pobudo pe !e vr®'1*? fudi »>ko- oorns''-o'Ta oHbora rrMn!c+rov rw< nro^^d--tvom f?r>?»r>*'"io«*a m'nictT>a dr ^tilels. k' ip raT^^i^a o nadzorstvu in maksim!- ppn * »Jutami! Mf^t« na nnroča f? nor^Ha lioi^o raVo< no oovp"a vo'1'noffa o m-Tp^fiip voliti^p V? M l^liVn •rnnop fohritprin alj v ror>»*r»a Ta- V-rii r«o V nar^^^r pa! S« b^e volitve v hrvatski «abor. Cactna S^onta opozicije Beograjski »Telegram« objavlja na čelu svojih političnih beležk informacijo da se intenzivno nadaljujejo zaupni razgovori med prvaki demokratov, radikalov in iNS za skupen nastop pri bodočih volitvah. Razgovori so združeni še z nekaterimi težav?mi. ki izvirajo predvsem iz medseborjih borb na terenu Kljub temu pa vlada v vseh opozicijskih krogih prepričanje, da bo končno le prišlo do sporazuma to tem bolj. ker je znano, da zahtevajo tak skupni nastop pristaši vseh opoziciisk'h strank na podeželju. Vsi trije ciavni odbori omenjenih strank sprejemajo dan za dnevom resolucije in pobude svojih orpanizacij, ki zahtevajo skupni nastop opozicije. Svariler ?las naših rezervnih ofic'rjsv »Casn;k rezervnih oficirjev« objavlja inodnrk. v katerem opozarja vse odgovorne ljudi naj n'kdar ne pozabijo na težke žrtve, s kater'mi je hi!0 prborjeno naše osvobojenje in zedinjenje Takole čitamo v tem g'asilu na'ih rezervnih oficirjev: »Zavedajmo se sleherni trenutek, da smo se mi vsi skupaj borili za našo narodno za-jednico. Z orožjem v roki smo ustvarili naše državno edinstvo. Danes je na;a največja na'oga. da v poslednjem trenutku ustvarimo svoje moralno edinstvo. Dogodki okoli nas so taki, da ne moremo ničesar več prepustiti golemu slučaju in razvoju časa. Zadnji čas je, da se zave svoie nacionalne dolžnosti sleherni od nas. od najnižjega do najvišjega. V na?i zajedmei moramo oživeti znova duha svobode, sloge in narodne discipline. Vzbuditi moramo zopet nacionalni penes in pripraviti narod za morebiti neizbežne žrtve. Dana'nje poko'.enje ne sme zaostati za onimi, ki so gradili in zgradili to nato državo. Država mora biti visoko nad vsemi strankarskimi, pokrajinskimi in plemenskimi računi.« Polemika o Sthih na Hrvatskem Vilderjeva »Nova riječ« komentira sestanek delegatov Jugosiovenske radikalne zajean ce v Ogulinu, ki se ga je udeležil tudi predsednik JRZ g. Dragiša Cvetkovič. Ta konferenca naj bi značila pričetek oživljene akcije JRZ v onih pokrajinah banovine Hrvatske, kjer so naseljeni Srb'. Vilderjev Ust pravi, da so se vsilili v ospredje razni intimni prijatelj d~. Stoja-dinoviča, kakor dr. Radiša Vorkapič, Toša Radosavljevič in drugi. Med nj;m so bili celo trije bivši poslanci, ki so poip'sali znano interpelacijo dr. Stojad novlča proti politiki sperazuma. Sestanka se je udeležilo okrog 300 oseb, med njimi 150 kmetov iz Vrhovine, ki so prišli pros t predsednika vlade, naj jim vrne premeščenega zdravnika dr. Borovca. »Nova rij?č« sploh zelo ostro reagira na sistematiJno akcijo proti Samostojni demokratski stranki. Pclomizlra z »Delom« dr. Laze Markov ča ter zavrača njegovo mišljenje, da bi Srbi v banovini Hrvatski najbolje zasitili svoie interese, če bi se ze-dinil v radika'ni stranki ter zapustili SDS ln druge stranke na Hrvatskem. O bodo"em polit čnem položaju Srbov v banovini Hrvatski p!šs v l:stu senator Sava Kcsonovič, ki pravi, da 8 Je nabral srbski živeli v hrvatskih kraj h tekom -a^njlh 20 tet dovolj pol t'.čn'h izkušenj. Srbetvo med Hrvati danes ve, kje je nje- govo mesto, n bo ostalo tudi v bodoče ramo ob rami s Hrvati v borbi proti vsem tistim, ki so hotel, iz Beograda ustvariti novo Budimpešto.« Kakor javlja »Nova riječ«, se bo zvršil v kratkem velik shod KDK v Ogulinu. F/amasoni odgovarjajo Zabeležili smo že izjavo, ki jo je dal i. dr. Anton Korošec za novoletno številko »Siovenca«. V njej je med drugim dejal. da mu zadajajo glavne skrbi komunisti. prostozidarji in tujci. V včerajšnji beograjski »Politiki« objavlja prostozidarska velika loža »Jugoslavija« obširen odgovor na izjave dr. Korošca. Modrosti iz Kranja Listič kranjskega dekana se peca z vsemi mogočimi problemi. Tako izvemo v njem, da je rodila francoska revoiucija krvavo zarjo, ta krvava zarja pa — liberalizem- »Kakor je satan govoril prvemu čioveku — satan je bil prvi liberalec — tako je govoril liberalni svetovni nazor človeštvu: Kakor bogovi boste... Toda evangelij svobode je rodil kapitalizem, ki je poznal svobodo le za nekatere, le za one. ki so na potu postanka do nadčloveka. Nekaj stotin ljudi v Evropi je uživalo sadove milijonov. Mesto svobode se je rodilo suženjstvo milijonov Po nekaj desetletjih se je pričelo svitati ljudem, da liberalizem ni evangelij, ki bi mogel osrečiti človeštvo Pa je satan hitro spoznal nevarnost in vrgel med človeški rod drug nazor ki naj bi nadomestil preživeli liberalizem zasejal je evangelij socializma in komunizma .« Gtesilo gospoda dekana na se bavi tudi z drueimi zadevami, na primer takote: »Med žuže'kami je neka vrsta živalc ki prav rade brskalo po gnoju in btetu Imenujejo se govnjaki. ali po domače d ... brbci Tako so tudi nekaterim liudem vSefi fake stvari ki so čisto opoVke, plehke, č:m boli kvantarske in ki čfm bolj smrde. Ma Štefanovo je bPn odigrana v gasilskem domu na Pri makovem s'a vnoznana vese'o-igra »Vdova Rogiirka«. ki je p-aža svoie vrste Cehi v Liubljani, kier niso gtede izbire i^er posebno ozkosrčni. ie bila ta 'gra izžviž^ana Ce že'e v gasilskem domu "nr:7.ariati 5e kai podob^era ln biti še na-^aMe poHohni d . brbcem no+em "nj vr>r'7r.T-p 5o »v^eli vinograd« bodo na višku Kaj boljšega se bo pač težko dobilo za nje. .« Gm2.Ua z avtomobili * V podgoriškem tedniku »Zeta« čitamo, da pričakujejo tudi Črnogorci odkritje sli-čne avtomobilske afere kakršno so imeli v Beogradu kmalu po padcu Stojadinoviče-vega režima. Takrat je bivšemu ministru Djuri Jankoviču očital osrednji odbor beograjskih organizacij JRZ, da si je prisvojil avtomobil tega odbora. Sedaj pa se javlja banovinski odbor JRZ za zetsko banovino in vprašuje, kje je avtomobil, ki ga Je poklonil svoj čas predsednik JRZ dr. Sto-jadinovič črnogorskim prijateljem JRZ skupaj s par stotisočaki za odborovo blagajno. (To so bili, kakor je videti, veseli časi!) Avtomobil ni nikjer zabeležen v inventarju banovinskega odbora JRZ, o podarjenih stotisočih pa tudi ni sledu v blagajniški kniigi odbora. Avtomobil se nahaja sedaj pri bivšem predsedniku banovinskega odbora JRZ in bivšem ministru Djuri Cejoviču, ki pa pravi, da je avto njegova osebna last. Ko so zahtevali novi odborniki banovinskega odbora JRZ od g. Cejoviča, da jim vrne avtomobil, se jim je smejal v obraz. Prav tako je prešel tudi preko zahteve, naj položi obračun za denar, ki ga je prejel za stranko od predsednika JRZ dr. Milana Stojadinoviča. Vso zadevo so sedaj izročili novi člani banovinskega odbora JRZ za zetsko banovino glavnemu odboru JRZ in šefu stranke g. Cvetkovlču s prošnjo, da izposlujeta vrnitev avtomobila, če že ni mogoče dobiti obračuna za potrošene pare. Živilski poštni paketi za Nemčijo Kakor smo že poročali, je finančni minister odredil s posebno odredbo, da se mora odslej zavarovati valuta že pri izvozu blaga v vrednosti 50 din, odnosno v teži preko 1 kg in da se mora odslej pošiljati tako blago v tujino samo po splošno veljavnih izvoznih predpisih, kot če se n. pr. izvozi cel vagon. S to odredbo naj bi se omejil nekontrolirani izvoz naših živil po poštnih paketih v inozemstvo, predvsem v Nemčijo. Po pisanju »Volklscher Beobachterja« izgleda, da bedo tudi nemške oblasti pozdravile korak našega finančnega ministrstva. Glavni organ narodno sociaMstič-ne stranke namreč pravi, da se je razpa-ste navada, da angažirajo nemški državljani v inozemstvu se nahajajoča svoja imetja za nakup in pošiljanje raznih živil, predvsem mastj jn surovega masla po poštnih paketih, čenrav je »odmerjena za vsakega Nemca toMka količina masti in surovega mas'a ter ostalih živil, da povsem zadošča za prehrano norma^ega človeka. V primeri s ko,;čir?mi masti in surovega ma^a. ki jih je odmerila An-<»Mia svovm držav^anom. so nemški obroki več kaVor ve1;kcdv?nl. Poteg te^a na nI prav r'č v duhu nfco^npfa sooia^-ma. Ha ^ t o drzav^tenl Jfitnlj no ker « o^—orno nj. 'ožen ftenpr Hočtm w <-><-»^'5 na» ve?an; carno na ki jih kupujejo na svoje živilske karte.« Naši najstarejši sodobniki pripoveduj sjo • • • Izpoved najstarejše rudarske žene Zagorje, januarja veliko hišo. ki ji prav.jo Besgaber-3eva, čepi stanovznjska hiša, v katero vodijo trhle stopn ce naravnost na podstrešje, k;er živi devetdesetletna Ivama Prima-nova že več ko pol stoletja. Pod nizkimi podboji temačne pods tre šine sem jo prestregel. Nekam zmedeno je sklepala roke in m vedela, kaj naj hitro odgovori. Pr:jela me je za roke in peljala v veliko kuhinjo. Majhna in upognjena je stala pred menoj ter se ni mogla načuditi. da se je sploh še kdo spomni. Pi idrobencala je že iz kota in me posedla na stol k starinski meti-gi, popiavila si je ruto, obstala oslonjena na mizo in že pripovedovala z nekam otroškim glasom o seb- in mnogo-čem. — Vidite, revni smo, je dejala z nasmeškom. je že Bog hotel imeti tudi revne na svetu. Sin Matevž seka zunaj drva. 63 let je star, invalid, ampak zeblo vas ne bo, mama, pravi, zato bom pa že še lshko poskrbel. Priden je, ampak 6e bi mu jaz umrla, kaj ttl počel brez mene! Zaši-jem mu, pospravim stanovanje, skuham, ja vse. kar rabi. Zraven imamo še en s>kukrle«, tem spi. Takole žvimo. Od nobene strani nobene bežje stvari, je pokazala ozke. zdelane dlani. Ne morem umreti. je »fertik«. Bolj po revščini imam, sama ribam, sama perem, pa ne morem imeti bolje, bo že, kakor bo. Po možu, Bog mu daj dobre, že pred 34 leti mi je umrl, imam samo 112 dinarjev pokojnine. Rudar je bil, poznal je p jačo, bolezen pa njega in sta šla. Zdaj imam od nj-ga vse, kar mi je ostalo, tistih 112 dinariev in pa osem otrok sem rodila, pet fantov in tri dekleta. Brskala je nekaj nevidnega z mize, obračala vnete oč proti oknu. kjer stoiijo lončnice za orošenimi stekli in si kimala. Povzdignila je glas. — V Jugoslaviji nimajo taiko dobrega gospoda kakor je gospod MihelčJč. Stanovanje imam od njega skoraj zastonj. Kakih 15 let sem hodila k njim v tabrh, sedaj pa ne morem več vejo. Pa tudi takega nima, ki je 54 let v enem in istem stanovanju kakor jaz Kje sem se rodi1 a bi ra .■ zvedeli? Ne poznam nobenega, štirinajst dni staro me je mati prinesla iz ljubljanske bolnice k Zezmanu v Strahov-Ijoh in me pust la tam. Krstili so me v flečkn jnarski cerkvi v Ljubljani. Zaje se je pisala mati, doma je bila iz Blagovice, oče pa je bil iz Moravč, kjer se je reklo pri Mežnarju in so delal1 platno. Dobri so morali biti, da me n'so kam vrgli. Pač ro šli :skat drugega, ker niso b:K poročeni. Do 18. leta sem služila pri Zezmnnu. Nič ni?csn dobila za to. V soboto sem si morala oprati da sem imela v nedel-o kaj obleči, št rina jst glav živ ne, par konj dvajset ovac ,vse sem morala gleštati. Ko sem šla piroč. sem imela sa.7ro tisto, kar sem nesla s seboj odzadaj. Vidite, pa nobenega t stega ni več, jaz sem pa še sedaj tu. Ko sem bila štora 24 let, sem se po oči-la, osem otrok zredila, vse nasitila napojila poza.? la in or.rala. Nisem utegrila ekrog žensk hoditi. Pojedli so pa tudi, kar sem jim daJa. Vidite gospod, poštenost, mora b'ti, pa se preživi. Imam hranilrico pri Mihelčiču, pa tja nosim vsakega prvega v mcsecu za moko in sol, za drugo pa že zmanjka. Drobno se je na smehljala pa spet zresnila. še je brskala po mizi, še je pripovedovala sama od sebe, prav z dna srca. — Moj mož Pavle, je umrl 56 let star, kaj vem, raka je imel in pijača ta, gospod! Kadar je prišel domov, saj veste, kakšen je im-eJ priti iz gostilne, smo se vsi poskrili. Ko se je naveličal kroga brez nekoga. je zaspal in mi smo se splazili nazaj sredi noči Vidite, povsod tu ob stenah so stale posteljice in na tleh tud1 ni bilo prazno. Edini Matevž je zdaj '«1 meni. Lojze je umvl v Nemčiji, Ivan je pri ru "niku. Polde je v Franciji pa riti ne piše, potem pa. so bile še Tila, Tona in že rajnka Jožefa. Stopila je k steni in prinesla veliko fo-togTaf-jo v okv ru. Obrisala jo je s predpasnikom in mi jo daJa v roke. — Tale človek je bil dober zame, je rekla. Moj sin France je. Na Tirolskem je padel in tam leži. Bil je četovodja. še teden pred smrtjo mi je poslal iJ5 goldinarjev. Da naenKiat ne sme več, je pisal, da bo kmalu spet poslal. Na, pa ga je dobla krogla. Za njim sem potem dobivala invalidnino. Zdaj je pa že devet let tega, kar so mi jo vzeli. Ampak zdaj jo bom menda spet dobila. Iz starega p: e: alnika mi je prinesla pokazat razsodbo okrožnega sodišča, po kateri j. pripada od 1. aprila lani malenkostna invaLdnina, ki ji je pa še niso izplačali. — Ali bo kaj pravice zame? je vprašala. Saj Jugoslavija je dobra in me ne bo pozab la. Rada bi še nekoliko živela in da mi r»e bi bilo prehudo. Vi: ite, zdrava sem bla vse življenje, lahko in rada sem delala kolikor bi mi kdo naložil, še zdaj ne-sem 30 kilogramov z trgovine, četrt ure daleč prinesem koš drv. Mi bo že Bog kaj od pokore vzel na stara leta. Zamislila se je in sama sebi odkmava-la. — Ali me nima rad, ker me je toliko časa pustil ? Saj res, vsega mi tud'i on ne more dati pa metati dol iz zraka, saj je dosti, da me je pustil dočakati. Nobenega več tistih ni na svetu, samo jaz sem ie. Kar čudno se mi zdi. S! šim dobro in tudi vidim še precej. Kar kdo solz poto-či, pač bolj slabo vidi. Mene bi nesle nekam toliko jih je bilo. Pa hvala Bogu zanje. samo da sem zdrava gospod ... Pripovedovala je še mnogokaj. Dobro se spom1 nja vseh ravnateljev stare steklarne. Vsi njeni fantje so delali v njej. Po 18 ur so delali zdržema in prejemali po devet goldinarjev na mesec. Včasi od I utrujenosti popadali. Ponoči jim je nosila hrano in pijačo v piskučku, zelenko aH bučo pod pazduho. Prebirala se je hrabro, zdaj na starost pa je skoraj osamela. Potem sem jo fotografiral. Privezala sije novo ruto in sedla k oknu. Utrujene, zdelane roke je prekrižala v naročju in poriu-šno počakala, da je zdrknilo. V eno sapo je potem vprašala, če bo šel časopis doiefi po svetu. Seveda, sem ji pojasnil. Tudi ▼ Francijo? — Tudi. tjakaj. — In zdaj, ko je vojna, tudi? Tudi zdaj. — No, potem me bo pa morda vidol moj sin Polde, se Je srečno nasmehnila, todff v tem smehljaju je bilo mnogo trpkosti. Bo vsaj vedel, da sem še živa, je rekla nekam v kot in postala tiha. Toda ne dolgo. Bolestna misel tega materinega, težko pre zkušenega srca ni mogla na novo zaboleti, preveč je bilo že utrjeno. Znalo je odpuščati, razumeti in morda je njegov udarec ravno zaradi tega zmagal nad vsemi tegobami, ki jih je morala prestati od tstega prvega trenutka, ko je nezaželena zagledala tamkaj v ljubljanski bolnišnici hič nenaklonjenega sveta. Spremila me je do vrat in pokazala preko stopnic dol na beton. Pred dvema mesecema je trhla stopn'ca odnehala in mamka je padla tjakaj ter si glavo skoraj ubila. Z arniko si je zaz-dravila globoko l-ano. ki je zapustila svežo braagot:no. — še sem tu, gospod, je pogledala postrani navzgor vame. PTepacsto: — Se sem tu .. S prekrlžanimi rokami je gledala za menoj in ko sem se ozri. je segla v pod-strešino in začela lomiti trske, ostro so hreščale in ne bi verjel, da jih je lomila preko kolen devetdesetletna žena. Drobne ^ne&iiike so ncžetavale n zasipale kna-povske Toplice in stopničasto kolonijo ped Malim vrhom. Tiho so se obešale za oro-šena c(kenca, za katerimi je Primanova mar^a pripravljala sinu Matevžu skromno kosilo. ArnoSt Adamič. Eva najstarejša Vavtsv&ma i. i s Strada-Vavta vas. v jan. Tudi naš kraj se ponaša z večj;m številom starih korenin, med katerimi dosega častitljivo starost Anton Maver, po d ma-če Jakopovec. rejen 19. februarja 1847 v Smihelu pri Zagradcu. Mož bo torej v kratkem 931etnik. Bil je gruntarski sin in se je s 30 leti priženil v Vavto vas. Po 50-letnem zakonu, v katerem je imel troje otrok, je že 12 let vdovec in ž vi kot užit-kar pri hčeri Mariji Je še popolnoma pri močeh in prav rad pove zanimivosti iz svojega dolgega življenja. Piavi, da je bil vedno revež. Meso je jedel le takrat, kadar je z velikim zvonom zvonilo, dvakrat, tr krat v letu. Vojake je služil 3 leta v Budvi v južni Dalmaciji pri 19. lovskem bataljonu. Za časa zasedbe Bosne in Hercegovine je bil poklican v Jajce, kjer je služil z že pekojnim Javor-n.Kom, očetom znanega lesnega ind-.istrijca g. Josipa Javorn ka iz Žalne in s še žvečim industrijeem g. Rusom iz Loškega potoka. Hrano so dobivali vsak dan samo enkrat in sicer pol vojaške skod le juhe pa malo mesa »Danes je bilje,« je rekel, »vsaj lakote ne trpim!« V Ameriki je bil 13 let in ie delal kot rudar v Clevelandu in še v dveh drugih krajih. Pa tud: z Ameriko se mož ne pohvali bog ve kako. Se trden kot dren se je pred štirimi leti p-rdal s svojo hčer jo Marijo peš na Sušak, da obišče drugo hčer Julo, ki je tam poročena. Za pot sta potrebovala tri dni. Prav zarimivo je, kod sta hodila Za znamenja :n ceste se nista posebno menila, pač pa sta krajšala pot z bližniicami in presjki. Iz Vavte vasi sta šla čez Pcdhosto preko Sv. Petra (887 m) na Toplo reber—Smuko— Stari log do Ribnice in Nove Štifte, kjer sta prenoč;la Drugi dan sta jo mahnila v Loški potok, kamor sta pršla opoldne; tu ju je pogostil g. Rus. Potem pa po stezah in bel h ceslah skozi Črni lug v Gerovo, ra Luizino cesto in po njej na Si-šak Pač lep in občudovanja vreden marš! Po nekajdnevnem počUku na Sušaku sta se vrnila z vlakom. Tako je b'lo torej z našim Ma-tuzalemom na poti k moiju. Drupa taka ste»-a korerina pa je za leto mlajša Terezija Hiovaiova ali Boštjanoma mati, rojena 1848 v Velikem Lipovcu, občina Ajdovec Njeni starš: so bili posestniki in sama je do 18 leta pa=la o. ce. V šolo je hodila trikrat tedensko v p~l ure odua j„>ni Ajdovec, kjer jo je ajdovčk or-ganist brati in pisati učil Danes brati še zna. pisati pa ne več. Dobro se še spom n1?) ds ]e n'°n o^e še hodil na tlako in da je b'la "Pkoč v njenih otroških letih huda lakota Nj^n oče je šel v Karlovec po živež, pa je dob'l le mernik ovsa. pom°«nega s k njskmi odpadki. Kot 181etno dekle se je primož:la na posestvo v Vavt: vasi št 12 kjer rrebiva še danes kot užitkar.ca. V zakonu je imela 11 otrok, od katerih so 3 sinovi in hči v Ameriki, 2 hčeri sla porečeni, 5 otvok pa je umrlo v mladosti. S ponosom lahko pove, da je bila kakim 70 otrokom krstna botra in je vsakemu spekla pogačo. »Posebno dobrega na svetu nisem užila, sem vedno delala in garala, zato tudi ne morem umreti. Kdor se bo po meni špe-gial, ta bo dolgo živel!« reče s trpkim nasmeškom, če jo vprašaš, kako je živela Je že 30 let vdova m živi pri hčeri Tereziji, svaku Mirtiču in vnukinji Viktoriji, ki skrbe za njo. Kljub visoki starosti se še dobro počuti in je ob minuli trgatvi še sama pomagala v vinogradu. Kaj ima najrajši? Kakšno nepotrebno vprašanje! K slo repo, zelje in žgance! To je zdravje. Dobro še vidi, sliši pa ne, ker je nekoč pri padcu oglušela. Kot 60letnica je šla za 13 let k svoji hčeri v Ajdovec, kjer je bila kuharica, natakarica in dekla. V dolgem življenju se ji je nabralo 19 vnukov in 25 pravnukov. Obema najstarejšima vaščanoma prav iz srca želimo, da bi v zdiavju in zadovoljstvu dočaka i a dan, ko bosta Abrahamu drugič segla v roko. EJen Iz stare garde v Ljsiblfasi Ker se 'avnost vrlo zanima za na?e najstarejše sodobnike, dovolite g. urednik, da se znanci in prijatelji spomnimo v Ljubljani splošno znanega gospoda Franceta Zajca, ki se je rodil dne 15. novembra 1846 v Veiki Loki na Dolenjskem očeta pred tremi mesci umrlega znanega Franceta Zajca, b všega optika, urarja in draguljarja v Stritarjevi ulici, ter inže-njerja Rudolfa Zajca, upokojenega gradbenega v'š'rga nadzornika v Ljubljani Gospod Zajec domuje pri ngledni družini pokojnega sina Franceta na Privozu ' itev. 12. Prebira dnevno časopise in se živahno zanima za vse dogodke po svetu. Ce mu le vreme dopušča, se poda na sprehod po mestu, Pravo veselje so mu vnuki in pravnuk.: kako jim gre, ali so tudi pridni? Ko mu je sin Franc umrl je potožil: »Zakaj vendar ni Bog .mene k sebi poklical!« Pred 300 Isti Očka Zajec Je služI svojčas na Gradu kot paznik in pozneje na sodniji v Velikih Laščah in v Ljubljani, kjer je bil po do-služeni dobi leta 1906. upokojen. Svojo zakonsko družico je izgubil leta 1909. Starejši Velikolaščani se ga še prav dobro spominjajo, saj je znai marsikaj prav šaljivo zaokrožiti. Zelo rad poprašuje po svojih stanovskih tovariših, ki so pa že davno odšli v večnost kot starčki visokih let. On pa je s šalo prevzel nase breme starost:, meneč ob svoji oseminosemdesetlet-nici, da bi pač najrajši ostal pri obeh prestah (88). Ali čas teče neizprosno dalje in očka Zajec se dan za dnem bliža svoji stoletnici, ki mu jo vsi žel mo učakati. Andrejčkova mati Pri Andrejčkovih »e pravi pri hiSi v vasi Potoku v Zadrečki dolini, kjer prebiva najstarejša žena gornjegra j«kega okraja, — Marija Turkova Bitenčcva Rodila se je L 1848 v bližnji Lačji vasi na majhni kmetiji. Kljub revščini je pridno hodila v šolo. Z 12 leti si je prislužila prve čevlje Stara 22 let se je poročila z Matevžem Turkom, ki je krošnjaril z lonci. Slabo življenje, obilno trpljenje. Rodilo se je troje otrok, dva še živita. Prvi mož je po 7 letih zakona umrl. Dve leti nato se je drugič omožiia z Žagarjem Antonom Bitencem, kateremu je spet rodila troje otrok in tudi ta je umrl po sedmih letih, da je «iaj že nad 50 let vdova. Biva pri hčerki, ki ima majhno posestvo v Potoku. Vidi še zelo dobro, čita in šiva še brez očal in je tudi dobrega sluha. Čez dan najrajši prebira knjige ali časopise, za priboljšek ji je skodela kave, pa tudi kakšno pipo tobaka si rada privošči. Najstarejša na Preval j ah Prevalje, ob Novem letu. Gospod urednik! Naj bo sprejeta v družbo častiuh starčkov in stark, katerim posveča »Jutro« pozornost in naklonjenost, tudi mamka iz našega obmejnega kot To je Elizabeta Ižepova, ki zdaj prebiva pri svoji vnukinji na Prevaljah. Rodila se je 10 novembra 1845. v prevaijski fari. Bila je hčerka ubogih pa poštenih staršev. Ljudske šole ni obiskovala, ker je takrat tu še ni bilo, zato pa je moraia že z 9. letom služit, dokler ni bila sprejeta na delo v rudniku na Lešah in potem na Homber-gu kjer se je tudi poročila z rudarjem Jo žefom Ižepcm iz Zgornjih Libuč pri Pli-berku. Rodila je vrsto otrok. Mož ji je ae je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdrav.jenja neki tajinstveni sili. IVAN ALBREHT: Hotedršica je na naši strani zadnja vas ob cesti iz Logatca v Idrijo. Nekdaj je prijazna vasica, ki je hkratu sedež občine, živela primeroma v blagostanju. V prvem desetletju tega stoletja nas je bilo iz vasi same nekoč hkratu v šolah 11 študentov in študentk (6 moških in 5 žensk). Vse so nas vzdrževali starši, že ta okolnost sama zgovorno pove, kakšne so bile tedaj gospodarske razmere v tej vasi. Danes je drugače. Gospodarska stiska je življenje precei spremenila, zlasti pa kvarno vpliva bližina meje, ki poteka tu tako. da je ostal del občine v Italiji. Tam je tudi velik del hotenskih gozdov, senožeti in njiv. Kakor pa se je v marsikaterem oziru dosti spremenilo, tako je vendar ostala ne-okrniena življenjska žilavost naših notranjskih kmečkih korenin. Pri nas spada sedaj med najstarejše stari Gregorevec, kakor Se reče po domače moj oče Franc. Kadarkoli sem v zad-niih dvajsetih letih prišel domov in sva se ob odhodu poslavljala, mi je vselej ponovil: »Srečno hod'! Mislim, da sva se zdaj vi- deW zadnjikrat.« Pa sva se vendar videvala \n Se ter je primeroma čvrst še obhajal lani svoj 91. rojstni dan. Rodil se je na adventni šmaren 8. decembra 1848 kot sin kmečkega dninarja Štefana Albrehta, mati pa je bila Ana, daljna sorodnica črnovrških Lampetov in Cigaletov. Otrok je bilo dosti, vendar sta skrbna roditelja vse odgojila In ni bilo nikomur posebno hudo v življenju. Kot pobič je moj oče moral že zgodaj sam pomagati pri delu za vsakdanji kruh, kot »poganjič« pri vaškem čredniku. Pozneje se je izučil za strojarja, je nekaj časa pomočnikoval in se še kot fant osamosvojil. — Takrat je bilo drueače ko TV«>i-set let sem bil star, ko sem obul prvič hlače, ki so mi bile delane po meri. prej sein pa skozi nosil »poverbane« cunje. Ko je šel na nabor, si je prvič v življenju prižgal cigaro. Bil je tudi potrjen k dragoncem, vendar ni nikoli služil vojakov. Pridno je strojil, se vozil po sejineii u> p: -dajal usnje ter varčeval, vmes pa je hodil v dnino h kmetu, najrajši h Gro-^nrevcu. kjer si je izbral hčerko Nežo — Korče so se tedai oisali pri hiši — in se z njo 10. junija 1874 poročil. — Ja, fant — mi pravi — takrat se nismo jemali kar tako na korajžo. Do poroke sem si prihranil nekaj lepih tisoč goldinarjev in sem knnil Logarjev mlin z žago in gruntom. Tako sem iz strojarja postal mlinar in kmet. Da bom kdaj gospodaril na Gregorjevem, se mi ni niti sanjalo, ker je tvoia rnati imH« ftp sta-rejšega brata Jožeta, ki je bil določen, da prevzame srunt. Nen d-o je ta tvoi stric zbolel, pljučnico je dobil in umrl. Tedaj mi je tast. tvoj stari oče Jožef Korče ponudil grunt, ki sem ga 24. aprila 1880 tudi res prevzel. Tako sem nestal Gregorevec in je tvoja pokojna mati postala gospodinja v svoii rojstni hiši. Lo°" na Prevaljah še bila železarna in katere tudi že dolga leta ni več. Svetovna vojna je skrbni materi umorila sina Jožeta. Sinova Ivan in Avgust pa sta se vrnila zdrava iz štiriletne svetovne morije. Toda Avgust, njen najdražji sin, od vseh spoštovan in priljubljen, je bil po nesrečnem naključju ustreljen leta 1921., star šele 30 let. S solzami se sivolasa mati spominja te usodn« nesreče. S trpljenjem in boleznijo ji seveda ni bilo prizanešeno. Kljub vsemu pa je pri 94 letih še precej dobrega zdravja in bistrega uma, da se začudi marsikdo, ki s njo po kramlja. Stari Jože Tik bivše Klančnikove graščine, sodanje banovinske kobilarne na Spodnji Polskavi. prebiva pri svojem poročenem sinu stari Jože Verlak. Ima dokaj čedno svetlo sobo, posedeva za pečjo in lušči turščico. Zanimivo ve pripovedovati o svojem življenju. Rodil se je 7. marca 1847 v Stojncih niže Ptuja. V burnih časih mu je potekala mladost. Vojak ni bil zaradi vboda v prsi, ki ga je dobil pri nekem napadu. Oženil se je z 29 leti, dobil je dobro ženo. Rodila mu je 3 sine in hčerko, slednja je umrla, tudi žena je že mod rajnimi. Na starost pa je stari Jože, kakor mu pravijo, kar preskrbljen, ker ima dobrega sina in prijazno snaho Ne brani se vina, posebno rad pa žuli svojo pipico. Bo'an ni bil že od svojega 50. leta. Dela še voljno, le noge mu nočejo več prav služiti. Pa še ni dolgo, ko je sam na-cepil dva sežnja drv. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Sezidal je nov, za tedanjo dobo moderen hlev, nakupil novo živino, a bolezen se je spet pojavila. Izginila je šele pred dobrima dvema desetletjema. Okrog tega pojava se je bilo v hiši spletlo cel kup bajk, grunt pa je seveda gospodarsko silno trpel in je bilo treba železnih naporov za premagovanje bremen. Poleg tega je zbolela moja mati in -'e bila zadnjih trinajst let tako bolna, da smo imeli stalno zanjo zdravila doma. Pet otrok je pomrlo, razne ujme so nas trle, vendar je oče ostal vedno neupogljiv in veder. Prvi udarec, ki ga je res omajal, je bila materina smrt 27. decembra 1904. Odtlej sem ga večkrat zalotil kje zamišljenega in potrtega. Tudi iz javnega življenja se je začel umikati. Zlasti hudo je bilo med vojno. Trije sinovi smo bili na frontah, edini hčeri je malo pred pričotkom vojne umrl mož in ji pustil štiri otročiče. — Takrat sem m'slil, da mora biti vsega kraj. Francelj je umrl v Rusiji, zate so mi pisali, da si ranjen. Jože se je vical po Tirolah, doma pa vojaščine ko toče, le za delo nobene žive duše ... Tudi to dobo je odporni mož prestal. Sln-gospodar se je iz vojne vrnil bolan in je Se pred koncem vojne podlegel, tudi njegov sin že spi v grobu, oče pa še vedno vztraja. Kadar pridem domov, se mi zdi kakor spomenik, kakor živa relikvija malone celega stoletja. Tudi vsi domači menda po- Idobno občutijo in ravnajo z možem, ki sta mu zadnje ča-se močno opešala vid in slul^ , z ljubeznijo in " Stovanjem. Domače vesti Nesrečni družini Mihe Aškerca na pomoč L/ubljana, 5 lanuarja Pred dnevi smo objavili kratko poročilo o pretresljivi bedi v kateri živi družina po kojnega Mihe Aškerca, brata velikega pes nika in borca za svobodo duha i' svoji bajti v zapuščenem zaselku Lukovici nad Rimskimi toplicami Mihi Aškercu ki je bil zavoljo svojega hrata-pesnika preguni*n m zasramovan od vse srenje, se ie nnrodilo 5* otrok, a štirje so zavoljo poman/kanje pomrli že v ram mladosti in ostalo mu \e pet sinov Najstarejši je šel s 'rehuhom za kruhom po etu. pa ga /e predlanskim ubilo v rudni ku v Vrški Čuki Žalostna sinova smrt /e starega moža hudo potrla, od takrat si ni več opomogel in je po malem •zhiral Za pustil je zelo bolno ženo in dva še nedo rasla otroka v ka/žt ki ju bodo morali za pustiti, če se jih ne usmili dahna sorodni ca ali če jim javnost ne priskoči na po moč Dolžnost nas vseh bi bila, da ne pu stimo v gladu propasti poslednjih nosilcev imena, ki se je po življenjskem delu An tona Aškerca vklesalo med najlepša, najsvetlejša v zgradbi slovenske kulture. Ko smo zadnjič pisali o žalostni usodi Aškerčeve družine, poročilu nismo dodajali nikakega poziva plemenitim srcem A sama od sebe se je sprožila zbirka, ki je do danes nanesla 1520 din Darovali so: »Jutro« 700 din tn direktor »Jutra«, miw ster n r dt Kramei 100 din. Julij Jakil. Karlovec, 200 din, staroupokojenec, J. W neimenovani in Vojko Braz po 100 din, Lj. Bavdek. Petrovče in M Maver, Krško po 50 din in Stanko Toman, Moravče 20 din l't>em darovalcem najtoplejša zahvala z željo, da bi našli mnogo posnemalcev. Prispevke zbira iz prijaznosti blagajna »Jutra« v Ljubljani, K na fl jeva ulica 5. DR. ŽVOKELJ STANKO SPECIALIST ZA ŽIVČNE BOLEZNI .Aleksandrova 5 Telefon 44-35 zopet redno ordlnlra * Pred sestankom učiteljev obrtn*h nadaljevalnih gol. Pri sekciji JUU v Ljubljani obstoji pcseben odsek za strokovno nadaljevalne šole kamor štejemo tudi na-.<5e obrtne nadaljevalne šole. Obrtne nadaljevalne šole obstojijo domala po vseh večjih krajih naše banov ne Ln v njih dobivajo obrtni in trgovski vajenci svejo teoretično ,pa tudi praktično izotvazbo. Omenjeni odsek sklicuje za torek f). t. m. ob 10. uri sestanek učiteljev in učiteljic, ki poučujejo na strokovnih nadaljtvalnih š°lah. Zbor bo pri sekciji JUU v Ljubljani. Na dnevnem redu bodo poročila odseka. razgovor o bodočem delu Ln slučajnosti. Dosedanja piaksa daje dovolj prilike za razgovore o dosedanjih učnh načrtih. Kakor se doznava, pr'pravijajo odločujoči čimtelji nov končni učni nairt za strokovne šole. Dolžnost sestanka je, da poda svoje mnenje o sedanjem učnem načrtu in stavi predloge, po kak h smenreah bi se naj sestavljali novi učni načrti. Dolžnost učiteljstva z naših strokovnih nadaljevala h šol je, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. Zlasti naj bi bila zastopana vsaj vsaka šctfa po svojem posebnem delegatu prav tako tudi vsaj vsako s reško učiteljsko društvo JUU s posebnim zastopnikom, ki naj potem seznani o tem, o čemer se bo na sestanku razpravljalo svoje članstvo na prvem ptrhodnjem zborovanju. • Propaganda pogozdovanja na ljudskih šolah je bila lansko šolsko leto v naši banovini tako uspe:na, da so šolski otroci posadili 455.231 sadik raznega gozdnega drevja. Pri sajenju je sodelovale 40.866 otrok pod vodstvom 1.396 učiteljic in učiteljev. Da bi bila propaganda za pogozdovanje čim najbolj učinkovita so bile v nekaterih banovinah vpeljane posebne karte za učence. ki sode!uiejo pri pogozdovanju. Na teh kartah so slike iz življenja gozda z raznovrstnim besedilom, kakor s pesmicami in nauki, zlasti pa z znano »Molitvijo gozda«. Na drugi strani kartona je pa ime šolarja ter podatki o času sajenja s številom vsajenih sadik Čeprav je nara banovina najmanjša vendar v nobeni drugi banovini države niso šolski otroci posadili toliko ire-vesc. V vsej državi je bilo namreč 'ani vsajenih 1.806.443 sadik, da so ra?i šolarji nasadili kar četrtino v vsej državi vsajenih — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih. pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. zaužite ziutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstra-nja belina z jezika, ki se nakopiči vsled za neke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. __Opl rtg. S bf. 30474-32. sadik. Da to akcijo podpre, je beograjski dnevnik »Politika« 14. oktobra I. I. razpisal 6 nagrad za one učitelje, ki bodo imeli pn sajenju največ uspeha. P/va nagra.ia| potrdi občina in šumski referent Tem podatkom je treba tudi priložiti opis pogozdovanja Nagrjde razdeh poseben odbor, ki so v njem predsedn;k JUU g Ivan Dimnik, en predstavnik ministrstva za šume in rud nike m en čian uredništva »Politike«. Po nekaterih krajih so šole svnjr nalogo opravile s posebno propagandni-: slovesnostioj. ko so hodili šolarji k sajenju v »prevodu s potrebnim orodjem in mladimi drevesci, prav tak j pa s tablami m zastavami z p:si »Varujte gozd!«. »Ne uničuj lesov!«. »\ aruj. neguj in prizanaša' gozdu!« Učitelji, predvsem pa šumski referenti »o imeli poučna predavanja, da so bile te manifestacije za pogozdovanje povsod zelo simpatično in s pohvalo sprejete. Ce nastopi pri ženi seksualna nervoznost (seksualna nevrastenija) lahko poskusite s »PROFEMIN" hormonskimi pilulami za ženske. Dobivajo se v lekarnah Poskusna škatlica s 30 pilulami din 84.—. s 100 pil din 217 —. Po pov?etJu razpošilja: lekarna Bahoveo, LJ ubrana. Zahtevajte popis in obširno navodilo, ki Jih brezplačno razpošilja: Glavno skladi 6e farm.-kem. laboratorij Vis-Vlt, Zagreb, Lanrov trg 3. Ogl. reg S br. 5846/39. * Spominu dr. Ivana Razborška. Ob vstopu v leto 1940. je v najlepši življenjski dobi — star jedva 38 let — omahnil v prera-ni grob dr Ivan Razboršek, notarski namestnik v Slovenjem Gradcu Blagi pokojnik. za katerim žaluje poleg neutolažljive soproge Mice širok krog iskrenih prijateljev, je slovel kot odličen pravnik. V svojem poklicnem udejstvovanju se je odlikoval po izredno jasm in pregnantni dikciji. Pravne listine, ki jih je on sestavil, oči-tujejo izredno vestnost in globoko pravno pojmovanje. Poleg vsebinske p'ati, pa je pazil dr Razboršek zlasti še na formalistično izgrajenost pravnih izdelkov ter ie v tem pogledu spadal v vrsto onih redkih praktičnih juristov, ki jm> je postulat, da dajo boginji Pravici odlično in blestečo formo tudi v njenem vsakdanjem življenju. Njegova smrt je odjeknila tem bolj tragično, ker je bil pokojni po težko prestaiih življenjskih naporih baš pred imenovanjem za notarja Bodi mu svetal spomin! * Škof Platon pojde v samostan. Pred tedni smo poročali o polemiki, ki jo ;e sprožil bitoljski škof Platon s svojo pridigo na god sv. Nikolaja, v kateri je v ostrih besedah napadel žičkega škofa N kolaja in proglasil za heretika Pridiga je v vsem srbskem proslavju naletela na prav neprijeten odmev Nekaj dni potem ie bil škof Platon razrešen in imenovan za škofa ba-njaluškega Kakor zatrjujejo, pa je pravoslavna cerkvena občina v BanjaUiki izrazila željo, naj Platon te funkcije ne prevzame. Zadnji čas so se raznesle govorice. da se bo škof umaknil v samostan. Po pravoslavnih božičnih praznikih pride v Bitolj posebna cerkvena komisija, ki bo preiskala vso stvar. JENNY JUGO in GUSTAV FROELICH, dva priljubljena filmska umetnika v Izvrstnem filmu romantične ljubezni mlade in ljubke nastavljenke neke avljatlčne družbe za zračni promet do vihravega in podjetnega nepoznanega princa. Ljubezen mladega princa PREMIERA DANES ob 15., 17„ 19. in 21. uri — v KINU SLOGI. DANES IN JUTRI ob 10.30 MATINEJA po znižanih cenah: POTEPUHI« Francoska umetnina — po romanu Tristana Bernard. Večni zakon (La lol sacree) JAQFELINE DELUBAC MARCELLE CIIANTAL UČINKOVIT PRIKAZ DANES NAJVAŽNEJŠEGA PROBLEMA — starši in mladoporočenci ne ločujte zakonov — da bodo srečni Vaši otroci in z njimi tudi VL Danes in jutri predstave ob 10.30, 15., 17., 19., 21. uri. KINO MATICA, 21-24 Clubs Amicale du Tourlsme (A. L S. C.) v Parizu. Ta osrednja ustanova ma vsako leto v maju v kakem važnem mednarodnem turističnem kraju svoj kongres, ki predstavlja pomembno mednarodno turistično manifestacijo. Iz vseh krajev Jugoslavije se bodo letos zbrali naši turiatičn strokovnjaki na našem kraljevskem Bledu. ki v svojih zimskih krasotah ni nič manj pravlačen kakor poleti. V okv ru občnega zbora bo tudi kratko predavanje o nalogah tujskoprometnih organizacij v sedanji razmerah. Po skupnem kosilu na 31edu bo izlet v Kranjsko goro ln Planico. k,jer bodo imeli vsi udeležene občnega zbora priliko seznaniti z najlepšimi zimskimi središč, naše lepe Gorenjske. Pri zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na nrazen želodec Kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. • Zagrebška poŠta dobila 11 novih avtomobilov. v četrtek je bilo v Zagrebu lzro-jen h prometu 11 novih Doštnih avtomobilov, ki jih je nabavilo ministrstvo poŠte, telegrafa in telefona. Tako bo poslej na razpolago 6 novih in 5 starih voz za dostavo paketov v mestu, 3 manjši novi avtomobili bodo pob rali pošiljke iz poštnih nabiralnikov, eden bo skrbel za prevoz avion-ske pošte, eden pa bo ostal v rezervi. Zagrebška pošta razpolaga zdaj z 41 motor-n'mi vozili, a v kratkem bo dobila še štiri nove avtomobile, da bo mela vsega skupaj 45 voz. Zagreb je razdeljen na 11 poštnih okrožij, delajo pa na tem. da se število poveča na 15. V načrtu je tudi, da bo pošta brzojavke dostavljala po motornih kolesih, ne po biciklih kakor doslej. Zdrave noge Vam ohrani originalni »S A N O P E D«. — Vrečica 2.— Din. • Novi grobovi. V Kragujevcu je umrl v starost 56 let g. Franc Puh, poslovodja v vojnem arzenalu. Pogreb bo danes ob 15. uri. — V Novem mestu je preminil g. Fra-njo Cemr. pogreb bo danes ob 15.30 — V VOJAKI* BREZ LISTA ne more človek živeti noben dan. Zato ponedeljsko izdajo »Jutra« pri upravi Naročnina stane po raznašalcu 5 din ne odlašajte in se še danes naročite na »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. na mesec — po pošti pa samo 4 din. * Smrt Slovenca v Kragujevcu. V Kragujevcu je 4. t. m. po daljši zavratni bo-!ezn preminil g. Franc Puh, poslovodja v vojnem arzenalu v Kragujevcu. iz znane in ugledne rodbine iz Krakovega. Pokojnik, ki se je dolgo upiral bolezni, je bil močno priljubljen mož v Kragujevcu. Zlasti so ga spoštovali in cenili vsi njegovi tovariši in nameščenci vsega arzenala, saj je bil eden najbolj sposobnih poslovodij v velikem oddelku arzenala. Svoji ženi je b 1 najboljši mož, hčerkam pa srčno dobri očka. Pokopali ga bodo danes popoldne v Kragujevcu. Naj bo mu lahka bratska zemlja! Užaloščeni ženi, hčerkam in sorodnikom naše iskteno sožalje! Vse se maščuje i u. «, • '• ' i '* u ; t V i. r'v t." predvsem v L.^ pa nepregledno knjigovodstvo i-r;>.-.- t --• l . . * •* šmartnem pri Litiji je umrl zaveden Sokol in gasilec g. Janko Krpa, ključavniarski mojster. Pogreb bo danes ob 15. — V Laškem je izdihnla ga. Frančiška Krivčeva. rojena Kotarjeva. Pokonali Jo bodo danes ob 16. — V RlmsI h Toplicah Je preminila ga. Ana Zavrftnikova, ki jo bodo pokopali v nedeljo. — Rajnkim blag spomin žalujoč m Iskreno sožalje! je vodil od leta 1933. Takrat je bil namreč razrešen kot upravitelj sarajevske staro-katoliške župnije, a je svoje posle nemoteno opravljal dalje, češ, da je novi župnik Ante Kovačevič, ki ga je postavil škof Ka-lodjera, samo predstavnik neke starokato-liške ločine. V času, odkar ni bil več župnik, je Juklč vpisal v svoje knjige okrog 200 oseb, ki jih je poročil ali razporočil, pokopal ali krstil. V svojem stanovanju je posebno sobo uredil v kapelo, v kateri je opravljal cerkvene obrede. Vsega skupaj je izvršil 88 razporok ln porok, a za staroka-tollško vero je pridobil 90 novih pripadnikov. • Dva mrtva, eden ranjen zaradi ženske. V gkrebučanih pri Travniku je mlada, lepa Šaha Motika s svojim ljubimkanjem povzročila veliko zdražbo, ki je ugonob la dvoje življenj. Nekaj časa je imela rada dva brata hkratu, Avda in Osmana Seli-moviča. Na lepem pa se ju je naveličala in se poročila z njunim sosedom Arifom Se-1 movičem. Med obema hišama Je takrat zavladalo strašno sovraštvo. Ko je Avdo sekal drva na dvorišču, je stopil Arif iz svoje hiše s sekiro v rokah. Po kratkem prerekanju sta navalila drug na drugega in Arif je Avda z nekaj udarci ubil. Tedaj je planil na dvorišče Osman, prav tako s sek ro ln pobil Arifa do smrti, a tudi sam Je dobil nekaj hudih ran, da so ga morali prenellati v bolnišnico. • Razstava sarajevske tkalnice preprog bo v Ljubl,1ani od 10. do 15. januarja v restavraciji prt »šestlcl«. Prodaja na dolgoročno odplačevanje. (—) • Službo dobi najlaže, kdor zna stenografijo in strojepisje. 6mesečn tečaj za ta predmeta se prične no božičnih počitnicah na trgovskem uč:lišču Robida Ljubljana. Trnovska ulica 15. Pouk po priznan Robi-dovi metodi, ki piinaša najboljše uspehe. (—) • Aretacija zagonetne pustolovke Sarajevska polic ja je aretirala kakšnih 20 let staro lepo neznanko, ki ji ne more ugotoviti identitete. Preiskava je dognala, da so njeni dokumenti ponarejeni in da so vse njene Izpovedbe lažne. Najprej je trd la, da se piše Ljubica Trbojevič ln da Je iz Niša doma Ko so iz Sarajeva povprašali na okrog, kje bi Ljubico Trbojevičo poznali, so dob li iz Splita obvestilo da je bila resnična Ljubica Trbojevičeva po neki neznan ki okra^ena za več tisoč d'narjev in tatica je pri tem odnes'a tudi njene dokumente Nato je aretiranka Izjav la. da se p'še Du-šanka Ivanova in da je i r. Zagreba Policija pa vendar dvomi o resnfčnosti njene izjave Dekle je bilo aretirano v separciu nekega sarajevskega nočnega lokala, ko je pravkar svoiemu kavalir^u ukradla 1 stnlco iz žepa Mož se je tako do uees zaljubil v prevelano lepotico da Je šel še na policijo prosdt naj Jo izpuste. Iz Ljubljane u— »P°gumni *roja*ek« na odra Sek°-la Vič. Sokolska mladina bo danes ln ju- ZVOCNI KINO SOKOLSK1 DOM V SI5K1 — Telefon 41-79 Najboljši češki velefUm župnikov križev pot V gl. vlogah: Ha na Vitova, Zdenek Stepanek itd. Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9., jutri ob 3., 5.. 7., 9. ln v ponedeljek ob pol 9. uri. Danes ln Jutri dopoldne ob 11. in v ponedeljek ob 5. pop. predvajamo matinejo po enotnih cenah po 3.50 velefilm AZIJATI Prihodnji spored: KONCERT V TIROLU Pozor! Obnovljena zvočna aparatura! še je čas, da kupite srečke VELIKE EFEKTNE LOTERIJE OBRTNEGA DRUŠTVA V KAMNIKU. Žrebanje na dan sv. Jožefa, dne 19. maica 1940. Ne pustite sreče, da gre mimo Vas! v e . - >i „ r Zanesljiv posvetovalec '• . " .• :, ... *. •« ; ..' za šefa Je • »All-right« knjigovodstvo, v • ' ker Je idealne pregledno in '"-V J <■'. vedno a jour L'. .„••« * '**"" .. ->- J ' .... • «• - ■ „ i v. ^ ... li : •«. ■ r - I ' " .v , »V t M v • .' ..u prospekte in brezobvezno pre davan je I. v •'• • ' •" v u l - . ';; r : Oton Stigllc, / ....... i organizator, Ljubljana •• . ' i •• -Aleksandova 4/II. tel. 39-09 \\ •\7 * Za katedro š^rijatskega prava na zagrebški univerzi. Na zagrebški univ.rz že od nekdaj študira veliko število muslimanskih študentov iz Bosne in Hercegovine, ki so organizirani v društvu »Narodna u:'da-nica«. Društvo razv ja prav živahno delavnost v socialnem in kulturnam pogledu. Med drugim si je stavilo nalogo, izvejevati ustanovitev katedre za šer jatsko pravo na parvni in katedro za vzhodne jezike na filozofski fakulteti. Danes veliki gasilski ples v Kranju * Važna tujskoprometna manifestacija. V nedeljo 7. t. m. ob 9.30 bo v hotelu »Topi ce« na Bledu prvi redni občni zbor Jugoslovenskega Skal-kluba, ki je bil lansko leto tudi pri nas ustanovljen. Skal-klub je združenje vodilnih funkcionarjev potovalnih pisarn vseh prometnih ustanov (železnice, parobrodska d-uštva, zračni promet, avtobusni promet td.). priznanih mednarodnih hotelov, zdravil'šč in uradnih tujskoprometnih ustanov. Poleg gojitve družabnih stikov proučuje klub vsa aktualna vprašanja turističnega prometa, daje pobude za pospei*evan1e domačega in mednarodnega tur zrna ter vzdržuje zveae s sorodnimi klubi v inozemtvu. Jugoslo-venski Skal-klub je včlanjen v mednarodni zvezi Aseociation Internationale dea Skal- * Uprava »Našega vala« obvešča vse svoje naročnike, da bodo številko za prihodnji teden prejeli šele v torek •n sicer zaradi nepredvidene zapreke v tiskarni, ki tiska programski del. Za bodoče je poskrbljeno, da se takšne nevšečnosti ne bodo ponavljale. * Dve ženi zgoreli, k«r je bilo premalo petroleja. Pr. Sv. Petru —Cvrstcu pri Kri-ževcih se je pripetila strašna nesreča, ki jo je povzročilo pomanjkanje petroleja po vaseh. Učiteljica Marija Zezulova Je s svojo služkinjo Katarino Pirševo razmišljala 0 tem kako bi se z majhno kol čino petroleja pretolkli čez novo leto. Plrševa Je prišla na idejo, da bi petroleju pri'ili malo bencina, ki so ga lme'1 pr hiši. Napravila je mešan!co. napolnila svetilko, a ko je za-palila vžigalico ln se približala stenju, je nastala strahov ta eksplozija. PLrševa je zaeorela kakor bakla, a ko ji je gospodl^a skuSila pomagati, Je zaps se j? v eni zadnj:h noči pHmoril izgred, k je vred°n da p i-ds v časopis. Skupina rargra*iih penoč-njakov. sam'h tak >zvanih b->ljš:h ljudi, ie opolnoči na"a!l'a na barako na"e traf!-kantke pri koledvorj in zahtevala od n;e cigaret. Traf kantka. ki prenočuj3 v svoji prodajalnici, jih je zavrnila, naj pridejo čez dan, ko ie trafka v smislu z-k-snskih predpisov odprta, ponoči pa naj ji dajo miru. Možje, ki so bili iz razigrane druščine v bližnji gostilni, pa so razgrajali brez konca in kraja in so nazadnje celo zlomili ključavnico na oknu Trafikan'ka je dobila živčni pretres :n je nekaj časa ostala bolna Orožniki so zadevo vzeli v roke in so o obža^vanja vred"em incidentu gotovo poročaH nadzorni cblasti. * Afera staro!;ato!:5ke cerkvene občine v Snrejevu. V javnosti je veliko pozornost vzbudila afera, sredi katere stoji bivši sta-rokatollflkl župnik Josip Juklč. Policijski organi so mu napravili hišno preiskavo in mu pobrali vse knjige in dokumente, ki jih tri uprizorila ob 5. popoldne v Sokolskem domu pravljično igrico v 4 dejanj h »Pogumni krojaček« v režiji br. V. Ambrcža. Igrica je prav dobro naš t udi rana in bo nudila lep užitek. Vabimo članstvo n prijatelje naše mla/Jine .pesebno pa mlrdino ljubljanskih sokolskih društev, da obiščejo obe predstavi v velikem številu in tako s svojo udeležbo '.zkažejo prznsnje marljivi mladini. Vstopnice lahko debitr, danes ln jutri od 10. dop. v pisarni sokol, doma in popoldne od 16. pri dnevni blagajni. Vsi bratsko vabljeni! Zavarovanje vodovoda pred mrazom. Pri pregledovanju vodomerov so uslužbenci mestnega vodovoda opazili, da so v nekaterih hišah kletni prostor; odprti in so zato vodomeri izpostavljeni mrazu. Posledica te nepazljivosti Je, da zaradi zmrzllne pokajo stekla pri vodomer h in se s tem dela škoda na vodomerih in tudi na hišni vodovodni napeljavi. Z ozirom na 9 12 določil o dobivanju vode lz vodovoda mesta ljubljanskega opozarja mestn vodovod vse hišne posestnike in odjemalce vode, naj zavarujejo vodomere m tudi hišne vodovodne napeljave proti mrazu, da s tem prihranijo- nepotrebne troške za popravila in sploh neprijetnosti, k: nastajajo zaradi počenih vodovodnih cevi ali pokvar na vodomerih. 29. Dražba kož divjadi na velesejmo — 22. januarja 1940. Blage pošljite na naslov: Ljubljana »DIVJA KOŽA« — Velesejem. o— Vse zadeve zaščite pred napadi iz zraka so višje oblasti central zirale in zato mora odslej vsako društvo strokovnjak ali korporacija nameravana predavanja in tečaje o teh stvareh prijaviti mestnemu zaščitnemu uradu zaradi enotnosti vidikov n pouka t^r propagande S tem vi£je oblasti nikakor ne nameravajo ovirati dobre volje, temveč žele delo samo olajšati in napraviti čim najbolj učinkovito in koristno. 29* Dražba kož divjadi na velesejmu — 22. januarja 1940. Blago pošljite na naslov: Ljubljana »DIVJA KOŽA« — Velesejem. Zadnja pot Milana GostiSe. Včeraj ob 16 uri se je vršil izpred mrtvašnice splošne bolnišnice pogreb tragično preminulega študenta kemije Milana Gostiše. Pevci prijatelji so mu pod vodstvom pevo-vodje Godca zapeli »Človek g'ej«. Pogreba so se poleg užaloščene rodbine udeležili tudi predstavniki univerze, ogremno število njegovih sošolcev-kemikov in ostalih akademikov in nešteto prijateljev in znancev. Na grobu sta se v lepih besedah poslovila od dragega pokojnika v imenu to-var šev kemik Janez Vari, v imenu prijateljev pa akademik Branko Berger. Nobeno oko ni ostalo suho. ko so grude zabobnele na krsto. Milanu Gostiši — svetel spomin! u— V počaftčenje spomina pokojne gospe Marice Bartolove je darovala Družbi sv. Cirila ln Metoda ga. Zlnka Knezova 50 din in N. K. 50 din. Iskrena hvala! ■■■■•■■■■■■■•■••■■■■■•■■■■■■■■■■■■a■■■■•■■■■■■»■■■■■■■■■■■»■•■■»■ l/V* W UŽIVAJTE V NAŠIH ZIMSKIH KRASOTAH Ob šlite BLED v zimi: ■ HOTEL TOPLICE, 7 dni din 680, 14 dni din 1.330.—, vse vključeno. S POKLJUKA SPORT-HOTEL. pension din " 85.— do 106. —, vse vključeno. ; HOTEL-PENSION STARKL, BLED, naj-■ boljša oskrba, nizke cene. PENSION POKLJUKA-LOVEC. pension S din 75.— do 85.—, vse vključeno. 5 HOTEL UNION, BLED, dobra postrežba, S nizke cene. ! • BOHINJ, krasno alpsko zimovišče, naj- • lepše prilike za zimski šport. Zamrzlo S |ezero Prvovrstni hoteli. Nizke cene. S sv^—- —— S HOTEL SLAVEC. KRANJSKA GORA. » Vse udobnosti za športnike m Izletnike. Priznana restavracija. — lastnik Zore Leopold. ■ S VELIKA PLANINA. 1558 m. Iz Staho-■ vice 3h iz Črne 2h. Prehrana din 35.— S do 50.—. s POHORJE. 910 -1 522 m Obsežni smuSkl S svet. številni planinski hoteli in domovi, ■ nizke cene HOTEL SV. JANEZ. BOHINJ, smučarski učitelj. Zmerne cene. Stalni DOM NA KOFCAH, 1.400 m. žel. p. Tržič. S Oskrba od din 45.— naprej. Idealni ■ planinski smuški svet. £ SAVINJSKE ALPE — LOGARSKA J DOLINA — GOLTJE — SMREKOVEC S PECA. 1 SMREKOVEC. 1.575 m. Idealni smuški J tereni Koča stalno oskrbovana. Pre- ■ hrana din 30.— dnevno. Dohodi lz Črne, J Šoštanja in Ljubna ob Savinji. Informa- J cije SPD Šoštanj. » • KOČA POD KOPO na Pungartu, 1.377 m. l — celotna oskrba din 40.— do 50.— S dnevno. Krasna lega. Idealna smuka, t Inform SPD Slovenj Gradec. Pojasnila ln prospekti: Tujskoprometna zveza »Putnlk«, Ljubljana, Tujskoprometna zveza »Putnlk«, Maribor tn vse poslovalnice »Putnika«. m+f Kiti Spalna vreča vam je lahko že jutri nujno potrebna! Izpopolnite zato takoj vašo opremo! — IZDELUJEMO SPALNE VREČE POLAR — SENIOR — JUNIOR — PICCOLO za odrasle in mladino. — Nudimo tudi: poljske postelje, krušnjake, nahrbtnike etc. — Priporočamo krasne modele balonskih jopiče v, odlične smuči, Kandahar vezi etc. B. KOLB & PREDALIČ — LJUBLJANA KONGRESNI TRG 4 ! u_ Drevi in jutri obiščite šentjakob- čane, ki bodo ponovil', ob 20.15. zabavno Nuš čevo veseloigro »UJE2« (Udruženje jugosiov. emancipiramh žen). Igra je izvrstno pripravljena in je dosegla pri obeh dosedanjih upr zoritvah izreden uspeh. Občinstvo, ki je obakrat napolnilo dvorano do zadnjega kotička, se je nasmejalo do solz in je nekajkrat pri odprti sceni prekinilo igro z navdušen m aplavzom. Ker je za predstavi veliko zan:manje in je zadnjič mnogo ljudi odšlo brez vstopnic, kupite te že v predprodaji, ki bo danes in jutri od 10. do 12., od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. Veliki pkedpustni ples Sokola II v Kazini 6. januarja ob 20. uri. Vojaški orkester. u— Otvoritev razstave Karle Bulovie- ve. Danes ob 11. bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava del Karle Bulo-viove. Ker je to po desetih letih prvič, da bomo imeli priliko v.deti večjo zbirko njenih del, bo tudi za širšo javnost nadvse zanimiva. Posebej še opozarjamo vse ljubitelje naše likovne umetnosti, da se posebna vabila n so razpošiljala. Otvoritveni govor bo imel dramatik Ivan Mrak, ki bo imel vodstvo tudi jutri v nedeljo. Razstavljena dela bodo pazljivemu obiskovalcu nudila jasen razgled čez vso razvojno pot umetnosti Karle Bulovčeve od 1. 1929 pa do danes. Kirurg-ortoped poni« dr. MINAR Sv. Petra cesta 24. ordinira od sedaj od pol 12. do 5. specialno za kosti, kostolome in kron. revmatizme. u— Strokovni sestanek Jugoslovenskega kirurškega društva, sekcija Ljubljana, bo v torek 9. t. m. v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni. Spored: dr. Kune: Ulcera eruris in simpatektomija, dr. Janez: Ileus, dr. Baje: Kontrerna reakcija simpatekto-mije. Vabljeni vsi zdravniki. „_ Silvestrovanje podoficirjev ljubljan- j ske garnizije. Pravoslavni Silvestrov večer, ki bo v soboto 13. t. m., bodo aktivni podoficirji proslavili z družabnim večerom v sokolskem domu na V.ču. Spored bo izredno pester in zabaven, saj bodo nastopili člani Narodnega gledališča Milan Skr-binšek, Mohorič, operni pevec Rus, konser-vatorišt Lukman in člani viškega Sokola z zabavn mi točkami iz Sokolovega silvestrovanja. Za ples bo skrbela prvovrstna godba. Aktivni podoficirji vljudno vabijo svoje rezervne tovariše, da se Silvestrove-ga večera udeležijo v velikem številu s svojimi druž nami, prav tako pa je vabljena vsa narodna javnost. u— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani je kakor vsako leto za božič obdarovalo z živili, obleko in obutv jo nad 200 ubožcev. Neumorne odbornice so požrtvovalno nabirale prispevke za božičnico v denarju in blaga. Kolo se vsem darovalcem prisrčno zahvaljuje. u— Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru uprizor 6. in 7. t. m. ob pol 16. izvirno fantastično lutkovno igro Jožeta šorna »Jurček na Mar^u« (v 5 dejanjih). Vrši se med stroji inženjerjevega laboratorija, v pusti marsovski pokrajini in marsovski votlini. Komični Marsovci, vsemin-ska raketa in krasne dekorac je bodo očarale vsakogar. Vstopnice dobite lahko v naprej v društveni pisarni na Taboru oba dneva od 11. do 12. Ob isti uri jih lahko naročite telefonično. (—) u— Pri žrebanju srečk Narodne čitalnice v Dravljah 31. decembra so bile izžrebane naslednje številke: 2374, 43, 528, 2564, 3703, 2031, 1695, 1341 2004, 2663, 2930, 2666 2020, 3710, 2328, 3881 446, 2200, 373, 2956, 985, 2471. 3709, 160, 174, 1500, 1549. 3757, 1301, 1698 1147, 752. 3936, 3776, 1182 159, 3954, 460 2456, 2518 2896, 569, 91. 3753, 1390, 2953. 2558, 599 561, 369 in srečka 2900, ki je zadela glavni dobitek: moško kolo! u— Kolo žen zadrugark priredi 10. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice, skiop-t čno predavanje o raku. Predaval bo univerz. profesor in šef primarij dr. Zalokar. Predavanje je namenjeno širši javnosti, zato vsi vljudno vabljeni. Planina Vogel nas vabi Če se peljemo z avtobusom ali s sanmi od Bohinjske Bistrice proti Bohinjskemu jezeru, nas kar naenkrat pozdravi na visoki skali nad južnim bregom jezera majhna, komaj vidna planinska koča, Skalaški dom na Voglu. Tako visoko je, da kar verjeti ne moremo, da je to stavba, ki ima prostora za 30 oseb in še posebno veliko obednico. Tudi od spodaj ne kaže, da bo pogled od koče tako lep, kakor je takrat, ko se oziramo nad celo razpot&gnjeno panoramo alpskih velikanov, ko ogledujemo globoko pod nami ležeče Bohinjsko jezero. smuški tiri: na Spodnji in na Zgomji Vogel, na Orlove glave, na Šijo, Konjsko šr-bino, na razne obmejne vrhove, da Ti pogled drsi doli proti solnčni Goriški. Dostop do Vogla je od hotela Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru in dalje mimo hotela Bellevue in traja dve in pol do tri ure. No-sača dobiš pri Sv. Janezu. Nekaj dni bivanja na Voglu je nekaj dni oddiha in užitka v alpskem svetu. Kogar vlečejo prostrana smučišča, najde terišča po svojem okusu. Od nedolžne livadice za začetnika do | strmih pobočij, da brzina zapira sapo. Ko- Skalaški dom na Voglu stoji na krajnem robu visoke Rjave skale v višini 1540 m. Postavljen je bil, da omogoči smučarjem in turistom dostop v prelepi planinski svet, ki se razprostira okoli planine Vogel. Leži na pravilnem mestu: tam, kjer se neha vzpon, kjer je turistu, prihajajočemu iz doline, potreben odmor in počitek. Postavljen je pa tudi tako daleč na spodnji rob smu;kega terišča, da je smučanje na Voglu prav posebno prijetno: smučaš in smučaš, pa prismučaš prav pred kočo. Smučišča za kočo so prav prostrana. Ne bom dosti imenoval imen, kamor vodijo Dolgčas?!?! V nedeljo 7. t. m. vsi na plesne vaje v sokolski dom Ljubljana — Zg. Šiška! u— Opozarjamo na klavirski koncert Italijanske umetnice Pine Pitinijeve, ki bo odigrala v ponedeljek 8. t. m. v Mali fil-harmonični dvorani izredno zanimiv, bogat klavirski koncertni spored. Pitinijeva je mlada umetnica, ki se je udeležila večih najrazličnejših glasbenih festivalov, tekmovala na njih kot pianistka in prejela večinoma povsod prve nagrade. V svoji domovini je izredno čislana koncertna pianistka, ki zelo pogostokrat nastopa v koncertnih dvoranah. Ponovno poudarjamo, da bo koncert v ponedeljek, 8. t. m. zvečer. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. (—) Planinski ples SPD v četrtek l. februarja 1940 od 20. uri v Ljubljani na Taboru! u— Ob 901etnici svojega strica g. Prana Blažena, nadrevidenta južne železnice v pokoju, daruje za uboge gluhoneme g. Vera Papeževa soproga predsednika diž. sodišča 200 d'n. u— Pevski zb<>r Glasbene Matice (samo mošk: zbor) ima jutri, v nedeOjo, dopoldne Cb 10. v ponedeljek in v torek pa ob 20. važno vajo pod vodstvom ravnatelja Poliča. Neodložljivo zadržani naj to spo-roče o,i!'boru. ženski zbor ima redno vajo v torek 9. t. m. ob 20. Odbor. LEPO DARILO ZA VSAKO PRILIKO je fotoaparat znamke Bnlda s opt. 1:6.3 lepo usnjeno torbico in dvema Isochrom filmoma, katero dobite še vedno za Din 320.— pri: Foto Tourlstu Lojzu šmuc-u L.M BL.JANA — Aleksandrova cesta št. 8, n— Za mestne reveže je daroval neimenovan dobrotnik ob obletnici smrti g. Aloj-z ja Vodnika 100 din. Bratje Tomašič, lastnik4 tvrdke »Oleum«. so za staro cukrarao poslali 500 din, manufakturna trgovina Le-nasi & Gerkman je spet darovala 200 din, g. Bogumil Kofcal. Pražakova ulica 10., je pa poslal 300 din. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v menu podpiranih. Dame Isi gospodje! Priporoča se novo otvorjeni frizerski salon »FRANK« v KresijL Trajna ondulacija ter barvanje las, po konkurenčnih cenah. OGGDDQPanDDaDDDaoaiODDLHJLHJDD u— Občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov bo 20 januarja ob pol 19. uri v prostorih JLTU, v Frančiškanski ulici, štev. 6. v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. sadjarska podružnica š'§ka priredi v torek 9. t. m. ob pol 20. strokovno predavanje v učilnic ljudske šole v Spodnji šiški G. Breceljnik bo predaval o obrezovanju in drugih najnujnejših delih na sadnem vitu. u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču bo imela v soboto 6. t. m. ob 10. dopoldne v ljudski šol, redni letni občni zbor. Vabimo vse člane. u— V posnemanje. G. Fran Blažon, višji revident južne železnice v pokoju je obhajal 901etnico rojstva in 601etnico poroke s soprogo Josip no. Ob tej priliki sta jubilanta darovala: 200 za mestne uboge v cu-krarni, 200 za Dom slepih, 200 za gluhoneme, 200 za Splošno žensko društvo. 200 za Kolo jugoslovenskih sester n 1000 din za uboge občane v Planini pri Rakeku. Skupno 2000 din. u— Koncert g. Slavka Lukmana bo v torek 9. t. m. zvečer v mali dvorani Unio-na. Pred dnevi je prišel iz tujine in prinesel seboj kritike, ki se ugodno izražajo o kvaliteti njegovega glasu. Njegov koncertni program bo pester; obsegal bo njegove najbolj uspele domače pesmi in nekaj opernih arij. Pr prireditvi bo iz prijaznosti sodeloval g. Milan Skrbinšek z nekaterimi recitacijami. elitni ples likovnih umetnikov v soboto 13. t. m. — v vseh prostorih Trgovskega doma. u— Darovi za bolniški sklad Društva slo venskih likovnih umetnikov (VII. izkaz). Od oktobra do konca decembra ie prejelo DSLU za svoj bolniški sklad te-le darove: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 1000 din; po 100 dn: Feljko Berlič v Ljubljani, lekarnar dr. Minarik, v Mariboru, Lojze Strašnik v Mariboru, Bratje Turna v Mostah in Delniška pivovarna Union v Ljubljani; po 50 din: zobni zd:avnk dr. Stane Vrhovec v Celju in tovarna pohištva v št. Vidu Anton Zalokar; po 30 din: zobni zdravnik dr. Alojzij Krautberger v Celju: 10 din: Jernej Fiedler v Mariboru. Društvo se vsem naj skreneje zahvaljuje. u— Družbo, ki je silvestrovala v Sokolskem domu v Šiški in oddala garderobo na številke 45. in 46., prosimo, da preveč izdani žensk: plašč vrne hišniku v Sokolskem domu(Drenikova ulica), ker bo uprava sicer primorana prijaviti zadevo oblastvom. u— Tečaj za damsko pri'»rojev? nje, ki ga priredi kr. banska uprava, se bo pričel 16. t. m. Interesentinje naj se prijavijo pri referatu za pospeševanje obrti, Erjavčeva cesta 12. u— Zamrzle vodovode tali brez razko-pavanja zidu z električnim aparatom čo-kert Avgust, klepar, vodovodni inštalater, Gregorč čeva 5. telefon 24-70. (—) u— Plesna šola na Taboru bo imela svojo zaključno plesno vajo (venžek) v soboto 6. t. m. ob 20. Vabljeni! (—) u— Aretirani slepar. Te dn: je policija aretirala bivšega trgovskega zastapn ka Mirka Mlakarja z Rake pri Krškem. Mlakar je bil že svoj čas zaprt zaradi raznih sleparstev, zadnje čase pa se je spet na nepošten način skušal prebiti skoz; življenje. u— Poškodbam je podlegel. Včeraj smo poročali o žalostnem dogodku, ki se je pripetil v Kokri pr1'. Kranju, kjer je nekdo po pomoti s sekiro napadel 29-letne-ga delavca Jakoiba Potočnika iz Železnikov. Zdravnik ie takoj odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer je Poto*n'k včeraj umrl. Svoje včerajšnje poroč lo moramo popraviti tako, da do prepira in pretepa ni prišlo v gostilni pri Kanonrju, temveč na cesti. Zadnja pot Marice Bartolove Ljubljana, 5. januarja Žalostno so zapeli danes popoldne trnovski zvonovi. Peli so v slovo ene najstarejših slovenskih pesnic in ene izmed prvih pobornic za ženske človečanske pravice pri nas, Marice Bartolove Dasi je blaga pokoj-nica že pred dvema letoma proslavljala svoj sedemdeseti rojstni dan in dasi smo vedeli, da je ves zadnji čas bolehala, je prišla vest o njeni smrti vendarle nepričakovano. In danes popoldne se je iz svojega starega doma, kjer je bila več ali manj skoraj ves čas priklenjena na posteljo, preselila v novi dom, v večnost . Ob 14. so se zbrali pred hišo žalosti številni prijatelji in znanci. Po molitvah je izpregovorila dolgoletna pokojničina prijateljica in sode'avka, ga Mmka Govekar-jeva: »V času, ko slovensko ženstvo ponavlja pol stoletja staro zahtevo po enakopravnosti v človečki družbi, se je poslovila od nas Marica Bartolova. Med odličnimi borci za narodne in kulturne pravice primorskih rojakov je v hiši svojega očeta Nadliška m'adenka Marica vsrkala žar domovinske ljubezni in narodne borbenosti, pripravljena na vsako žrtev. Začutila je v sebi božjo iskro in ob poezijah in leposlovnih delih naših klasikov je začela tudi sama pesniti in pisateljevati. Njeno resno leposlovno del« se je pričelo v Levče-vem »Ljubljanskem Zvonu«, kjer je priobčila celo vrsto črtic, novel in povesti.. Pisateljica in novinarka Marica je kot izvrstna organizatorka stopala vedno bolj v ospredje in postaja g'avna buditeljica narodnega prosvetnega življa med slovenskim ženstvom v Trstu, pa tudi po vsej Sloveniji. Z idealizmom, ki ga je sposobna le globoko nrosvetljena in svoj narod žarko ljubeča žena. je leta 1897. iz nič ustvarila prvi slovenski ženski list »Slovenko«. V njem je kot borbena urednica vzgojila mnogo svojih tovarišic pri delu v odvažne. energične in duhovite pobornice ženskih pravic. Pritegniti na je zna'a v svoj krog tudi mno-/o mo*kih mladih talentov — somišljenikov. Vmes je nizala vrste povesti in slik iz tržaškega predmestja in iz učiteljskega življenja ter jih objavljala v »Edinosti«. »Slovanskem svetu«, »Soči«, »Slovenskem narodu«, »Ljubljanskem Zvonu«, »Zvončku« in pozneje tudi v »Ženskem svetu«. S svojimi članki o Tolstoju, Drstojevskem in drugih ruskih pisateljih pa je vzbujala v m'adih srcih zanimanje in ljubezen do ruskega slovstva in jezika. S svojo široko literarno razgledanostjo pa je opozarjala tudi na vzorna dela v francoskem, italijanskem in nemškem s'ovstvu. Marica Bartolova pa je doživela tudi trde boje: bili so po njej. a tudi ona je znala krepko udariti, saj je bila borbena do kraja. Danes ji priznavajo zasluce tudi nekdanji nasprotniki. Gorje, ki jo je doseglo v letih svetovne vojne, je izčrpalo tudi njeno krepko zdravje. Konec leta 1919. se je z obiteljo preseli'a v Ljubljano. Mn^o hudega je le-ža'o za njo, ona pa je do konca ostala ne-izpremenjena idea^tka. p'amteča rodo-Ijubka »n Slovanka. Toda Marica Barto'ova ni umrla vsa! Osta'a so nam njena de^: spomm na njo bo ostal globoko vk'esan r zgodovin' slovenske kulture, slovenskega '"ovstva in še pofebej v zgodovini stremljenj s'ovenskeke knj?ž-nice bo obsegal poleg ooročil odibora in preglednikov računov tudi izpretmembo pra vil in volitve odbora. a— Špekulacija s petrolejem. Zaradi poman^kania petroleja so se pojavili na deželi špekulanti, ki Fku^.V* prilike Okoristiti sebi na prd Ogisš?-"o se nri kmetih in penra^o l'-ter petroma celo no 12 din. Ker ni Izključena iro*no?t. da se bodo pi;čni primer1' pomnožili, bi kpz^l^ve-rižn!k™m s petrolejem posvetiti primerno pozem ost a— Z?!ogo ukrsv'en:h ser* Isnv so odkrili pri 29-letneim Emestu Hoin'ku. ie bil uslužben v Bemhprdovi steklarni. Vsi. ki so morebiti ku.nili kakšne predmete od "menovr mesti. na i soccoči^o to v sobi 15. predsto-'nsštva mestne policije. a— Ffkord v kp'^'na'u. V nre+ekiem letu je bilo v Mariboru 605 areta^ii in °125 priiav zaradi z.lr-ei^ov in nrPkršknv. Poizvedb je b'Tn 14053. Kaznovanih ie bilo zprndi 3?67 Oseb. 726 1-o'es je bilo ukradenih. Na p"" mariborskega fnžUstva ie b"o v prptrWm letu 2539 prijav, obtožnic pt» je bilo 692. Jz živlleitla na deželi h M a— Akademiki si gradijo svoje okrevališč« na r°h°i ju. Naši akademiki v Mariboru so st. Kakor znano, postavili pri Ribnici na Pohorju svoje planinsko olcre-vališče, namenjeno obmejnim akademikom. Kočo pa bc treba še oprem ti in dokončati. za kar pa so potrebna še denarna sredstva. V ta namen gre tudi čisti dohodek vsakoletnega večera mariborskih akademikov, želeti je, da bi se jim č rn prej posrečilo dograd1 ti leipo in prijetno postojanko pri Ribnici na Pohorju. a— 1745 tujih državljanov je zaposljenih t Mariboru, kakor kaže statistika pol cije. Zaposljeni so pretežno po raznih tvornicah Iz Ptuja j— Napredovanje. Major g. Markovč Mijo, priljubljeni komandant mesta v Ptuju, je napredoval v čin podpolkovn ka Iskreno čestitamo! j— Z AbrE-hamom se je SrcSal g Blaž?k Anton, po prevratu prvi slovenski ptujski župan in vnet kulturni de'avec. Dolgoletnemu naJemu naročniku kličemo: »še na mnoga leta!« j— Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša. da se bodo uporabljali naseldnji znaki za naznanjenje in prestanek nevarnosti ob napadih iz zraka, in sicer bodo znaki preteče nevarnosti: streli na Panorami, tri minute traiairče zvonienie zvonov s prekinitvami in tri minule trajaio-če tuljenje siren s šestimi prekinitvami na minuto. Znaki za prenehanje nevarnosti bodo tri minute trainjoče nenrek:nie-no potrkavanie zvonov, tri minute traia-ioče neprekinjeno tulienje siren Ti znaki večajo razen v primeru voine tudi ob protiletalskih vežbah v mirnem čaru. RovnI-Mno. Ptuj. — Danes predvajamo zadnjikrat film, ki nnm npz^mo prikaz kako je bila kompon?rana najlepša melodija sveta »Tih« noč — sveta noč«. — ■ 7.- 9. januarja Vam nrln^^mo ' cišo opereto iz kmečkega žlvll^nia »Mil i očka fr>»a kondvaf ali »O^"''"*0"! j prepiri ji vcl<' in najnovejše svetovne slike 1 te vsote se je nabrala v domačem kraju, vse diUgo so bili darovi od drugod zlasti iz Maribora. Mladinski zbor je ub:ano zapel dve boStni pesmi, sledile so dekla-macije, nagovor šolskega upravitelja in za zaključek tri narodne pesmi. Zahvala velja vsem, ki so omogočili tako lepo boži finico. Meja ne bo nikoli poizabila, da je po Sloveniji toliko are, ki utripajo zanjo. g— Zadnja pot grofa Thurna, žalostno so zaiklenkali zvonovi na bežiini dan, ko so oznanili, da je umrl znani lastnik grajskih veleposestev grof Douglas Thurn Valsassina. Začela ga je kap. Med piaz-niki so ga kropile množce, ko je l ž:l med smre6'cami .pripravljenimi Ka božč-ni večer, in neštetimi vene'.. Pokojnik je bil splošno priljuh:jen zaradi p: i jasne preprost03ti. Bil je človek pilrode k! ni poanal sovražnica. Vsako leto o Bcžiču je obdaroval premnoge, ki morda sp'oh nikoli niso izvedeli za ime svojega dob.ot-nika. Na zadnji poti je imel številno spremstvo, v sprevod se je uvr3tila tud' gasilska četa in vod lovcev, ki so nesli železno krsto do začasnega, groba. Cerkveni pevski zbor m jeklarniška gedba sta se poslovila, odjeknila je salva zelene bratovščne, v daljavi pa se je oglašal lovsk. rog, ko je zemlja sprejela plemenitega pokojnika. Iz Hrastnika h— Osebna vest. Premeščen je poštni uradnik g. Franc Hr bovšek za upravnika na pešto Trebnje na Dolenjskem. Na njegovo mesto pa pride g. Leopold Kranjc s Prcgerskega. h— Smitna kosa. Zahrbtna jetika je splavila v prerani grob 32 letnega g. Er-nesta Obeimajorja, nameščenca v stekla, ni. Pokopal' so ga ob lepi udeležbi po-gi-obcev in steklarske gcd.be na dolskem pokopališču. Naj v miiu počiva! .Sorodnikom naše sožalje! h— Hrastniški fotoklub pod predsedstvom g. Mirka Grcšcka kemika kemične tovarne se zelo lepo lazvija. V preteklem letu je naraslo štev lo članov že na 54. Pa tudi lepe uspehe je doseglo delo g. Grešaka na razstavi v naši držav, v Osi-jeku in v Debrecmu. Na obeh razstavah je dobil Grefak bronasti medalji. Da, nr.š fotoklub je sedaj najmočnejši fotoklub na deželi. Z^to pa hoče pokazat, svojo agil-nor-t in b'ti v vzgled drugim fotck'ubom tudi v tekočem letu. Zgradil bo namreč letos razstavni paviljon na Pintarje /ili ba-joi-jih, med šentjurčevo restavraejo in letnim kopališčem. Paviljon bo velik 8x 10 m. Obsegal bo razstavno dvorano za ICO slik, klubovo temnico in klubski prostor ter bo zelo mederno zgrajen. V paviljonu namerava fotoklub priredit, vsako leto po eno razstavo. Na razpolago bo pa tudi drugim korp»:ac'ja.m kot razstavni prostor, kar bo za našo industrijsko dolino velikega pcmena. h— Kralj iedu — brezposelni Ignac An-žur Lz Trbovelj se bo v nedeljo ob 10. dopoldne kopal v ledenorr.rzl vedi v jezu p vi stol.lami v Hrastn ku. Da bi brezposelni nekaj zaslužil, vabi obč nstvo. naj si r»ride v nedeljo dopoldne pogledat »kra-lia ledu« iz T:'bo\'clj in mu nekaj daruje! Iz Skorje Loke Na božičnrci Škofjeloškega Kola ju-gosiovensklh s©ster, prirejeni skupno z deško folo, je bilo obdarovanih 83 otrok, ki so prejeli obutev, perilo, obleko, pecivo in sadje. Nagovor na mladino je imel najprej šolsk upravitelj g. Karel Jeretina, potem pa predsednica KJS ga. Ljuba Lendovško-va. ki je na materinsko prijazen način opozorila mladino na njene dolžnosti. Po razdelitvi sta se zahvalila za deško šolo učenec Niko Jesenovec, za deklice Francka Pušarjeva. KJS je obdarovalo tudi odrasle. Razdeljenih je bilo med ubožnejše družine nad 200 kilogramov moke. Kolu gre za plemenito dek> vsa hvala! 61— Vojaške odeje Je ukradel. Kos Janez, delavec, iz Javorij, se je pred dnevi pomud 1 v Muravi pri posest niči Mariji Možinovi in v hiši prenočil. Ko je odšel, so ugotovili, da so izginile z vojaških sank tri odeje n vajeti. Sum je seveda takoj padel na Kosa, ki pa o tatvini ni hotel ničesar vedeti, šele potem ko je zašel v razna protislovja, se je počasi * »odtajal«. V slutnji, da ima morda Kos še kako pregreho nad sPboi, so pog'edali tudi v njegovo stanovanje. Naši so tamkai dva zimska suknjiča, predelana iz voiafkih pelerin, čutarico in pa planinske hlače pumparice. Kos je rekel, da je vse to pošteno kupil, ker je bilo poceni. Ce je vse to res bo dognala pre'skava. Orožniki so ga odvedli v zapore loškega sodišča. Z Jesenic s— Zvočni kino Rad>o bo predvajal v soboto in nedeljo ob 15. in 20. uri zvočni velefilm »Olimpijada 1936«, I. del Festival narodov. Krasen posebej posnet film o berlinski olimpiadi. DoJatki običajni. Sledi »Festival lepote«. (—) trr—ir-i .; ii m n !( ![ !l I! || li II H II A It II B H H n 'i II I1J SOKOLSKO DRUŠTVO ponovi v nedeljo 7. lanttarja ob 8. uri zv. uspelo opereto M VSE ZA SALO". — Pridite! BERIČEVO. D.uitvo kne-kih fantov in deklet priredi \ nedeljo 14. t. m. znano veseloigro »Skopuh«, in sicei s pričetkom ob pol 16. uri v Kmečkem domu v Beriče-vem. Vse pri jate! ie ger in vse tiste, ki se hočejo pošteno razvedriti, k udeležbi vljudno vabimo! BLED Zvočni kino bo predvajal danes in jutri velefilm s severne Aljaske »Leden pekel«. Film je posnet po naravi. Obilen dodatek. (—) KOČEVJE Družba sv Cirila in Metoda obvešča učiteijstvo ki se jt prijavilo za te čaj da bo pričetek v ponedeljek 8. t. m. ob 9. pri Beljanu v dvoran« NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (na praznik) oo 18. in 2015 ter jutri v nedeljo ob 16.. 18. in 2015 glasbeni film: »PESEM REKE«. ( —) RIBNICA. Sokolski zvočn* Kino predvaja danes ob 15.15 m ob 20. in jutri ob 1515 n 20. zvočni tilm »Nesmrtna legi-ia«. Za dedatek kratek film. ROGATEC. V rogaški občini pr dela večina kmetovalcev le toliko živeža, da jim zadostuje kvečjemu do pomladi. Da se pre- živijo do nove letine, morajo iskati zaslužkov. Delavc. pa ostanejo baš sredi z.me večkrat brez posla in zas užka. Otroci p:vih in drugih so slabo h: anjeni in še po-manjkljiveje oblečeni. Krajevna protituber-kulozna liga je razdelila v decembru iz svoj h sre_stev 4.500 dinarjev tukajšnjim šolam za nabavo mleka in kruha najsa-botnejšim šolarjem. Da bo omogočeno redno posečanje šole v zimi tudi najsi ^omaš-nejšlm so pa pokrenile tukajšnje štiri šole v sodelovanju z drugimi lokaln mi faktorji nabiialno akcijo za zimsko pomoč revnim šolarjem v občini Rogatcu. Akcija je dosegla prav lep uspeh, in sicer 7.192 dinarjev v gotov ni ter nad 3.000 dinarjev v blagu. Nabranih prispevkov so bili v prvi vrsti deležni šolarji najrevnejših predelov pri Sv. Roku in v Donački gor., pa tudi pri Sv. Florijanu in v Rogatcu samem. Prejeli so čevlje, obleko in toplo perilo, kar jim je bilo razdeljeno na javnih boži-čn cah. Akcijski odbor se zahvaljuje vsem dobrot-n kerm. ki so prispevali za zimsko pomoč; tako Ciiil-Metodov družbi, banski upravi, senatu kraljevine Jugoslavije, knezoekofu dr. Ivanu Tomaž'ču, steklarni v Straži pri Rogatcu. zdravil!šču v Rogaški Slatini, hran lnici in Čitalnici v Rogatcu, številnim tvrdkam in osebam v Celju Mariboru, Ljubljani in drugod ter domačinom. SEVNICA Zvočni kino bo predvaja! danes in jutri biser če;ke filmske produkcije g'asbeni velefilm »Kadar gosli jokajo« po romanu K. Čapka z godbo Dvofaka in Smetane. (—) TRŽIČ. Kino bo predvajal v soboto in nedeljo ob pol 16 ob 18. in 20. uri toliko zaželeni fiim »Snegulčica« in 2 tedni-ka. (-) Sokol Srkol Ljubijana-Stške bo imel redni občni zbor 21 t. m. ob pol 21. v dvorani Sokolskega doma. Članski sestanek za sestavo kandidatne liste bo 14. t. m. ob 21. isto-tam. Uradno popravljanje volilnih imenikov Po zakonu o volilnih imenikih morajo vsa županstva in mestna poglavarstva v mescu januarju uradno popraviti stalne volilne imenike. Volilno pravico imajo vsi moški državljani kraljevine Jugoslavije, ki so dovršili 21 leto starosti ln vsaj že eno leto bivajo v občini. Le za državne uslužbence enoletno bivanje ni potrebno, volijo pa državni uslužbenci tam, kjer je njihov službeni sedež. Županstva in mestna poglavarstva morajo popraviti volilne imenike po uradni dolžnosti na osnovi vseh sprememb, ki so jim znane. Vendar naj se vsi. ki imajo volilno pravico ali so si jo na novo pridobili ln v imenikih še niso vpisani, tudi sami zglasijo na županstvih ali mestnih pogla-varstvih ter zahtevajo svoj vpis. Ravnotako lahko v tem času zahteva popravek vsakdo. ki je v volilnem imeniku v kateremkoli pogledu (glede imena, poklica, naziva itd.) napačno vpisan. SOBOTA 13. JA\DARDA lirtflL V POČASTITI* tO]. ON t NlVd.HUUICE MARUŠ ftUBtCUO tOKOUK* BHUiTVAVMAMtOM » v JIH VUKTMIH JOim Mraz popušča. Včerajšnja minimalna temperatura je bila —11.4. Za mariborski okoliš predvidevajo opazovanja tezen-ske meteorološke postaje pretežno oblačno vreme, na planinah še zmerom sneg. a— Avtobusna proga Maribor — Ptuj. Danes začne mestni avtobusni promet obratovati na progi Maribor—Ptuj po temu voznem redu: Odhod iz Maribora, G^vni trg. dnevno ob 6.45,13 in 18.30, iz Ptuja pa ob 6.35 11.35 in 18.30. Končna postaja v Ptuju je pred mestnim magistratom. a— Zmerom več radijskih aparatov je v Mar boru. V 1. 1939. je bilo registriranih pri mariborski pošti 3411 radijskih aparatov, 1. 1937. 2728. 1. 1936. 2340. leta 1935. pa 2057. Leta 1934. je bilo registriranih 1728 radijskih aparatov. a— CJanOm jezdnega odseka. Danes v soboto bomo -»delovali pri badnjaškem sprevodu. Zbor ob 12.30 v artilerijski vojašnici. Ne pozabite prinesti sedla. a_ 610 nezakonskih otrok se je rodilo v preteklem letu na področju mariborskega sreskega sodišča, število nezakonskih otrok je bilo večje v srezu Maribor desni breg kakor v srezu Maribor levi breg, v koliikor se pač njuno področje sklada z mariborskim sreskim sodiščem. I eta 1938 •je bilo 565 nezakonskih otrok, tako da je niih število naraslo v preteklem letu za 45. Tud število ločitev je naraslo napram letu 1938, ko je bilo skupno na tem po- j—Zvočni k'no bo pre-dvaial v sobot"> 6 t. m. češki film borcev zn n.«v/-bnienie domovine Izgubljena patru!ia. V ^'avni vlo^i Stepanek. V nedeljo 7. t. m. D^mon va^i. slovaška drama z najboljšimi če'k'mi igralci. Predstave bodo oba dneva ob V2I6., 7« 10. in 7s21. uri. (—) Iz Kranja oJite dni iz da eno največjih zgodovinskih del svetovnega slovstva, grandlozno delo velikega francoskega pisatelja MAUROIS A Zaključek »VINSKEGA SEJMA« v NAR. DOMU Brez vstopnine! Znižane cene! ANGLIJ Iz Laškega 1— Lovsko-piaiiinska ploditev v Laškem. Naši planinci in lovci bodo imeli svu-jo običajno letno prireditev 20. t. m. v Sokolskem domu v Laškem z obilnim sporedom. Sodeloval bo oddelek vojaške godbe iz Celja. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo novega planinskega doma na šmohorju, delno pa za Zeleni križ. Vabi se občinstvo k obilni udeležbi. Sosedna društva pa prosimo, naj bi se na to prireditev ozirala in ne prirejala svojih veselic na isti dan. Na svidenje v Laškem v soboto 20. t. m. Iz G uš tanj a g— Novo podjetje Ant.&nit. Ustanovila se je družba z izdelovanjem ln pioda-jo važnega domačega izuma ki je bil patentiran doma .n na tujem ter je bil uspešno preizkušen v Paiizu. Neki naš domačin, p-eprost delavec, je izumil sredstvo proti ognju. Zmes je sestavljena iz naravnih snovi. Imenuje se antign t in se uporablja v tekočem stanju kot naplesk za les in lepenko. Antignit je odporen proti temperaturi do 800° C, obenem pa izvrstno sredstvo proti lesnim zaje alcem in skoraj proti vsem kislinam. Uporablja se v vseh suhih prostorih, na ladjah, letalih, v tekstilnih in celuloznih tovarnah, papirnicah in na lesenih stavbah vseh vrst. Večletni pozkusl in napori so privedli do ustanovitve delniške družbe. Tovarna je že začela proizvajati sredstvo, ki bo koristno za obče narodno gospodarstvo. g— Prisrčna božičn'ca v obmejnem trgu. V gužtanjskem Sokolskem domu je j b la krasno uspela božičnica. Okoli božičnega drevesca so bile naložene po mizah tople obleke, volneno perilo in obutev za 176 delavsk!h fantkov ln deklic. Darovi so bili vredni okoli 8.000 din. Le četrtina Andre Maurois, s'avno Ime v sodobni francoski književnosti, je v »Zgodovini Anglije« sijujno rešii dvojno nalogo: obdelal je predmet tako, da bralec jasno vidi glavne vodilne niti ln snovanje velikih gonilnih sli, povdaril je, kar je bistvenega, hkratu pa ni prezrl momentov, ki dajejo zgodovinskemu dogajanju relief; na drugi strani pa Je podal vse ogromno ln impozantno snov ob vsej stvarnosti tako pesniško živo, da smemo imenovati to knjigo roman angleške zgodovine. ki ne naslaja samo razvajenca, ampak se na stežaj odpira tudi preprostemu bralcu. Višek dosega ta veliki tvcrcc in obenem največji občudovalec angleškega naroda tam, kjer modelira poedince in njih usodo. Nedosežni so njegovi portreti brezdušnih kraljev lz dobe velikega Shakespeareja, dovršeni so portreti Henrika VIII., Elizabete, Walpola ln velikih tvorcev angleške politične moči kot n. pr. portreti obeh Pittov, Cronuveila, Disrae ija, Gladstoneja. da omenjamo samo nekaj najznačilnejših. Mojstrovine zase so nadalje čudoviti opisi posameznih dob z vsemi značilnostmi, miljeji in miselnostmi. Knjigo nemlnijlve vrednosti, ki jo ne more pogrešati noben misleč človek, prinaša založnica tudi v prevodu, ki je vreden izvirnika in ki ga je oskrbel prvak slovenskih prevajalcev, pisatelj VLADIMIR LEVSTIK. Maurois je s tem veličastnim delom odkril zgodovino neprestanih uspehov in razvoja naroda, katerega kvalitete brezpogojno zaslužijo naklonjenost in simpatije taka avtorja samega, kakor tudi čitatelja. Naročite po priloženi naročilnici v zaprti kuverti knjigo takoj, kajti samo do 20. ianuarja velja izjemna cena in sicer za knjigo vezano v platno Din 150.—, za knjigo vezano v pol usnje Din 180.—. Po tem terminu bo knjiga znatno dražja. Delo bo obsegalo preko 500 strani in bo okusno opremljeno. Pomnite, zgoraj omeniena ceiia velja samo do 20. januarja letošnjega leta. Naročnino lahko plačate v mesečnih obrokih po Din 30.—. Tu odrežlte „NAŠI ZALOŽBI" — Ljubljana, Gregorčičeva nI. 15. Naročnino v znesku Din Podpisani naročam nepreklicno knjigo Maurois: ZGODOVINA ANGLIJE poravnam takoj po prejemu, v mesečnih obrokih po ................., počena z 1940. TOČEN NASLOV:______________________________________ Knjigo želim vezano v platno, v pol usnje. Nezaželeno črtajte! V'*v r > ' escrScrodle M (n)a(?®gfl(U) feeOd Kranjska gora — središče naše smučarije V kraljestva medvedov Kranjska gora. 4. Januarja Z začetkom letošnje zimske sezone so Kranjskogorci zelo zadovoljni. Preko božičnih praznikov je bila Kranjska gora do zadnjega kcrtička zasedena in, lahko poudarimo, s prav dobrimi gosti, ki so prispeli po večini s Hrvatskega, deloma tudi iz Sr-bJutru«, zajci tako zatrti, da so si imenitni lovci morali zajčka kupiti za večerjo. To se je zgodilo prav takrat, ko je na Gorenjskem, zlasti nedaleč od Ljubljane po 10 lovcev ustrelilo na enem lovu po 20 do 30 zajcev. Tudi 3rniadi je zadnja leta precej pogi-nlio. Za največjega škodljivca v srnjem ro- j du so lovci v zadnjih dneh smatrali nosne- i ga. obada. Nosni obad brenči v vročih poletnih dnevih srniadi okoli glav. Pri tem izloča pri zadku svoje drobne ličinke. Te se i naše največje zgrajeno smučišče, ki daje možnosti za smuške priredive največjega sloga. Kranjskogorci pa imajo še prav lepe načrte za bodočnost in to bi bila prvenstveno vzpenjača, izpeljana preko smučišča na Budinekov rovt, čc ne še višje. Na grobo preračunano bi jih stala ta naprava kakega po/ milijončka Treba bo vsestranskega razumevanja, da se kaj takega uresniči. Po več sto navdušenih smučarjev preizkuša svoje zmožnosti na obsežnem prostoru, kjer so tudi na razpolago priznani naši smuški učitelji. Pa tudi drugih zabav tu ne manjka. Skrbne mamice se sankajo s svojimi malčki, ki še niso godni za dilce, na Zoretovem vrtu pa lahko občuduješ vitke linije. k; drse v elegantnih lokih po stekleno gladkem ledu. Nešteto smučin vodi do bližnjih izletnih točk in to na Vršič, v Podkoren in na Poljano, v Krnico in drugam. / » Ko zagore na mrzlem nebu drobne zvezdice, se ob zvokih veselih poskočnic razvije v toplih sobanah zabava in parčki se za\Tte po gladkem parketu. Vse se veseli naslednjega dne, ki obeta še mnogo več užitkov. Pridite na kratek oddih, Kranjska gora vas vabil primejo srnjinega gobčka, zlezejo nato v nosnico in še dalje v grlo. Tu se hranijo in rastejo, čim večje so, tem bolj trpi napadena srnjad, ki hudo kaži j a in se zelo muči. Šibki komadi poginejo. Dočim so pred nekaj leti še mislili, da večina po nosnem obadu napadene divjadi pogine, se je slednjič izkazalo, da stvar ni tako huda. Nekateri lovci so izkoriščali to bolezen za pretvezo, da so lahko poljubno pobijali srnjad. Nekdo je napisal v »Lovcu« pred leti, da je najboljše sredstvo proti nosnemu obadu, če obolele srne preganjamo s psi, potem močno hropejo in izkašljajo nevarne ličinke. Večina lovcev smatra to sredstvo za neprimerno, saj vedo, da bi se srnjad gibala že sama, če bi ji to kaj pomagalo, razen tega pa je spehana divjad oslabljena in lahko še prej podleže. Za tako zdravljenje srnjadi kaj dobro služijo brakade, na katerih pade poleg obolelih še več zdravih srn. Nevarnejši kakor nosni obad so srnjadi razni želodčni, pljučni in črevesni črvi, za-jedalci, ki so se zadnja leta močno pojavili. Kako zelo so rodovitni, dokazuje dejstvo, da poleže samica črva »str. filaria« po S00.C00 jajčec. Ta in iz n;:ih razvite ličinke pa ne prehajajo od srce na smo, marveč se najprej razvijajo, ko jih bolna srnjad izkašlja, v močvirnati zemlji, v vodnih in močvirnih polžih. Od tod pridejo v srnjad J spet s hrano ali pijačo. Nevarna bolezen I srnjadi je tudi driska. Na njej *boH srnjad vedno po hudi zimi, ko pride sestradana na zelene trate, polne mlade trave ln pomladnega žefrana. če se tega najč, zboli ln pogine. V tekočem letu ni bilo slišati posebnih pritožb o poginuli srnjadi. Kakor vsaj za enkrat kaže, se srnjad pri nas popravlja, posebno odkar je za revirje določen odstrel. Le v nekaterih loviščih se že čujejo pritožbe zaradi nelovsklh postopkov. Posebno pozornost so zadnja leta pri na« povzročile bolezni pri gamsih. Konec koncev se je Izkazalo, da ni bilo nič posebno nevarnega. Bila je največja nevarnost prav v tem, kakor pri nosnem obadu, da bi bil namreč odstrel večji kakor Je treba. Tega pa ni bilo po zaslugi lovcev, ki lepo gojijo divjad, kakor tudi po zaslugi strokovnjakov, veterinarjev, ki so bolezen pravočasno ugotovili. Takrat, ko so Sla na dražbo razna gamsova lovišča, se je razširila govorica, da imajo gamsi v naših planinah garje. Ta najbolj nevarna gamsova bolezen, ki je uničila že na tisoče gamsov v planinah bivše Avstrije in ki se sploh drugače ne da omejiti kakor z odstrelom bolne In sumljive divjadi, se je — tako so pripovedovali — preselila k nam s Koroškega. Se proden je bilo ugotovljeno, na čem je bolehal oni gams, ki je bil ustreljen 10. decembra 1937 v Med jem dolu v lovišču KTD, Je že bilo objavljeno, da Imajo gamsi garje ln da bo treba vse sumljive ln obolele gamse postrelitl. Toda preden se je pričelo pobijanje, so veterinarji točno preiskali zadevo in ugotovili pri nas in v inozemstvu, da ustreljeni gams ni imel garij, marveč navaden izpuščaj. Tudi dva nadaljnja ustreljena sumljiva gamsa v bPžlnl Begunj ln v Kokri sta imela le llšaj, odnosno le manj nalezljive garje. Lani ni bilo nič posebnega slišati o boleznih gamsovega rodu. Letos pa so se začele razširjati vesti, da so v Karavankah oboleli gamsi na slinavki in parkljevki. Povod je bil pač ta, da je bila omenjena bolezen močno razširjena med goved jo in je prehajala celo na ovce po planinskih pašniluh v Karavankah. Ker pa ni neben lovec opazil čez poletje obolelih gamsov, je govorica kmalu ponehala. Nepričakovano pa se je zadeva obrnila drugače. Kakor je bilo objavljeno v »Jutru«, je bil g. Ko-man iz Radovljice opazil na Stolu gamsovo kozo, ki je težlco hodila, zato jo je ustrelil. Ugotovil je, da je bolehala na parkljevki. Nekateri strokovnjaki so bili precej začudeni. Bolezen pa je bila očitna, ker so bili parldji ob nogi ognojenl in krvavL V tej zadevi čitamo zelo zanimivo razpravo izpod peresa dr. V. Koblerja v »Neue Ziircher Zeitung«. Dr. Kobler omenja, da je v očuvanlh švicarskih loviščih — in sicer v bližini St. Galler Oberland — zbolelo mnogo gamsov. Našli so mrtvih 55 kozličkov in kožic, nekaj starejših koz in celo nekaj krepkih samcev. Obolela je tudi neka košuta. Ker je prevladovalo mnenje, da gamsi ne nalezejo parkljevke ln slinavke, se je že jela širiti domneva, da imajo gamsi nevarne garje ln da je treba sumljivo divjad postrelitl. Preden pa je do tega prišlo, so poginule gamse pregledali veterinarji ln ugotovili v nekaterih primerih črevesne in pljučne črve, večina gamsov pa je poginila za slinavko in parkljevko, ki jo je med gamse zanesla okužena drobnica. Nastalo je vprašanje, zakaj pa prejšnja leta, ko je bilo v planinah tudi na slinavki in parkljevki obolelo govedo, niso nalezli te bolezni drobnica in gamsi. To pojasnjujejo na tale način: prejšnji bacili so bili slabejši. Nevarne bacile so prinesle šele pred dvema letoma velike črede ovac lz Alžirja v Francijo. Od tod se Je huda bolezen razširila na Nizozemsko, Belgijo, Nemčijo ln slednjič v Švico. Naposled so ti bacili prišli tudi v naše planine. V Jugoslavijo so zanesli v zadnjih letih parkljevko in slinavko tudi iz Azije in sicer preko Rumunske. Tudi ta bacil je baje zelo nevaren. Najhujše je omenjena bolezen razsajala v Jugoslaviji v letih 1937 ln 1938. Pri nas je bilo v tekočem letu največ bolne živine, vendar je ni dosti poginilo. Tudi pri divjadi je znan samo oni primer s Stola. Zdaj ob koncu leta 1939 pa trdijo strokovnjaki, da je parkljevka In slinavka izvzerrši nekaj okrajev na Hrvatskem, že čisto zatrta in tako torej tudi ne bo potrebno pobijati našo nailepšo planinsko divjad. V ostalem je v planinah najboljši živino-zdravnik trda zima. ki uniči, kar je boleh-nega in zatre tudi bacile. —s. Ljubimo pr'ir&9 — brez hrupne ljubezni! Dolenjska stran se ponaša s prelepim gozdnato bogatim gričevjem, med katerim zlasti prednjači kočevsko hribovje s svojim znamenitim Rogom. Tu je bila do nedavnega časa velika parna žaga kneza Auer-sperga, kjer so se zdelovali razni lesni produkti, ki so se od tu izvažali v razne kraje in tudi prekomorske dežele. Na žagi je hilo zaposleno vel ko število delavcev, ki so si tu služili svoj kruh pa tudi vozniki so imeli tu lep zaslužek. Danes sicer še stoje tu vsa poslopja prazna, ki služijo sem in tja gozdnim delavcem, ki po-d rajo mogočna debla in voznikom, ki jih iz raznih predelov obširnih gozdov vlačijo »šlajsajo« na gotova mesta, od koder jih potem vozijo na najbiižnjo žago v Podste-nicah. SIcer pa je v tem gozdnem prostranstvu kraljestvo medveda, ki mu je tu stalno bivališče. Medved už va lovsko zaščito In Je tako varen pred lovci. Dasi je sedaj zima, torej čas, v katerem medved počiva v svojem brlogu, vendar se sem ln tja prikaže, da pogleda malo po svetu in da si poišče potrebne hrane. Njegovi čuvarji — gozdarji ln lovci, ki imajo v posameznih gozdnih revirjih svoja udobna gozdna prebivališča, j poskrbe s konjsko mrhovino, da medvedje j tudi ▼ zmskem času, ko ni nikjer dobiti ničesar za pod zob, ne trpe prevelike lakote. Na takih izprehodih ga tu ln tam srečajo tudi gozdni delavci, ki so takemu srečanju že privajeni m tudi kosmatincu niso posebno ugodni, zato se rajši mrmraje ognje in se pomakne v goščavo, kjer ga v njegovem kraljestvu nihče ne moti I OpasnejSa bi utegnila biti le medvedka, . kadar čuva mlaJiče za katere sc kol do-1 bra in skrbna mati zelo boji. Zaščiteni medvedi, nad katerimi pazno čuje gozuar-jevo in lovčevo oko, uživajo tu popolno svobodo gibanja, ie v gotovem času je na vrsti lov na medvede, ki jih gozdarji za vsak primer varnosti gotovo štev lo po-strele. Lov na medvede je vedno posebnost. V kraljestvu medveda je tudi domovina divjih prašičev, ki niso posebno liaželjena divjačina in ne uživajo posebne zašč te, ker povzročajo precejšnjo škodo zlasti na polju. Zato jih neusmiljeno preganjajo in vsaJc prašič, ki pride na strel, plača svojo predrznost z življenjem. V preteklem tednu so lovci tod ustrel li tri divje prašiče. Tudi jeleni so se za plodili tod okoli in uživajo še posebno za&iito. Da ne bi trpo-li pozimi lakote, j h krmijo s kostanjem. Ker pa jeleni tudi radi zaidejo v bližnja lovišča, kjer jim preti nevarnost, da jih lovci, k, jim ni tolikanj do zaičite redite živali, ne postrele, si kaj radi čuvarji redke divjačine prisvoje ves lov. V našem kraljestvu mc-dveda Jo baje »O-daj trinajst medvedov in sedem Jelenov. Povsem razumljivo j« da tudi druge ljubke d.vjačine ne manjka. Tudi divji petelini in divje kokoši niso tu redka prikazen ki jih gozdni delavci pri svojem delu večkrat opazijo, ko letajo precej nizko iz kraja r kraj. Tako Je tu, daleč od iunmega sveta, v zat šju gozdnih velikanov, tudi pozimi pestro življenje, ki r&zvedruje delavca prt težkem delu in mu kraj&a čas, da hitreje teko dnevi. B^Iaziii mm divjadi ft&femajo Vse padavine imajo svoj izvor v vodnih hlapih (parah), to je v vodi, ki se razprostira v plinastem stanju v našem ozračju. Tekoča voda morij izhlapeva ogromne množine vode in vetrovi odnašajo to izhlapelo vodo v vse smeri. Ko dospejo hlapi v hladnejše predele, se pretvorijo nazaj v tekočo vodo ali celo takoj v trdno v oblake. meglo, roso, slano in ivje. Zanimivo je dejstvo, da se oblaki kot nositelii padavin razvijajo navadno v višinah nad 3000 m in da so sestavljeni iz snežnih kristalov in kapljic. Celo poletni dež ima skoraj vedno svoj izvor v takih snežnih oblakih v višinah okoli 4000 m, kjer znašajo preko celega leta nizke temperature pod ničlo. Omenjeni padavinski oblaki se razumljivo moreio razviti le tedaj, kadar je v ozračju dovolj vlage m nam morejo prinesti sneg, če imamo v višinah kakor tudi v nižinah nrimerno nizke temperature. Zato si skušaimo odgovoriti na vprašanje, kdaj se pojavita oba pogoj? združeno. L Vlažne zračne mase lz toplih morskih predelov privabljajo k sebi barometrske denresije. Imenovane tudi ciklone, ki se nahajajo na severu naših kraiev bodisi blizu ali daleč, celo nad Anglijo in še severneje. Da vlečejo ciklone vase zrak, je razumljivo. če unoštevamo, da so to področja z maMšo erost.oto zraka, kakor jo Ima zrak v slihovlh okolicah. Ta vlažni zrak se premika tako preko naših pokrajin, polni ozračje z vlago ln ga segreva. Bodi še omenjeno, da Ima vpliv na premikajo« se zrak proti središču ciklone tudi vrtenje zemlje. Vpliv je precejšen in sili zračne mase. da se odklonijo pri svojem prodiranju T desno stran ter se nor-,kaio no sn',. talni poti v najredkejši dele ciklone. Pri j nas ta pojav redno opazujemo, če se baro-metrska depresija nahaja na primer točno na severu, se kljub temu premikajo oblaki proti severovzhodu ali celo čisto proti vzhodu. Na severu ležeče depresije povzročajo torej vlažne in tople vetrove iz jugozahodnih smeri (široko), ki pozimi drže temperaturo nad 0° C, s tem onemogočajo snežne padavine in tope mogoče že prejšnje dni zapadli snee. Kakor ie torej jue pa se premiValo nreVo nnSih krajev in ohla.iaio ozračje, če je depresija — obratno kakor popreje — na iufru: navadno je nad severno Italijo. K^r nihajo ti vetrovi iz severnih kontinentalnih predelov, so suhi in mr-di. izsuše ozračje in nam namesto snega dajo hladne, jasne dni. Od tod je razvidno, da mora biti vremenska situacija za snežne padavine nekie vmes. NTizanlmivejša ln pri nas najčešča je sledeča: Na jugu se razprostira slah« depresija, na severu pa močnejša. Zaradi inžno ležeče depresije pihajo pri nas v nižjih, zračnih plasteh hladni severni vetrovi (prav za prav zaradi vrtenia zemlje iz severovzhodnih smeri), v višinah pa prodira v središče depre«'le na severu relativno topel zrak iz morskih predelov, zato torej vlažen In zaradi primernih višin tudi zadosti hladen. Vlaga, ki jo nosi višinski veter s seboj, se zgrošča v oblake, ki nam morejo prinesti obilo snežnih padavin. Jugozahodni k prodira zato v višinah, ker je topel zrak lažji od hladnega. Pomanip opisnih lastnosti teh treh vremenskih situacij (to so: 1) depresija na severu, 2) depresija na jugu ln 3) slabotna depresija na jugu in močnejša na severu), je za razumevanje raznih vremenskih pojavov, ki jih imamo priliko opazovati, pozimi, zelo koristno. Oglejmo si glavne zimske vremenske pojave, ki nam cbenern omogočajo ugotoviti splošao vremensko situacijo in približno vremensko napoved. n. Vzemimo prvi primer: Nekaj dni zaporedoma imamo hladno vreme, jasno ali z jutrnjo meglo. Slednjič se pojavijo v višini 2000 m ali več slabi oblački, ki se tižče drug drugega in vmes se vidi s'abo jasno nebo. Poznamo jih kot ovčice in jih povzroči topel južni veter, ki je pričel malo pred njih nastopom pihati v onih višinah ln še višja. Da jih res povzroči topel vlažen veter spoznamo lz lastnosti, da se pri mešanju vlažnega toplega zrak s spodnjim hladnim nekaj vodnih par kondenzira v rr.eplo — v omenjene oblake. Tako nam meglene ovčice naznanjajo poslabšanje vrsmena, to je verjetno padavine ln zvišanje temperature. Druert primer: Pri nekoliko stopinjah pod 0° C, ko pihajo pri tleh močnejši vzhodni vetrovi, začne snežiti če se sn°-j ženje ojači. lahko zanesljivo trdimo, da : črpa nastajajoči sneg svojo vlago lz rela-; tivno toplih zračnih mas. ki se premikalo od jugozahoda nad spodaj ležečimi mrzlimi zračnimi plartml ter sililo v razredčen zrak depresije na severu, če se depresija na severu močno ojači in s tem ona na jugu — ki povzroča vzhodne vetrove pri tleh ln v nižjih legah — oslabi, lahko dočakamo v najkrajšem času temeljit vremenski preobrat. Se vedno pri nizki temperaturi pod 0° C začne namreč padati zmrzel dež. ki obda vse njemu Izpostavljene stvari sča-snmn t 'edono' skorjo, na tleh se stvori poledica ln spočetka t vUinah prodirajoči Jugozahodni veter se lahko preseli tudi v nižine in s tem še bolj pokvari zimsko sliko. Jugozahodni vetrovi pihajo ob takem vremenu v višinah nad 1500 m in plast v kateri je temperatura višja od 0° C, se navadno razprostira okoli višine 2000 m. Ker je izvor padavin v snežnih oblakih in sicer kot uvodoma omenjeno v višinah nad 3000 m torej v višinah nad toplo plastjo, se pa-daječe snežinke v tej plasti stope v dež, ki ▼ nižinah pod vplivom mrzlih vzhodnih odn. severovzhodnih vetrov zmrzne in pade kot zmrzel dež na tla. Ta topla zračna nlast, razprostirajoča se v višinah okoli 2000 m, je v gorskih predelih (pri nas: na Gorenjskem) hladnejša in leži nekaj 100 metrov više. Više leži zato, ker se mora zrak vzpenjati preko visoko ležečih predelov. S tem pa, da leži više. je tudi hladnejša, saj je znano, da se zrak pri dviganju ohlaja ln to za 1° C, če se dvigne za 100 m. Tako po Clorenjskem če-sto sneži ko pada v Ljubljani ln drugod pri nizki temperaturi zmrzel dež. Tega povzročajo vedno v višinah pihajoči topil vetrovi lz južnih smeri in je torej dober znanilec juga, ki pa seveda nI treba, da vedno prodre čisto v nižine. Važno z* smučarja je torej, da v€, da močno snežen ie ob vzhodnem vremenu lahko v kratkem pokvari še tako lepo zimsko sliko In da obda snesr tudi v srednje visokih planinah trda ledena skorja Snežne razmere se pa ne pokvarijo, Ce se depresija na jugu ojači ln če ona na severu oslabi, tako da sledijo po snežnem vremenu mrzli vzhodni dnevi ln pozneje brezvetrje. Tretji primer: Ce se preseli severna depresija na vzhod, lzpremene Jugozahodni vetrovi svojo smer ln začno polagoma pihati iz zahoda In severozahoda, pihati začno torej Iz hladnejših predelov k nam lz Atlantskega oceana, so zato dosti hladni ln vlažni ter nam prineso lep suh sneg s lepo višjo oblačnostjo ln po oslabitvi depresije hladno jasno oziroma megleno vreme. Četrti primer: Če pihajo pri nas prt de-ževnem vremenu jugozahodni vetrovi pri tleh ali samo v višinah, odnašajo ti s seboj dosti zraka, tako da se ob takih prilikah navadno pojavi pri nas ali še južneje baro-metrska depresija. Zato začno pihati pri tleh hladni severovzhodni vetrovi, ohlade ozračje in dež se izpremeni v sneg. če se moč vzhodnika — burje močno stopnjuje, kmalu jug oslabi tudi v višinah in ozračje se izsuši in močno ohladi, če vpad zračnih mas iz vzhoda ni premočan, tako da v višinah še naprej prevladuje jug, se lahko snežna odeja močno zdebeli, nakar šele slede mrzli jasni dnevi z dobrim suhim snegom. Kakor je lz tega razvidno, lahko z opazovanjem vremena skoraj točno ugotovimo širše vremensko stanje, nri če^er na težko določiti razvoj depresij in katera od niih ima na naše vreme večji vpliv. Zelo dober prinomoček le s^ve^a b^rom^ter. ki pove sledeče: 1) če barometer pada, Imajo premoč topli vetrovi, in 2) če se d"i<3ra, so hladni vetrovi v premoči, če torej pri vzhodnem vetru močno sneži ln nri tem tudi barometer pada, ie nevarnost velika, da se bo sneg izpremenil v zmrzel dež ln da se bo začelo orrač^e sPTcvati Padanje barometra namreč pove, da so južni vetrovi v višinah močni ln da tam še naprej segrevajo ozračje. Ob zaključku naj bo še omenjeno, da nred^avljajo navedeni primeri le najznačilnejše vremenske pojave, ki so v zvezi s dobrimi snežnimi razmerami pri nas. Ker so pa pota ciklon med seboj zelo različna to ker se tudi mod ciklon med seboj zelo razlikujejo, 1e razumljivo, da Imamo priliko opazovati Se drugačne vremenske poteke, ki pa so v bistvu vendarle podobni ka»-kemu Izmed opisanih. MarUaa Ctodat , „ V-v y » 7 VV"7~V V v V "V V v » *' Pot grozeie smrti do Teherana Kakor že tega in onega Slovenca, je tudi mene povedla pot proti vzhodu, v Azijo. Potovanje, ki ga svoj živ dan ne pozabim. Bilo je lepega pomladnega dne 23. marca 1933, ko sem zapustil Carigrad in z njim marsikatero grenko preizkušnjo. Vkrcal sem se bil na star turški parnik, ki opravlja poštno službo ob turški obali Črnega morja Po večurnem pripravljanju odrinemo šele uro pred polnočjo. Bolj in bolj se gubi za nami v noč prirodni kras stare bizantinske prestolnice. Po dveurnem potovanju prispemo na kraj Bospora, da vstopimo v Črno morje. Turška financa ustavi parnik in nas noče pustiti dalje zaradi silnega viharja, ki spet enkrat besni po Črnem morju. Po večurnem pristanku se naš kapitan vendarle odloči za odhod. Spati ni bilo mogoče Ko se zdani, pogledam skozi okence in vidim, kolikšni valovi se srdito bijejo ob našo staro orehkovo lupino. Kljub vsemu pa se barka krepko drži sredi njih. Zdaj pa zdaj buti velik val čez krov in vselej pomislim: zdajle morda gremo na morsko dno. Ali za čudo je parnik valove premagal. Potovali in rinili smo dalje, seveda le z brzino štirih do šestih milj na uro Za nami so ostajala prikupna obrežna mesta. Morje se je polagoma za sroznanje umirilo Vendar nam je še vso pot grozilo s temnimi valovi Po petdnevnem burnem jadranju, ki so bili dolgi kakor pet večnosti, prispemo slednjič pred staro obrežno mesto Erabison. Z veliko težavo se izkrcamo, ker ni luke, kjer bi mogii parnik privezati, marveč se mora ustaviti na odprtem morju, nakar prepeljejo potnike z motornim čolnom na obrežje. Sele ko sem spet začutil trda tla pod nogami, sem se vesel poslovil od Črnega morja, ki z obale gledano ni bilo črno, marveč vse belo, peneče se od razsrje-nih valov, podobnim razpenjenim žreb-cem. Bila je moja edina želja, da se mi ne bi bilo treba nikoli več voziti po Črne mmorju. Z avtobosom med žamete V Erabisonu najdem marsikaterega Evropca in seveda tudi Jugoslovana. Nekatere sem že poznal, ker so pred menoj odpotovali iz Carigrada, namenjeni prav tako v Perzijo kakor jaz Bilo mi je všeč, ko sem videl, da na tako dolgem potovanju po tujih deželah ne bom osamljen. Povedali pa so mi, da zaenkrat ni mogoče dalje, ker so pota na mnogih krajih visoko zamete-na. Pa smo se nekateri odločili, da spremenimo potni načrt in nadaljujemo preko Batuma z železnico do perzijskega mesta Tabrisa. Toda ruski konzul v Erab;sonu je bil že nekaj časa odpoklican, nikdo ni vedel, kdaj se vrne, — brez ruskega tranzitnega vizuma pa ta pot ni mogoča. Ni preostalo nič drugega kakor počakati ugodnejšega vremena. Medtem je število potnikov, ki so se zbirali v Erabisonu in nameravali v Perzijo, raslo iz dneva v dan. Bili so pripadniki vseh narodnosti, vsem je bila edina želja, da bi učakali ugodnejše vreme. Minila je lepa vrsta dni, ko se je slednjič štirinajst nas vendar odločilo. da najamemo poštni avtobus ter se pogodimo za enkrat za vožnjo do Erze-ruma. Krenili smo na pot 6 aprila na prvi dan muslimanskega velikega praznika Kurbana Bajrama. Po novi dobri cesti nam potovanje prav dobro uspeva. Dan je bil lep. topel, priroda je kazala pravo pomladno lice. Ko pa prispemo do prvega gorovja, oddaljenega kakih sedemdeset kilometrov od Erabisona, ni bilo za pomladjo nobene sledi več Gora. čez katero vodi cesta, je bila zavita v debelo snežno odejo. Avtobus ne more z nami navzgor, peš moramo do vrha Ali pojde? Treba je zmagati tudi ta drzni napor. Kliub snegu in blatu je pot minila brez hudi-h nezpod in smo pozno zvečer prišli trudni do malega mesta Gumišhana. N~slednie jutro krenemo ob Drvi zarji dalje. Zjutraj je bilo blato na zasilni cesti zamrzlo. — odtod dalje namreč nova cesta še ni bila dograjena. Zjutraj že še gre; čim pa sonce raztali zamrzlo blato, se vrsti nezgoda za rerpodo. Zdal nam obtiči avtobus v debeli brozgi, zdai nam zdrči v obcestni jarek. Ko ga trupoma snravimo na cesto. se vf>m kmalu ustavi v snažnem zametu Boli moramo mi vlačiti avtobus d ."Up kakor on nas K sreči ie bil vozač dobro s kramni lo- patami in vrvmi Slo ie za silo dalje, težave poslej niso preiemVe Namen, ki nas je rmal za kruhom v Perzijo, je premagoval vse nadloge. I Naslednjega dne opoldne prispemo do vznožja gorovja Kope. Tu pa je bila vsa naša volja zaman: sneg se je vedno bolj kopičil pred nami. Naposled se avtobus ustavi pred malo vasjo. Nadaljevati pot z avtobusom je bilo nemogoče. Zato nam šofer preskrbi voz. To vam je bilo smešno vozilo, napol pokrito, podobno najpreprostejšemu ciganskemu vozičku Vpreženi so bili trije pari konj in vendar se je kolavta le počasi pomikala skozi sneg Večina nas je peš sledila vozu. ki so ga konjički itak le s težavo vlekli za seboj. Na drugi strani Kope s'- je potovanje nekoliko izboljšalo, snega je bilo manj. V starinskem Erzeruma Tako prispemo opoldne tretjega dne, odkar potujemo z vozom, do petnajstega kilometra pred Erzerumom. Tu pa nas ustavi policijska straža in nam sporoči, da inozemcem iz vojaških razlogov tod ni dovoljeno hoditi samim. Policija telefonira na glavno vojaško poveljstvo v Erzerum, naj nam pošlje spremljevalca Čez nekaj ur prispe vojaški kapetan in pod njegovim nadzorstvom prispemo proti večeru v mesto Bilo je še vse pod debelo snežno odejo Pri štirih glavnih mestnih vratih so bile močne vojaške straže z večjim številom topov in s strojnicami Značaj mesta je čisto orientalski, moderniziranih zgradb je prav malo Ulice ozke, netlakovane. po vsem mestu dovolj blata Tujci se lahko pomudijo v mestu le osem in štirideset ur Ker je pogodba z avtobusom veljala samo do Erzeruma smo si morali iskati novih prevoznih sredstev Z avtobusom potovati dalje je bilo nemogoče, prav tako ne z vozom zaradi velikega snega Zato se odločimo naslednji dan odpotovati s sanmi Popoldne si še ogledamo mesto, nakupimo potrebne stvari, se založimo s hrano, in že se je približala noč. Vreme ni obetalo nič dobrega, temni oblaki so grozili z novim snegom In res je snežilo naslednji dan ko smo zapustili Erzerum Ker pa moramo za vsako ceno iz mesta, nam ne preostane nič drugega kakor odriniti, pa naj se zgodi kar koli. Iz mesta nas spet spremlja vojaški kapetan Potovanje s sanmi uspeva prav dobro, ker drži iz Erzeruma pot po večini navzdol in smo Se v dobrih šestih urah v mestecu Hasankale, kakih petdeset kilometrov od Erzeruma. Kapitan se ie vrnil mi pa smo se. prepuščeni lastni usodi, napotili dalje proti perzijski meji. Naš veliki petek In že se nas je lotila smola Vreme je postajalo južno, sneg mehak. Vrstijo se zameti, ki jih komaj zmagujemo. Zdaj sneži, zdaj dežuje, da smo do kože premočeni. Vreme se tako poslabša, da se moramo ustaviti v obcestni kavarnici, v hanu, ki služi za postajališče in prenočišče karavan z veiblodi. Han je dosti prostoren, toda prenapolnjen z osli in konji. Razmestimo se, kjer le kdo najde prostor, in že se moramo brž sprijazniti z drobnimi živalcami, ki so nam potem ostale zveste spremljevalke še marsikateri dan našega potovanja. Štirinajstega aprila, na veliki petek popoldne, smo premočeni in umazani prispeli v majhno vasico Snežilo je tako na go-.to, kakor da nam hoče sneg za vedno zapreti pot pred nami Šele na veliko soboto proti večeru je nehalo snežiti. V vasi, kjer smo se ustavili, je bila vrsta karavan, ki so morale zaradi slabega vremena že tri dni počivati. Vas leži ob vznožju visoke gore Eagertag Ker je bila drugi dan velika noč, smo se težko določili za nadaljevanje nevarne poti. Živila so nam pošla, pa smo se zadovoljili s prepečenim ovčjim mesom jajci in s tankim orientalskim kruhom, lavašem, ki je pečen v eni sami minuti Prenočišče je še kar ustrezalo. V prv zarji velikonočnega jutra, ki se je med lo svetila visoko nad goro, so naše san že drsele po snegu, ki se je počasi vzpe njal. Velblodja karavana je bila odšlr že davno pred nami. ostala je le sled dozdevne poti, po kateri smo se odpra vili za kaiavano. Oblaki so venomer grozili z novim snegom, pritiskal je mraz. Burja je naraščala od minute dc minute *in se čez nekaj ur spremenila v pravcati orkan. Sneg je pričel padat tako ostro, da je žgal kakor saharski pe sek. Veter nam ga je neusmiljeno bru sil v obraz. Sledovi karavane so že davno izginili. Peljali smo se v treh saneh, ki so si sledile v presledkih po šestdeset metrov. Sneg nam je zdaj pa zdai segal že do pleč. Zašli smo v žamete visoke po tri in več metrov, da je konj kar izginil v snegu. Imeli smo z ubogimi živalmi največje muke. saj niso konii hoteli dalje in so se poganjali le skokoma kakor obupani zajci, ki jim je lovski pes petami. V prepadu Bil sem v poslednjih saneh s štirimi, nad petdeset let starimi možmi. Ker smo imeli v vsake sani vprežene po tri konje, je moral eden od nas jezditi na prvem konju. Zdaj pa zdaj sta izginila konj in jezdec v snegu. Slednjič nas je vrglo v prepad in smo pod snegom izginili konji in mi sami. Takrat sem bil ravno na prvem konju in sem vsaj toliko srečno odskočil, da nisem padel pod konja. Ko sem se otresel prvega strahu, sem klical ostale dve sani. Bilo je mnogo truda, preden smo spravili konje in ljudi iz globine in snega. Od pre-stanega strahu in silnega mraza smo se razjokali. Nikdo ni več upal, da bo še kdaj videl svojce. Mraz nam je grozil s propastjo, čeprav smo bili vsi precej dobro oblečeni. Od samega zmrzovanja sape so se nam napravile ledene brade do prsi. Podobni snežakom smo se priborili do sto metrov pod vrhom gore. Našli smo velblodjo karavano, vsi trije veiblodi so zašli v velik zamet in niso mogli nikamor. Gospodar karavane ie moral zavreči ves tovor, da je rešil vsaj živali. Ko smo se priborili do vrha gore, je ga je burja na vse strani. Tu je redkeje bilo tam gori le malo snega, razgnala snežilo, mraz je po malem popuščal, le burja se ni ugnala Ker je bilo potovanje s sanmi prepočasno, se nekateri odločimo peš nadaljevati pot. Od vrha krenemo v ravni črti navzdol. Edini kažipot so nam bili brzojavni drogovi, k4 so se videli tu in tam po gričih koder je veter očistil sneg. V tej ravni črti smo šli, ali brž smo zašli v tak sneg, da smo se ugrezovali do pasu in se reševali s skrajnimi napori. Daleč nekje pred nami je bil videti en sam drog, ki je komaj do polovice štrlel iz snega. Culi smo preteče rušenje plazov. Grmelo je kakor streljanje s topovi. Naša borba za življenje je bila obupna. Ko smo tako tavali več ur, je turški sopotnik zaječal, da ne more več z nami, ker so mu zamrznile noge Prosil je, da zakurimo. Ali kako? Nikier niti vejice ali grmiča. Izmučeni smo bili do skrajnosti, premraženi, prestradani, saj smo le pred odhodom spili nekaj toplega čaja, to nam je bila vsa hrana tega strahotnega dne. Nekaj nas je gnalo dalje. Da bi vsaj ugledali kakšno človeško selišče! Ker s?mi nismo vedeli, kako bi ga rešili, so se Turki odločili pustiti svojega tovariša v sregu, češ: usoda je usoda. k''smet! Dru.rispemo 18. aprila pred majhno vas. kjer smo prisiljeni ustaviti se. Dnevi so postali tako topli, da je sneg naglo jemalo. Podnevi sploh ni bilo mogoče več potovati s sanmi, le še zjutraj je šlo Bilo je nekaj pred poldnem, ko smo prišli v vas in vozači so se odločili nadaljevati pot naslednje jutro. Rekli so nam, da je do mesta Karakase le skromnih pet ur hoda. Ker je bilo šele poldne, se nas je osem popotnikov odloČilo odriniti peš. Pot je bila že hudo zgažena, polna brozge Po čelu nam je lil pot, v čevlje pa hladna snežnica. Minevala je ura za uro sonce nas je že davno zapustilo, bilo je blizu devetih zvečer, mrak se je zgostil v črno temo. le od snega je še odsevalo, ko smo stopali po sredi bele poljane. Temperatura se je pričela krčiti, pod nogami je vedno glasneje škripal sneg Jel se nas je polaščati strah, če nismo morda zgrešili poti. Tistih šest ur je že davno minilo, hodili smo več ko devet ur, a o mestu še nobenega sledu Končno uzremo v daljavi luč Ura je bila že dve po polnoči. ko smo prisreli do prvih hiš v predmestju Mesto je bilo še vse pokrito s snegom po ulicah pa debrle plasti blata, da smo komaj capljali. Poiščemo stražnika, da nam pokaže prenočišče Povedel nas je v »hotel«, ki pa ie bil seveds le preprost han Postelie nobene, ležišča so nam uredili na tleh Ker smo bili mokri in blatni do kolen, marsikdo še svoiih noe ni čutil, smo spet počepali kakor mrtvi, šele drugi popoldan je prispela za nami ostala polovica sopotnikov Onepa z zamrzlimi nceami smo oddali v bolnišnico Potem smo si oeledovali mesto ki ie pa prav siromašno in brez zanimivosti. Ulice so rolo zapuščene. šele zadnji čas so pričeli nekatere popravljati. čudna konjenica S sanmi ni bilo mogoče dalje, vozniki pa so nam preskrbeli konje. 2i. aprila zjutraj smo osedlali. da smo bili kakor majhna konjeniška četa, samo da ni bilo razen vodnika niti enega pravega jahača med nami. Ob devetih zapustimo mesto, spremljani od večjega števila otrok, ki so nam plašili konje, da smo se komaj držali na njih. Čim pa smo iz mesta, se hočemo poizkusiti v 4ahalni umetnosti. Ta in oni je cepnil v blato, preklinjal sebe in konja in mukoma nadaljeval pot Bolj ko smo se oddaljevali od mesta, boli je cesta dobivala svojo pravo podobo Ponekod je bila kar po petdeset metrov široka. Poleti od strojev razorana zdaj pa od snega napita zemlja je napravljala tak- šno blato, da so se konji tu in tam kar ao treoutia ugiezaii. is uoij pa so nas ovirali potoka, iu so od laiectga se snega narasli v pravcate reke, aa smo morali ponekod obiti po več kilometrov, preaen smo našli primeren prehod. V goratih predelih smo spet naleteli na sneg, ki nas je iznova strahovaL lako je naša konjeniška Četa trudo-ma jezdila čez hrib in dol m šele proti večeru tretjega dne prispela do mesta Bejazita. Mesto leži visoko v gori, na nasprotni strani nekdanjega vulkana Ararata, od katerega je ločeno v vznožju le z ozko dolino, po tej teče mala reka. Mesto je neprikupno, srednjeveško, z dobro ohranjeno trdnjavo. Prometno sredstvo v mestu je edino osliček, kajti avto more priti le do prvih hiš ob vznožju gore. Ves ostali del mesta je v taki strmini, da človek le s težavo zmaguje klance. V enem najstr-mejših klancev smo našli »hotel«, ki je imel na eni strani tri nadstropja, na drugi strani pa smo stopili v tretje nadstropje naravnost z ulice. Pred hotelom se je torej ustavila naša konjenica 23. aprila zvečer. Notranjost hotela ni zaostajala za vnanjostjo mesta. Nižja stran je bila zidana s sadro, pomešano z blatom, zgoraj pa je bil hotel ves iz lesa. V sobah ni primanjkovalo svetlobe, saj bi se skozi razsušene in napol gnile deske prav dobro videlo, tudi če ne bi bilo malih oken. Po 45 Cneh kenčno na cilju i^asit-unji dan smo že spet bih Karavana na konjih. Ob vznožju Ararata se pomikamo proti meji, kamor prispemo ob dveh popoldne. Turška straža ne pusti konjev čez mejo, do prvega perzijskega mesta Makoua, ki je odtod oddaljeno svojih 35 km. Nekateri se odločimo oditi v prvo perzijsko vas m poiskati voz, da bo našo prtljago pripeljal v mesto. V daljavi kakih 6 km od meje najdemo v vasi prečudno vozilo, kakršnih sem videl prej po Turčiji že lepo število, v Evropi pa bi jih morda našel le v muzeju. Vozilo je podobno samo-kolnici, s kakršno se je Elija vozil v ntbesa. Škripanje je bilo tako strahovito, da se je slišalo kilometre daleč. Dva bivola sta bila vprežena in že smo se pomikali proti Makouu. V mesto smo prispeli pozno ponoči. Ustavila nas je prva perzijska policija, ki nam je zaprla vso prtljago v svoj urad in nam nakazala skromno prenočišče. Mesto leži med gorovjem Po ozki dolini teče potok. Cesta, po kateri se razvija v letnih mesecih velik promet proti Era-bizonu, je ukopana v goro. Večidel mesta se razprostira vzdolž te ceste, ostali del pa raste v strmino, da siiči Beja-zitu. Iz Makoua nadaljujemo pot preko Hoja do Tabrisa. Toda ne več z vozom in sanmi, marveč s poštnim avtobusom Izprva se mi je zdelo, da vozi z vso brzino, kilometrski kazalec pa mi pokaže le 12 do 15 km. Proti večeru prispemo do mesta Hoj, kjer moramo dva dni čakati na pošto, ki prispe iz Tabrisa. Po poldrugodnevni vožnji prispemo v Tabris Tu se od nas loči pet perzijskih sopotnikov. Mi pa moramo čakati pet dni, preden nekateri naši sopotniki uredijo svoje zadeve s policijo, ker je pač v njihovih listinah pot označena preko Bagdada in jih policija hoče vrniti. Od Tabrisa potujemo slednjič preko Karvina ter po dva in poldnev-nem potovanju prispemo 6. maja opoldne srečno v Teheran. Tu je bilo že pravo poletje in nas je pričela mučiti vročina. Bilo nam je. kakor da smo prispeli s severnega tečaja na ravnik. Tako se je končalo moje potovanje od Carigrada do Teherana. Pot, k' bi io v ugodnem vremenu opravil ▼ sedmih ali osmih dneh, sem zmagal komaj v 45 dneh. Janko Rukll Ijsr^rar*J N^vaT^ »zemlje Feeenge Dorpatska pogeflfca Iz L 1^29. — Likahssnari — Slsgso-dat Zalivskega toka — Boslo&nost Fešenskega Sjorda Po končani svetovni vojni in vojni z Rusijo je Finska z mirovno pogodbo v Dor-patu leta 1920. dobila ozemlje Pečenge (Petsamo), ki ima 80.000 kv. km površine, in s tem ozek izhod na Severno Ledeno morje. Preden je prevzela to ozemlje, pa se j« morala obvezati, da ob obali tega morja ne bo imela oboroženih letal in podmornic in da tudi ne bo zgradila vojnega pristanišča. Pač pa »o Finci iz Rovaniemi-ja, svoje najsevernejše železniške postaje, zgradili 531 km dolgo avtomobilsko cesto, ki gre do I iinahr*marlia. edine luke v njih deželi, ki nikoli ne zaledeni. Na prvi vtis se mora človeku dozdevati zelo čudno, da pozimi zaledenijo vsa pristanišča ob južni in zapadni finski obali, tu na nsjvišjem severu pa ne. In vendar je tsko Vzrok je v zalivskem toku, ki dovaja k laporpki oba'i svoje tople vode, in to z brzino 16 km v 24 urah. Na temperaturo ob polotoku Koli vpliva zalivski tok na primer tako ugodno, da dozorijo borovnice in robidnice tam že sredi julija, kar ie za deželo, ki leži dalrč onkraj polarnega kro""a. vendarle pravi čudež. Ob Pe^rnskem f jordu sega učinek zalivskega toka prav Se do Liinahaimrija, ki je oddaljen pet kilometrov od odprtega morja nekoliko krometrov južneje, pri vasicah Trifonl in Parkkinu. ta nekelto 400 metrov široki fjord zaledeni in Sele spomladi se mu ledena skorja rszpočl. Iz tecra razloa-s Ima pristanišče IJinahamarl velfk po^ien. Kral Je rirer Se teko majhen, da en ni rroeoče imenovati niti Se ras. Med turističnim hotelom in tovarno za predelovani? rib v niem so hiSe zelo rs rt rešene in v ntih prebiva komaj kakih 100 Hudi. tskn da St»1e T.ilnahamari med nalmanlSe finske občine Prebivalci »o večinoma Finci ko so se Sele v zadntth letih priselili. Ohranilo se Je Se nekoliko bornih lapon-skih koč, lil se njih stanovalci bavijo s ri- bištvom. Gostejša naselitev je zavoljo go-ratosti te dežele za sedaj še otežkočena. Tudi liinahamarijsko pristanišče je za sedaj še malo dograjeno. Kakor tovorni, j« tudi osebni promet še prav malo razvit. Dvakrat na teden odpelje v poletnem času majhen parnik do Ribiškega polotoka tn do norveškega železarskega pristanišča Kirkenesa. A kakor hitro bodo začeti obratovati niklovl rudniki kakih 80 km južneje pri vasi Salmijarviju, kar bi se zgodilo leta 1940., če bi ne prišla vojna vmes, bo Llina> hajnari dobil nov ln velik pomen. Vse za. loge nikla in bakra v deželi bedo Sle s tovornimi avtomobili ln morda v doglednem času tudi z železnico do Liinahamarija, od tam pa z ladjami v svet. Ob Pečenskera fjordu bi utegnilo tedaj nastati tudi močno vojaško oporišče, a tovarna za predelovanje rib ob koncu pristaniške ceste bi se mogla gotovo uporabiti Se za druge namene. VpraSanje je danes samo Se to. ali bodo vse to Izvršili Finci ali pa bo ta naloga pripadla Rusom, ki ao po vesteh v zadniih dneh te postali gospodarji tega ozemlja. Ruska pomoč Nemčiji NJujorSki list »Foreism Affeirs« objavlja članek profesorja Hanvardoveera vseučilišča Hoperja, ki prihaja v svojih raz-motrivanjih do zaključka, da bi Rusija utegnila pomagati Nemčiji Sele čez dve leti, a Se to le v primeru, ko bi dali Nemci Rusom na razoolago svoie inženjerje la tehnike. Nemčija potrebuje maSfiobe, petroleja. železne rude in mangana. S petre, le jem ne more Rusija za sedaj prav nifi pomagati Nemcem ki potrebujejo v let« dni vojne 12.5 milijona ton petroleja. V takšen namen bi morali izvoziti s Kavkaza dvakra'. toliko petroleja, kolikor ga Rt* sija sploh proizvaja, Učiteljica začetnica pripoveduje Lansko leto nas je prišlo mnogo v Prek-murje kjer smo začele svojo poklicno pot Vse smo prišle nepripravljene in nezrele za poklic in za življenje Večkrat razmišljamo. kakšne namene imajo tisti, ki odločajo o vzgoji učiteljskega naraščaja. V našem šolanju le bilo toliko zgrešenega da se nam je moralo poroditi vprašanje, ali ti ljudje res ne poznajo življenja in današnjih zahtev do šole in učitelja, ali pa je prepad med nami in ljudstvom namenoma ustvarjen Naj bo že kakor koli danes se moramo reševati sami Ko smo se vozile od postaje na svoja mesta, skozi velike ravninske vasi se nismo menile za pripombe svojcev o mlaku-žah. o vlažnih stanovanjih, o malarij: in razparceliranih njivah Prav tako ie bilo prve dni v šoli: sama dobrota, sama ljubeznivost. A kmalu je bila končana ta prva pesem Otroci so zaživeli po svoje, nam pa so se izmikala tla pod nošami Začele smo brskati po knjigah in zvezkih iz učiteljišča in vedno težje ie bilo Vsak dan bolj smo spoznavale, da nas ie učiteljišče pustilo na cedilu Inštinktivno smo se oprijele delovnih enot, sestavljale iskale snovi — ko pa sem prišla natančno pripravljena v razred, sem kmalu spoznala, da sem daleč od otrok In tako le šlo naprej Delo v razredu ie bilo brezbarvno, odnos do otroka sentimentalen: vse je bilo daleč od razpoloženja, ki ga ustvarja pravo življenjsko delo. Učni načrt pa je gledal kot spak iz vseh kotov Velik greh je. da nam učiteljišče ni dalo vsai nekaj temeljnih kamnov, na katerih bi lahko zdaj gradili To je greh nad kmečkim človekom, k: mu ie ljudska šola edina izobraževalna inštitucija in učiteljišče nosi velik delež pri tem, da nudi ljudska šola kmečki mladini tako malo V nas je volje za delo dovolj, a vso energijo izrabimo v iskanju najosnovnejših pedagoških izsledkov danes, ko svoj poklic že izvršujemo. Primeri, ko je mlada učiteljica sama na dvorazrednici v čisto madžarski vasi. ima celodnevni pouk. upraviteljske posle in gospodinjska dela. mesto da bi si s čita-njem. razmišljanjem in opazovanjem izgrajevala svoje strokovne temelje, — taki primeri niso nobena izjema Neka druga učiteljica ima v prvem razredu samo enega otroka^ ki zna slovenski — kakšni naj bodo tedaj uspehi njenega dela? Marsikdo Se dvomi, ali je danes potrebno :zven.šolsko delo ali ne Mi. ki živimo na vasi in smo iz vasi doma. vidimo neštevil-ne vrzeli in ne vemo ne kje ne kako zagrabiti Najbolj šolani ljudje smo na vasi, najmanj ur zaposleni, vidimo razmere do dna. skušamo pomagati — pa zopet stara pesem: praznih rok so nas poslali sem, premalo znamo! V delokrog učiteljice bi spadalo predvsem gospodinjstvo, zdravstvo in šivanje. Prav radi svojega neznanja se danes učiteljstvo tako malo udejstvuje izven šole Edino z delom se lahko približamo delovnim ljudem; še tako prijazne besede in smehljaji ne zaležejo mnogo. Vzgoja na učiteljišču je vse prej kot pa da bi nas pripravljala za ljudike vzgojitelje in nas navajala, da bi skušali čim globlje dojeti in poseči v življenje ljudi. Kako pa gleda ljudstvo na nas? Zdi se mi, da nam vidi prav v naše bistvo Dobro opazujejo vsa naša dejanja; z neko pr:za-nesiiivostjo nas sodijo, saj vedo. da ni vsa krivda na nas. Gotovo pa si želijo boljše šole in boljših učiteljev Nek starejši kmet mi je rekel: »Takšni učitelji lahko naučijo deco le pisati in čitat:, kaj drugega pa sami ne znajo.« Tako mislijo mnogi, ker v našem življenju ne vidijo resnosti in delovne intenzivnosti. Učiteljišče je odločilen činitelj v naši vzgoji in nisem še slišala, da bi kakšen učitelj trdil, da ga je učiteljišče pripravilo za delo na šoli. Kaj pričakujemo od učiteljišča? Predvsem temeljite pedagoške i/obrazbe. Dojeti bi morali bistvo psihologije in pedagogike, ne kot pasivni poslušalci, marveč kot mladi delavci in raziskovalci na znanstvenem polju. Tedaj bi prišli v službo kot samostojni, solidno izobraženi in po pravilnem dalu v učiteljišču bi z la?tno inicija-tivo to d?lo nadaljevali v šoli. Skušali bi teorijo spraviti v življenje — danes pa se moramo truditi, kje bi sploh našli kako teoretično knjigo ali članek, ki bi nam m3lo razjasnil vsakdanje doživljaje v šoli 2e v učiteljišču bi morali študirati sociologijo. da bi kot učitelji razumeli ustroj današnje družbe in se poglabljali v te probleme Učiteljišče pa bi nam moralo nuditi praktično izobrazbo Specializacija v gospodinjstvu ali zdravstvu, vrtnarstvu ali sadjarstvu, poljedelstvu ali živinoreji bi bila nujna Vsako praktično udejstvovanje zelo poveča učiteljev ugled in mu zelo olajša delo v šoli. Danes pa prihajajo na vas učitelji, ki ne ločijo rži od pšenice, maka od tulipanov itd. Veliko zlo je tudi da je postalo učiteljišče nekakšno zatoč šče. v katerega potisnejo starši svoje otroke, ko z njimi ne vedo več ns kod ne kam. Nujno bi bilo, da bi v učiteljišče vstopali predvsem kmečki ln delavski otroci Danes pa so kmečkim staršem, ki se zavedajo važnosti učiteljskega stanu, in v katerega pobožno obrača oči toliko kmečke mladine, vrata učiteljišča vedno bolj trdno zadrta. Prva dolžnost banov ne in države pa je. da s tečaji nadomesti pri nas zamujeno. Nanizala sem le nekaj misli o reformi učiteljišča, ki bi se morala izvršiti v osnovah in čim prej, če hočemo učiteljskemu stanu vrniti njegov ugled in mu omogočiti pravo in pozitivno delo med narodom. Američani so veliki ljubitelji številk. Velika zavarovalna podjetja v Ameriki so celo izračunala, kdo povprečno dalje živi: poročeni ali neporočeni. Rezultat je pokazal, da je umrljivost poročenih za 20"/q nižja kakor umrljivost neporočenih. V nekaterih starostnih in bolezenskih skupinah je ta odstotek narasel na 400 Zadevna podjetja pa so skušala tudi dognati vzroke večje umrljivosti neporočenih. Izsledki so pokazali, da so neporočeni moški in ženske veliko bolj podvrženi celi vrsti opasnih bolezni kakor poročeni. In-fluenca, vnetje pljuč, tuberkuloza, malokrvnost. oslabelost srca, kap, želodčne bolezni golša, vnetje slepiča. in mnoge druge bolezni si prav med neporočenimi tako rade iščejo žrtev. Število neporočenih, ki umro na posledicah alkoholizma. }e za 400 •/o višje kakor pri poročenih. Da umre mnogo več neporočenih na posledicah vnetja pljuč in prehlada, je razumljivo, če pomislimo, da med boleznijo nimajo pravega doma in pravočasne nege. Prav tako je pri želodčnih boleznih. Hrana neporočenih je največkrat neredna, nezadostna, nesmotrna. Poleg tega jedo prehitro, nimajo teka ne pravega miru. Edina bolezen, ki so ji v enaki meri podvrženi poročeni kot neporočeni, je rak. Pa tudi tu je zanimivo, da dobi prsni rak 258/» neporočenih žensk več kakor poročenih. Zanimivo je tudi, da se ponesreči več neporočenih kakor poročenih — tu seveda ni nobenih medicinskih razlogov, najbrže pa ima ta razlika svoje psihične vzroke. — Moda ia teža V preteklih stoletjih Je ženska obleka tehtala mnogo več kakor moška. To velja zlasti za dobo, ko so ženske nosile krino-line, moški pa tesno prilegajačo se obleko. Dvajseto stoletje pa, ki je prineslo toliko drugih sprememb, Je temeljito poseglo tudi v način oblačenja. Po neki ameriški Statistiki tehta danes moška obleka povprečno štirikrat toliko kakor ženska, poleti celo šestkrat toliko. Nasprotno pa tehta vsebina ženske torbice dva do trikrat toliko kot vsebina moških žepov. Ksi&gcž&nstvo pel snuslinsanili Zdi se, da se današnji muslimani ne poslužujejo preradi Mohamedovega dovoljenja, da si smejo izbrati štiri žene. Raz- j logi za to so gotovo gospodarske narave. ! — V Egiptu običajno žene enega moža ne žive v skupnem haremu, marveč v posebnih stanovanjih, čim dalje druga od druge, da se izognejo morebitnim prepirom, ljubosumnosti in drugim nevšečnostim, ki lahko nastanejo v mnogoženstvenem zakonu. Največ žena je imel brez dvoma muslimanski vladar Ibn Saud, kralj saudske Arabije, imenovan Napoleon puščave Pravijo, da je bil silno pobožen in kreposten mož, dasi so njegovi zakoni trajali le po nekaj mesecev ali celo tednov. Z njimi ie zasledoval menda pač bolj politične kakor pa kakšne druge cilje. 2ene so mu namreč pomagale do sorodniških vezi z vsemi šejki in poglavarji puščavskih plemen Znano je, kako trdne in svete so serodniške vezi med muslimani, saj trajajo tudi še potem, ko se je mož naveličal svoje žene in jo poslal nazaj v očetovo hišo. Trt velike žene Aj-Ikg, čing-ling, MeJ-ling Kadar govorimo o velikih ženah, se običajno srpomnimo Katarine Velike, spomnimo se kraljice Viktorije in še nekaj imen, ki so z bolj ali manj blestečimi črkami zapisana v knjigi zgodovine In le težko bi se spomnili kakšne velike žene našega časa. Na daljnem vzhodu žive tri sestre Soon-gove, tri žene, ki so brez dvoma največje in najmogočnejše žene današnjih dni. Njihov oče je Kitajec, ali je kristjan, pobožen učitelj in misijonar, strog šanghajski metodi st, tiskar in prodajalec sv. pisma. Dal jim je pa vseeno lepo zveneča kitajsko-pogan-ska imena Aj-ling, Cing-ling in Mej-ling _ £arek ljubezni, Žarek sreče in Žarek lepote. Soongovi niso bili bogati in o njihovih prednikih se ne ve mnogo Da pa so danes na Kitajskem najmogočnejši in da predstavljajo največjo moč na svetu sploh, za to se morajo zahvaliti svojim trem dekletom. Politično udejstvovanje kitajske žene sega sicer daleč nazaj v stoletja pred Kristusom. toda nikoli se ni še in se najbrže v zgodovini človeštva tudi ne bo zgodilo nič podobnega. Aj-ling. Cing-ling in Mej-ling so se poročile z najmogočnejšimi možmi azijskega kontinenta in ^ iz kj_ tajske republike napravile skoraj neke vrste matriarhat. Najmogočnejši možje kitajske republike, ki so postali zeti pobožnega metod Ista J. Soonga. so brez dvoma H. H. Kung. ministrski premier in finančni minister, oče kitajske revolucije in modeme kitajske države dr Sunjatsen in slavni general Can-kajšek. Aj-ling. rojena 1888 L Je postala Ka. Kungova. Cing-ling, rojena 1890. 1. je postala ga. Sunjatsenova in Mej-ling, rojena 1898. ga Cankajšekova. Se nikoli se ni dalo nič v zgodovini primerjati s sedanjim položajem Soongov na Kitajskem. Aj-ling. ga. H. H. Kungova Lahko bi ji rekli tigrinja v rcdbinl Soongov Ta svojeglava, izredno sposobna, izobražena. častižeijna žena z demonsko energijo ni samo najmogočnejša v rodbini Soongov. marveč ena najmogečnejš h osebnosti Kitajske sploh. Je prvovrstni finančnik in njeno uživanje v trgovskih manipulacijah nima meja. Prav njeni finančni spretnosti se mora rodbina Soong v veliki meri zahvaliti za povečanje svojega premoženja. Izobraževala se je v Yesleyan collegeu v severoameriški Maconi in ko se je vrnila na Kitajsko, je takoj stopila v revolucionarno gibanje in postala tajnica drja. Su-na. Slavni zdravnik ji je pričel dvoriti, ona pa se ni poročila z njim, marveč s H. H Kungom. ki ga Je srečala na svoji poti na Japonsko, kjer le bil Kung takrat tajnik Y. M. C. E. y Tokiu. stran Tedenski jedilni Ust Kako bi kuhata če • •. PONEDELJEK: Obed: Moiganja juha ■ parmezanovtml cmočki. Goveji zrezki v omaki s kislo smetano. Široki rezanci, jabolčni kompoL — Večerja: Omelete z gnjatjo. Solata. TOREK. Obed: Telečja obarna juha. Telečji ptički. Krompirjevi žličniki. Kepe. — Večerja: GratlnIrana cvetača z jajčno jedjo. SREDA. Obed: Na goveji juhi rezanci. Govedina. Vinsko zelje. Krompir v kosih, žemljevka s jabolki. — Večerja: Telečja pljučka ln srce v omaki. Krompirjevi svaljki. ČETRTEK. Obed: Na juhi zdrobovi žličniki. Kuhana telečja krača. Pražen krompir. Hren. — Večerja: Vampi s parmezanom. PETEK. Obed: Sirova Juha s prepraženo žemljico, narezano na kocke ln povaljano v raztepenem jajcu. Marinirane skuSe. Kuhan ohrovt, kakor solata. Pofeze. — Večerja: Spinačne omlete. Solata. SOBOTA. Obed: Na juhi Ječmenček. Govedina. Kisla repa. Krompirjev pire. Cešplje- vi kolački. — Večerja: Omeletni n ar as tek z gnjatjo. Jabolčni kompoL NEDELJA. Obed: Na juhi mozgovnl cmočki. Pljučna pečenka. Zvrnjen riž. Solata. Sladkorne štravbe. — Večerja: Rižot s piško ali teletino. Kako moram kuhati, ker... PONEDELJEK. Obed: Kisla juha s plju-čkami. Ajdovi žgančkl. — Večerja: Svinjski parklji v zelenjavah. TOREK. Obed: Ohrovtova mlnestra z rfžem in pečenlco. Navadni praženec. — Večerja: Segedinski golaž. Zmečkan krompir. SREDA. Obed: Na goveji juhi zdrob. Govedina. Krompir v prežganju. — Večerja: Polenta. Paradižnikova omaka. Četrtek. Obed: Na juhi rezanci (čisto juho prihrani od prejšnjega dne). Goveji golaž. Kruhov cmok v p rtiču. — Večerja: Fi-žolova in krompirjeva solata. Trdo kuhano jajce. PETEK. Obed: Prežganka. Sirovi fttru-klji. — Večerja: Cešpljeva kaša. SOBOTA. Obed. Na goveji juhi vlivanci. Govedina. Pražen krompir. Čebulna omaka. — Večerja: Leča v omaki. Jajčne krpe. NEDELJA. Obed: Na juhi zdrobovl žličniki. Goveji zrezki v omaki. Krompirjeva polenta. Buhtički z makovim nadevom. — Večerja: Kislo zelje. Klobas«. Recepti Omeletni n a r a s t e k « g n J a t J e Iz dveh rumenjakov, mleka ln moke vžvrkljaj v lončku omeletno testo. Malo osoli in primešaj nazadnje Se sneg od dveh beljakov. Iz tega speci kakih osem tenkih omelet. Primerno velik model, kakor so velike omelete, namaži z mastjo in položi na dno eno omleto, prav tako obloži tudi s primerno velikim kosom omelete ranico modla. Eno omleto pa prihrani za povrhu. Pripravi nadev iz 25 dkg gnjati ali če Imaš tudi kak ostanek od telečje ali svinjske pečenke, zmeljl na mesoreznid, primešaj 2 do 3 rumenjake, četrt litra kisle smetane, dve žlici naribanega parmezana ln dobro premešaj. Med ta nadev zreži na rezance tudi omlete, ki ti Se ostanejo ter to naloži v model. Na vrhu pokrij z za dno omleto in speci. Sladkorne fitravbe V belo vino vžvrkljaj 9 dkg presejanc moke, da bo gosto testo, kakor za vlivance. Nekoliko osoli in primešaj sneg od treh beljakov. V manjši ponvi segrej mast ali olje ln zajemi naenkrat po eno malo zajemalko testa ter ga skozi trocevni lijak navkriž vlij v mast. Posodo stresaj. Ko je na obeh straneh lepo rumeno ocvrto, vzemi z lopatico iz masti in položi na povez-njeno skledo, ki jo imej pripravljeno in pregrnjeno s pivnim ali svilenim papirjem in koj potresi z vanilijevim sladkorjem. Ko imaš vse ocvrte, jih zloži v kopico na krožnik, in servlraj zraven v posebni posodi vaniljni Sodo. Lepe domače obleke Velika razlika je med tako zvanlml Jutra jimi haljami ln med oblekami, ki Jih nosimo doma pri delu. Jutrnje halje so dolge in dokaj zvončasto krojene ter učinkujejo skoraj kakor kakSnl večerni plaSčl. Oblečemo jih zjutraj, ko Se nismo napravljene ali zvečer, ko sedemo k mizi z ročnim delom ali s knjigo v roki Svojemu namenu odgovarjajo le, če so udobne ln tople, zato Jih krojimo tako dolge in večkrat jih po životu tudi podložimo z vatelinom. K Širokemu in dolgemu krilu takSne halje predpisuje moda povsem enostaven život z malimi žepki ali preprostimi moškimi reverji. Halje zapenjamo navadno po vsej dolžini z gumbi, da jih tem laže oblečemo. Izdelamo jih večinoma iz svilene flanele v lepi svetli barvi. Povsem drugače al zamišlja moda doma- če obleke, ki morajo izdržatl nekaj več štrapaca. Te obleke so seveda kratke, da nas ne ovirajo pri delu, izdelane so iz pralne flanele ali iz deftina ln po možnosti vzorčaste, da se čim manj na njih poznajo madeži. Tudi tukaj mora biti kroj udoben — takšno obleko telimo hitro sleči ln obleči. Preprosta tn elegantna Je domača halja iz svetlomodre satinirane flanele, ob pasu je nabrana in spredaj zavezana s pentljo iz volnenega žameta. Mali prsni žepek odgovarja po obliki velikemu stranskemu žepu, oba sta dvojno preSIta. Lahno nabrane rokave zaključujejo ozki, dolgi manSeti (1. skica). Naslednja domača halja Ima bogato nabrane, ob zapestju stisnjene rokave, kl jI Dr. H. H. Kung, malce debelušen, ljubezniv in resen človek, pripada 75. kolenu Konfucijevih potomcev. Kljub temu pa je ta pravnuk kitajskega verskega reformatorja kristjan; obiskoval je univerzo v Yali, (USA), bil celih 20 let silno pomembna osebnost v kitajski revoluciji, postal je ministrski premier kitajske nacionalne vlade in finančni minister. Izredno sposoben finančnik, je skozi in skozi filozof, učenjak, ki bi rad videl Kitajsko ujedinjeno, mirno, dedično slavne preteklosti, stare kitajske civilizacije, nepokvarjene od evropskega modernizma. Ko je izbruhnila vojna, je Sel na dolgo pot in po vsej Evropi iskal kreditov za svojo državo. Pretirana bi bila trditev, da Aj-ling popolnoma obvlada svojega soproga — vendar Je njen vpliv nanj dovolj pomemben. Kungovi kontrolirajo državne finance, so neizmerno bogati in neodvisni. Kadar general CangkajSek potrebuje denarja — seveda za politične podvige — mora iti ponj h Kungovim. Cing-ling, Ce je ga. Kungova v rodbini Soongovih tigrinja, tedaj Je krepostna Cing-ling gazela. Ce Je ga. Cankajšekova v kroni d> nastije Soongovih blesteč demant. tedaj je Cing-ling skrit cvet ali krasna porcelanska posoda. Cing-ling. vdova po dr. Sunjatsenu. je velika dama Je prefi njena, a heroična žena, kl se je po smrti svojega moža skoraj popolnoma umaknila iz javnega življenja. Brez dvoma Je Cing-ling najpomembnejši član rodbina Soongov. kajti če se n« -------------------------—rJcr&r i; " •'■• bi bila poročila z očetom revolucije, nikoli ne bi ostali člani te družine prišli tako daleč. Cing-ling je vitka, ljubka gospa nenavadne lepote in obdarjena z nenavadno prijetnim glasom Tudi ona je dobila univerzitetno izobrazbo v Ameriki. Po povrat-ku na Kitajsko je nasledila svojo sestro kot tajnica dr. Sunjatsena, nato pa je postala njegova žena. Do smrti mu je ostala nežna ln nerazdružljiva tovarišica. Ko se je po Sunjatsenovi smrti Kuomitang (kitajska nacionalistična stranka) razcepila, je voditeljeva vdova stopila na stran levice. misleč, da se bo tako oddolžila moževemu spominu. Zaradi novih političnih preobratov je odšla v Moskvo in šele po dolgih letih se je zopet vrnila v domovino. Ostala pa je na robu političnega dogajanja, živela je pod drugim imenom in v osamljeni, najeti hiši nad Hong-kongom, odkoder je imela lep razgled na mesto. 2e celo vrsto let ni videla Cangkajiega, Id ga je smatrala za izdajalca revolucije. In-spirirala je novo levo radikalno gibanje Kuomintanga. Postala je član Lige za zaščito Kitajske, ki se hoče do konca boriti proti Japoncem. Prijatelji so Ji že nekajkrat hoteli kupiti avtomobil, da bi ji olajšali delovanje, ona pa je to vselej odklonila in daje vsak od-višen denar za narodno obrambne svrhe. Ko je bilo L 1937. sedem članov nacionalne vlade zaradi protijaponske agitacije zaprtih, je vdova Cing-ling zopet stopila iz svojega zatišja. Skupino aretirancev so bili prepeljali pred sodišče in ga. Sunjatsenova jim Je sledila. Pravijo, da je toliko časa go-v«Jla pred sodižčsm, dokler niso antiraa- Da omogočimo vsakomur nakup kožuhovine znižujemo ceno krznenim iz kož domače divjačine. L.Rot Ljubljana, Mestni trg 5 Pravkar so prispele v bogati izbiri pristne kanadske SREBRNE LISICE! dajejo svojstven videz. Koničasti izrez obdajajo podolgovati reverji. život zapnemo z dokaj drobnimi gumbki, postrani pa ga p revežem o z ozkim pasom iz enakega tvoriva (2. skica). Okusna domača obleka iz vzorčastega deftina ima kratko, dokaj Široko krilo, okoli vratu je drobno nabrana in všita v nizek, pokončen ovratnik. Originalna sta oba stranska žepa, ki sta pod ozkimi, vodoravnimi progami drobno nabrana ln spodaj širša kakor pa zgoraj (3. skica). N&r&cLna s4o£Lca upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je iM»ikJsmAii Tudi pri domači obleki dopušča moda fantazijo. Tako je na primer život svetle flanelaste obleke obdan s široko, okroglo nazobčano progo, ki jo po obeh straneh prevlečemo s temnejšim trakom (4. skica). Povsem stvarno učinkuje domača obleka iz robče volnene flanele, ki ima raglansko všlte, poiširoke rokave in majhen ovratnik, zvezan s kratkimi reverji. život je bluza-sto nabran na pasu iz blaga, obleko samo pa zapremo z gumbi, kl so prevlečeni z enakim tvorlvom (zadnja skica). Iz večerne obleke napravimo popoldansko Dostikrat ne vemo kam s staro večerno obleko, ki smo se je ie naveličale. Svetlo svilo večerne obleke pa lahko prebarvamo v temneJSo, solidno barvo in s takšnim tvorlvom potem prav Imenitno Izdelamo elegantno popoldansko obleko. Krilo odreže-mo in s pridobljenim kosom svile izpolnimo vratni izrez in ukrojime obleki poldolge rokave, kl jih prej ni imela. Kako si nova pariška moda zamišlja izpremembo lanske večerne obleke v moderno popoldansko, lahko vidite na naši skici. cev izpustili. Ko je nato prišlo med Can-kajšekom in komunisti do enotne fronta, je postala Cing-ling član osrednjega izvršnega komiteja Kuomintanga. Mej-ling, demant v kroni Soongov Mej-ling, najmlajša Soongova, je malce bolj kakor njene sestre amerikanizlrana ter sploh daje vtis Američanke iz boljšo hiše. Je živahna, zabavna, prikupno elegantna, polna ljubkih domislic in pametna. Veliko več Jo vidijo v javnem življenju kakor obe njeni starejši sestri. Toda kljub temu, da je Cankajšekova žena osrednja točka vsega javnega življenja, ni ona diktator Kitajske, ni ona edina pametna in vplivna osebnost na Kitajskem, niti ni ona nekronana cesarica 450 milijonov in ne obvlada svojega velikega moža. Prav gotovo pa je prva za svojim možem na Kitajskem. Samo on jo v mogočnosti in vplivnosti prekaša. In mož ji rad zaupa, ker je dobra svetovalka. Napravil jo je za iefa zračnega brodovja. Najboljša svetovalka mu je. ki je pri svojih stikih s tujci in z inozemskim javnim mnenjem ne more pogrešati. V marsičem je Mei-ling podobna ge. Rooseveltovi. toda kljub vsej njeni občudovanja vredni nadarjenosti za vladanje se zdi, da ji manjka smisd za politika Ne smemo zamoflčati, da imajo tri Soongov« sestre tudi tri pametne, zelo sposobne brate, toda Ime Soongovih so ovekove-čile one, tri dekleta a ljubkimi. poMlflriml i ' » >■ X" - ELITNA KONFEKCIJA ^— MAR/BOB pf/NAŠA VEDNO NAJNOVEJŠE rava Telo oddaja toliko tofflote, kolikor znaš a razlika v temperaturi med nJim m okolico S kurjenjem v st«?,ovanjih je zvezano Vpra anje o »pravi« sobni temperaturi. Sodbe o tej pa gredo zelo narazen. Pred vsem mora biti toplotno gospodarstvo v našem telesu samo v redu drugače se pojavijo že s te shrani nevšečnosti. Narava je poskrbela tudi v tem področju in uredila naše telo tako rekoč kot stalno kurilno peč. ki ji znaša temperatura normalno 37 ?to-pinj Kakor prava peč proizvaja telo toploto in jo oddaia. A baš za to izžarevanje toplote gre. ko načnemo poglavje o toploti v stanovanju. To izžarevanje ni vedno enakomerno, zdravnik prav o tem: »Telo oddaja toliko toplote, kolikor znaša razlika v temperaturi med njim in okolico.« Iz tega sledi, da ima tudi naša okolica pr> uravnavi sobne temperature veliko vlogo. Pred vsem nas obdaja zrak. Gibajoči se in vlažni sobni zrak nas greje bolj nego negibajoči se in suhi zrak Drugič gre za pohištvo in stene v sobah o čemer si v praksi lahko takoj prepričamo Če je v sobi zračna temperatura 20 stopinj in se po- ! hištvo ter stene še niso ogrele, se lahko zgodi, da nas še vedno zebe, če je zunaj j hladno. A če so pohištvo in stene že ogrete, tedaj nam je že pri 17 stopinjah sobne temperature lahko prijetno. Iz tega sledi dober nasvet: Kdor se hoče izogniti ozeblinam, naj se ne vsede s tenkimi nogavicami in tesnimi čevlji v bližino h'adne stene. Tu je temperaturna razlika med človeškim telesom in okolico tako velika, da vsesa zid takoj vse toplotno izžarevanje nog. Običajno v sobah preveč kur-mo. To ni napaka samo z ozirom na štednjo s kurivom, temveč trpi zavoljo tega tudi telo Občutni znrJki te obremenitve s toploto se kažejo v nevolji do vsakega telesnega in duševnega de'a pozneje se pojavijo nevolja do jedi, prebavne motnje in nespečnost. Tu pomaga samo to, da odpremo okno in spustimo s^eži zrak v prostor To seveda ne sme traist- predolgo, da ne nastopijo prevelike temperaturne sprenembe Naše telo ima tudi za taksne primere posebne svarilne naprave, in sicer živce, ki so občutljivi za toploto in mraz. Za oba občutka imamo posebne O V® V Tureip fe 45.000 žrt^v, v Messig Jih fe bilo 6o.oogg — Dmgs potresne featastroše Potresna katastrofa, ki je obiskala te dni Turčijo, je ena najhujših, kar jih pozna zgodovina Po zadnj-h poroči'ih je zahteva la okrog 45.000 smrtnih žrtev in ni dosti potresov, ki bi napravili večje zlo Za primerjavo navedemo nekatere najbolj znane: Najtežji potres, ki je obiska! človeštvo v zadnjih desetletjih, je bil pač tisti, ki je 28 septembra 1908 razdejal mesta Messi-no. Reggio di Calabria, San Giovanni. Sci! Io. Bagnaro in Palmi. 77.283 ljudi je takrat izgubilo življenje, in sicer samo v Messmi 60.325. Stvarna škoda je šla v mnogo stotin milijonov lir. Zgodovina pozna razen tega potresa, katastrofe Pompejev in Her kulanuma, ki je zahtevala 30.000 žrtev, m potresa v Siriji v 6. stoletju, ki je uničil 100.000 človeških življenj, zlasti še te potrese: 1609. izbruh Etne. 25.000 mrtvih. 1631. izbruh Vezuva. 3000 mrtvih, 1667. potresni sunki na Kavkazu, 60 000 mrtvih, 1693. potres na Siciliji, 100.000 mrtvih, 1783. potres v Kalabriji 30.000 mrtvih. 1797 potres v Peruju. 40 000 mrtvih, 1893 potres na otoku Martiniku, 12.000 mrtvih. 1895. potres na Japonskem. 20.000 mrtvih 1923. potres na Japonskem. 50.000 mrtvih V vseh civiliziranih državah so potres ne postaje, ki beležijo njihov- aparati tu di najmanjše zemeljske tresljaje S po močjo mednarodne izmenjalne službe se meritve v nekoliko urah sporočijo vsemu strokovnemu svetu in se ishko takoj znan stveno izkoristijo Strokovniak s pomočjo poročil poedinih postaj lahko nedvoumno ugotovi vsakokratno potresno ognjišče in potek potresa Potresi gredo bodisi na račun močnega notranjega delovanja vulkanov ali pa še pogosteje na račun premikov plasti v zemeljski skorji Medtem ko se potresi, ki so jim vzrok vulkani omejujejo običajno na manjka ozemMa zavzemajo drugi, 'ako zvani tektonski potresi včasih katastrofal ne obsege Največ potresov je v Italiji. Gr čiji, Turkestanu na Japonskem in v Ci-leju. Najbolj redk pa so potresi v francoskih m nemških nižavah. v evropski Rusiji, v severni Aziji in v Kanadi. Aeroplan gori V bližini Meuse sestreljeni neui&kl aeroplan dogoreva na tleh Usoda lepe mlade arijke Miss Mitford, hči angleškega lorda Reds-idalea in občudovalka kancelarja Hitlerja, je zapustila Nemčijo in potuje na Angleško s posebnim sanitetnim vlakom. Ta mlada Angležinja, kateri je komaj 25 let, je bila znana kot navdušena občudovalka nemškega kancelarja Bila je v Nemčiji že pred vojno in je tam ostala tudi potem, ko je izbruhnila vojna. Zdaj je nj.n oče. lord Redsdale, odpotoval v Foikestone svoji hčeri naproti. Ne ve se točno, kakšnega značaja je bolezen Nu, otroka, ali ne W rajši napravila momentni posnetek namesto da takodol-ro osvetljujeta?« Tajinstvena bolezen miss Mitfordove mlade Angležinje. V zvezi z njenim obolenjem se je svojčas govorilo, da je bila ranjena od strela iz samokresa, razširile pa so se tudi vesti, da se je skušala zastrupiti Nu, bolna je gotovo. Njena mati čaka, da jo sprejme v nego\anje s pomočjo bolničarke. ki jo je v ta namen že najela. Ko je izbruhnila vojna, je ostala obitelj lorda Redsdalea precej časa brez glasu o mladi miss Mitford Šele pozneje je prišlo pisanje madžarskega grofa Almassvja, ki je poročal, da leži miss Mitford hudo bolna v neki monakovski bolnišnici Pristavil je še. da bi bila potrebna operacija, drugih podrobnosti pa ni navedel Kancelar Hitler je svojčas sprejel miss Mitford v Berchtesgadenu. Nemški kancelar in maršal Goring smatrata sestre Mitford za krasotne predstavnice anjskega tipa Mlado Angležinjo bodo izkrcali v francoskem pristanišču La Manche. kjer jo bodo sprejeli svojci m ootem jo bodo odpeljali v stanovanje njenih roditeljev v Londonu. Šele tam bodo določili, kaj se bo pozneje zgodilo z njo. Beethovnovi rokopisi v Moskvi V Moskvi so odkrili doslej neznane Beethovnove rokopise. V mestnem arhivu so našli notn; rokopis Kreutzerjeve sonate, izvirne rokopise za Eroico, za klavirsko son-ito štev. 31-, za neki oratorij is ta romano. živce, m sicer je živccv za dojemanje mraza več in je njih dojemanje hitrejše nego dojemanje živcev za toploto. Vpra anje o pravilni sebni temperaturi bi rešili torej nekako tako-le: Zmeren hlad je človeškemu telesu naj- j primernejši, ker spodbuja presnovo in tek. Sobna temperatura se mora ravnati po človeku, ki v njej živi in dela. Važno je, da okna tudi pozimi večkrat odpremo, kajti svežega zraka potrebujemo stalno, drugič nas sveži zrak hitreje ogreje nego prenasičeni. Novo ali staro desetletje ? Če nisi izšolan matematik, a ima5 veselje do logičnih igračk, se ti je lahko zgodilo. da se je novo 'eto zate pričelo s preglavicami. So ljudje, ki trdijo, da se je s 1. januarjem 1940 zače'.o novo desetletje, drugi pa temu ugovarjajo. Pristaši domneve o novem desetletju imajo pred očmi videz. Po številu 1940 bi lahko sklepali, da stojimo v štiridesetih letih dvajsetega stoletja in da doživljamo torej tudi peto desetletje tega stoletja. Temu pa drugi oporekajo. Novo desetletje se pričenja po njihovem mnenju šele s 1. januarjem 1941. To utemeljujejo z matematičnimi razlogi. Naše časovno štetje, pravijo, se ni začelo z letom 0. temveč z letom 1., prvo stoletje se je zaključilo torej z 31. decera- Matcsnatika okrog novoletnega dne — t1." ''■ čuden vmesni psljžzj brom 1. 100 in z začetkom L 101. se je začelo drugo stoletje Odtlej se začenja vsako stoletje torej s svojim prvim letom in naše se je pričelo s prvim januarjem 1901. Prvo desetletje je trajalo do konca 1910 in 1. januarja 1911 se jc začelo drugo stoletje. Odtlej se začenja vsako stoletje torej s svojim prvim letom in naše se je pričelo s 1. januarjem 1901 Prvo desetletje ;e trajalo do konca 1910 in 1 januarja 1911 se je začelo 2. desetletje. Iz istih razlogov mora trajati 4. desetletje do 31. decembra 1940 in šele 1941 se začne 5. desetletje. Novo ieto ima torej nenavaden vmesni položaj. Pripada na videz štiridesetim letom, v resnici pa nc pripada 5 desetletju. Do te pripadnost; bo prišlo šele čez leto dni. cj O Svetovna vojna je stala neposredno I90 milijard dolarjev Izredno težko je, ne glede na izgube ' etičnih vrednot, preračunati stroške mo- ! derne vojne, kajti nek faktorji se s številkami skoraj ne dado izraziti. Večkrat so že poskušali izračunati stroške, ki jih je svetovna vojna prizadejala soudeleža-nim ljudstvom. Amer.ški strokovnjaki navajajo za to 190 mijard dolarjev. kar se pa nanaša samo na neposredne vojne oziroma materialne stroške. K temu bi i bilo treba priračunati ogromne vsote za razdejano lastnino za prekinjeno trgovino itd. če prištejemo še te gospodarske faktorje k mater aln m stroškom, se stroški svetovne vojne — seveda samo približno ocenjeno — po naziranju ameriških strokovnjakov dvignejo na 340 milijard dolarje Kaj pa stane današnja vojna? Stroški so po mnenju ameriških vojaških krogov še znatno v.šji ker so se deloma zvišale cene za material in je moderno predzijsko 01 ožje dražje. Ce pomislimo da je aajno en teden svetovne vojne zahteval za material večje izdatke nego vsa tridesetletna vojna. Je lz tega razvidno, kaj pomeni mater.al-: na vojna s flrančne strani >A tudi ? da-i našnjih dneh«, pravi neko washmgtonflko strokovno poročilo, »se vojna ne odloča samo z mošnjo. Važnejši sta morala in sila nekega ljudstva.« eti v oklepu a leda Neprostovoljno potovanje roškega ledolcmilca Iz Murmanska odplove v bližnjih dneh ;den najmodernejših ruskih ledolomilccv. Ja bi povedel v domovino ledolomilec »Se iov«, ki potuje že več nego dve leti z !e-iovjem polarnega morja. V poletju 1937 je plul »Sedov« z ledolo-milcema »Maliginom« in »Sadkom« po Lap-'evskem morju V avgustu so »Sadka« in »Maligina« povedli iz lednih polj, »Sedova« Da je led zajel in ga vzel s seboj To neprostovoljno potovanje je šlo po morjih v katera doslej še ni prišla nobena ladja Dne 20. februarja 1939 je ujeti ledolomilec prekoračil 86 sporednik. kar pred stavlja za ladje svetovni rekord. Z brzino 93 do 120 km na mesec je polagoma prepo- Upogljivo steklo Zavije se kakor preproga, pa ni dražje od navadnega Najnovejši industrijski čudež, ki ga je te dni pet ameriških tvrdk hkrati vrglo na trg. predstavlja steklo, ki je tako upogljivo. da ga je mogoče zaviti kakor preprogo To novo steklo, s katerim bodo opremili, kakor poročajo. 80 odstotkov avtomobilov. ki pridejo v novem letu na trg. je uspeh desetletnega truda in poskusov, ki so veljali 6 milijonov dolarjev Nenaden sunek ali udarec tega stekla ne zdrobi takoj, temveč ga upx>gne in vboči. a tudi če sunka ne more ublažiti, se ne razdrobi v ostre drobce. Sestoji iz dveh tenkih steklenih plasti med njima pa je plastična masa. ki jo imenujejo »vinol« Po navedbah tehničnega svetovalca ameriške avtomobilske industrije dr Sherla je novo steklo štiri- do petkrat trdnejše od ob čajnega stekla, zlasti pa je v mrzlem vremenu dosti odpornejše od tega Običajno zaščitno steklo postane v nizkih temperaturah krhko. Razen tega ima Boilena darila v Ameriki Odklonjene vojaške igrače — Tehnika in ke- mija zaposluje ameriški razum Splošna želja ameriškega ljudstva, da bi se Zedinjene države ne zapletle v sedanjo vojno, se je izražala celo v darilih, ki ZA SMEH IN KRATEK ČAS Neka družba na potovanju se je pred neurjem umaknila v neko gostilno na Divjem zapadu. »To je pravi vesoljni potop!« je dejal eden izmed potnikov. »Kaj pomeni prav za prav vesoljni potop?« vpraša gostilničar. »Kako. ali še niste nikoli slišali o vesoljnem potopu in Noetovi barki?« se je začudil potnik »Nisem « je odgovoril gostilničar, »časniki niso prišli že štir tedne « »Snoči mi je Alfred dejal, da sem naj-!ep5e dekle na svetu.« »Tako? Prav isto je dejal lansko leto tudi meni.« »Torej vidiš, kako je v enem letu popravil svoj okus.« Sedela sta v parku na klopi. »Poljubite me!« je prosrl on. Ona je molčala. »Ali me nočete poljubiti?« je vprašal in ni dobil odgovora. »Prosim, prosim, poljubite me!« je nadaljeval, a še vedno se ni zganila. »Ali ste nemi,« se je končno razjezil. »Nisem!« je vzkliknila, »toda vi ste gotovo okameneli!« * »Pomislite, moja žena je izgubil« noj glas!« »Ni mogoče! Ta izguba vas gotovo zelo boli.« »V«ekakol Najslabše p« p ta, ds fe vedno pojot« jih je božiček polagal za praznike otrokom pod drevesce. Prodaja vojaških igrač ni bila še nikoli tako mzghna kakor sedaj, tem večje pa je bilo povpraševanje po drugih igračah. Velika newyorška trgovina poroča, da je prodala petkrat več lutk kakor v prejšnjem letu, druge trgovine pa poročajo o povečanem povpraševanju po športnih predmetih, glasbenih instrumentih, letalih in železnicah. Kakor vsako leto, je bilo tudi tokrat mnogo zanimivih novosti med Igračami, tako na primer pomivalna miza s tekočo vodo za lutkovne kuhinje, popoln radijski studio, sani z rdečimi in zelenimi lučmi, kekodakajoča kokoš, ki nese jajca itd. Lutke imajo vse moderni ozki život, visoko sfrizirane kodre in krznene plašče kakor prave dame. Razen tega so se pojavile na trgu lutke, ki so oblečene po modah vseh dob ameriške zgodovine. Radio Corporation of America je izdala skla-danico. s katero je mogoče sestaviti popolno rad^j-ko oddajno postajo, ki tudi pravilno deluje, razen tega dobavlja v miniaturni obliki vse prinrave, ki omogočajo točno reprodukcijo vseh šumov in ropotov, od brbotanja kuhinjskega lonca do tuljenja viharja. Novogtl iz področja igračkastih železnic navdušujejo ne samo otrok, temveč tudi odrasle. Brzovl&kl. ki jih krmarijo z brezžičnimi valovi, se ustavljajo pred postajami, medtem ko Izklicujejo železn'.Ski uradniki Imena teh postaj ln pozivajo potnike, naj vstopijo; blokovni sistem preprečuje železniške katastrofe, ranžirne lokomotive delujejo avtomat;čno in p rev Mini vozovi se izpraznujejo s pomočjo brezžičnih valov. Za mlade kemike Je prišla na trg kemična oprema, ki omogoča praJvaiati največjo pridohitev pretekle« rast krompirja, paradižnikov in drugih rastlin bres »amlja. Kamera na bojišču toval kakšnih 3000 morskih milj. Ob kon-j cu lanskega avpusta je bil na skrajni »e-vemi točki svojed potovanja. Dne 8. oktobra ga je zajela polarna noč in odtlej potuje »Sedov« nočasi proti jugu Tako se približuje krajem, kjer so ledne prilike ugodnejše in kjer ga bo nemara lahko re-. šiti ter spraviti domov. Ves čas ni nieoova posadka niti z« nutek izgubila poguma Znanstveniki med njo so izvršili v tem času številne meteorološke astronomske in magnetske meritve opazovali »o n^vitflciitVr in hidrološke pojave Med drugim «o ugotovili, da je v Severnem '»»Hnnpm m i^atkov in po tem oceniti, ali je vzeti neki izdatek v osnovo. Ce ip izlr^ano no r°^"nu izThe in rloM^ka izr!V.e prisil^ i7+pr-tqva (ne r- potožiti na pij no » f-rprev^no- Sti izvrš^noprn nWoofva rfrufrim tudi. ge 1e vern*«<*isati s svojim imenom. Priporočljivo je tudi, da navedete v oporoki kraj, v katerem je bila spisana in točen datum, da ne bi bilo morda pc. Vaši smrti glede oporoke kakih sporov Tudi druga oseba sme mesto Vas spisati Vašo oporoko, vendar jo morate lastnoročno podpisati in Izrecno izjaviti nred tre-ml zmožnimi pričami — od katerih morata hiti vsaj dve hkratu prisotni — da je spis Vaša poslednja volja. Tudi vse tri priče se morajo podpisati kot priče na dotični listini sami. Ni pa potrebno, da bi poznale priče vsebino Vaše oporoke. L. U. L. Sosed nikakor noče ustreči Vaš? zahtevi, da bi sporazumno uredila mejo ali poklicala ereometra. Vprašujete, če marate vložiti tožbo za posest pravične meje. — Ako mejniki med Vašim in svetom Vašega soseda niso več spoznavni ali da mej vobče ni mogoče spoznati ali če je meja sporna, morete predlagati pri pristojnem sreskem sodišču brez tožbe, da naj sod'šče obnovi ali pa popra.vi Vajino mejo. Ako sosed po povabilu, ki ga bo dobil od sodišča, ne bi pristal na poravnavo, bo na kraju samem sodišč« uredilo mejo in pri tem upoštevalo morebitne listine, načrte in sploh vse dokaze, lil jih bosta ponudili stranki. Tudi geometra sme sodišče pozvati k temu naroku kot merskega izvedenca. Stroške takega. oostooanla trpe stranke po meri svojih meja. Predlagatelj bi pa trpel stroške postopanja sam, če bi se pokazalo, da obnovitev ali poprava meja ni bila potrebna. Ce je nasprotnik povzročil postonek z motenjem mirne posesti, sme sodišče izreči, naj trpi stroške postopanja docela ali deloma stranka, ki je spor povzročila. V Vaši zadevi se torei zelasite na uradni dan pri sodišču. Ako bi Vas za«tonal odvetnik, bi morati v vsakem primeru plačati njegove stroške. S. A. R. Po VnSem prfl«tHcn *p Ip vrS'1* razprava, h kateri je bi'a vabljena tudi njpsrova odsotna sestra, ki se pa že več let po končani razprnvi ne oglasi, niti niso zn*ni nieni morebitni potomci. — Ako se v oklicnem roku. ki ga je postavilo v svolem oklicu zapuščinsko sodišče, ni prijavila upravičena dedinja iz inozemstva se je izvednl zapuščinski postonek po naših zakonih. Ker nam točneje nistp poja.sn'li položaja. Vam svetuiemo, da si vpogleda te kot upravičen intprpsent zapuščinske spise, kjer mora biti odrpieno, do kdaj in v kakšnem primeru bo dotična dediščina še sodno shranjena. K. S. P. že pred leti ste skupno z dvema prijateljema podpisali v posojilnici pogodbo o tekočem računu In jamčili za polno plačilo. Ali sme posojilnica izterjava« dolg od Vas treh ali pa izbrati poljubnega. — Ako ste obljubili izpolniti obveznost vsi trije, kot isto celoto nerazdelno tako, da ste se izrecno obvezali eden za vse ln vsi za enega, Je vsak poedinec od Vas posojilnici odgovoren za celoto. Od posojilnice same zavisi, če hoče terjati od Vas vseh treh ali samo od nekaterih celotno terjatev ali pa po deležih, kot si jih sama Izbere, ali pa tudi od enega izmed treh dolžnikov. Nerazdelno obvezan sodolžnik, ki je plačal ves dolg iz svojega, je pa upravičen terjati od ostalih povraClo, četudi mu pravica ni bila odstopljena in sicer po enakih delih, ako nI med njimi bilo dogovorjeno kako drugo posebno razmerje. Od dolžnika, ki ima premoženje, morete torej zahtevati povračilo v tem razmerju, od drugega, ki pa trenutno nima nič premoženja, pa smete iztož:ti povračilo, če sam ne pristane pri sodišču na prostovoljno sodno poravnavo. Le na podlaei take poravnave ali pravomočne sodbe bi mogli kdaj poznele pri^iHo doW od njega povračilo, če bi. kot upate, v bodočnosti pridobil kako premoženje. K. J. C. že avgusta ste vložili prpi!i'fioa'u rr...-dk;; bskega tekmov: nja za dr?av-o nr-ven-Uvo prepustila /rmsro brez b~rbe Nv vc-mn Sadu. Takr- sta v f «a'-i na no/o leto srečala LiuhM^"''''' in Novo -d~?c! 8. k. I.j"b'jan."ki k ie v borbo 1 o' favorit. čeprav ni nr?'(vv] 7 n"iim:v'r'~'S rr> m'"'\om. Kakor je > J-it»-o« že na kratko j?v:lo. je Tj. š k tudi 'm-g-v s 41''« : 2''« ob eni prekrnjen' riart'j: ter si s tem za~h'?eno zepet o?vrj:l naslov dr^ve^n klub~ko*a p-.roka. Prr.kinjena part'ja stoj' U£""-d->eie za N~v! Sad. n° m"re na več osperiti zrnate Liubljane. LirbMa-^ani co po naporn' vr>*n'i ig^a1! mani rflrlfvo Po p^tek'1 oart:i ie bPo or'č -kovati v'šie zmage s 6:2 — Spodaj sledi partija iz mateha s 4 de-ke. Na lond nr'-°m maTem medna^o^n^m turn'ri" sta zma^a. kak r oorr^*^'o b^o-erav-k' '"s", sk^ono m jcter Kon'"' in Anglež M;tne--Barry. TočnejSih poročil o iz!dn turnirja še ni. V Hastingsu igrajo kliub vojni običajni božični turnir, toda v nr>ani?em obredu. Udeležujejo se ga samo angleški mojs'r' pa še med njTmi manjka s^r G, Thoma=, ki se je sicer pri javil, pa ie moral nr>'em ude-le"bo zaradi bolezni odnovdati. Skupno sodeluie v raznih ck"p:nah 50 igra1cevv Iz mateha dr - Keree st-> 70ana šelp re'nl*a'a nrv:h dvh "a^fj Obe s'a b'li španc-v ot"or'tv 1" k^n^aH rem.!_ po zan'm'vih borbah. V Prvi Je bil dr E"we beli. v drugi pa ^rnl. Šv:car«k' l>ti posvečajo mnofr Pozornosti novim razmeram v svetovni Šahovski federaciji FIDE. »Neue ZOrcher Zeit ng« poroča, da bivSi predsednik FIDE dr. Rueb tJuenos Aire>u, s kaiero je bii sedež FIDE dne 18. septembra prenešen v Južno Ame-.dio. Prea.oti za prenos je sta.ilo osem južnoamer.ških držav ter ga memelj.valo z vojn.m stanjem v Evropi, lzmea zl za-stop>anih držav so se samo Francija, Nsm-jija, Estonska in ArgenUn ja vzd-^a.e gia-iovanja, vse druge so glasovale za pivnos. Dr. Rueb pa sedaj pravi, da je ».točni i-bor .x>stopai pioti prav. lom, ker n. piijavil predloga 4 mesece preje oduoru FiD£ in Icer voiitve novega odbora sp oh niso b le na dnevnem redu. Dr. Rueb n t n.ČJ izročiti preusedniških poslov FIDE in meJ drugimi je nedavno Svuarska sahjvska ^veza odobrila njegovo staiiš^e! Tako je pričakovati v svetovni šahovsrc. fedaraciji razkola. — V Buenos Aire^u pa j a b.i sprejet še drug dalekosežen sklep. Kijub p.o-testu svetovnega prvaka dr. Aliehina je oilo sklenjeno »da svetovno prvenstvo ni :ast nosilca naslova. FiDE kot vrhovna svetovna šahovsi^a organizacija dolcča pogoje tekem za svetovno prvenstvo in podeljuje naslov prvaka.« Torej nov predmet ^ sp^ire! Jutri se igra v Ljubljani v smislu svo-ječasnega sk.epa občnega zbora J. š. sa-veza naknadno part.ja Fur.ani - Petek z lanskega nac. mojstr.-kega turn'ija Zagrebu. Ce Petek dobi, postane rr r. IT^VLIJANSKA OTVORITEV Beli: Dr, iiijc (Novi Sad) Cml: Sikošek (LjuLljanski š. k.) 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 SbS—c6 3. Lfl—c4 Lf8—c5 4. V—0 Običajneje je 4. c3. nakar je obramba črnega težja. 4. — d7—d6 5. c2—c3 Dd»—e7 V poštev prihaja že tudi Lg4. Sedaj preide partija zopet v znano varianto. 6. d2—d4 Lca—b6 7. h2—h3 h7—h6 8. b2—b3? Nenavaden in gotovo tudi slab načrt. Lovec nima na b2, kamor ua hoče beii postaviti, prav nobene bodočnosti. Ob čajno igrajo tu a4 in pozneje eventualno še b4, pa ima črni potem težave z lovcem b6. 8 — Sg8—f6 9. Tfl—el 0-0 10. Lcl—b2 Kg8—h8 11 Sbl—d2 a7—a5 12. Lc4—d3 3f6-h5! Zasedba osiabljene točke f4 je seveda prvi logični načrt črnega. 13. Sd2—fl Sh5—f4 14 Sfl—g3 De7—f6 15. Ld3—c2 Lc8—d7 16. Kgl—h2 Ta8—d3 17. Sg3—f5 Ta napad je gotovo preuianjen. Črni pa stoji vsekakor že bolje. 17. — Tf8—e8 Se bolje najbrže takoj Lf5:. ker sedaj pride beli le še do igre na g-liniji. 18. g2—g4 Ld7:f5 Slo ie tudi g6, 19. Sh6:. Kg7 z gr žnjo Th8 itd. Beli bi potem težko odbil napad na odprti h-liniji Nadaljevanje v partiji pušča belemu protiizglede. 19 g4:f5 g7—g6!? 20 Lb2—cl g6:f5 21 e4:f5? Zelo je prihajalo v poštev 21. Lf4:. 21 — Sf4—d5 22 Ddl—d2? e5:d4 23 Tel:e8+ Td3:e8 24 c3:d4 S^6:d4 25 Sf3:d4 Lb6:d4 Za izgubljenega kmeta nima bali kom pen za e! je . 26. Tal 30. Tbl—fl . _ Cmi ima še tudi napad. Grozilo je bna. ter po Abuiw»ijavi na ho mat na ti. 30. — n—£6 31. Lc2—e4 Kh8-h7 32. 'xil—gl fc»14:h3 33. Tgl:g8 Kh< :g8 34. Kili—g2 Dh4—gt + 35. ivgz—11 Ds4—gl + 36. Kil—e2 in beii se je po nekaj potezah vcaL Vtsja Pire. R D I O -bi 27 Kh2—hI 28. Dd2—e3 29. Lcl—d2 Ld4 e5 + Sd5—f4 Df6—h4 Te8—g8 Sobota 6. januarja. Ljubljana: 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Orkester P. Whitemana (plošče). — 9.45: Misijonsko predavanje (p. St. Dobovšek). _ 10: Prenos iz stolnice. — 11: Pevski in orkestralni koncert Sodelujejo gdč. M-Poiajnarjeva, g. A. Jarc in Radijski orkester. — 12.30: Poročilo, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester (vodi A Krmelj). — 14: Otroška ura (Manca Romanova). — 17: Kmet. ura: Gospodarski nasveti in tržna poročila (g. L. Puš). — 17.30: Stare božične pesmi ob spremi jeva-nju harmonija pojo sestre Stritarjeve, vmes igra Cimermanov kvartet. — 20: Plošče. — 20.40: Akademski pevski kvintet. — 21.20: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za konec praznika (plošče). Beograd: 18.05: Božične pesmi. — 18 55: plošče. — 20: Božični večer. — 21.50: Zborovsko petje. — 22.20: Slovanska glasba, o Zagreb: 20: Božične pesmi. — 20.20: Plošče. — 2220: Plesna muzika. ■ Sof!ja: 18 30: Kvartet mandolin. — 20: Večer ko-lednikov. — 20.45: Lahka glasba. — 22: piesf. _ 22.30: Romarska glasba ■ Dunaj: 17.10: Mali orkester. — 20.15: Iz B°rira. — 22: Zabaven spored. — 24.10: Nočni koncert Nedelja 7. januarja Ljub'j*na: 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Sramel kvartet »Štirje fantje«. — 9: Napovedi — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. L Lenček). — 10: Veselje na deželi (plosce) _ 10 30: Koncert Radijskega orkestra. — 12- Naši napevi (plošče). — 12.30: Objave. -. 13: Napovedi. — 13.02: Akademski pevski kvintet — 17: Kmet. ura: Gnojišče, travnik in njiva (inž. Rado Lah). — 17.30: Adanvčevi fantje igrajo. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19 40: Objave. — 20: Operetni napevi — poje tenorist g. Ado Darian. pri k^aviriu spremlja prof. P. Sivic; Radijski orkester. — 21 30: Znani plesni orkestri (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Trio kitar: gg. St Prek, Jos. Privšek. M. Slovnik. Dunaj: 16: Lahka godba. — 19.30" Sere-pade — 90: Operni prenos. — 23: Lahka glasba * FerUn: 20.15: Pester glasbeni spored. - 22.20: Pevski kvintet Pon*tfp'jek 8. Januarja LfuMJana: 7: Jutrrji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 1302: Koncert Radijskega orkestra — 14: Poročila. — 18: Zdravstvena ura: Mladost in onoinine (dr. A. Bre- _ 18 20: F. Saliapin poje balade (pie«Ve). — 18 40: S*aničeva šoia in leto 1848 (dr Jože Lovrerčič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19 40 Objave — 19 45: Več marrre — brez za-mpre' i g Fr. Govekar) — 20: Ljubljanski godalni kvartet. — 20 45: O-pmo PdasM izvaja Radirki orkester. — 22- Napovedi, poročila. — 22 15: Kvartet Fantje na vasi. DnnaJ: 16: Koncertna ura. — 18: Violinske skladbe. — 20.15: Komnori Hiški večer _ 21: Orkester. — 23: Kakor Berlin B perlin: 20: T a^ka eiasha. — 21.20: Koncert berlinskih filharmonikov. Križanka št. 2. 11 12 13 ul 23 VoJOiavno: 1. vrsta krokodila; 8. bolgarsko kolo; 15. črte "oinega dejanja; 16 pa nasja pesir.a: 18. enota gbanja v z-aku; 19. o g divjega boja in klaija po grškem baje slovju; 21. življenje v spanju, tudi nipon-ska c'cna:-na enota; 23. kraj v Poljanski dolini; 24. Bc-ceacc ova knj ga ljubavnih -love!; 28. rimEka mera in b?kren novec, igralna karta, enka na igiaini kock , tudi ke i."ni zn°k za p.vino; 30. če-ka ves na B:?tr ci ki so po njej Avstrijci nazvali bitko pri Krallevem gradcu 1866; 31. ime Iv^h tro ansklh junakov; 33. pr'tr ilnica; 34. zaže jena veja; 35. uspeh kovinskega dela; 36. narvv božanstev pri mnogih se-nvtskh narod h; 37. del noge; 38. orodje; 39. besed'oa n ©številnosti, izjeme, prigo-va janja; 41. bo'garski p ipovednik (1837 —18 9); 44. odpadek pri sekanju, tudi miselni ut inek: 47. gladi*na, blažilna, dnčal-na snov: 48. ban-ški svetovni potovalec (l^St 1323) tudi igra skonjl; 50. šolska vala: 52. igra s kartami: 54. ž valska zgod V"' 55 v—?tro barvilo; 56. nemški skladatelj (*1886.—). Na\p'čno: 1. Tolstojev roman; 2. rimski bogvaiuh; 3. pripadnik evropske narodnosti; 4. domala perutnina; 5. pritezal-nl dix>g; 6. središče krožnega gibanja, tudi kemični znale za prvino; 7. reka v Jugoslaviji, desni pr tok Mora ve; 8. glasbilo, tudi chataubriandova povest; 9. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni plin; 10. pesnitev; 11. rezilo; 12. prebivalec zapadnega dela balkanskega polotoka pred pr hodom Slovanov; 13. vrsta hrasta ve-'ka prv;na tudi planina v Srbiji: 14. Aške.čev* pesnitev: 17. neosvetijen^st: 20 sladek kruh: 22 predgo'je in rt;č v zapad-nl Afrki; 24 ob'astveno na'ož?.na dajatev; 25. obrtnik: 26. fran"oski skladatelj . 1*1875 -); 27. poljska reka; 29. zač.mba; i 30. riba; 32. mlečni izdelek; 33. manj ko celota; 35. šolska potrebščina; 38. možu ženin, ženi možev sorodnik; 40. skladatelj prve opere (»1561—1633); 42. eg pčansko božanstvo; 43. prfmek: 1. nemškega pesnika (»1751.,+1826). člana gottinškega pesniškega k"oga; 2. avstr jskega romanopisca (»1851.,+ 1918); 45. zgib vodne površne, tudi oddajna različica radiopostaj; 46. hrana za pokladanje; 48. staicgrški bog pastirjev, tudi Hamsunov romatn; 49. zdravilna snov; 51. afganistanka utežna enota; 52. irac onalno število; 53. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko. dragoceno v zd*avi1stvu uporabljano kov no; 54. pogojnik, tudi kemični znak za kovino. Rešitev novoletne križanke Vodoravno; 1. Traiviata; 8. pridelek; 15. Hale; 16. Supetar; 18. Nora;*19. ost; 21. šckvk: 23. kij; 24. rt; 25. gHb; 27. Lch; 28. k.t; 30. Em; 31. samucn; 33. javor (2., S. Javor); 35. oclol; ,?6. nrstioi; 37. p^lk; 28. menih; 40. baatk; 42. Dr (doktor), 44. brin; 45. k'ip; 47. mol (2. Mol); 48. dr; 49. sod; 51. Joka%- 53. sel; 54. dbca; 56. lekarna; 58. mula; 59. najvoiila; 60. Anakreon. Navptčn«: 1. Thorva.Vsen; 2. rast: S. alt; 4. ve; 5. as (5. A« airaan); 6. tuS; 7. Apel; 8. Ptah; 9. raik (3. Raik); 10. lr (2. Ir = iTdij); 11. en; 12. lok; 13. Erie: 14. Kajmakčalaai; 17. eletaUika: 20. grm; 22. brv; 25. gaJeb; 26. Dun'n: 28. Hajrrn; 29. t.T»l; 31. som: 32. mah: 33. Job; 34. rok; 39. nav; 41. Rož; 43. io'ia: 45. Kako; 46. pera; 48. delo; 50. Dev. 51. Jel- 52. Inn; 53. Sue; 55. No; 56. li (2. ltij); 57. Aa (2. AA=^Agencija Avala); 58. Mr (—magister). i pregledi Razgzvari in stihi v Beogradu MIlan Gral Bivši prosvetni minister g. .Milan Grol ni samo ena izmed vodilnih osebnosti demokratske stranke, marveč tudi znam književnik. Zbirko njegovih gledaliških kritik je izda a pred nekaj leti »Srpska književna zadruga«. Obiskal sem ga na njegovem domu v eni izmed tihih, skoraj perifernih ulic, kjer še živi kos starega, predvojnega Beograda. Kakor stanovanja vsakega intelektualca, ki čuti intimnejšo povezanost z duhovnim svetom, je tudi njegovo izpolnjeno z obilnimi policami knjig. V prijetno topli sobi, med knjigami, se je razvil razgovor o vprašanjih našega kulturnega sodelovanja in o našem sedanjem položaju, kakor se vidi z zrelišča srbskega kulturnega delava. G. minister ima za seboj že dolgo politično in kulturno delo, čeprav na zunaj nič ne kaže, da bi se štel med starejšo generacijo; njegova beseda je premišljena in vedno tipa za globljim smislom, za smiselno pog'obitvijo; zato jeintervie\vi-stu treba malce več napora, da ji sledi in Jo zajame v svojo beležnico. Naša duhovna skupnost G. minister je dejal: — To, da se preureditev države postavlja z ene strani na preveč nacionalno, z druge pa na preveč materialno podlago, čeprav sta si obe protislovni — to je spra- vno v resno krizo nadaljnje delo za našo kulturno skupnost. Ce ostreje pogledamo vse posledice takega razvoja stvari, tedaj moramo opaziti tudi nekatere resnejše nevarnosti, nego je samo kriza kulturne skupnosti. Ko smo sc namreč zedvnili, smo — čeprav svestni svojih individualnih odlik — vsa leta dokazovali svetu povezanost naše etnične rodbine. Samo s takim prepričevanjem smo lahko celo obranili nekatere naše ogrožene pozicije. V tem času še nismo bili okuženi z na:imi lokalnimi me-ga'omanijami in v vseh tedanjih neprili-kah smo bili realni, kar dandanes pomeni tudi: modri Zakaj to, kar smo govorili o sebi vsemu svetu, je izražalo v tistem trenutku tudi naše lastno, globoko, skoraj podzavestno občutje, da se na"a na trojstvu ustanovljena država ne more razviti v močno državno konstrukcijo, če ne bo imela poleg razlogov skupne obrambe in zagotovitve neposrednih ali lokalnih interesov tudi neke duhovne, moralne, nadčasovne podlage. Vprašanje te duhovne skupnosti ali naše notranje povezanosti je bilo vedno važno vprašanje; zdi se, da je dandanes važnejše nego je bilo kdaj koli prej. Prepričanje, ki se pojavlja na nekaterih straneh, češ, da kdo izmed nas zado"ča samemu sebi, je prav tako nevarno za predinca, kakor je nevarno za celoto. Mi nismo Američani in tudi ne Švicarji; mi smo še surova, v državnem smislu skoraj primitivna materija, zato nas ne more držati skupaj ne vpra"anje pravilne razdelitve davkov ne ključ za pravično razdelitev uradni kih mest, ah kateri koli materiVni razlog. Tak razlog zadošča samo tistim, ki jim je država nekaka, skoraj bi dejal: poslovna pogodba. Mi smo že po svoji naravi daleč od takega, zgolj racicnalističncga umevanja. Če pa smo že krcniii na neko pot, ki je lahko pri nas po'na nevarnosti, tedaj nam ostane samo še to, da zaupamo v moč nove duhovne, svobodcumno usmerjene generacijc v vsej državi in da se polotimo, kolikor jc le mogoče in ostvarljivo, dela za duhovno skupnost. Nemara pride vsaj odked kakšen dobro-dejni učinek! Ko pa to pravim, ne mislim, da bi bilo v sedanjem trenutku sploh mogoče storiti kaj stvarnega v tej smeri. Zakaj borba, ki sc je razvila iz tako umeva-nega narodnega sporazuma, kakor je današnji, se začenja voditi na način, ki utegne biti usoden ... Iz teh besed, izrečemh v dneh, ko se je zdelo, da se s kalemegdanskih zrelišč odpirajo posebno temne perspektive, v dneh, ko so bile v vseh beograjskih kulturnih krogih v diskusiji besede S obodana Jova-noviča, da se je treba v vsem vrniti nazaj k začetkom — iz teh bcsccl ni bilo mogoče posneti mečne vere v izvedljivost naše duhovne solidarnosti. Narodni u n i ver z i t e t in njegove težave Razgovor je prešel k vprašanju organizacije kulturnega de!a v beograjskem krogu. Predvsem se je sprožPo vprašanje Ljudske univerze (Narodni univerzitet) v Beogra-du. — Ljudsko vseučrlreno g;banje, — je dejal g. minister — je bilo od nastopa vlade 6. januarja dalje pri nas začudo preganjano Brez večjih neprilik je mogel delati samo Ko'arčev Narodni univerzitet v Beogradu. Pred dvema letoma pa je tudi tu posegel vmes ultimativni ukaz. da se mora spremeniti njegovo vodstvo, čemur je bilo treba ustreči, če se je hotela ta institucija izogniti komisariatu. Dogajale so se vprav neverjetne reči. Naj navedem za ilu- | stracijo samo tale primer: Kolarčev Narod-' ni univerzitet je poslal v vas Beli potok blizu Beograda predavatelja, ki je vzel s seboj instrumente, da bi ljudem pokazal rastlinske bolezni in način njih zdravljenja. Kmetje iz te občine pa niso smeli prirediti predavanja, dokler ni poslala oblast svojega uradnika. Predavatelju ni bilo dopuščeno, da bi šel predavat na vrt, kjer bi lahko na živih primerih demonstriral svoje trditve, marveč je moral ostati v sobi in tu samo razkazovati svoje instrumente. Oblast je imela tako malo razumevanja za prosvetno delo med ljudstvom, da je predavanje o rastlinskih boleznih smatrala za zborovanje v zaprtih prostorih, ne pa pod milim nebom. In epilog: kmetje so bili morali iz lastnih žepov plačati dnevnice uradniku, ki je moral nadzorovati predavanje ... Takih težkih primerov ni bilo malo in zaradi njih se je podeželsko delo Narodnega univerziteta popoln* ma prekinilo, tem bolj, ker bi bili morali tudi predavanja — prav kakor shode — dva do tri mesce vnaprej priglasiti politični oblasti... Potem je prišlo suspendiranje »Saveza srp-skih čitaonica« v Bijeljini, ki so ga razpustili zaradi suma, češ da se v njem skrivajo »subverzivni elementi«. To je dalo povod, da je sarajevska »Prosvjeta« prevzc'a iniciativo za večje osredotočenje in večjo sistematizacijo celotnega prosvetnega dela med Srbi, kar bi omogočilo tudi enotno zaščito pred raznimi samovoljnimi šikana-; mL j — To kaže, da je bil za časa reakcije pritisk prav na srbski strani zelo velik. Do-! živeli smo celo autodafč, ker so sežigali knjige nekega našega vseučiliščnega profesorja — teda ne morda kakšne politične spise, marveč geografsko znanstveno delo... ' O ustroju ln delovanju ene največjih srbskih !judsko-izobraževa'nih ustanov, Ko-larčevega Narodnega univerziteta v Beogradu, je dejal g. minister Grol med drugim: Ustanova s 50 milijoni imetja... — Kolarčev Narodni univerzitet je posebna ustanova, katere obstoj je zagotovljen z legatom njenega ustanovitelja Kolarca. On je določil tudi člane odbora, ki naj upravlja zadužbino Po njegovi testamen-tarno določeni volji se člani odbora obnavljajo tako, da jih izvolijo prvotno imenovani člani in tega odbora ne sme nihče spreminjati. Imetje Kolarčeve zadužbine se ceni na kakšnih 50 milijonov din. Zadužbine imajo sploh veliko vlogo v našem prosvetnem življenju. Samo pod nadzorstvom ministrstva prosvete je okroglo za 300 milijonov din takega, narodni prosveti namenjenega kapitala, pri čemer ni vštet denar, ki ga upravljajo kot zadužbino razne občine. Na Terazijah v Beogradu je deset velikih poslopij, ki so jih namenili v plemenite namene poedim legatorji ali cele rodbine. — V današnji upravi Kolarčeve ustanove je osem članov in sicer predsednik Kr. srbske akademije prof. A.. Belič, prof. Bogdan Popovič, prof. Slobodan Jovanovič, guverner Protič. Grol, Miša Trifunovič, Tih. Gjorgjevič in prof. Ivan Gjaja. Do avgusta 1908 sem bil jaz skozi šest let rektor Ko-larčevega Nar. univerziteta ko pa sem bil moral na zahtevo vlade odstopiti, je odbor razdelil posle in so to dolžnost sprejeli trije člani. Sedaj jo opravljajo gg. Belič, SI. Jovanovič in Gjaja. Po sili razmer je delo omejeno na prestolnico, čeprav ni to ne naša želja in ne nas program; toda treba jc počakati zakon, ki bo zagotovil svobodno delovanje Naj. univerziteta po vsej državi. Zve t a srbskih kulturnih društev — Zaradi večje ljudsko-izobraževalne aktivnosti in glede na momente, ki sem vam jih že omenil, smo ustanovili tudi mi »Savez kulturnih društava«. Tvorijo ga predvsem sarajevska »Prosvjeta«, Kolarčev Nar. univerzitet, Matica Srpska in še nekatere druge ustanove, kakor Akademija, Društvo sv. Save itd. Ta zveza ima namen, da koordinira delo posvetnih organizacij in ga postavi na ista načela ter tako doseže čim več uspehov pri podrobnem delu na terenu. Zaradi prejšnje razcepljenosti so se mnoge energije izgubljale tjavendan, delo posameznih društev je ostalo omejeno na ožji krog. Knjižne izdaje so dostikrat ostale neopažene, skratka: potreba racionalizacije in dobre ekonomije z razpoložljivimi energijami se vsiljuje tudi tu. Zato si od te strnitve si! in načrtnega dela za po-vzdigo narodne prosvete mnogo obetamo. Učiteljstvo in prosvetno delo — Glede podrobnega prosvetnega dela na vasi, zlasti pobijanja nepismenosti, smo prej posebno z ljudskimi vseučilišči dose-zali lepe uspehe. Vzemimo za primer po-drinsko okrožje, kjer imate po vaseh čisto spodobne čita'nice. S šikanami se je to delo zavrlo in ubilo Zaman je: ni mogoče doseči vidnih uspehov brez živahne zasebne iniciative. Prav tako ne bo z učiteij-stvom doseženo kaj prida, dokler ne bo učiteljska služba ve'ja'a kot prosvetna služba par excellence. Treba jo je sprostiti biro-kratizma in izpod ob'asti cn:h. ki vidijo kot šefi učnih zavodov ves smisel učiteljskega de'a v samem izvrševanju predpisanih uradniških dolžnosti, ne pa v vzgonu in zamahu tvornega prosvetnega de'a med ljudstvom. Za m'ad narod, kakršen smo mi, je prava nesreča, da se poklici, kakor so profesorski, učiteljski, zdravni ki, veterinarski in inženirski, popolnoma birokrati-zirajo in da ti avtentični kulturni delavci na kmetih opravljajo svojo funkcijo samo v okviru predpisanega delovnega časa. Kajpak, tega stanja ni mogeče spremeniti z zakoni in uredbami; treba bi bilo ustvariti novo duhovno atmosfero in v nji novo vzgojo, ki bi izobraženstvo j ogrela za njegovo pos!anstvo med ljudstvom Treba je uvesti metode, da ti prak-, tični nositelji višje kulture ne bedo obrav-i navani s strani oblasti kakor podnaredniki j v vojski, marveč respektirani po svoji kulturni aktivnosti v narodu. Značilen znak | sedanjega sistema je v tem, da mora oče, | ki vodi otroka v šolo, stopiti najprej v ' trafiko po koleke; zakon, k' ga sili, da daje { otroke v šolo, ga obenem kaznuje in globi j zato, ker izvršuje to dolžnost. Naši begun- ; ci med svetovno vojno so bili preseneče- i ni, ko so poslali svojo deco v šole v Ženevi: dcca ni bila samo zastonj sprejeta, marveč je dobila zastonj tudi učbenike in pisalne potrebščine, torej reči .ki so pri nas predmet ntjbolj dobičkanosne špekulacije... Tako je bivši prosvetni minister g. Milan Grol zaključil svoje kritične poglede na naš kulturni položaj... — o. Zapiski Popravi. Tiskarski škrat je v včerajšnjem članku »Dvoje literarn h gostov iz Sofije« takoj v prvem stavku zmaličil smisel: ne pri bolgarskih, marveč bolga-rofilskih prijateljih v Ljubljani sta se mudila gosta. Dalje č taj: Poslej me bo vabila iz daljave (ne posebej), v večernem soncu (ne večnem). V izjavi ge Veleva čitaj o zbliževanju, da ni samo beseda, marveč resnična želja in potreba. Laclo d'Amlra. y Rimu je umrl nagle smrti član Italijanske akademije, znani književn k Lucio d'Ambra. Bil je tudi eden najboljših italijanskih dramatskih k.itikov in urednik mesečnika »Noi e il mondo«. Njegovo delo je s lno obsežno. Spisal je nad 50 romanov, novehstičnih in dramatskih knjig. Nadaljeval je tradicijo psihološkega romana po vzorcu Bourgeta. Kot novinar je sodeloval pri mnogih velik h rimskih in milanskih dnevnikih. Izdal je antologijo svojih spsov v treh knjigah z naslovom »Trideset let literarnega življenja«. Spominu Svetozarja Mttetfča. Pravkar izišla nova štev lka »Letopisa Matice srbske« je posvečena velikemu voditelju vojvodinskih Srbov v dobi n;ihovih važnih narodnostnih in polit čnih bojev v tuji d.ža-vi, Svetozarju Miletiču. Prinaša več člankov iz peresa dr. Aleksandra Moča, dr. Alekse Iviča, dr. Jovana Radoniča. dr. Jo-vana Savkoviča, Mila Vukčeviča dr. K. N. M lutinoviča in F. Malina. Tudi pesniški prispevki opevajo herojični lik Svetozarja Miletiča. Ob jubileju prof. dr. Arturja G&vazzla. »Hrvatski geogialski glasnik«, ki zhaja v Zagrebu je posvetil svojo številko 8—10 zaslužnemu hrvatskemu geografu prof. dr. Araiiu Gavazziu ob pri.iki njegove 751etni-ce. Na uvodnem mestu je objavljen v hrvatskem tekstu in francoskem prevodu članek dr. Ota Oppitza o jub lantovem življenju in delu. članek izpopolnjuje seznam njegovih geografskih in kartog. afskih del. Nadaljnji člank so iz peiesa bolgaiskih, slovenskih, srbskih .n hrvatskih prijateljev, tovarišev in učencev vodilnega hrvatskega geografa. Spisani so v vseh teh jezik .h, nekateri pa v francoščini in nemščini. Izmed Slovencev so prispevali članke: p.of. Ljudmil Hauptmann (»Geografska podloga nacionzunog problema u Av-stro-Ugarskoj monarhiji«), dr. Svetozar 11 e š i č (»Pr rast stanovništva Savske banovine od 1880—1931. god.«), prof. dr. A. Me lik (»O kesnodiluvialnih jezerih v Bohinju«). I. Rakovec (»H geologiji in morfologiji Tuh njske doline«), dr. O. Re-ya (»Neobičajno močna toča v Dravski banovini«), prof. botanike na ljubljanski univerzi S. Horvatič in G. Tomašič pa sta prispevala članek »Donos k poznavanju flo:e Sloven je«. Posamezni članki so opremljeni z nemškimi resumej in primerno ilustrirani. Ta spominski zbornik pomeni lepo počast tev enega na.jodlične.iših p.edstav.teljev geografske vede v Jugoslaviji. Goethe. V Weimarju nadaljuje Goethe — Schillerjev arhiv z izdajanjem velike zbirke oethejevih del, ki bo obsegala vsa doslej znana Goethejeva dela v vseh njihovih variantah. Zbirka bo štela 50 debelih zvezkov. Za božične praznike je izšel 22. zvezek te zbirke. Po novem letu bo izdan 23 zvezek, ki bo vseboval vse variante »Fau-sta«. Redakcijo Velike zbirke Gcethejevih del vodi profesor Kleukens, ki ga štejejo danes med najboljše nemške poznavalce Goethejevih del. Po njegovi napovedi bo izšel poslednji zvezek Velike zbirke 1. 1949. za 2001etnico Goetheje, ega rojstva. Zb:rko je založil Inselverlag v Leipzigu. D. V. Prva sovjetska opereta v Sofiji. Da tudi v sovjetski Rusiji proizvajajo operete, pričuje poročilo sofijske »La Parole Bulgare«, da je tamešnje kooperativno gledališče vprizorilo z velikim uspehom sovjetsko-ru-sko opereto »Poroka v Malinovki«. Razne vrste vojnih ladij Pomorski orjaki in njih spremljevalci — Izkušnje sedanje in zadnje svetovne vojne — Vpliv letalstva Po zaključku svetovne vojne je na-topi-la v gradnji vojnih ladij v mnogih pogledih povsem nova doba, pač po izkušnjah štiriletne vojne in velik h pomor, kih bitk pri Coronnelu, Falklandskih otokih in v Skageraku. Velik vpliv na gradnjo vojnih ladij pa je imel tudi silen napredek letalstva. Oklopnice Jedro vseh velikih vojnih mornaric tvorijo še vedno oklopnice (bojni brodi) s svojo veliko tonažo. težko artilerijo in močnim jeklenim oklopom. Njih število in to-naža sta še vedno odločilna za presojo bojne vrednosti posameznih mornaric. Tipična svojstva oklopnic so tonaža od 26 000 ton navzgor do 45.000 ton. Po tonaži naj- s tonažo 35.000 ton pa so oborožene vsaka z 8 topovi kalibra 38.1 cm. enako tudi italijanske 35.000tonske oklopnice tipa »Vit-torio Veneto«, ki imajo po 9 topov kal bra 38.1 cm. Debelina jeklenega oklopa se pri ok^op-nicah raznih držav giblje od 150 do 254 mm na krovu, od 225 do 431 mm na poveljniškem mostu in od 250 do 431 mm na trupu breda nad morsko gladino. Vse moderne oklopnice imajo na krovu tudi po 3 ali 4 izvidniška letala. Proti napadom lahkih pomorskih vojnih edinic (lahkih križark, rušilcev. torpedovk in bojnih čolnov) jim služi srednja in lahka artilerija. Skoro vsaka oklopnica ima zato še 12 do 15 topov kalibra 15 cm, poleg tega pa še cela vrsto protiletalskih topov ......... ■ ---7 * .. . -u ■*-"> "i;-' T - . ' .... ••••» i : \ \ ■ ■ ■ \ j« 1 \ so po večini s topovi 152 mm, ld nesejo do I 15 km daleč. Križarke s tonažo 8000 do 10.000 imajo po 12 ali 15 topov, ki so nameščeni v oklopnih stolpih po tr:je in trije, križarke s tonažo 701/0—80J0 pa po 8 ali 9 topov, ki so nameščen: po dva ali trije v enem oklopem stolpu. Nemčija Ima še srednje križarke po 6000 ton in s topovi kakih 150 mm. Vse te srednje križarke so oborožene z močno protiletalsko artilerijo, težkimi strojnicami in s 6 do 12 cevmi za lansiranje torpedov. Večina med njimi ima na krovu tudi po dva. tri ali štiri izvidniška letala. Dolge so cd 152 m do 195 m, vozijo pa od 60 do 70 km na uro. Lahke brze križarke s topovi pod 150 milimetrskim kalibrom tvorijo prehod cd križark k visokomorskim torpednšm rušll-cem, kakršen je naš 3000tcnski »Dubrovnik«. Oborožene so s topovi 132 do 150 mm, s katerimi lahko streljajo 13 do 15 km daleč. Namenjene so predvsem za borbo proti torpednim rušiicem in pa za za č to mor=k'h noti pred podmornicami. Angl ja j in Francija jih danes uporabljata zlasti Kul apivuujcvaike za konvoje (zastražene skupine) trgovskih parnikev Trrpedni rusilsi Visoke u^i^Ki loipcuiii je dete svetovne vojne, ko je ležal velik del bremena vseh pomorskih vojnih operacij na torpednih rušilcih. Pred svetovno vojno je bil določen prvenstveno za borbo proti torpedovkam in za zaščito velikih oklopnic pred napadi torpedovk. Med vej o je postal glavno orožje proti podmom'-j cam. izvidnik pri vis_kcmorskih oparaci-j jah, spremljevalec konvojev* in pa tudi I nevaren napadalec na nezaščiteno sovraž-! nikovo obalo. Njegova tonaža znaša od , 1900 do 3300, brzina pa od 67 do 78 km na uro. Oboroženi so vsak s 6 ali 8 topovi j kalibra 120 do 138 mm, s 4 ali 6 prctile-j talskimi topiči kalibra 40 mm, s 4 do 8 torpedn mi cevmi in 6 do 8 protiletalskimi strojnicami. Nosile! letal Otrok svetovne vojne so med velikimi ladjami tudi nosilci letal. Prva jih je uvedla Anglija, ki je v letih 1915 do 1918 pregradila v ta namen nekatere že v gradnji se nahajajoče trupe novih cklcpnic. Treba pa je bilo mnogo naporov, žrtev in izkušenj do izgraditve sedanjega tipa nosilca letal, ki spada še vedno med najbolj delikatne pomorske voj-^e edinice. Imeti mora primerno ploskev za odlet in pristajanje letal, sklad.šča za letala, ve; ke delavnice, tanke za pogonska sredstva itd. O vojaški vrednosti nosilcev letal bo mogoče izreči definitivno sedbo šele po sedanji vojni, ker med svetovno vojna niso ( imeli prilike za polno preizkušnjo. ! Nosilci letal imajo tonažo od 10.000 do 23.000 ton. Navadno vozijo z brzino nekaj nad 30 milj (55.5 km) na uro, samo dva j ameriška vozita z brzino 34 milj (63 km). Njihovi pogonski stroji razvijajo nad 100.000 konjskih sil. Na vsaki taki ladji je 40 do 75 letal, samo ameriški »Yorktov.n«, ki ima med vsemi tudi največjo brzino, j nosi s seboj 108 letal, ki pa so samo en> sedežna lovska letala. Ostali no lici letal vozijo s seboj lovska in izvidniška letala ter srednje dvomotorne bombnike. Nos lei letal so oboroženi z 8 do 16 težkimi protiletalskimi topovi kal bra 120 mm; z njimi streljajo do 10.000 m visoko. Poleg tega imajo še do 32 brz^stre nih avtomatskih protiletalskih topičev kal bra , 40 mm. Protiletalska artilerija je na nosilcih letal tako montirana, da lahko strelja tudi vodoravna Dolžina nosilcev letal je od 210 do 232 m in odgovai i približno dolžini oklopnic. Široki pa so od 20.8 m do 28.65 m. Najnovejši tip vojnih ladij so protiletalske križarke. ki so jih uvedli Angleži med abesinsko krizo iz stiahu pred itaiijan ko zračno vojsko, ki je bila takrat mnogo močnejša od angleške. So to pregraiene starejše lahke angleške križarke, ki maj o na svojc-in krovu montirane samo številne protiletalske topove vseh mogočih kalibrov. Njihova naloga je šč.titi z močn m protiletalskim ognjem težke oklopnice ali pa trgovske pamike v konvojih pred napadi sovražnih bombnikov. D. V. I .. - - Z.. s* isfsjjj Skupina ameriških oklopnic manjše oklopnice ima Nemfja z »Gnel-senauom« in »Scharnhorstom«, ki sta dolgi po 226 m, široki po 30 m in gazita pod morsko globino 7.5 m. Njuna tonaža znaša po 26 000 ton. Oklopnice z največjo tonažo imajo Zedinjene države. Vsak teh orjakov ima 45.000 ton; je dolg 268 m, širok pa 34 m; pod morsko gladino gazijo 11 m. Povprečna tonaža oklopnice znaša 35.000 ton, povprečna dolžina med 226 do 234 in širina 32.2 m, p>ovprečna globina pad morsko gladino pa 8 a Take oklopnice tvori io jedro angleške, francoske, ameriške in italijanske vojne mornarice. Sedaj imajo Zca.n,ene države in Anglija, najbrž pa tudi druge velesile v gradnji še večje oklopnice, vendar pa najbrž letOo še ne bo nobena dogotovijena. Dočlm je znašala med svetovno vojno povprečna brzina oklopnice 24 merskih milj (44 km) na uro, vozijo po vojni zgrajene oklopnice tudi do 31 milj (57 km) na uro. Najhitrejše na svetu pa so francoske oklopnice tipa »Dunkerque«, ki vozijo s svojimi 26.500 tonami 31.5 milj na i ra (58 km). Po zadnjih poročilih je dosegla to brzino tud: nedavno splovljena italijanska oklopnica »Impero«. Po mednarodnih konvencijah je prištevati med oklopnice vojne ladje, ki so oborožene s topovi kalibra 28 cm in čez. Ti topovi, ki streljajo najmanj 28 km daleč, so pri modernih oklopneah nameščeni v cklopn h stolpih po trije ali po štirje skupaj. Vsaka oklopnica ima dva ali tri take stolpe. S topovi najmanjšega kalibra sta oboroženi nemški oklopnici »Scharn-herst« in »Gneisenau<'. ki imata po dsvet topov kalibra 28 cm. nameščenih v treh stolpih. Oklopnice Zedinjenih držav so oborožene z od 9 ali 12 topovi kalibra 40.6 cm, ki bruhajo svoje granate do 40 km daleč. S sličnimi topovi so oborožene tudi angleško oklopnice tipa »Lion«, ki imajo po 10 topov kalibra 40 6 cm. Ostale angleške oklopnice so oborožene s po 10 topovi kalibra 36.6 cm, ki nesejo do 36 km daleč. Francoske oklopnice vrste »Dun-querque« so oborožene vsaka z 8 top>ovi kalibra 33 cm. Oklopnice tipa »Richellieu« in protiletalskih strojnic. Posadka na oklopnicah šteje v sorazmerju s tonažo od 1500 do 3000 mož. Kr Marke Za oklopnicami tvorijo najmočnejši del vsake vojne mornarice križarke, ki se dele v glavnem v tri razrede: težke križarke s topovi nad 15.5 cm kal bra, lahke križarke s topovi kalibra 15 cm in lahke brze križarke s topovi kalibra manj ko 15 cm. Med svetovno vojno so igrale veliko vlogo I še križarke-oklepnice. ki so se od oklop-nic-bojnih brodov razlikovale le po tem, da so imele tanjš: in lažji oklep in manjše topove, zato pa so bile hitrejše od njih. Po vojni so to vrsto ladij nehali graditi. Znana med njimi je angleška oklopna križar- i ka »Reneron«, ki je biia zgrajena tik pred svetovno vojno in je še danes akt vna. Bilo je v zadnjem času že večkrat slišati o njej. | Tonaža težkih križark niha med 8000 in 10.000 tonami. Tonažo okoli 8000 ton imajo vse angleške težke križarke, katerih prototip je v bitki z nemško oklopno bojno ladjo »Admiral Spee« tako zasloveli »Exeter«. Večina angleških križark te vrste je starih 6 do 10 let z »Exeterjem« i vred, ki je bil prvi med njimi ztTajen leta 1929. Ostale velesile imajo po večini težke križarke s tonažo 10.000 ton. Brzina se kreta med 32 in 35.1 morskih milj (od 59 do 65 km) na uro. Najhitrejša težka križarka je italijanska »Pola«, ki vozi 66 km na uro. Težke križarke so oborožene s 6 do 10 topovi 203 mm, ki nesejo do 20 km daleč. Oborožene so tudi z močno protiletalsko artilerijo ter s 6 do 12 torpad-nimi lansirnimi cevmi. Jekleni oklep težkih križark znaža na krovu od 51 do 127 mm. na trupu morsko gladino pa od 51 do 150 mm. Dolžina težkih križark je 175 do 195 m. Vse težke križarke imajo na krovu tudi po dva do štiri izvidniška letala. Srednje križarke s topovi kalibra od 150 do 155 mm so proizvod najnovejše ladje-delniške tehnike, ki stremi za tem, da bi dosegla ladja čim večjo brzino. Oborožene Ameriška novinarja na Sinski fronti Dva ameriška novinarja opisujeta božični večer, ki sta ga preživela med finskimi borci na Mannerheimovi črti. Po njunem poročilu vlada na sovjetsko-finski fronti nepopisen mraz, kakršnega še nista nikdar doživela. Mraz. ki v enaki meri tare finske in sovjetske vojake, je tako hud, da ga ni mogoče opisatL Čeprav so finski vojaki odi čno oblečeni, vendar niso redki primeri, da zmrznejo na straži cele patrole. Za božični večer so dobili finski vojaki fižolovo juho, v kateri je bilo nasekano svinjsko in ovčje me9o. Poleg tega so prejeli še nekaj surovega masla, kruh in na vsakih sto vojakov po eno veliko šunko. Zaradi neprestanih napadov sovjetskih letalcev dele toplo hrano finskim vojakom samo proti večeru, ko zavlada mrak. Preko dneva jedo kruh ter razne vrste klobas. Sovjetska artilerija je zelo energična in prav nič ne štedi z municijo. Na pičle 4 km širek odsek Mannerheimove linije, kjer sta bila ameriška novinarja, je poslala v enem samem dnevu nad 10.000 granat najrazličnejših kalibrov. Sovjetska poveljstva so pričela zadnje dni pred božičem uporabljati čete tako zvan h »samomorilcev«. Tvorijo jih pionirji in prostovoljci, ki gredo pred napa-dajočlmi tanki. V rokah imajo samo le-e-no gorjačo, na kateri je nabodena močna in ostra os. Z njo dregajo po zemlji in pripravijo na ta način skrite zemeljske mine do eksplozije. Pri tem seveda zlete tudi sami v zrak, rešijo pa tanke, ki prodirajo za njimi. Dne 24. decembra so sovjetski letalci zmetali nad finskim ozemljem vet m lijo-nov letakov, v katerih so pozivali * finski narod, naj se upre sedanji vladi ter se oklene komunistične vlade v Terljokijr. Ce se pozivu do polnoči na sveti večer F nci ne bodo odzvali, bodo ruska letala na sveti dan porušila Helsinki do tal. Zgodilo se ni ne prvo, ne drugo... Požar v hotelu Mineapolis, 5. jan. e. V hotelu »Ma'bo-rough« je izbruhnil požar, ko je bilo v poslopju nad 200 gostov. Ogenj se je ra^flril s tako bliskovito naglico, da se več hotelskih gostov ni moglo rešiti. Begali in tavali so po gorečem poslopju sem in tja. nekateri so pa v obupu skočili skozi okno in se ubilL Pri požaru je zgorelo okrog 20 oseb, 40 pa je bilo ranjenih. SPO Klubski smučarski dan Danes in jutri bodo otvoritvene smučarske tekme za vse klube J2SS Kakor že nekaj let je tudi letos JZSS prvo januarsko nedeljo določil za tako zvani klubsk: dan, torej oni termin, ko naj vsak klub izvede s svojimi tekmovalci prvo in samo svojo klubsko prireditev tako da se mora ta nedelja prav za prav smatrati kot dan oficielne otvoritve vsakoletne tekmovalne sezone v smučanju. Redkokdai so se hotele po tem dobro premišljenem koledarju ravnati tudi vremenske razmere in zato že precej d^lgo ni bilo smučarskega klubskega dneva, k bi imel tako ugodne snežne razmere kakor jih ima letošnji, tako da so morali klubi vsakokrat svoje prireditve odlagati, v nekaterih krajih pa sploh niso bile izvedljive Letos pa se mora računati, da bodo lahko vsi klub: zadostili zahtevam JZSS ter danes ali jutri res do zadnjega poslali svoje vrste v borbo na bele pojane. Med glavnimi današnjimi prireditvami moramo omeniti klubske tekme SK Ilir je v Planici, na katerih bodo klubov člani razen v teku tekmovali tudi v skokih in obenem tudi za klasično kombiracijo O sporedu klubske prireditve Smučarskega kluba Ljubljane vemo toliko, da bo ta klubska prireditev na Pokljuki trajala kar tri d«:, ker hoče klubovo vodstvo razen v klasičnih disciplinah preizkusiti svoje tekmovalce tudi v alpski Dalje je treba računati z najboljšo in močno udeležbo tudi na klubskih tekmah na Jesenicah, v Mojstrani, v Bohinju itd in seveda tudi v okrilju vseh številnih klubov na področju mariborskega pcdsaveza. kjer imajo letos tudi dober sneg in gotovo ne bodo hoteli zaostajati za ljubljanskimi in gorenjskimi klubi. Vsa znamenja kažejo, da bo letošnji klubski dan uspel, kakor že dolgo ni in da bo res prava športna manifestacija velike armade naših smučarjev tekmovalcev. Spored v ostalih športih drugod Razen v smučanju bodo v zimskih športih imeli zanimiva tekmovanja tudi v Zagrebu in Beogradu. V Zagrebu bo drevi v okviru hokejske prireditve nastopila na poti v Beograd tudi drsalna elita ljubljanske Ilirije s Silvo Palmetovo in dr. Schvvabom na čelu. Razen tega bodo ta dan odigrali tudi dve hokejski tekmi za prvenstvo banovine Hrvatske. medtem ko sta izločilni tekmi za hokejsko državno prvenstvo med »Falač-kim Sportklubom« iz Subctce in »Vara-ždinskim športnim društvom« z lanskim zadnje plasiranim moštvom »Marathoncm« določeni za dneve med tednom, tako da se bo prihodnjo nedeljo lahko — če vreme-narji ne bedo ukrenili drugače — v Ljubljani že odigral dvodnevni turnir za državno prvenstvo. Razen zimsk.h športov pa bodo v Zagrebu danes in jutri zaigrali tudi nekaj nogometa. Namesto Bate iz Borova bo im2l Gradjanski gosta iz Beograda, in sicer Jedinstvo. Drugi dan bo Concordia nastopila v tekmi za hrvatski pokal proti lokalnemu rivalu Hašku. Skoraj popolnoma podoben spored so si za svoje božične praznike omislili tudi Becgrajčani. Ilirijanski drsalci, ki bedo drevi nastopili v Zagrebu, gredo nato še v Beograd in bodo za oba praznika dvakrat pokazali svoje znanje tudi beograjskemu športnemu občinstvu. Še 1 "e hokejske prireditve kakor v Zagreba bodo imeli v Beogradu zaradi tega. ker so si naročili za dve tekmi kar dve moštvi od drugod, in sicer odlično madžarsko ekipo BKE iz Budimpešte in pa moštvo našega državnega prvaka Ilirijo Upajmo, da vreme ne bo prekrižalo lepega sporeda. Za nogometne prijatelje bosta v Beogradu v teh dnevih dve pokalni tekmi, in sicer finalni za lanski zimski pokal med domačo Jugoslavijo in sarajevsko Slavijo. * Smučarski tečaji v Ljubljani. Smučarski klub Ljubljana priredi pod Rožnikom smučarski tečaj za mladino in za dame. Tečaj bodo vodile savezne smučarske učiteljice: ga. Tausigova in gdč. Vrančičeva in Vi-rensova. Zbirališče v ponedeljek 8. t. m. ob 14.30 pri Čadu. JZSS (službeno). Vsem, ki so se prijavili za savezni tečaj za skoke in alpsko kombinacijo, ki bi se morala vršiti od 8—14. za skoke in od 8.—21. za alpsko kombinacijo, sporočamo, da sta oba tečaja radi tehničnih zaprek preložena na nedoločen čas. V smučarski tekmovalni tečaj ministrstva za telesno vzgojo, ki bo v Bohinju od 8. do 24. januarja, so sprejeti naslednji kandidati: Anton Petrič, Branko Stopar, Andrej Rožič, Josip Kopavnik. Edo Bevc, Lado Starman, Milan Kfp*s, Janko Rus, Franc Kopenini. Branko Drofenik, Lojze Osvald, Franc Kajzer, Lojze Mahovec, Janez Babnik, Franc, Jerman, Niko Drvenik, Lado Ifctenič, Fredo Lihteneger, Janko Vojvoda, Franc Marušič, Vladimir Legvard in Matevž Mordes. Sprejeti kandidati se morajo zglasiti 7. januarja v Bohinju v hotelu »Bellevue« vodji tečaja g. Mirku šuštiču. Atleti se sellj o Bručan in Kvas sta izstopila iz Ilirije, pa tudi Primocje je izgubilo nekatere odlične atlete Razen nogometašev so se začel- letos preseljevati »na veliko« še lahkoatleti, kar jim zaradi novih razmer, ki so zavladale po izrednem občnem zboru, ni ravno težko. Pobudo za preseljevanje so dali v Celju stanujoči at.eti ljubljanskega Primorja (Pleteršek Goršek, Mart ni, Urbančič), ki so sredi novembra prestopili v SK Celje. Sledil je izstop Mausarja iz Planine v zagrebški Hašk. ki pa je b 1 demantiran. ker so ga znali klubski tovariši pregovoriti, da je ostal v Ljubljani. Da pa se je potolažil. so mu morali baje obljubiti, da mu bodo kupili kopje iz Ate„, dres za trening, in ga bodo poslali vsaj enkrat na nastop v inozemstvo in na vse večje mitinge v Jugoslaviji, da bo imel potrebno konkurenco. Menda pa je kljub temu še izjavil, da ne bo nikdar več (!) nastopil za slovensko reprezentanco na troboju. Zahteva torej pr bllžno toliko kakor Kusoczinski, kar pa se tiče troboja pa predlagam, da se mu kupi še eno kopje iz Aten. Komaj pa se je omenjeni klub rešil ene nevarnosti, mu sledi že druga, kajti prvak Balkana v desetoboju Janez Klinar namerava kljub preklicon. po končanem športnem tečaju v Beogradu vstopiti v bogoslovje, s čimer bo njegova kratka a uspešna športna kariera verjetno zaključena. Razen pri omenjenih Primorjašev pa je izstopil iz Primorja še Skušek in se vpisal v SK Plan no. ki mu je za odmero priskrbe la službo, še, preden pa je mogel nastopit službo je dobil . * * poziv od vojaške oblasti — in zdaj je že (za devet mpscevl v Senlu kjer bo treniral čisto druge stvari. Poleg Skuška bo menda izsto pil iz Pr.morja še Nabernik, ki je tudi tre- netno vojak in se preselil v mariborski železničar. Vendar to še ni definitivno, ker je tudi tu vires služba. Za povrh se je v zadnjem času še začelo govorit., da zapuščata svoj klub tudi ilirijanska dolgopro^a-ša Bručan in Kvas. Bručan je sicer že dolgo obljubljal, pa mu n!smo verjeli. Pritoževal se je, da ga v klubu popolnoma zanemarjajo in se zlasti pritoževal na tehn. referenta. Ko pa je na teku zedinjenja nastop 1 za Kamnik, smo videli, da gre zares. V kateri klub je vstopil se še ne ve, izjavil je pa. da nepojde v nobenega preko slovenske meje. Ni minilo dolgo, ko je tudi Kvas pripravil svoj kovčeg. Pr. vsem tem pa si je privoščil radovedneže, katerim je natvezil da gre v Beograd, seveda k SK Jugoslaviji Ko pa sem zadnjič z nj!m govoril o tem se je zvito zasmejal in mi povedal, da gre k Bratstvu na Josen"cah. Ko sem ga začudeno pogledal, mi je najprej razložil da zstopa iz kluba zato, ker mu ne more nreskrheti službe in ker so mu jo paJ preskrbeli na Jesen;cah (KID). je vstopil v Bratstvo, kamor je vstonil tudi eden najboljših ma^horskih dn'?roprog3šev Zupar. (letos na 5000 m 17:02 Ln na 10.000 m 37:56 4). Z državnim rekorderjem Bruča-nom in državn m prvakom Kvasom ie Hi-riio zadel posebno težak udarec, ker je ed;na od slov klubov lahko sestavila dobro crosscountry moštvo, ki bi lahko konkuriralo s5s»s~eb*k* C^no-cMii. obenem pa vštevši Kchrka izgubila že tr odVčne dol-"■cnrogare. Ostane ji ed5no tolažba da je liubMansko Primorje zadela še večja katastrofa, kajti državnemu prvaku je tako rekoč čez noč ostalo samo majhno število atletov. Vr—Zv. Izredni občni zbor LPP Sprejeta je bila soglasno spomenica. kJ naj tvori podlago za sk»»ono delo v JPS. Ljubljana, 5. januarja Zaradi skorajšnje reorganizacije plavalnega športa so se zbrali predstavniki slovenskih plavalnih klubov sinoči na izrednem občnem zboru, da dokažejo svojo str-njenost in enako gledanje na dogodke, ki mečejo na zagrebške plavalne politike precej slabo luč Ta ugotovitev je bila potrebna posebno zaradi teea. ker so se v zagrebškem tisku pojavile netočne trditve o udeležbi delegatov nekaterih slovenski klubov na neki konferenci v Zagrebu Da so bile te vesti netočne in bi jim lahko pripisali tendenoioznost. se je videlo na občnem zboru kjer so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Uvodoma je podpredsednik LPP prof. A. Kuljiš k* ]? nadomestoval odsotneera predsednika dr. B-Mca. pozdravil navzočne delegate klubov sk mrije. SK Planine. MPK Maribor. SK Mnre. SK Kamnika ln SK Maratona, ln prešel na glavno točko dnevneea reda. t. j. stališče slovenskih plavalnih klubov do reorganizacije plavalcema snorta. Ker so delegati slovenskih plavalnlk klubov sku^o s srbskimi dolesrati predčasno zan„stm zadn1i ob. Crt zbor JPS t" imeli nika- klh poea1ft«1- predseduj g ppof Ku. lj»S zaorosll navzočnega saVPzne?{J odbar. nika dr. SU«berneta. dn ie to^0 raz,oži1 potek dofrodVov pri čemer_u>, 1e onorrvr11 na akciin BPP ki se le nridr„ž11 tud pri ministrstvu telesno vzg0,0. „ uvede red ter potrdi prvi del omenjenega XIX. Slovanski večer Tabor - *0. Januarja lm Prvenstvo Celja v table-tenisu Danes in jutri v mali dvorani Celjskega doma Kakor že javljeno se bo pričel danes zjutraj ob 8.30 veliki table teniški turnir za prvenstvo mesta Celja za leto 1940 Tekmovanje, ki ga prireja table-teniška sekcija SK Celja, bo eno največjih v zadnjih letih sploh v Celju. Za posameznega zmagovalca in zmagovalno moštvo sta razpisana dva iepa pokala. Glavna borba bo predvsem med moštvoma Jugoslavije in SK Celja, ki bosta postavila številčno tudi največ tekmovalcev. Prijavljenih je okrog 30 tekmovalcev, med temi veliko število mladih, ki bodo gotovo tudi posegli v borbo *a ponosni naslov. Oba dneva se bo tekmovanje pričelo ob 8.30 ter bo trajalo ves dan. Celjane opozarjamo in vabimo, da si ogledajo lepe borbe. — Prvi nastopi Punčeca in Mitiča v Indiji. Na turnirju za prvenstvo Južne Indije, pa sodelujejo letos razen dveh Jugoslove-nov sami domači igralci, sta naša mušketirja Punčec in Mitič vsekakor m~d najboljšimi, vendar pa je moral Mit č — deloma tudi zaradi utrujenosti po predolgi poti — odnehati že v I. kolu v borbi z enim starejših Indijcev, hiedtem ko se je Punčec že prerinil do drugesa kola. V igrah v dvoje sta naša igralca z lahkoto spravila prvo zmago. Turnir je bil zaključen na novega leta dan, vendar o končnih izid;h še ni nobenih poročil. ŽSK »Hermes« (nogometna sekcija), obvešča svoje člane, da bo občni zbor sekcije dne 14. t. m. ob 10. v gostilni »Kmet« v Sp. Šiški nasproti bivše stražnice. Ce ob napovedani uri ne bo prisotna vsaj polovica članov, bo občni zbor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. — Vsi odborniki sekcije se pozivajo, da se sigurno udeleže seje, ki bo v sredo 10. t. m. ob 19.30 na običajnem mestu. Obenem se pozivajo naj vsi prinesejo svoja poročila za poslovno leto. Načelnik. Slovenska kolesarska zveza — Ljubljana. Po sklepu upravnega odbora z dne 4. t. m. se pozivajo kolesarske podzveze v Ljubljani. Mariboru in Slovenjem Gradcu, da morajo sklicati redne občne zbore najkasneje do 31. I. ti. Obenem se opozarjajo, da prijavijo zvezi točen datum in mesto, kjer bo občni zbor. Predsednik. V. redni letni občni zbor Jugosloven-skega touring kluba, podružnice Ljubljana, bo dne 5. II. t. 1. ob pol 20. v dvorani restavracije Slamič (II. nadstropje) z običajnim dnevnim redom. Redni občni zbor atletske podzveze v Ljubljani. Atletski podsavez v Ljubljani sklicuje IV. redni občni zbor za nedeljo, 21 januarja t. 1. ob 9 v zgornji dvorani hotela Mikli-Metropol z naslednjim dnevnim redom: pozdrav predsednika: volitev verifl-kacijskega odbora, poročilo tajnika, blagajnika, teh. referenta in nadzornega odbora, ter razrešnica odboru, sprememba pravil v smislu sklepa glavne skupščine JAS, volitev novega upravnega odbora, volitev nadzornega odbora, sklepanje o proračunu za naslednje poslovno leto. predlogi upravnega odbora in članov, imenovanje častnih članov na predlog upravnega odbora, volitev službenega glasila in slučajnosti. — Glavni skupščini smejo prisostvovati samo delegati rednih članov podzveze. po spremembi pravil pa tudi delegati klubov iz dravske banovine, ki gojijo atletiko. Zastopanje klubov v smislu pravil. Ce bi občni zbor ob določenem času ne bil sposoben pravomečno sklepati, se preloži za eno uro pozneje in se tedaj vrši ne glede na število prisotnih in z istim dnevnim redom. Predlogi za občni zbor morajo biti predloženi upravnemu odboru pismeno najkasneje 8 dni pred občnim zborom. Srbstvo in hrvatstvo Tehtna razmišljanja Jove Banjanina v beograjski »Jugosltavenski otadžblni" Proti geslu »Srbi na okup«. ki ga zastopa zlasti g'asilo Srbskega kulturnega kluba v Beogradu »Srpski glas«, je napisal Jo-vo Banjanin v beograjski »Jugoslovenski otadžbini« članek pod naslovom »Močno srbstvo — močno hrvatstvo« Skupina okrog »Srpskega g'asa«. piše g Banian n je zelo borbeno pričela oznanjati srbski nacionalizem. podobno, kakor je 20 let HSS propovedovala hrvatski nacionalizem Kadar pa se bo srbski nacionalizem prav tako razplamtel. potem naj bi se — tako misli skupina okrog »Srpskeca g'asa« — vse to »obrnilo« v interesu državnega edinstva Z drugimi besedami- »Srpski g'as« je proti-ven jugoslovenskemu racionalizmu On hoče razpihati srbski' nacionalizem podobno, kakor je vzplamtel hrvatski nacionalizem Seveda je potem iasno da tudi Slovenci ne smejo zaostati Ko se bo vse to zgodilo potem pa naj jugosloven«ka misel zopet služi kot državna misel. Najprej je treba torej ubiti vsako vero v jugoslovensko u.i-sel, ji vzeti vsebino, mora'o in ideal Ko bo popolnoma potolčena, pa je treba zahtevati. da ta anemična nusel postane dovolj-no močna kot državna misel m da ukroti preiako srhstvo in hrvatstvo! »Srpski glas« piše — pravi dalje Banja- občnega zbora, kjer je bil sprejet predlog beograjskega delegata dr. Ivkoviča. da se ustvarijo trije narodni savezi v razmerju 1:1:1. V debati, ki je sledila izvajanjem g. dr. Skaberneta, so delegati sklenili, da se ponovne skupščine JPS, ki bo 14. t. m. v Zagrebu udeležijo, toda samo z določenimi pogoji, ki jih bodo v posebni resoluciji predložili vsem prizadetim. Ker je resolucija sestavljena v športnem duhu in nima nika-kih pretiranih zahtev, je bilo sklenjeno, da slov. delegati v primeru, če bi teh zahtev ne priznali, splon ne pojdejo na občni zbor Spomenica zahteva, da ostane v veljavi prvi del prekinjenega občnega zbora v Zagrebu in se priznajo vsi sprejeti sklepi. Ju-niorsko prvenstvo mora spet postati državno prvenstvo. Iliriji se mora priznati mesto v ligi. Namesto dosedanjega tehničnega referenta pri JPS naj se nst.tnovi tehnični odbor iz tehničnih referentov narodnih zvez. Ta odbor naj bi tudi po turnusu določal tehnične spremljevalce državnih reprezentanc. Enako naj bi veljalo tudi za reprezentančno spremstvo državne reprezentance. Glede razdelitve dohodkov zahtevajo slovenski plavalni klubi, naj se razdelijo na narodne zveze po številu v vsaki včlanjenih klubov, ki so izpolnili določene obveznosti. želimo in računamo, da bodo zahteve te spomenice našle v zagrebških odločilnih krogih razumevanje In se bodo potem kmalu lahko uredile razmere v našem plavalnem športu. njn —, da je Srbija tam. kier so Srbi in da je srbska domovina povsod kjer prebivajo Srbi od Subotice do Šibenika od Sušaka do Djevdjelije To so za »Srpski glas« — »srbske zemlje« Kaj pa potem hrvatstvo? Najbolj ognjeviti Hrvati hi zopet hoteli tako hrvatsko domovino ki bi obsegala kar poldrugi milijon Srbov Ali moreta ta kq dva močna nacionalizma živeti in delovati skupno in mirno9 Ali bi mogla pri takem mišljenju jugoslovenska misel kot državna misel biti kaj več od navadne trgov ske »jugofirme«. nezanesljive kompanije. ki je vsak čas pripravljena se tudi raziti? Močna Jugoslavija, zgrajena na širokem ju-gos'qveoskem nacionalizmu .n patriotizmu, je ed:no izhodišče in edini cilj naše na cionalne in državne politike. Vse drugo vodi v razsulo in propast. Banjanin zaključuje svoja razmišljanja: Sibstvo m hrvatstvo bosta močna samo ta krat. ako razumeta, kar tud' »Srpski glas« dobro pravi da brez močne Jugoslavije ni nc srbske in ne hrvatske svobode Daiaioč m žrtvujoč ne drug drugemu temveč vsi skupno in enako Jugoslaviji, bomo Srbi Hrvati in Slovenci same v močni državni ce'oti našli tudi svojo Lastno pravo moč in jakost. Uredila o rekvliidfah Uredba je bila že objavljena in s tem uveljavljena 4NSERIRAJTE V,,JUTRU" S Ministrski svet je na predlog vojnega ministra izdal uredbo z zakonsko močjo o rekviziciji, k je objavljena v »Službenih novinah« od 28. decembra in je ta dan stopila v veljavo, ko je ob enem preneha) veljati zakon o rekviziciji za knežev no Srbijo od 17. junija 1876 in so izgubile veljavo tudi druge odredbe, ki so v nasprotju z novo uredbo. Rekv zicija je v smislu uredbe prisilno odvzemanje razpoložljivih materialnih sredstev za potrebe vojne sile in državnih ter ostalih ustanov in podjetij, ki so važna za državno obrambo, kakor tudi za potrebe preb valstva. Rekvizicija se lahko izvrši v pripravnem, moblnem in vojnem stanju. Rekviziciji so podvržena vsa privatna in javna materialna sredstva j"S<>-slovensk'h in tuj;h državljanov, ustanov m podjetij na področju naše države, kolikor niso izrečno izvzeta. Rekvizicija se izvrši samo tedaj, kadar se potrebe ne morejo kriti na reden nač n nabave. Izplačilo re-Irviriranih sredstev se vrši prvenstvCno v denarju, pri pomanjkanju denarnih sredstev pa v bonih ali rekvizit?'jsk'h pr'zna-nicah. Način izplačila se pravočasno objavi. Rekviz'cija je lahko ?o!c*na če obsega vso državo al večii dei držn.ve. a1 i pa krajevna. Sklep o splošni reio (po oceni resornega ministra odnosno bana banovine Hrvatske v spo-ra~umu z vojnim ministrom), najpotrebnejša zdravila, sanitetni material in sredstva zdravstvenih ustanov, ki so neogibno potrebna za zdravljenje prebivalstva. V zaledju se ne sm"jo rekvirirati živila, ki so neogibno potrebna za vzdrževanje prebivalstva za štiri mesce. Za vzdrževanje v vojnem prostoru pa se prebivalstvu puste sredstva za prehrano za en mesec, vse od dne rekvizicije. Kako se vrši rekvizicija. Naslednje določbe vsebujejo podrobne predpise za vršenje rekvizicij. Po dobljeni odredbi za rekvizicijo razdele pristojna oblastva potrebo na okraje, ti pa na občine po stvarnem stanju detičnih sredstev v po-san.eznih okrajih odnosno občinah. Zaradi evidence so občinska oblastva dolžna še v mi nem času izvršiti pepis živine za vprego in jahanje ter vozil, vojaška oblastva pa izvrše pregled in kategoriziranje popisane živine in vozil. Rrkvlzicijo izvrše občinska oblastva, ki razdele zahtevane količine na posamezne zavezane osebe. Rekvizicijo živine in vozil z opremo izvršijo občinska oblastva po na-redbi vojnega ministra in na osnovi sklepa ministrskega sklepa o sploSnl rekviziciji živine in vozil. Prevoz se izvrSi na stroške vojaških oblastev. Za vsako rekvizicijo se izda pismena naredba, ki mora vsebovati odobrenje in nalog za rekvizicijo, svrho, količino, kraj izročitve in način plačila. Vsaka rekvizicija se izvrši po komisiji treh članov, od katerih mora biti eden občan dotične občine. Ceno predmetov, ki se rekvbiraja, določi ministrski svet. Prvenstveno se rekvi- rirani predmeti plačajo v gotovini po določenih cenah (predvsem siromašnemu prebivalstvu), ali pa se izda priznanica odnosno bon. Ako cene niso določene, jih re-kvizicijske komisije same določijo po tržnih cenah. Kadar so lastniki podjetij pozvani, da obratujejo za vojaške potrebe, dobe samo plačilo za izdelane predmete po sklenjeni pogedbi; ta pa se sklepa tako, da se upošteva poleg produkcijskih stroškov le najnižji zaslužek za obstoj lastnika, kar cceni strokovna komisija. Rekvirirano podjetje vodi upravnik, ki ga postavi vojni minister, če podjetje dela za potrebe vojne sile, sicer pa pristojni minister odnosno ban banovine Hrvatske. Kadar pa država ali banovina v lastni režiji eksploatira podjetje, tedaj pripad* lastnikom le odškodnina za uporabo podjetja, ki se določi sporazumno. Ce pa ne pride do sporazuma, se odškodnina oceni po posebni komisiji. Za škodo, ki nastane pri rekviriranOi sredstvih kot pos'edica vojnih dogodkov, se odškodnina določi po posebnem zakonu, ki bo izdan. V kazenskih določbah so predvidene stroge kazenske sankcije, tako za nepravilno prijavo, prikrivanje ali oteženje rekvizicije ali zadržanje rekviriranih stvari zaporna kazen in denarna kazen do 500.000 din, za organe oblastev. ki vrše rekvizicije in se ne držijo predpisov na škodo prebivalstva pa zaporna kazen 6 mescev do 3 let. Naše gledal Išče DRAM A Sobota, 6. ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene. Nedelja 7. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Tri komedije. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 8.: zaprto. Torek, 9.: zaprto. Pavla Golle »Petrčkove poslednje sanje« je naša najbolj poetična in čarobna mladinska igra Fantastično dejanje in osebe, ki se pojavljajo v saniah bolnega otroka, so pokazani na učinkovit nač n. To je igra, ki zapusti mladini neizbrisen spomin. Igrali jo bodo na praznik pop. ob 15. pri znižanih cenah. Averčenkova »Kupčija s smrtjo« je zgodba o špekulaciji s posmrtnim zavarovanem. Sprva popolnoma resno dejanje dobiva zabavne preokrete in pelje do veselega konca. Odlično odigrana igra ima uspeh. Bekeffijeva »Neopravičena ura« je značilna sodobna veseloigra, ki ima pri občinstvu zelo živahen odziv, kajt lahkotno dejanje. ki se godi deloma na domu. deloma na dekliškem liceju, vsebuje mnogo zabavnih dialogov Id situacij. Courtelinove tri komedije: »Boubouro-che, Stalni gost fn Priljudni komisar« dajejo v njih zaposlenim igralcem priliko, da se razživ jo v sila zabavnih in posrečenih vlogah. Dejanje se godi v Parizu v polpretekli dobi in riše dogodke iz vsakdanjega življenja v uradih. »Peter Klepec« je naslov veseloigre, ki jo je napisal znan pisatelj Ferdo Kozak. Dejanje se vrši v Ljubljani. Zabavna zgodba profesorja-idealista, ki pride v stik z realnim življenjem, bo imela krstno predstavo prihodnji teden. OPERA Sobota, 6. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Znižane cene. Ob 20.: Gorenjski slavček. Izven. Zn.žane cene. Nedelja, 7. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Figarova svatba. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 8.: zaprto. Ponedeljek, 8.: zaprto. Torek, 9.: zaprto. Danes na praznik popoldne bodo ponovili veselo Češko opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, katere avtor je Jara Beneš, najpopularnejši češki skladatelj lahke glasbe in avtor cele v*rste uspelih operet. Da je pri njegovih delih poskrbljeno tudi za komično vsebino, zaplete, domi-sleke in originalne odrske figure, ve vsak, ki pozna katerokoli njegovo delo. V naši uprizoritvi se zlasti odlikujejo Poličeva, Barbičeva, Japljeva, Janko. Zupan. Peček in B. Sančln. — Zvečer bodo peli našo prelepo domačo opero »Gorenjski slavček«, ki je zavoljo svoje melodiozne. z našo narodno pesmijo prepletene glasbe in toplera domačega občutja pribor la svojemu avtorju Antonu Foersterju trajno mesto v našem gledališkem repertoarju. V naši uprizoritvi, ki sta jo pripravila režiser Drago Zupan in dirigent Anton Neffat, sa zlast: odlikujejo Franci, Ribičeva, Kogeje-va, Anžlovar, Barbičeva, Orel, Dolničar, Zupan in Modest Sancin. V nedeljo popoldne bomo imeli na sporedu spet izvrstno Benatzkega orvsreto »Pri belem konjičku«, veselo melodiozno in nad vse zabavno delo, ki je v sijajn; zasedbi z Modestom Sancinom, Zupanom, Pečkom. B. Sancinom, Poličevo. Barbičevo, Japlje-vo in v duhoviti štritofovi priredbi želo po več sezonah tud letos spet prodoren uspeh. Režiia je inž. Golovina, dirigira Vinko §u-šteršdč. — Zvečer se bo ponovila moistrska Mozartova opera »Figarova svatba«, ki je Se danes lahko vsem komnonistom za vzgled vzorno zgraienega odrskega dela. V pevsko in igralsko zelo hvale*n:h glavnih partijah nastcniio Betetto. Ribičeva, Vidalijeva. Janko, Hevbalova Koaf /J> tw.»<-. Dih 6. davku £n vsuK lij nvikraliio pri fllojhino Din 3. ui šifro aH dajanje rinslov<»\ |>Ih« K /.» enkratni. iilijavn uglaMa l>in ___ Dopisi In trnitvf ■»<- /.ara^iuiajti po l>in i.— /j« vrnkii Imu-iln. Din 3,— (lavkh Ea vsak »gla.- m -riKraTrit, pristojbino (itn 5. zh šifro ali dajanji naslovov VajiiianjSi /ih-m-U m ^riliratno objavo oglana Dili 20._ \'hI ostali "»kla.sl *<- /.ara^imaj« fm Din 1.— rjt I1HM<<1I<1. Oln 3. rtavkh ea vsak ngla> in enkratno pristojbino Din 5 ?a\ Slfro aH ;toinega. — šOem za podežel e Po nudbe 2 osebnimi podatki, ipr čevah m zahtevki na Ogl. odd lutra pud šifro ■Špieten in dostoien«. 274 1 Za praznike sv. Tieh Ji.ra.jev se jeste na^b^lje zabavali na otvoiit.i novo reuovira-ne ^o_time v bi.e i^Ki 22. Pristna vina domače k,line. »ol.d.ie etn,-Za cenjeni po^ot se priporoča gosiiinlcarka. 485-18 Veliko nagrado keg.jauje pri sestici v sobote, in nedeljo Vi ju dno vabljeni. 470-lt V gostilni »Llovd« danes in jutri godba s plesom. 500-18 Več šoferjev in avtomcnarrk^v spreimem takoi. Ponudbe na oni odd lutra pod ši >ro »Dobei vozač« . 262 I Prvovrstnega graverj- prejme zlataiska delav r.ioa »ea>ka3 i Juuas« v Subotici. 3349-1-> Žolezn'nar z dal šo prakse dobi mesto ood ugodnimi pogon. Po-nuabe s piep.si spr.čeval na Ogl odd lutra pod š;f ro »L,ubljana 1940«. 33485 I V gostilni »Pod gozdom« bo zopet dva dni prav luštno. Dobra vina, krvavice in pečenice, vam ism-čijo prijetne praznike. 507 18 Prijatelji dobre vinske kapljice in vesele narave pr.dite v gostilno k Panju kjer se bosie na;boje in naj ceneje zabava i £ato vsi in vse na veselo snidenje. Se t.plo priporoma ln vas vi j udno vabi TONE HUC. 539-18 Pri Putrichu Danes in Jutri predpu-stna zabava s p e^om. Odprto do 2. ure. Vljud no vabljeni. 562-18 Šafar starejši. tesan, ki je dobro vpe jan v vseh pa noga.i kmea.siva ia v hmeljarstvu, dobi s.už-bo. P.ednost I.na.o listi, ,-i im j j \e let.iO pra£-0 v hmelju. P^n„aoj je treba pj-Iati na oglas, c-dd. Jutra pod »Vsle-p^sesivo biiza Ce.ja«-. 3S3-1 iiu Sirarskega mojstra samostoinega, iščemo za takoj za izdelavo trap.stov-skega in eidamskega sira. Prednost z znamem fabri-kacije ementalskega sira. Ponudbe na Švicarska si-rana. Sombor. 237-1 Vzgojiteljico inteligentno, s perfektmm znan em srbohrvatskega .n nemškega icz^ka. s prakso, spre-mem. Dr. Hiršl. Ale ksander, advokat, Senta. 308 1 Natrkarico staro Iti ao Iti i.t, prijetne zu.ian.v~t., p.otj-no (lahko tudi *a~etni-ca), potrebujem za takoj za gostilno v m_s;u na biv-em tp^d. štajerskem. Spie.e.n mogcč le roti Coc«-ni predstavit vi. Ponudbe na 031. odd. Jutra ped »Stalna siuž-ba 16«. 381-1 Knjigovodkinjo ve. z.rano v trgovskem in industrijskem knjigovodstvu, takoj tp.ejiiiemo Ponudbe z na vedbo do e. aa.e-ga slu-bovanja in pre-•>rsi izpri:eval ter zali cevki plače je poslati na c-g . cdd. Jut- a pod v Kn j igo v odkin j a«. 386-1 Stučenta arhitekture ki mi želi pomagati z načrtom majhne trgovke hiše širine 5 5 m. prosim, naj ml javi svoj aslov Fran.e Oraiem. Ribnica, Do enjsko. 378-1 Mizar, kolar o ased ar, še pred -ojaščino. dobi s'užbo. Sporošite svoj naslov pi rieno Francu Oražmu, Ribnica, Dolenjsko. 379-1 Brivskega pomočnik? p-eime v stalno službe ■'"nidarič, sa on Rozman. K-anj. Nastop 12. jan letos 409-1 Modni salon Rozman Dvorni trg 3, sprejme pivovratne pomočn^e. 435-3 Frikrcjevaica : ornj h delov iz ur, en: ?a sprejme takoj So ar Franc, čevljarstvo, La-kotence 4 p. St. Vid n. Ljub.jano. 3o6-i Hotelskega slugo ,erzi auega z znanjem jezikov sprejme hotel Evropa. Kranj. Na.top takoj Ponudbe s slik; na hotel Europa, Kranj. 32 ti-. Vrtnar za povrtnino sposoben sa uostojn ga vodstva vrtnarije do 01 sla no službo / ahtevke in naslov sporo č te ogl. _dd. Jutra pod ar 276-1 Natakarico mla;'šo, delavoijno, prevzem za'oge 1500 din, spre n^m. Predstivitj .e os.bno v gostilni Tomšič na B erweisovi 15. — So idna gostilna. Točimo štajersko, dal-natln sko vino in dingač. 549-1 Dekle zmožno samo tojne kuhe, redno in zdravo, ta koi sprejme tričlanska rodbina v do^ro s'u5to Zgladite se: škopek, — Ljub Jana, Aškerčeva 5. 487-1 N^t^k-Tico mlaišo, fino, z znanjem nemškega iez:ka. išče prvo- ________razredni restavrant. Fksu.m « .. I in prorente dam. P sment itiizarskl pomočnik ponudbe na Karsl-ševič, vešč vseh dei, dobi meto takoj. Pcd.ogar Al., mi^ar, Forme pii £k f i Loki. 37J-1 Žagarja restavrater, Ruma (S'•eni. 592-1 k polno, armeai-iVl rprej-mem takoj.— Ravnikar lesom. Slugo dnovničarn poštenega, ki ima vese':e do d:-la, starega od 19 do 22 let. po možnosti s ko-spreune trgovina Frario, Ljubljana, hartova ul. 25 L n-425-1 »Bolj ko se je svetišče bližalo dovr-šitvi, višji je postajal peščoni grič okrog njega, in še so tisoči ljudi dova-žali nove bolvane Ko je bilo dograjeno, so grič polagoma spet odkopali, obenem pa so vklesali v kamen okraske in napise.« Po tem pouku jih je vrli črnec povabil k sebi v goste. I.:ubli?ni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi 15« 50 -1 Stromi za male pile, dobi stalno Tar-ljiva'. 393 2 Mlad brivski pomočnik Iz I, Hi bi Jane išče me-.ta -irakt^kaita v bollšem d"ms1--em salonu Naslov v vseh posloval. J t-a. 374-2 Organizatorja lrčemo za vodstvo pisarne. Osebo z znanjem Je zikiv ima o prodnost. p-nuibe r.a o"l. odde1 Jutra pod »Prvovrsne relerenee«. 532-1 Dekle ^taro 17 let. brez star 'ev, i.^če službe kot rn^v* v pospod n^stvu ali karkoli Na~top tikoj.— "-'aslov v vseh pos'oval Jutra. 382-2 Trgovski p"mo?nik ''-b-a m^^a mo\ išJe »le^a v trrro"lni me"a-e t-oke Cen*en° ponudbe »P^mo^n^- ni po-iruž. Jutra v Trbo-1'nh 380-2 Knjigovodja — bilnncist -'e^ten ln natarčen. izveden v dav nlh zadevah. zmoten po'e^ slo -enske-n tudi sr'iohrv. 'n nfm"kega Jezika v Tovoru ln pisavi, Išče primerno mesto in se n-iporoča za sestavo M-'ann. Pom^^e na dd. Jutra pod »B1 -n-cist«. 428-2 Vrtnar imo«toen nev>«nj«>n,z ! talne službe za tr-koj : ■Jaslov v ogl. cdd J"tra. 422-2 j _____ Službo pr^dnj^lke na*ra*e v pekarni aH v trgovini s sadjem išče '-er^/rsng g^s^oHi-^na. — Naslov: B Trpin trrovl na pasaža nebotilnik 339-2 34 Postregel jim je z večerjo, nakar so legli ob znožju visokih stebrov k počitku. Okrepčani so drugo jutro nadaljevali pot in romali ob Nilu proti jugu, dokler niso pozno popoldne v svoje radostno presenečenje zagledali prvih nilskih konj. Mesarski pomo?n;k zmoten vs?'.a dela. pr -d°n dobi m "to A^ton Remž-ar Ze Jarska ul 4. Horjonska 7. 538-1 Kuharico za bo'n'co nujno rabim kakor tudi več privatnih in go t.lni arskih kuharic. natakaric in služkinj. Po redovalni"a n" A'ek=androvi c. 7-IT. n Ogrinc. 540-1 Dekleta za oM-k privatnih stran-k sp^^jme ro preti dobremu z as užku Naslov v vseh posl. Jutra 542-1 Brezposelne gospe in gospodične pozor Imamo zelo mnogo dobrih mest v Zagrebu ln izven nJega z ze o dol-ro plačo, in sicer za 1 ln 15 januarja 1940. Zato potrebujemo veliko mla dih. dobrih dek et, ki znajo kuh~tt, kuha-'.c in FO^aric. natakaric in vz-go'it'Hi'5. Katera od vas že!i dcbro in sta'no me sto, nai se takoj javi pri Instituciji udo-ica i -am-^ta'nih cr-sno^ija, Zagreb, Ilica 29-1, telefon 73-71 7. a odgovor priložite 3 din. 553-1 Služkinjo iščem za takoj, ki zna kuhati preorosto hrano in malsti krave. Naslov v vseh posl. Jutra. 965*1 Tlofelskn kv^^^ica 14če mesto v bol)-i re-■ta'r-"-iji ali gost"nl Ponudbe na ogl. odd. •T"t.ra pod »Samo't^'-a 1030, 333-2 Gospodična z maturo in trgovskim te a;»>m. sprrtna strojniška. s perfektnim znanjem nsm"čine, brez redstev, prosi primerke v,aposl'tve kier koli. gre tudi k otrokom. Ponudbe na ogl cid. Jutra »Zmožna in skr_m-na>, 364-2 Trgovski nom^?r.'k me"ane stroke, z zna-n'"m nemščine. ?e'i pre-men'ti mesto Ceniene pismeie nonud^e rif 1 se nov,pjo na p-k-lpižnico •Tutra v Celju pod »A-ri-en«. 363-2 Privski pomo?n"k mi^jv i55e s*a'no službo. Oov~rri tvd' ki. Nastopi lahko taitol °1' po dryo"or" N"S ov Fran«' Krorf briv-ki po mo'n'k ori g. Prit?, "nt ter, Kočevje. 2P6-2 Pl^f-ini^rka s nr Iptl T>-akse r>rrmPTi't' Na- -ton po rteovoru Po ru1ve r« ("I. odd Ju '--a, pod »Poštena in nrid na« 272-2 Minnf^kturist ^molen lamostojn^sti. r>o-ftei premeni meito. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A*;i«n«u 621*2 Žrebanje loterije 0Z1C Ko objavljamo Izid žrebanja nagradne naloge, ki smo jo objavili v božrčnl številki pod naslovom Božična loterija Jutra«, nam je prijetno misliti na onih 300 udeležencev, ki jim je žreb prisodil enega izmed treh sto dobitkov; a nič kaj prijetno nam ni, ko se moramo pri tem spominjati tudi onih 7.054 udeležencev, mimo pač nepričakovano niso bili nasula zvrhane koše vsega tistega, prisodil bone za brezplačne objave malih oglasov v »Jutru«, pa želimo, da bi jim mali oglasi prinesli tisto, kar se želijo in česar jim naša božična loterija itak ne bi mogla prinesti. Svetujemo jim, da skrbno proučijo, kaj bodo z malimi oglasi dali v javnost in da potem besedila za oglase premišljeno in učinkovito sestavijo. Uspeh ne bo izostal. Ko nam bodo poslali svoje oglase v objavo, naj besedilom prilože tudi bone za brezplačne objave, ki jim jih bo poslal oglasni oddelek »Jutra«. Tudi vse ostale dobitke bomo zunanjim nagrajencem poslali po pošti; le v Ljubljani bivajoče prosimo, da pridejo, če Ie mogoče, že v ponedeljek ponje v ogiasni oddelek »Jutra«, v Šelenbu>g»vi ul. 3. prav vsakogar. jili izžrebani, od vsega srca, da bi jim življenjska loterija v pravem času a zvrhane koše vsega tistega, česar si najbolj želijo. Onim, ki jim je žreb lt9d freban a HOHNERJEVO JAZZ HARMONIKO je zadel šušel Filip, rudniški nadpaznik v žerjavu, črna pri Prevaljah, ogl. št. 33180. ŠPANSKO GITARO: Fran jo Jager, Celje, Kr. Petra c. 29 (32913). PO EN FOTOAPARAT ZEISS IKON dobita Cvetko Adi, Ljubljana, Rožna dolina 11-23 (32215) in Vršič Stanko, tekst, tehnik, Karlovac, Banija 41 (33182). BLAGO IN PODLOGO ZA MOŠKE OBLEKE: Ivan Jonke, Vrhnika, Svabičeva 21 (33228); Anton Pavšič, Zagreb, Trsat-ska 8 (33236); Leopold Smeh, šolski upravitelj, Šmarje pri Jelšah (33331); Anton Čmer, škofjavas 5, p. Celje (33014); Alojzij Kapš, Zalog 98, p. D. M. v Polju (32896). PO EN PAR KOMPLETNIH SMUČI: Terezija Orožim, gostilničarka, Ločica, p. Vransko (32905) ; Jože Urankar, Domžale, Bistriška ul. 6 (32553). ZLATA NALIVNA PERESA: Josip Si- kora, Guštanj 58 (33084); Karel Naveritdk žel. uradnik, Jesenice na Gorenjskem (33297); Anton Petač, Jesenice, Kralja Petra c. 8 (33040); Marija Jerki* Gorizia, Via Fornica 6 ( 33089); Josipina Paternost, Ljubljana, Glince, Cesta 14- (33041 >. »JUTROV« ALBUM «NAŠI KRAJI«: Fani Tobolovič, Ljubljana, Grajska planota 1 (33204); Ivan Kavčič, Joi.ikl upa-vitelj, Medija-Izlake (33204); Božidar Co-tič, Ljubljana, Beethovnova ul. 14. štev. 4 (33044); Jaka Kolenc, sanatorij »Klenov-nik« p. Ivanec, Hrvatska banovina (329171 Marija Sobar, Ljubljana, Dalmatinova 10 (3248G). PO 5 KNJIG IZ »JUTROVE« KNJIŽNICE: Anica Veber, Celje, Zavodna 71 (33008); Franc šušter, Celovška 84, Ljubljana VII (3320G); Zvonka Ravnik, Poljska pot 37, Moste p. Ljubljani (32893); Hermi-na Tratnik, Miklošičeva c. 13-IV., Ljubljana (32343); Fran Marinčič, Stranska vas 20, p. Grosuplje (32595); Martin Žagar, Trnovo, Cesta v Mestni log 15 (32982); Dr. Stanko Perpar, Logatec (33001); Anton Počivavšek, žandarm. narednik, Ljubljana, Knezova ul. 35-1 (33241); Ivan Babnik, Ljubljana, Pod hribom 47 (33104); Mila Lehman, Ljubljana, Gerbičeva 1 (33086); Ferdo Rosenstein, šolski upravitelj v p., Ljubljana, Vodovodna c. 9, (33276); De Zordo Josip, Preska 52. p. Medvode (33188) Lebar Marjan, Brežice (33018); Nada Su-pan, Ljubljana, Prisojna ul. 3 (32893)! Jelka Volčaušek, rudn. namošč. Trbovlje I, Loke 131, (33198); Marlia Kuhar, Brnica 86, Dol pri Hrastniku (33085); Marija Po-gačar, Ljubljana. Srbska ul. 13 (32421); Jakob Kičičnik, Stritarjeva ul. 5. Maribor (33133); Rozina Krušič, Celie, Breg 15 (32595; Friedl Fran jo, šolski upravitelj, Sv. Jernej, p. Loče (332S1); Ignacij Kopač, Ljub! :ana VII, Sarajevska ul. 5 (33290); Leopolclina Krenner, Drulovka, p. Straži-šče (33104); Rczika Radanovič, Brežice 68 (33166); A. Dpbeliak, Ljubliana, Gregorčičeva 15 (33003); Ivan Škrinjar, Ptuj, srezko nač"'stvo (350?3); Rihard Rai^er, narednik, 32. artelpriiski puk, Maribor (33362); An^la Serčič. Trnovska uMca 3, Liubl ana (33064); žarko štok, Rakek 136, (33388); Miloš Polič, inž. podporučriik, Ptui (33362); Klembas Dra«ro, uradnik OUZD, Ljubljana, Vodnikova 14 (33204). BONE ZA BREZPLAČNE OBJAVE MALI HOGLASOV PA ŽREB RAZDELIL TAKOLE: Martu'aš Drarica, Rožna dolina c. VI-26; Antonija KIsUnger. Celie. Nova vas 41; Valentin Povirk. Kotredež, št. 29 Zagori3 ob Sivi; Samo Jenko. Res-lieva 3. Ljubljana: Vinko Bajželi. Stražišče 70. pri Kraniu: Herta Krašovic, Kapla 37, Sv. Jurij ob Taboril: Martin Peternelj. Ljubliana VII. Kavškova c. 26: Franc čer-ne, elektrarna Fužine, pošta D. M. v Po-liu: Aloiz Burja, brivec. Krško: Z'i ta Ko-šenina, diiakinla, Gomii grad; Sahina Do-bravec. Radovl^-> 100: Antonih Kolfrič. San Giovanni 1069. Trst; Alojz špajzer. paznik. Hrastnik: .Tosio štu^ec. Maribor. Kral-f> Petra trg 4-II: Janko Planine, ključavničar. Podsreda 3, pri Rajhenburevc, Sv. Jurij ob ji'ž. žel.. Bezovje 50, Primz Joža, Tabor 13, Liubliana: Anton C rer, mizarski pomočnik, Volčji notok 40. p. Radomlje: Slavko šabec. Liubliana, Ce'ovSka c. 91/1; Ivo Tarman, Verovškova ul. 23. Ljubljana VII; Frnnio Privšek, š">f ritnice. Grosuplje; Rudolf OaišPk CM^e. Zg. Hu^inja 13; Zupančič Fani, Pot-ke 1, p. SI. Javornik; Ivan žihprna. Z"-, ši^ka 2«1.. LivU^na VTT; Košar Franc. drž. uradnik v p., Ptuj, Mi-ncr:t?ki tre 6" Zvonimir Ambrož, Zg. Kašelj 62, p. D. M. v Pol^u: Vilma Pokorny, Maribor, Krekova 14 'ITI; Milan Pertot, Maribor, Koroščeva ul. 2; Zdenka Urankar, Domži,r>. B striška ul. 6; Ivan Knffou. Prevalie; Albin Mclan. prometnik. Uršna-sela pri Novem mestu: Jože Pogačnik, ter. tehn. sončila. Bl^ce. Moravska banovina; Stanko Brilei, Pod hruško 4. Zg. Šiška, Ljubliana VTI; Franc Cotič, Z^kotnikova ul. 4. Moste. I/i"bi'ana; Ivan Holobar. Ptuj, Slor^^vova ul. 3; .Tosio škahar. vomi činov-plk. Kragirievac. Voivode St^ne 4t. Dtmav-cica banovina; Mar-i^n r-i^iišpk. I.iubliana, OledaU^ka id. 5'V: Jo?e Repovž, trravi-trlj, Raf-če—P^nica; I"pti K"cler, Tržaška c. ^2. r/i"M*ana; ^Ti^i Mi'Por, Novo mesto. ^r. Petkova c. 9: Luid^iH černe. qr»r.ro- Viktor ' državi nuo.mc doDei uslužen tudi pustrjii->ki. — Jugu Patent LiuDuana, — Ovuiakova. 160 3 Inkasanti! Pozor! Lep postranski iao. ozek nudimo za oddajo pri vatnlh naslovov. Ponudbe pod »lakaj m je p.a-čllo na ogi. odd. Juira. __342-3 Postranski zaslužek nudimo vsem slojem z obšifrnim poznanstvom proti odstopitvi privatnih naslovov lz trgovskih. tovarniških ln o-brtnih krogov v LJubljani ln okoici. Ponud be p;d »Zaupno« na ogl. odd. Jutra. 34^-3 Potniki Nemška korespondentka Dober stalen zaslužek nudimo potnikom. vpelia nim » modnih vaianterij ■.Kih in drugih rrgovinah. ui stenografija prevzema mestnim m raonskiro «a vsa tovrstna dela Ponud- vi.>priiki>n> zastopnicam ,o be Pušenjak . Medvedova . agentom JUG« >PA t F.N'I. Cesta 14. 1 >ubhana 913-2 Prodajalka rnta^a sinipati na želi namestitve v prodajalni ali v mlekarni, vajena gospodinjst-a PonuJi-t-na o<* 1 odd. Jutra pod »Mlada«. 524-2 Otroški voziček gloook dobro onra^jen. ugodno prodam, žužek. Celovška cesta 62/11 __ 429-6 Lep smoking za vitko puotavo, srebr. doza, oeia pregrinjala za dtvan, starin rait. pod ceno prodam. Naslov v posloval. Jutra. 436-6 Lepo zbirko starin slik in perzijsko preprogo prodam Ogled od 2. do 5. ure Novi trg 5 'II. levo. 359-6 Plinski štedilnik več starih sobnih vrat in lesen-h okenskih poi ken prodam. Štrukelj, Stari trg 9. 317-6 Pisalno mizo črno politirano, zelo do bro ohranjeno, preda: ABC, Ljubljana. Medvedova c. (poleg kolodvora Šiška). 551-6 18 leten trgovski sluga zapjs it ve. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Priden ln po-ten«. 555-2 Poklicna perica bi bodiia i stiauliam na dom prat ln likat pe rilo par dni tedensko. Perem zelo lepo in hI tro Naslov v vseh posloval. Jutra. SCI 2 lUGi Dvoržakova 8 5 Vinskega potnika išče veijl vinogradnik ln trgovec vina za S o \enljo Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra provizija« 277-5 Potniki in krajevni zastopniki predvsem zavarovalne ttroke dobe cdllien post anskt zas užek s prodajo elektrinčega ma-sažnega aparata zoper vsa revmatična ln živina obolenja Majhna kavcija potrebna »Vibrator nova 7. 483-5 Dvoje elegantnih sani za konjsko vprego prodam Ogleda se v Slomškov; ul. 6. 478 0 Železen štedilnik zaprt, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov: E n p eierjeva 23. podpritličje, Bežigrad. 476-6 Poceni prodam črn, umetnokovan luster telelon. spalni fotelj, zaič-te hlevčke, valilnk. razpr š:lntk in drugo Šmart nska 21, dnevno ud 13.—15. 506-O Kupim »Fliegende Blatter« kompletne, dobro ohranjene, sledeče letnike: od leta 1880 do 1883. letnik 1919 ln 1924. -ismene ponudbe pod »Fliegende Blfitter. na ogl. odd Jutra. 448-8 Kolesa 2 novi kolesi za vsako ceno naprodaj ali zameniam za radio, š:valni stroj, pisalni stroj. Poizve ve »jugirmport«, Kotni-kova 21. 11. 612-11 U Tovorni avto najmani 5 ton, ki mora biti v brezhibnem staniu, ki se ga moie preuiediti na pogon z lesnim plinom, kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 249-10 Krupp 3Vi tonski ialje *orj 3t^n„ C^es-rolet, B ltz ter razni o-ebnl avtotnool i po Zc-lo nizkih cenaia. Krupp auop6t.o O. ŽU EK LJubljana, Tav arje .a ulica 11. 371-10 Pohištvo T naju. ji izbiri ia stanovanja, trgovinske opreme lo hotele dobite najhitreje v največji zaiogl pohištva: spalnice že od . . 1600 omare......400 kuhinjske opreme . 75o postelje .... 160 •tuhinjske kredence 4o0 nodroce.....120 mreže......35 otomane .... 500 Različni kauči Sprejemamo naro 1& po priloženih nairtlh »SAVA« Predjamska ui. 32 ln 35 Trgovina pohištva Je na MikloMčevi cesti (nasproti sodišča). 573-12 Moderno jedilnico s kaučem. poceni proda Josip Goliar, Gerbičeva ul vis-a-vis trg. Novak. 590-12 »Anker« Splošna zavarovalna družba, pod užn ea L'ubliana. Kra-, lia Petra trg 8 sprejme za- —-- ; stopn;ke s fiksno plačo in Kot vzgojiteljica j provizijo za vso dravj) otrok išče mesta mlajša moč 1 banovino posebno pa ie šivaniu za otro Mar-bor. Celje. Kranj 0p!ca.) Naslov v vseh post Ju tra Ogled med 1. do 3 544-6 Drsaike ■se!« rlobro ohrin^^e ugodno prodam Naslov v vseh posl. Jutra 564-6 ii ne. zmožen nem-samostoino- Smuči in vse smučarske notreh diktatu. Tečan od 1 do 4 naicene.e dobite pri mesece. — Novi tečaji se p,n,ai, Liubljana, Miklo-pr čno 8. tanuaria. Šolnina šičeva 20. zelo nizka. Moderna m na| večia stro episnica' Vpisovanje dnevno do 8. ure Sti. z večletno prakso, ver- ' zvečer. Chrisrnfov učni za-ziran tudi v konfekciji, ga-lanteriji, premeni mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poO »)2 letni«. 626-2 614-6 Dober delavec pap ne stroke pjeten, trezen nekadi ec, dober raiunar e službo in Sa ar. ta. sluge, skladiščnika aH sL no Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uporaben«. 583-2 1.000 din tJam onemu, ki ml pre- skr i mladi, preprosti gospodični stalno boljše mesto v tovarni aH slično Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dela:-»ai. 588 2 vod. LiuMiana. Domobranske c. 15, tel. št. 48-n. 257-4 lai. Miklošičeva 20. Velika izbira. Otročke vozile po nujueud^e^-h cen^h le pri »Tehnk« Tos;p B?n Nemščino anelel mo francoščino tn italijanščino pou-uje dipl učite'jica Ko'o-dvor^ka ulica 11, priti. Informacije djpo'dne. 33432 4 Gospod ki je pred leti prekinil 'redi'e clski štrd;j. iš e in&truktsrico. de bro ma-t"rra*. k^rico. Ponudbe trxi »Peti razred« takoj na ogl. odd. Jutra. 369-4 En»lish lessons M'-.s Farier, Dvorak ■'va U ica 3. 443-4 Absolvent trgovske šole * jrnantem nemške in slovenske stenografue, išče mesto praktikanta v Celiu ali okolici Ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod značko »Brezplačna praksa«. 604-2 j Žandarmerijski narednik v pokoju išče službo vra- Klavir pniS'1'e izurjena peda-ir0pinia Dopise na o?l. odd t»-a p vi »Temeljita uspešna met 483 4 Prodam Parkete, deske in bukova drva ugodno proda Ivan š:ška. taria, nočnega čuvaia. hiš- tovarna parketov. Metelko- nika li kai stičnega. Po nudbe na podružnico Ju tra Maribor pod »Zanesljiv«. 598 2 aa» Vajenci (ke) Vajenko za modno gaiujiterljsko trgovino v LJubljani spre.mem takoj. Ponudbe pod »Ubogjiva. na ogl. odd Jutra. 416-44 Katera šivilja bi s^iejeia z vso oskrbo 161etao vajeuko. močno ln zdravo, že vajeno šivanja? Tajnsek, i ržaska cesta 28. Ljubljana. __408-44 Učenca sprejmem v ugovino z mešanim blagom na de žeio. takoj. Naslov c eh pos.. Jutra. 334-44 Učenko f modno trgovino v I^ubijani — -sprejmem Naslov v ogl. odd tra. _360-44 Trgovskega učenca z oskrbo « hiši sprej mem takoj. Ponudbe na ogl odd Jutra po'nico naprodaj N-islrv v vseh pošlo valnicah Jutra. 591-n M3SBSM Lepe brili^nte čiste, kupim od privatnika Ponudbe 7 navedbo veli kost^ m cene pod »Bri liant« na ogl. odd. jutra. 297-/ Opekarna kupu le okvire (ramice1 za stre"no opeko v vsaki količini. Ponudbe za najmanj 5000 kosov in več pos?at! na Publtci-tas, Zagreb, pod »55 123 . 376-7 Kupim seno in slamo Huč. Vegova 10, Ljubljana. 527-7 Motorčke za pogon bicinaa si lahko eds*e r>r Ivan Jax in sin, Tyr^eva cesta 36 444-10 Prodam bencinski in petrolejski motor 4-5 ks, 8 ko piu-s... gas motor 24M din. nov Saks Phenomen ICO :cm kolo 1000 km vo ženo 2403 Fiat os avto m 'o pneumstiko 18 krat 5 angl. 2000 ln ku otm Diesel motor 7 ks Skrbm ek. Sp. Hajdl na p Ptuj. 329-10 Fiat 519 motor kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod liezervni deil« 270-1' Tovorni in osebni avtr rabljena, v dobrem stanju tako) kup! m. Ponudbe na Maribor Jez darska ulica 13. 354-1C Tovorni Ford rnotonski v dobrem stanju z novo karoserijo pripraven za pre ielavo na metan ugod no rvvla Punger ek — <3tražišče 295-10 Vagonska tehtnica nosfn-* ti 30 tiso* k--fa^rttata Schember skr ro nova kombinirat' za o^ke tn široke trajnice ter težke avtom, bile — mpn^daj Dra .itin Ll -ak Petrinjska 4 /a--»'•eb 325-10 Motorno kolo 10(1—200 kupim .Ponudbe s ceno na trgovino Stupica Tavčarieva ulica. 518 10 Poltovorni DK\V avto saprt. no' i no^t: 600. ze lo dober 17 000 din. Fiat llmu-l a 521 še-t ede en zelo maMven dobre gume dve rezervi 6 ODO.— pr da Ko ožitev kapitala ureditev jpravc n knnguvodstva klance. Kalkutacne. upravi leprem čmn nadzorovantt •ouiieleih od Karlovac«. 423 16 Drž. uradnica •r-«) starejšega gospodp ^00 din r^oilla — Po •iidbe na oel odd Ju-r.ra pod »Prijatelji o« 459-K 100.000 Din ščf se kompanjon za odlični. uvedeno in dobro idočo trgovino v centru me sta Ponudbe na og.l odd. pod »\apital«. 462-16 Posoiilo 20—30.000 za obnovo trgovine — i^em Vknjižba na pr •o mesto na trt st°no--anjsko htfo Naslov v seh posl. Jutrs 256-'6 Gostilniško koncesijo dam v nalem. ?rem pa t.--di kot dru*abnt"a — Ponudbe na ogl ojdet 'utra pod »KoncesHa« 347-16 Dobro naložen denar Kdo posedt 20 tisoč na novo vl?o proti vknjlž bt Ponudbe na ogl. od rietek Jutra {>od Na'o ženo« 234-16 Rftne štete volne »kode) kupim vsako ko lčlno Pouud-be na ocrl. odd -Jutra ood »Dobro pla um « 533-ie Štedilnik rabljen. n.up.ixi Našlo v vseh pos.oval. Jutra. 47o . OTROŠKI VuZICEK auto-tipa, dobro oma-njen - giobok, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddelek »Jutra« pod »Takoj«. Kajenje škoduje Vašemu zdravju »NIKOTINOl« neškodltivo zanesli ivo sredstvo odvadi ? 2—3 tednih icaienia .uo> naistrasrneiše kadilce Cena velika steklemra lin '0. mala din 60 Pt c>^«zetiu ra?pi>š'l'a lueopatent Liub liana Dvorakova 8 Sprei nemo preprodaialce <8-6 Gospodinie! Pozimi ie um vanie oken neprnetno Nahav-te naj nnveiši prak"čn- patenti ran brisalei '■* amivanie m sušenie oken Cena navodilom din ea »1 1 'uMiana Dvorakova 8. — Telefon 42 40 ?ri or»-d-la-na čfkovni rafun St _4 Vlm oošl-emn pošt prosto Spreimemc Zapestnico zlato, tudi starinsko, pirn. Flotjanska 22-1. ku-512-7 Blagajno ognjavarno, za trgovske kn ijge takoj kup. m. Ponudbe na ogi odd. Jutra z navedbo veliko sti ln cene pod »Blagajna«. 568-7 Pult in stelaže kupim. Ponudbe na ogi odd Jutra pod »Mod na trgovina«. 504-7 Radio Seib« Super radio za razvajenega poslušalca, ,v„.,„om ain ~ Dob'te ' I okrožij 3 va ---- ' V vseh noliših trgovinah ^ dolim« po din MM anQ 2 d3 _ , direktno pr, .uBoPatent. ^ '940^^- , ^ y ^ poslovaln,,lh Rimska cesta t) 330-> Na oglje ooltovorni avto (voinj:, bre? bencina > skoro nov m ■ n Ardie motorno kolo za vsak«' cen> naprod?i. Iuko-mport, Kotnikova 21 '1 609 10 Oblatite Dve smučarski obleki tekirki. skoro novi za taro.t 12 ao 15 tet pro lam Poizve se v Gre ■jorii evl ulici 29-IV. n d 2. do 3. popoldne. 480 K Smoking p ceni pri>aam P izve e pri hišniku na Tyr-evi 36 58C-13 PoKtmm Pohištvo iiuvc m te aMieno. «> g» želite ptLHjat tli varno lat » sbramou »premicmv. > posebni iKldeiek • kv-in:ai piudaji n<. 'tu iiko« nili oogoiit. Kupiev t ■ icir od.lelki veun, 1<>vui '.a di'Cr- jtiramrn« ooh ;rvo Vst 'eicUnit pirvki um«, larr, >pi.n»čm nari ia dopisnic ili usrno Ke vo? pohištva preskroimo »a m Ivan Mathian L,uhlu oa Tvrševa 12 17 1. Več marmornatih miz tn črna jedllnl?a naprodaj. Naslov v vseh po-slova.nlcah Jutra. 441 12 nirif ^^Ptodaiaice. 36-ft (■nanrer,, ibstmečt 3 . ... , "gov,r in vs-k materialnm ine s kolesi ali Radio aparate vse vrste, od najcenejših do najboliših, dobite ugodno pri »Tehnjfc« J. Baniai, Miklošičeva c. 20 _616-9 Radio aparat tehn;čn:m vodic s vavcri,(; pa •ste sprei-* *» __„„j „,," Ponudbe ' lutra pod j Poizve s- pri Mšnlku v j,fro »Direkten Uv0z« Kersnikovi 8. >89-61 5W » znamke Slera t lia 6"A f'obro rhran'en pr dam Samsko -?obo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 454-12 Moderne spalnice orehova lmltact a. kakor tudi kuhinje poceni prodam. Sprejemam vsa v stroko spadalo a de a Vidmar, Vodnikova ce sta 31. 368-12 Celo spalnico mao rabi eno. 2 feder moiroca, lustre pleteno garnituro, prodam. Naslov v vseh popova'. Jutra. 572-12 Hranilne kniičice vrednostne papirie kupujemo »talno in po naivišiih cenah m proti takoišniemu plačilu KudnM 7 ore Ljubljana, Gledališka 12. i) 11 - i o ?olnojarmcnike in iokomobilc lobro onran ene kupimo za noše odjemal c >rotl takoj nji gctovinl Obrnite se na tvrdko IU' O i-F ZORE. Ljub-ana. Gledališka ulic? 12. 579-16 Za vsakega nekaj! ^ON^iuo ^ ..s^rM^OA, nova. aoilono sulana, 5-otauo«a-.juui io. prOdt* davka, ^»j.mO ain. VILA, nova, oiJAuia cea' tra, uentr. kurjava, po -r«.Ona hotov. o.Oju.—. VILA. ze.o lepu. t.v/in-iOiUia, potrebna gotovi-ao. otuno 000.—. HIŠA, Kožna uo ina, 2 ou-u.jvai.jsKa, Hipoteke 2J.UO0.—, cena 13u.uu0.—. O v ON ADS1 KOFNiC A, iriiovo, urno, uiijbna. lO/tnl donos, Stv.vM^-.ildA, 3 sobe, kuhiaja, 6 lun od Ljubljane, 800 .vv. m vrta, 45.000—. DVONADSi.Kvjri-.A VILA (jorenjsko, 10 sob, vodovod. eiektri..a, komlort, v gotovini 170.000.—. ENONADSTBOPNICA, Konjice. 11 stanovanjskih prostorov, 2 lokala, prometna točka, ZSi.OOd.-DONOSNA ENOnAx>-STRO?!NICA, 11 «/.. 12 otanov., Šiška, 410.000,— HIoA, Velenje, 4 sooe, kuhinja, 95.000.—. ENONADS i BOPNICA, no.a. 5stanovanj., Si ka potrebno gotov. 110 000.-HIšA, 4stanovanjska. poleg tramvaja, gotovine 50.000.—. VILA, Trnovo, dvosta-novanjska. 830 kv met. vrta, gotovine 150.000.—. VILA, enonadstropna, nova, gotovine 80-000—. HI?A. Vlžmarje, visoko prit'lina, 145 O.O.—. VILA. Črnuče, gotovina 90.030.—. HKA. dvestanovanjska nova, v bMžlnl Kosez; gotovina 40 000 —. ENONADST-ROPNICA. najprometnej t del mesta. 2 trgovska lokala, 4 stanovanla h'no t. 100 tiso.*. 500.000 din. PC«"TORTVO borovnica. 14 tobov, 80.000.—. POSESTVO Ra^benburz 20 oralov, gostilna, 130 tl«oi. POSESTVO. 46 oralov. 10 srlav »tvloe. ves ln-vpn tar 150 000.—. PO^.STVO Tevnlca, 27 hektarov, 100 000.—. zgor. Slška. an.roo —. PA^nr.E krasne, ob Volri>ovl cesti 4 m'n. -r-'—vat '"vio-od. e ek-t-lka. telefon. •oTfr^v Kolezlja. po cO.— din. rjTjuATorMT'* nov*, do--oMeile ■z« l-i-o-> L'ub-"a»ia no 25 din kv m •Jo-Mnrij tn še mno^o drugih nervemfntn nroda: ■JUJI/TfTM f p |«(RV< ^osposvetska cest" T 348 20 Ve? parcel •l«zu mitnice na Tyr-evi restt narjr^dat — O-''"^ o^ 12. do 3 ure rjop. Nas'o v v vseh po-•■'ovalnicah Jutra 442-20 *®etstanovanjsko hišo -.-•mforf.no, prodam Po-nui1^ pod »550. na ne'. odd. Jutra. 189-20 Enonad tropno hišo nekon ano prodam. — "imarska ce=ta, poleg šo le. L:ubljana. 437-20 Dve nove hiše tik pod Kamnikom ob avnl ce ti prodam. Ce-aa ln Informacije se "obe pri Vr iovnlk Pavel Rakovnik 6, Kami'k 415-20 Novo hišo s -kcpritll no, 6uo kv m vrta prodati za 45.000 din v V'!žmarjih. P .izve se v mlekarni Cernetova •ll. 23, LJubljana VII 430-20 Hišo ali vilo Kupi.n tre. zainem ne-iaj hipoteke Ponudbe pod »Do 150 000. na ogl. odd. Jutra. 413-2i Hišo v surovem staniu z vrtom 2077 kv m (lep sadovmakj prmerno za obrt ab l;tovšče pr«.dam Po zve se Brod 26 št. Vid nad Liubljano. 449-20 Boljšemu uradniku oančne ali trgovsKe stro -.e s kap t t om 50 0iX. se nudi ugodna pri tka stalne službe z ose-\yoi-n sodelovanjem. Sa -no osebno se obrnite na Rudolf 7,:re, ' j b: ana. G: aall.ka uli.a 12. 578 ie Ce kupite ai> prodale mS<> JIIIUI< ptjjoiv, otinitt 'm pr-/liano voi dni n ni eai.t^tiii p »snu .'i» m. PK i ^ v, E» . eti»» .'eva .esta v« ntm nat.li* vc o.ezpidčnc /Vh / < pt stavbne parcel« ui ;ei iJompieitjr 270t n> poc Ro nikoivi -»ni ut m sunt predam P a-tnia ueetnnvuova if > rata 19 J035U ^i Kupim vilo ali n^o »• Ljubljani v ceni co 150.000 din Ponudbe z na ved do -e^e •n cene pod »R^ali eta S83- na ogl. cdd. oUtra. 417-20 Manjše donosno posestvo na epem kraju v ravnim prodam. Cena 100 tiso"1 dinarjev Ponudb; na ogl. odd Jutra pod »Izredna prilika 777« 377-20 Lep' stavbišča odobrena , arcela;ija, ob i ržavnl-bano vinski ce.ttl "aprodaj. Polasnila dale t-govina Bitenc. Vidmarja. 389-20 Parcele v sredini mesta s staro vpeljano obrtjo zarad ool. znl prodam Infor-naclje date F Kemen B'eiwetsova c. 18. Ljubljana 355-20 Na Jesenicah or dam hi o s trgovskimi lokali m stanova nji v centru Ponudbe na podr Jutra Je^on« -e pod »300 278-80 Novejšo hišo v strogem centru mesti do 1*00 003 din k'-oim Ponuibe s prlbllž ntm b>.-utto don som na oel. odd Jutra poi »Gorenjsko« 271-20 Hotel Evropa na B'»du u~odno n->nro a 50 prostorov. Cna •ni"irr«a'na Kupnina p'aMH"a v večletnih oto-mvih Po4'.vedbe nrl Po -:ačar Vlktcr. Bled. 327-2« Naprodaj ^I-A novo?idana, eno- -adstropna. trtst?novani s'-a ne*to donos 15^)00 Cena 220.000 hipoteke "5 0^ din Šiška. dvost'n vanjsk''. vrt Cena 125.000. h'po-teke 20.000 din. Rožna do:«na. PO"E>TVO z ža"o. 22 oralov eozda, njiv ln trwntkov n»na 2:0.000 ''ln. Do'enjsko. HISA, no-ozldana. trl-s<-onovanjska komp'ekR c64 kv. m. Cera 75 0^0 -•ln. wi0ot«ke "0 000 din ■Prvi šmarno goro. Velika izbira pircel. vsakovrstnih hiš ln posestev. Breznlačne infor m-,c'ie dobile v »-»au-t»tnt nl»«mt ADAMT*. T.trbijana oosp^svrts"a o»st.a 7. vla-a-vls P'» ml'a. 535-2P ''-stanovanjsko W?o oo"0 tak^l orodam kinoteka 90 000 din Naslov * vseh posl. Jutra. 485 20 Donosno hišo centru prodam. Prevzamem hipoteke 500 tisoč. Informacije so b.ez p ačne pri Interprome-tu na Aleksandrova 10. 474-20 Lepo hišo s hipoteko, na periferiji krasna lega. prodam — Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod šifro *25i 0C» 467 20 Hiša šeststanovamska. enonadstropna, z gospodarskim poslopiem in vrtom ali brez vrta v Ljubliani. Trnovsko predmestie, ugodno naprodaj zaradi selitve. Poizve se Mala čolnarska 4. 508-20 Novo hišo komfortno t štirimi itano-vanji in velikim vrtom v bližini bež;graiske šole — prodam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro M50.000«. 511-20 Zemljišče nrime^ao za stavbrče ln industrijo, v rajnih Iz--nerah do 6000 kv. m nrodam Lepa sončna lega, 10 min. od posta-'e Zaog pri I.Jubl ant nrodam. Ponudb? na ogl., odd , -Tutta p>5 »10 din za kv. m«. 481-20 11.000 kv. m dobre zemlje dobre, rodovitne, priprav ne za vsako panogo agrikulture, pa tudi za zidavo večjih obektov (tovarna ali kai podobnega) v Novem mestu, ugodno napro daj. Resni refiektanti nai pišeio na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zemlja«. 522-20 Prodam trgovino 4 n.e^aulm sta- ro, ze več detct.euj vpeljano na prometnem Ljub Jane. Potrebno cca Vu.uOO din Ponudbe pod »Eksistenca« na ogl. odd. Jutra« 447-19 Lokal oddam. Vpns« se v ponedeljek. tigar, Vošnjakova 2 498-19 Lokal za pisarno ali trgovino odi;.m v sredini mesta. Ponudbe na Ojl. oddal. Jutra pod »Lokal«. 031-19 Trgovino s kurivom voljni, konji, tehtnico in dr. prodam. SioVoa, Kolezijska 19. 554 19 Krasna parcela ■ulična v LJubljani naprodaj zelo ugodno. A. TaneT-eva, Ljubljana. Start trg 4-H. 560-20 Hišo v Ljubljani do 20 mic •od centra kupim. Ponud ie na ogl. odd Jutra -od »Gotovina 120.000 587-2( Komfortno vilo rmvozgraieno. petstanovan sko s krasnim vrtom in več stavbnih parcel prodan--v centru tiublune Ponud be oa osi odd lutra Do^ šifro »Solnčno«. 593 2( Komfortna vilr na Goren skem. ugodno na prodal Ponudbe na (vo družnico lutra v Manboru pod »Krama tega«. 602 20 Posestvo primerno za vpukoienca na prodai v Zagradu pr- Ce i-u. Vpraša Oddam takoj v naiero strokovnuku P" mzk: ceni s stanovan em umetno valiln.co ter vse prostore za nad lmio vzgo io p ščanrev Pozor, velik vrt' Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 236 17 Pek?rno z dobrimi staln.mi od emalcl dam v najem dobremu peku, zmožnemu tudi kavcije. I ^ar Golnik. 384-17 Znano gostilno Slovša v Trnovem oddam v na em Lepi ^o tiltii it •roston velik vrt pro-tor za ba nianje Od lam skunno a't pa po-ebej veliko šupo v iz-nerl 12 -'14 tn h ev. — 'Tf"*ma",1e tvan Cl-lašek. Tyrševa c. 82 3J5-1 špecerijsko trgovin« v dobro Močem kraju. -.Jr-i.ie v Ljuo anl foilct ali na Gorenj-k >Jaslov v vsen posl. Ju ua. 255 17 Čevljarsko delavnico epo z nekaj stroji ln koncesMo dam v najem a i pr dam Grem tudi v družbo ali za obrato odjo. Ponudbe na ogl. odd Jutia pod »Ne mo . em sam« 340-17 Mlin na 2 ali na 3 tečaje ••'arnem v najem, ali grem mlet za polovično eico Zmožen tudi popravil. Nasl.. Frece MIha Gor Rečica 137. Laško. 362-17 Vi no toč ali loka za prodajo živil in kruha vzamem v na-i»m. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vino toč«. 524-17 « 33 m m Buffet s trafiko v centru Zagreba, z velikim inventarjem, »ia vega u treh ulic. obenem s stanovanje n to treail g07tl n'5klml prostori aa goste usodno naprodaj. Mesečni promet 93.000 din. Vpra"atl prt Agenciji »Sre'a'. Zi reb. Ju--lilčeva ul. 16/TC. 394-19 I.ep trgovski lokal na najpr m°tnej 1 točki Vub^pne odJam v najem. Ponudbe pod »D'n 4500« na ogl. odd. Jutra 434-18 Trgovino s sadjem sla.cloaml ln prodajo kruha predam Tyrševa 47b. Mliave: Marija. 525 19 Lokal za trgovino ali obrt na prometni to ki oddam. Pojasnila daje Kra'j, — Strelska 5. 562-19 Pisarniški prostori obitoječi lz 4 sob. zelo primerni za advokate zjdravnl ko alt zobozdrav niško ordtnaci o se takoj oddajo v Cigaletovi ulici 1 503-19 Mlekarno dohroidočo, radi bolezni takoj oddam za 6.000 din. N:islov v vseh poslovalnicah Jutra. 607-19 Tiisob. stanovanje oddam za tebruai. Cekinov £iad 1. aadsu. levo. 450-21 Dve dvosob. stanovanji aH celo hišo t vrtom v .ožin donni jadtiui za i. marec ali takoj Na-.iov v ogi. aad. Jutra. 3Sči-21 Rnosob. stanovanje vrtum, sou.no, ou-lam taKoj ali s 1. fe jraai jem Glince Cesta V. št. 18 372-21 Sobica -e odda ni ?piejme sostanovalca pri solod. o-u Naslov v ogla.- odd Jutra. 439-21 Dvoaob. stanovanji icioiiiet, veraLiaa iopa. jica Komiort gaiaza in rt uiliDu. ionen^, oa-aam v vm rije^evc. u.cu 74 soiioni strank 446-^. t^vo^ob stanovanj.. pobeisko sooico m pri-.uijinami v L aaostr .ta. n./ in sončno, o-dam .p.a.ail Karadzice v a 16 -»ete.a. 4Zi-21 Dtosob. stanovanji uii-.iu .ai.oj rt.escv.e t .eota »4, ujuol.ana VI. 431-2. Trisob. stanovanje u^aiu ukoj a.i a 1. le-j. uaijtui fuizve se. .ieotjrajsica uuca 22. Be-igiau pri novi gimn., nova hi^a. i-21 Lnosob. stanovanje suho solnčno oddam 1. iebiuaiia ev prei solidni str* n Ki Cesta v Kožno doli nu štev. 52. 461-21 Dvosob. stanovanje oddam za !. tcb;uar. Vič, Cesta tu Bi do Št. 178. 463-21 Stanovanje dno ali dvosobno tako., -daam o.neza Kotija 4 olžka. 337-21 Sončno dvosobno >.anoviiUje z upoiaou ivopaimce oddam za ie oruar samo mirni stranski Rožna donna, Ce-sia X, št. 36. 349-21 Dvosob. stanovanje s pritik lnanu oddam v K /cenovi ul. 11. 345-21 Dvosob. stanovanje i kab.nct.jm. &opina v cen tru. Ponudbe na cglas Jutra pod »Dve o-sebl«. 543 21 Stanovanje z dvema sobama ln prl- t klinami oddam s 1. februarjem 19'0 na Do-ensski cesti 48 v Rudniku. 469-21 Enosob. stanovanje s prit:klinami in vrtom, oddam za 200 din. Jurčkova pot ii, Ljubljana.. 489-21 Dvosob. stanovanje v I. nadstropju, oddam februarja ali marca mirni < tržnici. Podmilščakovi 44. »15-21 Stanovanje center, 2 vešjl sobi, soba ju su^kirjo, pri-tlkllne, kora"nlsa. plin. oddam sta-fjilma zak<»n -ema za malski termin. Pismene prijave na o%l. o-*d. Jutra pod »Solidno«. 529-21 M~nsardno sobo io kuhimo oddam dvema odnslma osebama. st»'no nameščenim. Spodnja Šiška Jezerska 4. 5?4 21 ŽIVLJENJE JE GIBANJE IN KRETANJE Zanesljiva ura gre vedno enako dobro. Ce se pa vzmet odtrga, tedaj je gibanja konec. Ce gre ura prepočasi, je temu vzrok cnjbrže zaprašenje. Treba je uro očistiti in to temeljito, ter jo odslej obvarovati prahu. Tedaj gre zopet dobro. Pri človeku tudi ni drugače. V telesu nastanejo namreč večkrat kake zapreke. Spočetka jih seveda ne občutimo, ker posvečamo slabi prebavi ln zaprtju premalo pažnje. Ko pa nastopajo ie. hemoroidi, kožne bolezni, obolenja vsled sečne kisline, prekomerna debelost, obolenja jeter in žolča ali celo poapnenje žil, tedaj pomaga le temeljito čiščenje. »Planln-ka« čaj Bahovec je čistilno sredstvo prav posebne vrste. Jeseni ga jemlješ skozi 6 do 12 tednov, sicer pa 1—2 krat tedensko. Preskrbi temeljito čiščenje, utrjuje zdravje ln daje svežost Pijte torej »Planlnita« čaj, katerega dobite v vsaki lekarni po din 20 in din 12. Reg. S br. 3408/1939 3-sobno stanovanje oddam za februar. Trgovina Sva] "ar, St. Vid nad Ljub Jano. 537-21 Samsko stanovanje udobno oddam s 1. fe-truar'em Malgajeva ul. iO (»Ilirija«). 584-21 Trisobno stanovanje manjše, na Mlrju 25 v II. nadstr.. oddam 499-23 Dve enosobni stanovanji komfortni, s kopalnico, ob tramvajski postaji v Zg Slrki oddam Ponudbe na ogl odd Jutra pod »550 din me6ečnoi 563-21 Dvosob. stanovanje « Kabinetom oddam s 1 februarlem na Vodovod ni cesti 11. 556-21 Enosob. stanovanje oddam za februar, sobo. kuhimo. t pritiklinami — Tutfomeneva 7, Kosovo polje. 592-21 Enosob. stanovanja komfortno oddam v I nad stropiu 1. februarja. 2e-lezmkarjeva ul. 18,. 596-21 Manjšo vilo - soupoiabo vrta, ne predaleč od eentruma mesta vzame v najem ■'.rna stranka brez o-:rok Ponudbe i navedlo najemnine na ogl odd Jutra pod »Naiem nik 555«. 418 21a Enosob. stanovanje an sončno mirno aobo išiem za eno osebo u-službeno Najrajši v Sl-ki ali Rožni aoilm — Ponudbe pod »Takoj ali 'a ni-je« na oglas odd Jutra. 410-21a Dvosob. stanovanje epo v centrumu, bll-•_lna Narodne tiskarne. Išče maio"lanska odras a družina Ponudbe pod Plačam 700 do 800« na ogl. odd Jutra. 445-21a Drž. upokojenec ■s e dvo.- oblic stanovanje » kab netom v bližini mesta za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »4 odrasli« na ogl odi Jutra. 433-21a Enosob. stanovanje za takoj Išče stranka 2 oeeb Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalen, točen plačnik«. 424-21a Enosob. stanovanje išče upokojenka, sama 'a ma ec Ponudbe na ogl od. Jutra pod »Pla sm 300« 307-21a Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam 15. Januar, boljši stalni stranki Naslov v vseh pos oval. Jutra 440 23 Sončno sobo s posebnim vhodom oddam v centrumu mesta. Naslov v ogl odd. Jutra. 426-23 Soba zelo topla v sredini mesti se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 460-2} Lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice ev. klavir>a oddam takoi. Sve-tosavska 20. Bežigrad 457 -2J Sostanovalko solidno takoi spreimem poceni Poseben vhod. Cesta v Rožno do. ino 24. 466-23 Krasno sobo solnčno. s souporabo kopalnice. oddam za februar. Mirie. Marmontova 35 494-23 Majhno sobo oddam. Istotam spreimem abonente na dobro domačo hrano po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 493-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, mirno v sredini mesta, oddam takoi ali 15 Mestni trg 17, II. vrata. * 496-23 Dve prazni sobi solnčni, takoi oddam. na|-raiši uradnicam. Primerno tud- za obrt fšivilie ple-tilie). Tržaška c. 46. 509-25 Dami oddam takoj novoopremlie-no soho s souporabo kopalnice Pušenjak, Medvedova cesta 14. 514-23 Zakonski par brez otrok državna — uradnika Učeta stanovanje s 1. februarjem sobe s predsobo m z vsem komfortom ali dve sobi s komf. po možno sti s centralno kurjavo nedalei od centra Ponudbe na: Žarkov Pavle, Derenčinova 27-IV Zagreb. 326-21a Dvosob. stanovanje komfortno v novi hiši 1'fem za februar. Ponudbe na ogl odd Jutra, pod šifro »Februar«. 510-21a Sobo odda Kabinet v centru mesta s separira- mm vhodom, oddam takoi. Ogledam Knafljeva 13. II. 279 23 Sobo v t. nadstropiu. oddam po-ben vhod. parket. Kolodvorska " 516-23 Sostanovalca sprejmem vo^arski pot 1. na dvorišču, Vlšno-vec. 530-23 Sobo lepo opr mi j eno. sončno tn zračno, s posebnim vhodom odda Pol-ak, Goopotivetska 10-11. 570-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddan) solidnemu gospodu. Dvor-žakova 3, pritličje, desno. 520-23 Opremljeno sobo s strogo =epanran;m vho dom oddam v Idrijski ulici 7-1., Stan ln dom. 561 23 Sobo prijazno, snažno, parket, z elektr razsvetliavo, s po sebnim vhodom, oddam eni oz. dvem. mirnima osebama v Gradišču. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 264 23 Sobico prazno senčno, s kopalnico oddam. Vodovodna cesta l/III, desno (nasproti vojašnice). 387-23 Lepo opremljeno sobo oddam v vili pri cerkvi sv. Jožefa. Naslov v vseh posloval. Jutra. 405-23 GospodiSno sprejmem na hrano ln stanovanje — Naslov v ogl. odd. Jutra. 420-23 Prazno sobo s posebnim vhodom od-•iim solidni stranki v Ajov^včevl tilici 74. 447-23 Gospodično ali dve sprejmem na stanova-nle in hrano cenirano kurjavo, 15 e gospod. Pcnudbe na ogl odd Jutra pod »To en p.ainik 16«. 407-23a Sobo opremlieno išče s 15. ja nuariem uradnik na Jesenicah na Gorenjskem. Cenj. ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Sobo« 464 23a Šivalni stroj pogiezlJiV, malo rab-1 en prav pojenj naprodaj v »Njvi trgovini« na i yr evl ce-sti 38, nasproti Gospodarske z.eze, 571-29 Garsoniero ali prazno sobo s posebnim vhodom souporabo kopalnice v centru t&če boljši gospod Ponudbe na og as. odd. Jutra pod »čicto in mirno«. 290 23a Prazno sobo iSčem za 15. i.inuar. Plačam din 150. blizu stavnega kolodvora. Cigaletova ulica 5, 4. 490-25a Gospodična Bfe majhno sobico ali gre Icot sostanovalka. Je ves dan odsotna Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 517-23a Soliden gospod Bče sobo s p*:'onim vhodom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šif-ro»Svetla«. 471 23a Dijaka vi?je gimn zije snažnega. sprejmem k sinu osmo'olcu. — Naslov v ogi. odd. Jutra. 433-22 Kupim stružnice stare avtomobile in orod'e za kliučavn čaria. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 611 2S> Šivalni stroj pogrezljiv. malo rabljen, prodam ter radio za 400 din Kolodvorska 11, II. 2. stopnišče. 491-29 Kateri boljši inteligent želi iskrenega prijateljstva z mlajšo gospodično, gospo, naj pošlje svoj naslov na ogl. odd Jutra pod »Amor«. 482-24 Lep pes volčjak se je zatekel. Dobi se pri Andreju Koširju, Podkoren 46, pošt Kra-jska gora. 373-27 Bernardinec lep, čistokrven, dve leti star. z rodovnikom, se zaradi po-nanjkanla prostora pr. da. Vprašati v gOotllni Krekov tr~ 11. 422-27 Osamljen priv. nameicenec srednjih let želi znanja s prav tako žensko v svr-ho skupnega gospodinjstva. Prednost upokojenka. Dopise na og as odd. Jutra pod »1837? 353-24 Dve zauber Gorenjki doma s posestva želita v svrho razvedrila spoznati dva fejst fanta. Cenj dopise na cgl. odd Jutra pod »Na Gorenjskem je fletno*. 419 24 Sobo z vso oskrbo ln strogo nadzorstvo za dijaka n. razr. trg. šo le iščem s 15. i^.nuar-Jlem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srrooeni proda ali zamenja za seno a'i za s'amo ~osti'n'.čar v Vegovi ulici 10, Ljubljana. 523-27 Odtrgal se je pes mlad pes. ilirski ovčar, ki slixi na ime Harl — Najditelja prosimo, da ga odda proti nagradi na Resljevo cesto 24 a, Volk. 576 27 Vagonske količine jabolk nfvniznlh ln gospodarskih. kupim. Ponudbe z navedix> kvalitete, množine in cene na oglasni odd. Jutra pod »Sadje«. 395-34 Ia bosanske suhe slive zaboj 10 kg din 57, ■ re"e f0 kg 225 din. cele orehe Ia 50 kg 290 din. jedrca, čista 10 kg din 193. Franko veznica rezn-oilja Dreehser O, Tuz'a. 543-34 Prodam popo'noma novo klavirsko harmoniko trikrat oglaeno, z 80 ba.y 34 tipkami in dvema registroma. Mira Dan on, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4, dvorišče. 483-26 Prodam elektro motor 220/380 V, 22 khW, kompletno žago za prerez hlodov in več železnih jermenic. Varšek, Domžale. 452-29 Singer krojaški stroj zelo malo rabljen, z veliko mizo, zaradi se lt.e ugodno prodam Zgorria Hrušica 31. 33149 29 Skobelni stroj ea železo (Seping). rabljen a dobro ohra jen ali nov. kupim. Naslov T ogl. odd. Jutra 391 ?9 Dinamo za lstosmerni tok 220 v. 8—10 k. s., rabljeno, a v brezhibnem stanlu. kupimo takoj Ponudbe z navedbo obratov na o~l odd Jutra pod rFiina-mo« 396-29 Slive za žgnnjeknho i~ba"'1ani no "godni ce nI. Javite krliko ravte da vim p-nudim. Ponudbe na oo 4 din kg. ^elez-*barjem z uputniea-^i nrl-r]^ 1'rvo pri prevozu: De-^er rnHT'-b^>r. (""'••Vanica, Vrbaska banovina. 552-34 Jpbolka ,.,ot?aia in razpos:lia o<1 30 ki? no d:n 1.50 do 2.50 Pačnik, La?l-v 605-34 Zdravnik 42 let star, židovske v»>-re, z mesečnim dohodkom 8 do 10.000 din, s pravico do pokojnine, išče zakonsko družico. Pojasnila daje »Nada-> Zagreb, Jelačlčev trg 10 /.a pojasnila pošljite 10 din. 402-25 Gospodična v življenju razo arana. simpatična ln skromna, želi spoznati prav tako simpatičnega goepvoda v svrho možitve Ponudbe na podruž Jutra v Celju pod »Značajna«. 390 25 Starejša gospodičnr s premoženjem 30 ti soč din se želi poročiti s starejilm gospodcn v državni službi najre je železničarjem. Vdo vec z otrokom ni izkijt čen. Pridna in skrbn-. gospodln;a. Ponudbe n: ogl. odd Jutra pod i fro »Tajno« 294-5 Mlad trgovec s premoženjem 350.000 žc poznanstva v svrho fenit\ s trgovsko naobraženo gc sr^-i čno do 28 let. P< nudbe na podružnico Jotr Maribor pod »Naprednost 197-2 Vdovec 18 let. trgovec, dobro f tulran, bi se oženil Slovenko staro 38 do 4 let. V obzir pridejo tr govsko naobražene p sped! ne alt vdove Ob iirne dopl« s sliko pr; 3lm na naslov: Stan mir Pasič, trgovec, Va ijevo Kralja Aleksandr trg 34. 526-2 Ločenec trgovec z deželnimi pr delkl želi znanja z ra\ no tako prizadeto do 3 'et staro gospo even' 'dovo z nekal prer~ žen'a. Dopise na ogl. odd. Jutra v Maribor pod »Dežela«. 600 2 Ločenka 36 let stara, z doto v gotovini 280.000 dinar., išče zakonskega druga. Pojasnila daje »Nada«. Zagreb, Jelačičev trg 10. 7a pojasnila pošljite 10 din. 403-25 Dve 20—22 letni sestri TemoSnl, Iščeta njima enaka para v svrho ženit ve. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pom :&d«. 397-25 Lekarnar 46 let star. židovske vere, z mesečnim dohodkom 6000 din in s pravico do poko'nine, iS?e Z"konsfc-> družico. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Je"a'ičev trg 10. 7a pojasnila pošljite 10 din. 403-25 S srednieletnim inteligentom se želi spoznati revnejša, čedna, pametna in zdrava gospodična. — Ponud'be pod »Sreča v skromnosti« na ogl odd. Jutra. 4C6-25 Gospodična stara 39 et. z doto 700 tiso* din, iš^e zakon ke-ga druga Pojasnila daje ■"Nada«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za Pojasnila pošljite 10 din. 404-25 42 letna z nekaj prihranki se p-ro"-i z državnim uslu bencem. upokoiencem r dobrim obrtnikom do f let starim Samo re-r ponudbe na ost J as. od' .Tutra pod »Dobra gosp dinja«. 352-25 Hotel Metropol MIKLIČ Ljubljana — nasproti glavnega kolodvora. 140 sob, komfortno opremljenih Prvovrstna restavracija, moderno opremljena kavarna Zanimivosti iz spominov generala Sarkotiea Tiszo očividno spravljalo iz ravnotežja. A ko je nekdo zakiical: »Je že prekasno!«, je Tisza s povzdignjenim glasom izjavil, da medsebojna povezanost Madžarske in Hrvatske ni saino geografska slučajnost in da bosta Madžarska, kakor tudi monarhija imeli toliko moči, da udarita po onih, ki deiujejo na razpadu države. V tem trenutku je član deputacije llič ki je stal ob strani, zaklical: »Hajdcmo!« To je bila morda edina hrvatska b&scda ki jo je Tisza razume!, ker je to besedo prejšnje dneva slišal neštetokrat. Ko je potoval po Hrvatskem, je to besedo slišal vsakokrat, ko je odhajal vlak ali avto Člani deputacije so se nato okrenili proti vratom in takrat je grof Tisza ver razburjen, zaklical: »Saj je res bolje, da odidete!« — Tistega dne je Tisza na večerji, ki mu jo je priredil Sarkotič, izvedel, da je srbska vojska prebila solunsko fronto ... Pri vzgojitelju ljubitelju otrok iščem dobro oskrbo in za 5 letnega dečka izven sredine mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »450«. 566-14 rdgocenosti S Vsakovrstne zlato xupuje po najvišjih cenah CERNE juvelir Ljubljana. Wo!fova H Javna dražba najdenih predmetov bo 10. januarja ob 9. url na želez, postaji L1"b-jana. 414-32 Sena iribl. 20.000 kg. prvovrstnega, je naprodaj. Vprašati: Gostilna Tol-lazzi, Logatec. 398-33 General Ivan Sarkotič, ki je pred par icsci umrl, je bil med svetovno vojno od ta 1915. do razpada Avstro-Ogrske guver-;r Bosne in Hercegovine. Ob polomu *no-arhije je pcbegnil na Dunaj, kjer je žici do svoje smrti m stal na čelu organi-acije, ki je rovarila proti Jugoslaviji. Na-sal je dnevnik o dogodkih, ki so se odtavali v času, ko je bil guverner Bosne. Ta svoj dnevnik je izročil svojemu prijatelju dr. Šandorju Tonelliju. generalnemu ajniku trgovske zbornice v Segedinu, z naročilom, da sme ta dnevnik objaviti šele po njegovi smrti Odlomek iz tega dnevnika je sedaj dr. Tonelli objavil v božični številki madžarskega lista »Magvar Nemzet«. Ta odlomek se nanala na znamenito potovanje ogrskega ministrskega predsednika 2rofa Tisze v jeseni leta 1918. v Zagreb in Sarajevo, kamor ga je pos'al cesar Karel s posebno misijo, da se informira o dejanskem stanju jugoslovenskega pokreta in mu do povratku poroča o svojih opazovanjih. Med drugimi je grof Tisza v Sarajevu sprejel Vojislava Šolo, predsednika razpuščene-ga bosanskega sabora in vodjo srbske stranke. Šola mu je vročil spomenico o zahtevah bosanskih Srbov. O tem sestanku Tisze s Šolo piše Sarkotič v svojem dnevniku: »Tisza je sprejel spomenico in izjavil Šoli, naj pride drugi dan z deputacijo srbske □□□ucimnfTTrTTTTinaoaaaaaauuua Oglasi v „Jutru" imajo vedno nafveči? asoeh! cnmminmEDOoanDDDom Vdovec 18 let star. s premože nJem 4,000.000 din, renta mesečno 19 000 din, 15če zakonsko družico, izjasnila daje »Nada«, Zagreb, Jela'lčev trg 10, Za pojasnila pošljite 10 din. 399-25 JAXOVI ?V*!ni stroi. so najbolj?'. Ogleite si zalogo pr> tvruki Ivi p JAX in sin. Tyrševa cesta 36. Rabljeni stroji večino na zalogi. 624-29 Več šivalnih strojev vsakovrstnih znamk novih in rabi j en'h z ea rancijo prav co eni dobite pri »P r-me u*. na sproti Krl.anske c-rk e. 541-29 O. B. TTval->1 ("-"kil 6 nred po-xt.-> rh 4. popold"= — MucM-a. 412-24 Osamljen srospod nudi osami feni dam' n-1'ite'j^tvo Ponvah« na og'. odd Jutra pod »Stare'"1'! 331-24 izobražena gospod? ?n» Trp^dn, ki bi ji mo^el skromne pTi,pr»rinrj>>e na o-M. Jutra pod »nve'^4-na«. 365 24 joniop. noc!>v!o(i Vn-a1:. rijub"jana Nunska *>. 468-24 Gospodična 29 let stara, z doto v gotovini 35.000 din, iš'e trgovca ali pod. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, JelaMčev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 400 25 30 letna kuharica se želi poročiti z gospo dom dobrega zna~a.1a. v pošte v pridejo brez izjeme obrtniki, delavci itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečno 40 leto< 324-25 Drž. nameščenec želi znanstva z gospodično ali vdovo od 23 let radi pozne'še žen;tve. Dopisi po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Čim pre «. 451-25 Značajen mladenič išče dekle,. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ; »Bodočnost«. 595 25 Razno Vata v tablah in za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce in cenik. Arbeiter — Maribor. OTOMANE po din 320.— nudi R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13 □□□EXQJLDULILJL1L 29k51 »Anker« Kvatni stroii, nainovejši za gospodinie, šivilje c;k cik ter za kroiače — rri.'o rabljeni 2 okroglim čo!n:čkom od 300 din naprej na zalogi vedno. Stroje »Central Bubin« prodaja »Triglav«, Resljeva 16. 62?-2g T dr?, urn^nik i, t »..vvMopi . rfi-a sina -vi-oV srM l"t ^ipfinficf.l ^pl-i ^fl) «nnf(>| Skupno-"!! —o-r^'^''1« S ■no ^f^r^vle--»o ci*—rfiTn^ Pnnt nn rwrl Odd Jutra t>cd »Vistar. 367-2" ttročp T>r\-,,,n a. O"1. Jutra pod »Osami'-54724 Samostojna dama se želi poročiti z resnim ' cspodom z akadem ko ! aH srednješolsko izob- | razbo, starim 40 do 50 let Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Karakter 340«. 341-25 !ZA VSAKO PRILIKO najboljša in naj cenejša oblačila si nabavite pri Preske~iu, I Sv. PETttA C. 14 Depresija (potrtost) Znanstveno je d da regulira »KA LB FLIJID« «ekr»"taruo delovat,je »seb t\*z Krepi or^aniiem m uravnoveša živčni sistem talen da p-istaj *lnvek a>pet Krepak in sposoben ia dele ln oorbo svoj ot>t«tanek Bre/pla^rir detaiina literatura ?ant|evajt« Beograd. Masarykova 8 M110S M<11 Kovic. »KA-a. tLiiiDi se prodaja v lekarnah. B. S. br. 10537 33 Avtomatska lusčilnlca ječmena in izdelovanje koruznega zdroba naprodaj zaradi smrti. Vpeljan in donosen posel z velikim krogom odjemalcev. Pobližje informacije: Karlovac, poštni predal 34. Rabljene fotoaparate, stojala, rumenice, povečcvalnike, kamero 13/18 in druge predmete — kupujemo in prodajamo. — Ugodno prodamo igro Matador, mali šivalni strojček, smuči itd. — Prvovrstne amaterske kopije 75 para. „FOTOTEHNIKA" Vošnjakova 4. Z A IIV A L A Vsem, ki so spremljali našega dragega očeta, gospoda Antona Gomišček na zadnji poti, mu poklonili cvetja in nam na katerikoli način izrazili sožalje — izrekamo iskreno zahvalo. Ljubljana, 5. januarja 1940. ŽALUJOČI OTROCI D?mn + -----p'«0">r)tT1(t nl-nnp na Tu tra p>od »Bol i*® družba.« 567-24 ZAGREB N1KOLICEVA >Q Rudarski inženjer pooblaščen, z dobro prakso DOBI MESTO UPRAVNIKA v večjem rudniku lignita v Srbiji. Ponudbe poslati na Publicitas a. d., Beograd, pošt. pretinac 60 pod »LIGNIT« t V ranem jutri Novega leta je odšel k Vsemogočnemu naš dobri oče Drago pl. Perko BRIVSKI MOJSTER K večnemu počitku smo ga spremili 3. t. m. na pokopališče v Podcerkev. Vsej množici, ki je hodila kropit njegovo izmučeno telo in ga spremila na njegovi zadnji poti — Bog plačaj! Stari trg pri Rakeku, Bled, Srebrenica, Beograd. ZORA. poroč. RUDAN, ALOJZIJ RUD AN, MILAN. IVO, JOŽICA, LOJZE. stranke k njemu, da dobi njegov odgovor. Spomcnica je bila pisana v srbskem jeziku. Ko je Tisza še iste noči prečita! prevod spomenice, je vido!, da spis dejansko ni bila no-bena spomenica, marveč deklaracija »Jugoslovenskega narodnega odbora«. Drugi dan je Tisza pred menoj ostro kritiziral to deklaracijo in označil postopanje Srbov kot izzivanje. V deklaraciji se je namreč zahtevala rešitev jugoslovenskega vpra a-nja na podlagi narodne samoodločbe, kar bi pomenilo toliko, kakor oocepaev od monarhije. Nasvetoval sem Tiszi naj bi ne sprejel deputacije srbske stranke ki jo je prcj"nji dan povabil, naj prde k njemu po odgovor na spomenico. Kljub temu je Tisza to deputacijo sprejel. Obstojala je iz šestih članov pod vodstvom Vojislava Šole.« O tej avdienci pi?e Sarkotič dos!ovno. »Ni res. da bi bil Tisza govoril razdraženo Mirno, toda z odločnim naglasom je poudarjal, da je bil zelo razočaran v svojem pričakovanju, ko jt sprejel spomenico, ker se je nadejal, da bodo v njej resne politične zamisli, pa mesto tega veje iz spomenice duh Ljubljane in Prage Nato je je! pojasnjevati, da je ono kar antanta objavlja pod imenom pravice samoodločbe. v stvari samo slepilo. Člani deputacije so postajali vzpričo teh razlaganj vedno bolj nervozni in so delali medk1 ce. kar je Froračun beograjske občine Beograjski listi objavljajo proračun beograjske občine za leto 1940-41 Proračun zna^a 410 milijonov dinarjev in je za 37 milijonov večji od sedanjega. Osebni izdatki zna:ajo 117, materialni 167. izredni izdatki 20 in anuitetna služba 106 milijonov dinarjev. Dohodki so proračunam tudi na 410 milijonov dinarjev. Od tega odpade na: doklade samo 20 milijonov, na trošarino 97 milijonov, na takse 30. na donos občinskega premoženja 10, na dohodke tramvaja 193 milijonov, na vodovod 28, na klavnico 13, ostalih 19 milijonov dinarjev pa na račun raznih drugih dohodkov. Stroški za obrambo pred zračnimi napadi so določeni v proračunu z 52 milijoni dinarjev. Kljub povijanju proračuna za 37 milijonov ne bo uvedeno nobeno povijanje občinskih doklad. trošarin ali taks. Zaščita zagrebškega prebivalstva pred zračnimi napadi Zagrebški listi poročajo, da je votiral komisar zagrebške občine Mate Starčevič 3,200.000 dinarjev za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi. Iz teh kreditov bodo pričeli graditi, čim bodo malo bolj ugodne vremenske prilike, 25 protiletalskih zaklonišč v raznih delih Zagreba. V novem proračunu predvideva zagrebška občina še dosti večje izdatke za civilno obrambo pred letalskimi napadi. Kakor je znano, vzdržuje zagrebška občina na svoje stroške tudi edino šolo za civilno zaščito pred letalskimi napadi v naši državi, o kateri pravijo strokovnjaki, da je zelo dobra. 'V ^ ■ .".j*v,/v*:. f Zapustil nas je naS dobri soprog, oče, stric In svak, gospod Franlo dne 4. L m. po kratkem trpljenju. Na zadnji poti ga bomo spremili danes, dne 6. januarja ob 15.30 na mestno pokopališče. NOVO MESTO, dne 6. januarja 1940. Žalujoča žena FRAN J A; sin HI7GO In ostalo sorodstvo. M. v- ;x • . • ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo ljubljeno mamo, omo, teto, svakinjo in sestrično, gospo Rozo Hoffmann roj. URBAS na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje se najtopleje zahvaljujemo. Posebna r-ahvala še gosp. docentu dr. Matku za ves trud ob bolezni kakor tudi častitim sestram Vincentinuma. Sv. maša za rajnko se bo darovala dne 8. t. m. ob pol 7. uri v cerkvi Sv. Petra. LJUBLJANA, dne 6. januarja 1940. tfr'4 ; '', ' f' f: ' Rodbine: HOFFMANN"—SAJOVIC f -h* jt'. :&%.•• ••'•»>•• £"i; -.•"." ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dobrega očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda Jurifa Petrovcica MIZARSKEGA MOJSTRA IN POSLEDNJEGA VISKEGA ZUPANA v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Posebne zahvale smo dolžni g. župniku Tavčarju in zdravniku g. dr. Igličarju, a za izraze sožalja se zahvaljujemo gospodom mestnemu županu dr. Adlešiču, podžupanu dr. Ravniharju, direktorju Račiču, poddirektorju Babniku, dr. Dinku Pucu, Anteju Begu, dr. Francu Spiller-Muysu, predsedniku Delavske zbornice Kozamerniku, Jeločniku, pa prostovoljni gasilski četi na Viču, Olepševalnemu društvu v Rožni dolini in Zadrugi ljubljanskih mizarjev za izraze sožalja in častno spremstvo. Prav tako pa smo iz srca hvaležni vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so nas tolažili ob bridki Izgubi. Vsem stotera hvala! Ljubljana — Murska Sobota, 5. januarja 1939. Užaloščene rodbine: Petrovčič—Pretnar—Kokol MICHEL ZfiVACO: 5 Don Juan ROMAN. »Moram ti vse povedati, Leonora! Oh, in tu ie Nina. Pridite semkaj Nina, m tudi vi. Elvira. Sedite, Eivira, vi, ki ste me držali novoroienko; kolikor je bilo na vas, ste mi nadomestovali mater. Nina, odkar sem na svetu, poznate vse moje misli. In ti, Leonora, si mojemu srcu to, kar je rosa cvetlici. V očetovi odsotnosti ste ve moja rodbina ... čujte me torej ..« Vse tri so jo strahoma gledale, prepadena nad temi pripravami. »Cujte mojo zgodbo od prve minute do te£a trenutka,« je nadaljevala z ganljivim dostojanstvom. »Cujte in sodite me. Cas ie. zakaj jutri. -.« Tesnoba jo je zdajci minila in obraz ii je zasijal. »Jutri,« je rekla z glasom izpremenjenim od silne radosti, »jutri opoldne boste vse tri v kapelici svetega Frančiška priče največjeg a dogodka v mojem življenju!« Slutnja kakšen bo veliki dogodek, jih ie prevzela kot pravljično razodetje ter jim napolnila srca s presenečenjem, upom in strahom. A>i nad vsem ie bila gotovost tega. kar je iutri čakalo Ulloovo hčer, in zato so bile z njo vred tudi one srečne. Christa se ie ozrla na uro in se nasmehnila: čez nekaj minut bo poldne! V ljubkem praznoverju svoje ljubezni ie hotela, da bi slovesno priznanje njenega greha sovpadlo s trenutkom, ko bo stopal don Juan spodaj mimo. Prsi so se ii dvignile in z glasom ponosne odkritosrčnosti ie začela: »Poslušajte... Jaz... a ne, govorimo najprei o njem! Vedite torej, da mu je ime don Juan Tenorio ...« Tisti mah so se velika vrata dvorane na stežai odprla. Dvornik je stopil na prag in slovesno naznanil: »Za nujen razgovor prosi Christo de Ulloa dcna Silvia, soproga visokorodnega Juana T e n o r i a.« Te besede so udarile Christi kakor strela naravnost v srce. Vse v nji se je podrlo. Ostala je pokonci, toda v nji ni bilo več ne vzdiha ne drht-ljaja, ničesar ne, kar bi bilo podobno življenju. Vse njeno bitje ie bil prevzel občutek, kakor da bi ji v glavi strahotno klenkal zvon — in v obupni pesmi tega zvona je razločila zgolj besede: »Soproga Juana Tenoria!... Soproga Juana Tenoria! •..« Njene čudne razširjene oči so kakor v sanjah zrle za Nino in Elviro, ki sta nalik dvojici bledih prikazni odražali njeno grozo; plavolasa Leonora je plavala pred nio kakor osnjen oblak ... in od vrat se ie bližala pošastna prikazen, vsa v črnini... Ali je bila smrt? ... "Ne smrt: bila ie žena, ki je stopala proti nji in nazadnje obstala. »Soproga Juana Tenoria! Soproga Juana Tenoria!« je jokal zvon v glavi okamenele Christe. Hrabra in urna Leonora ji ie planila nasproti, in v neustrašenem srcu se ii ie že porajal up. da vse to morebiti ni res... da don Juan, ki ie mož te žene, morda ni tisti dan Juan, ki mu je Christa nevesta. Silvia je razbrala ta plamenček upanja v mladenkah čistih očeh. »Juan Tenorio ie samo edpn!« je nočasi izpre-govorila. »r>vph tega imena ni na svetu...« Z mehkobo, ki se ii ni bilo moči upirati, ie odrinila Leonoro v stran. »Če še kdo dvomi, bo dvoma hitro konec, kajti ura bije poldne. To je čas, ob katerem stona vsak dan don Juan mimo teh oken... Glejte... poglejte .. evo ga!... Christa de Ulloa, ali spoznate njega, ki ste se hoteli jutri poročiti z njim v kapelici svetega Frančiška?« Juan Tenorio se je bil pokazal na ulici. V tem. ko je ura počasi in resnobno odbijala dvanajst udarcev, je ljubko in lahno stopal mimo, iskreč se od mladosti in življenja... Za trenutek, za manj ko trenutek je obstal in vzdignil oči; in nihče razen Christe ni razumel komaj naznačenega smehljaja njegovih ust, ki je pomenil: Ljubim te!... »Jaz ga spoznam,« je končala dona Silvia. »Tisti je, ki sem mu pred letom dni v cerkvi Santa Mana de Granada postala žena.« Leonora si je z obema rokama zakrila obraz. Elvira je glasno vzkliknila in zbežala, sama ne ve-doč, kam. iNina se je v kotu zgrudila na kolena in začela moliti. »Soproga Juana Tenoria! Soproga Juana Tenoria!« je jokal zvon v glavi negibne Christe. Nekaj mladih deklet je pojoč prišlo mimo hiše m njihov jasni smeh je tuje zazvenel v dvorano. Don Juan je bil izginil... Leonora je začutila, aa se nekdo dotika njene roke. Odprla je oči in videla: dona Silvia ji je ponujala pergamen. Pogumno ga je vzela in prebrala. Bil je poročni list aona Juana Tenoria in Silvije Flaville, grofice Oriške, potrjen s podpisi sedmih granadskih piemičev. Leonora je sklonila glavo. Listina ji je ušla izmed drhtečih prstov, padla na kameniti tlak ii. obležala... Dona Silvia pa je privzdignila črno kopreno, ki ji je pokrivala lepi, od bolečin razdejani obraz. Njene oči so se uprle v Christo, polne vzvišenega pomilovanja... »Nisem prišla branit sebe... niti ne vas, Christa de Ulloa ... Njega, samo njega sem hotela rešiti... obvarovati ga bogoskrunstva, ki bi ga bil jutri storil... kazni, ki ga je čakala na tem svetu... in večnih muk, ki bi si jih bil nakopal na onem...« Pomolčala je. Nato je dodala s strahotnim smehljajem, v katerem sta se izražala ves obup in vsa ljubezen njenega nesrečnega srca: »Rešen je.. Z Bogom, Christa de Ulloa! Odpustite mu, kakor mu jaz odpuščam!« Spustila je kopreno in se počasi umaknila. S praga se je za trenutek ozrla... in čudno: njen zadnji pogled je z nekakšno divjo radovednostjo obvisel... ne na Christi, temveč na Leonori... Nato je izginila. Christa je še vedno stala kakor marmornat kip. Strašni zvon v njeni glavi je čedalje neizprosneje, čedalje bolj neusmiljeno ponavljal: »Soproga Juana Tenoria! Soproga Juana Teno- ria!« Christino vnebovzetje Ura je bila dve... Od poldne, ves čas od trenutka nesreče, še ni bila zmogla ne besede ne giba ne jeka ne solze. Dve uri je že čutila, kako ji pritiska na srce grozotna teža obupa... In kadar se je za hipec ovedela, se ji je zdela katastrofa neverjetno daljna in neresnična; videla je sama sebe, kakor slepilno prikazen iz bolnih sanj. Ležala je na postelji, ne da bi se ganila. Njene oči so bile široko odprte. Razločila je vse znane podrobnosti svoje sobe: starinski naslanjač, mavrsko mizico, sliko pokojne matere, molilnik, ki je stal v kotu pod alabastr-nim kipcem Matere božje, postave junakov na stenskih preprogah... Brezbrižno je zrla na obraze, ki so se gibali okrog nje, prihajali in spet izginjali, nekateri objokani, drugi s čudnim, posiljenim nasmeškom na ustnicah. Nič čudnega se ji ni zdelo, da je videla v tej množici, ki se je nenehoma izpreminjala in obnavljala, tudi očeta in mater v živahnem medsebojnem pomenku. Ogovorila ju je. Nista se zmenila zanjo. Nad tem je bila za hipec razočarana, a že v naslednjem trenutku je napeto spremljala kre-tanje gruče deklet, ki so plesale »volto«. V enakomernih presledkih je slišala grmenje topov kakor na praznik Rešnjega telesa. Mislila je, da mora vstati in tudi sam iti za procesijo; ko je pa hotela to povedati Leonori, ki se je sklanjala k nji. se je ustrašila groze, ki jo je brala na njenem ljubem obličju, in rajši molčala. Mati je zapustila sobo ter ji odhajaje napravila znamenje, ki ga ni razumela, in v naslednjem trenutku se je prikazala žena v črnini in z velikim glasom vpila: »Pokličite ženo!...« Nato je začula glas učenega Almazila, slavnega mavrskega zdravnika, ki je govoril: »Dajte, da vam povem resnico, Leonora de Ulloa: jokati mora... Samo to jo utegne rešiti. Prizadevajte si, ubogo dete... pripravite jo, da bo jokala ... potem nemara ...« H dajemo na dolgoročno odplačevanje j=j državnim ln mestnim nameščencem, □ vpokojencem, železničarjem, žandar- □ jem. financarjem, zasebnikom i. t. d. D Ponudbe na Zagreb I., pošt. pret. 270 □ □ □ n □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATA106 I MEIMEL' HEROLD /Al MCPN.ct r-.ussa. MARIBOR tt. »01 Uspešno oglaševanje le v »Jutru«! MOŠKI! Pri spolni neaposoDuosti, pri spolni slabosti po-kuslte hormonske pil u le •HORMO-SEKS. Dobivajo se * vseh lekarnah. 30 piiul 84 din. 100 pilui 217 din. 300 pilul 560 din. Zanievajt« samo prave in originalne HOKMO-SLKS Dilule! Po poitl diskretnu razpošilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Glavno sKiaais.ia farm tem la-ooratorii »VIS-V1SIT« / --' več|a množina na predaj. Poizve se v upravi »Jutra", Knafijeva ulica 5. Rudnik rujavega premoga v Golubovcu, Banovina Hrvatska, Išče za takoj DVA PAZNIKA Eden nadpaznlk je potreben za promet v jašku — Prosto stanovanje, kurjava ln razsvetljava. Pismene ponudbe z navedbo pogojev in priporočili poslatj do 20 t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Golubovec«. SCv-. e-v-vl /i.\v; /i\v, ii&r, g«cv, S T ' ; '* . f r.zb f Naznanjamo tužno vest, da nas je zapustila za vedno naša ljuba žena in mama Ana Završnik Pogreb bo v nedeljo iz hiše žalosti na farno pokopališče v Rimskih Toplicah. Žalujoči: IVAN, mož; IVAN in KAREL, sinova — in ostalo sorodstvo iz Trbovelj. ----------. ...ijt H *_t • ...... ^ a - Umrla nam je danes pc daljšem bolehanja naša dobra mama, stara mama itd. Frančiška Krivec, roj. Kotar Pogreb pokojnice bo v soboto, dne 6. t. m. ob 16. uri na pokopališče v Laškem. Naj v miru počiva! LAŠKO, dne 4. januarja 1940. Žalujoče rodbine: KRIVEC, MEDVESEK, BENEDIK Naznanjamo tužno vest, da nam je umrl brat in tovariš, gospod KEPA JANKO ključavničarski mojster Pogreb zaslužnega pokojnika bo v soboto 6. t. m. ob 15 uri Iz hiše žalosti na farno pokopališče v šmart-nem pri Litiji. SOKOLSKO DRUŠTVO, GASILSKA ČETA KMETSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA Vse, kl hočejo še kupiti vsakovrstno blago po starih nizkih cenah, opozarjamo na naše že tradicionalne Neveste in gospodinje naj jih nikar ne zamude. V naslednjem nekaj cen: Kotenina in šlfoni: Surova kotenina, primerna za plenice in slično........Din 3.75 Surova kotenina, boljša...............Din 5.75 Bela kotenina...................Din 5.75 Trpežna bela kotenina................Din 7.75 Zelo dobra kotenina.................Din 8.75 Fini šifon šir. 80 cm................Din 9.75 Krasen šifon, prvovrstne kakovosti šir. 80 cm.......Din 10.75 Zelo fin šifon šir. 90 cm...............Din 12.50 Najboljša bela kotenina...............Din 13.— Kotenina in s~£oni za rjuhe in kapne: Surova kotenina, dobra šir. 150 cm...........Din 15.— Zelo močna surova kotenina šir. 150 cm.........Din 17.— Najboljša surova kotenina šir. 150 cm..........Din 19.75 Bela kotenina, zelo čvrsta kakovost šir. 150 cm.......Din 20.— Prvovrstna bela kotenina za rjuhe šir. 150 cm.......Din 24.50 Najboljše, specialno blago za rjuhe šir. 150 cm.......Din 29.75 Najfinejši šifon za rjuhe šir. 150 cm...........Din 33.25 Zelo trpežen in dober šifon za kapne šir. 180 cm......Din 26.— Platno, specialna kvaliteta za kapne šir. 180 cm......Din 31.25 Najboljši šifon za kapne šir. 180 cm...........Din 35.— Brisače, prti in servljeti: Prvovrstne frotirke, težka in dobra kakovost........Din 24.— Beli damast za brisače................Din 10.50 Beli pike za brisače z borduro. zelo čvrsta kvaliteta ...... Din 10.50 Cisto platneno blago za brisače............Din 12.50 Belo blago za prte šir. 130 cm..............Din 23.— ^elo blago za prte šir. 140 cm la.............Din 25.— Prvovrsten bel damast za prte šir. 140 cm.........Din 49.— servijeti, beli..................Din 5.50 £aiMiši damast servijeti...............Din 11.— J^injske krpe, zelo močne ... ...........Din 5.— cisto niatnene kuhinjske krpe.............Din 10.— P*e£ite odeje: 0(le.ie. klotaste, ročno delo............Din 95.— Presite odeje, ročno delo, fina bela vata ..........Din 135.— Prešite odeje iz prvovrstnega klota in fino belo vato ...... Din 150.— Prešite odeje iz najboljšega brokat klota..........Din 170.— Prešite odeje iz svilenega brokata in prvovrstno belo vato . . . Din 198.— Prešite odeje, svileni brokat in najboljša bela vata ...... Din 250.— Drugo belo blago: Atlas gradi, za blazine, krasne kakovosti, šir. 80 cm.....Din 17.— Atlas gradi, za posteljnino (isti kakor gornji) šir. 120 cm .... Din 24.— Damast gradi, prvovr., za posteljnino, v raznih vzorcih, šir. 120 cm Din 25.— Gradi za moške spodnje hlače, zelo dober.............Din 12.— Marinegradl za moške spodnje hlače ............Din 15.— Gradi za žimnice, inleti, blago za zavese: Prvovrsten črtasti gradi za žimnice ........... Din 22.50 Damast gradi za žimnice.........................Din 21.25 Zelo dober damast gradi za žimnice ...........Din 27.75 Najboljši damast gradi za žimnice ...•••••.... Din 34.— Piatneni damast gradi la. . . ...................Din 40.— Inlet za perje šir. 80 cm . ......................Din 10.50 Inlet za pernice šir. 120.....................Din 16.75 Inlet za pernice, prvovrstna kakovost šir. 80 cm.......Din 17.— Inlet za pernice, prvovrstna kakovost šir. 120 cm.......Din 23.— Blago za zavese šir. 150 cm v krasnih vzorcih ... od Din 19.— do 38.50 Biago za zavese šir. 200 cm v krasnih vzorcih ... od Din 19.50 do 45.— Biago za zavese šir. 300 cm mrežasto................Din 56.— Razno: Puplin za dam. perilo, stalnih barv...........Din 10.75 Krasna svila za darn. perilo..............Din 12.75 Broširana svila za dam. perilo...................Din 17.75 Puplin za moške srajce, trpežen............Din 10.50 Puplin za moške srajce, fini ....'..........Din 17.— Klot, barvasti za preš. odeje šir. 140 cm..........Din 19.50 Brokat klot, najboljši šir. 160 cm, za prešite odeje ...... Din 35.— Brokat svila, najboljša, za prešite odeje šir. 140 cm.....Din 60.— i. t. d. OPOZARJAMO VAS, da smo navedli samo boljše In trpežnejše oziroma boljše vrste blaga, ker se mora zlasti v sedanji dobi račonati s tem, da trpi belo blago, in blago, ki se rabi za dom, čim dalj časa. PRISTAVLJAMO, DA BODO LETOS TRAJALI BELI DNEM Z OZIROM NA MANJŠO ZALOGO SAMO KRATEK CAS. flanufaktura anica ko d Ljubljana, Mesto! trg 17* Ziuiilcvčtjle zu vaše žiuujicu in tupi-ciiano pohištvo žimo suruo z zaščitno plombo STERILIZIRANO .v r.V& WM ff ff v,. zadružna tovarna ŽIME STRAŽIŠČE PRI RRANJU Ci Naša žima je higijensko očiščena in sterilizirana na pari 115" C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinliciiana. vsebuje fermente in irna neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevaite samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO MLADEMU PARU obilo sreče Krite Vaše stanovanjske potrebščine v pohištvu, preprogah in posteljnini pri tvrdki „WEKA" — Maribor, Aleksandrova c. 15 i BREZPLAČEN POUK V IGRANJU" ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEUHEROID ^/i/oan/ck giasb/l M4MBOA 101 ZOPER KAMENE v žolča — ledvicah — sečnem mehnrju, vzemite: lek. DUBRAVKA ČAJ in v kratkem času je uspeh zajamčen — 1 škatl. din 30.—. — Dobiva se v vseh lekarnah Izdeluje: K. F Labor Mr. 1, Andnjič. lekarnar, Mostar. R S. br. 14471 25/V 1938. Novo! PRISTNA LJUTOMERSKA VINA naročajte pri VINARSKI ZADRUGI v L ju t smerni E O L E S A H > NAJTS.OVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI M O T O R J 1 1 R I C I R L i ŠIV. STROJI S S5 5» IGRACNJ VOZIČKI. SKIROJi, AVTOMOBILČKI. KOLES DELi TRIBUNA F. B. L. LfuMfana, Karlovška c. 4 Podružnica : Maribor, Aleksandrova 46 — Ceniki tranko dealna lepota sedanjosti ni več ona »interesantna bledica«, nego zdrava barva kože, z dobrim krvotokorn in ki je opaljena od sonca. Približati se temu idealu ni niti najmanj težko. Kdor se redno obseva samo 3—5 minut z ultravioletnimi žarki »višinskega sonca« — original Hanau — dobi ne samo lepo in zdravo barvo kože, temveč tudi ojačenje in svežost. Po obsevanju se boste počutili dobro razpoloženi, prijetno osveženi, a koža dobi jačji krvotok. Povzročevalci bolezni bodo uničeni, in odporna sila vašega telesa se bo povečala. Vprašajte svoje znance, ki se že poslužujejo »višinskega sonca« pa boste tudi vi zvedeli o zdravilnih prednostih obsevanja z višinskim soncem. Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro št. 843 na 40 straneh brezplačno od: Jngosloven«?ko Siemens a. d., Beograd. Kralja Aleksandra 8 Zagreb. Bogovičeva ul št. 1 Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1 a •Jugoslovensko AEO, Beograd. Brankova ul. št. 30 AEG Union. Jugoslavensko a.d. Zagreb. Karadžičeva ul št. 1 Ljubljana, Livarska ulica št. 6 Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje čiste, oprane, kupimo. Ponudbe na Narodno tiskarno v Ljubljani. Izbira ni težka, če se odločite za dober aparat znamke KORTING kateri si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu Dospela je nova pošiljka vseh tip KORTING aparatov, Da Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih K6RTING V RAČUN VZAMEMO VSE TIPE RADIO-APARA/OV. _ Glavno zastopstvo: ANTON BIRKE Ljubljana - Mestni trg št. 9 Telefon št. 24-56. Opozarjamo da dajemo na vse Kortlng radio-aparate dveletno jamstvo. NAJNOVEJŠE RADIO-APARATE MARELLI SUPER 5 CEVNI ZA DIN 1.980.— Celuloidni ščit on vratnm «lmk«n vam prihrani večkratno pleskanje Vrata oodo vedne čista Dobavlja lih SEMENIČ V. PrivOT 13 Ljubita na Tel. 36-92 Oeiuloio ie na saiogi * vseh oarvah Sprejmejo se dobn akviziterji Od Vas J* odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemične č i a 1111 ali oarvatj v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Jutru« VuauL — l*x NaioOuo uaiuuuo d. d. lun »skainarja Fran Jeran — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.