GLASNI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA 18. — LETO L LTUBLTANA. 3. DECEMBRA 1954 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA IZ ZAPISNIKA 48. SKUPNE SEJE MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE DNE 19. NOVEMBRA 1954 NADALJEVANJE IN KONEC Marijan Dermastia: So en problem je, ki je prišel ^koliko nerodno do izraza. Ne-katerl tovariši so govorili, da ® tem še ne moremo odločati, kislim, da je to v bistvu popolnoma napačno. Nihče namreč danes ni smatral diskusije kot Podlage za nekaj, na bazi česar oomo dokončno odločali. Disku-®'ia je samo uravnavanje miš-'onj kot takih in sprejemanje skupnega koncepta, za katerega s® bomo kot ljudski odborniki “orili na zborih volivcev in ta toncept volivcem tolmačili. Ni Pa šlo pri tem za nikakršno od-otanje, odločali bomo šele ta-krat, ko bomo na temelju naše Pnlitične borbe na zborih voliv-‘j°v uspeli ljudi prepričati o tem, a so pomisleki zaradi 'pisarni-klh miz ali aktov odraz zao-^•aianja in nerazumevanja demokratizacijo našega javnega emu opazovalcu dajali argu-yClHe v roke, češ pogrešili ste. n? 8'cdamo to z družbeno-poli-. niga vidika in s stališča ar-*entov. ki smo jih že našteli, je jasno, da smo obvezni gr Napraviti, če se nočemo pre-lii ^ nad demokracijo nasploh » , na demokratičnem razvoju v. ,Ba mesta. Dopolnil bi to->'(>( 3 ^r°beža. Govoril je nam-0 iniciativnem odboru v Sikat' ’reRa ne bi smatral tako, ria misli tov. Drobež, in bi bilo 'M 1 00 re^1, 1,0 obsta3a tam So « tivn* odbor, res pa je, da ecnl Litostroj, Dravlje in Vgj ^i5ka, medsebojno razume-,* <*! Potrebe časa in razvoja, o flt> stvareh razpravljali In prišli ^atf, določene skupne delovne j6 [°rmc. To pa je dokaz, da konkretna iniciativa, ki je hoff Q 8 strani MLO-a. dejansko •Utt n*R'a korenine In da se mod aaml ?.e glbllcjo sile. Ne m, da je tov. Drobež to napačno razumel. Ta Iniciativni odbor se je formiral zaradi tega, ker so ljudje na množičnih sestankih, na katerih je bilo nad 100 predstavnikov družbenih n-e-nlTRcij in podjetij, prišli do zaključka, da morajo to formi- 1...1 m da oni sami prevzamejo v roke pobudo za organizacijo j svoje komune in da so tudi sami odgovorni, da se ta stvar izvede. Mislim, da to ni samo pohvalno, marveč je dejansko pokazalo, da so množice vlogo komune razumelo in da to vlogo prenašajo naprej. Franc Drobež: Mene moti, zakaj smo postavili vprašanje komune Center. Leopold Krese: S tem smo ravno dali poudarek malomeščanskemu centru. Dr. Marijan Dermastia: Mi moramo zgodovinski razvoj do neke mere očuvati. Ne smemo iti tako daleč, da bi podrli tisto, kar je pod družbenimi pogoji nastalo. Ne smemo te celine razrezati. Podobno smo se uprli administrativnim posegom, ko se je predlagalo, naj bi spadala Emona v eno, Pošta v dru-do. Nama v tretjo in »Slon« v četrto komuno. To bi bili administrativni posegi, ki bi ne imeli niti ekonomske niti družbene upravičenosti do obstoja. Ta center pa, ki je nastajal, ima svojo zaokroženo celino in jo lahko opravičuje. Ing. Marijan Tepina: Predlagam, naj bi ne uporabljali besede komuna Center, ampak imenujmo jo n. pr. komuna Grad. Ta beseda bo več predstavljala. Imam predlog za imenovanje komisije, ki naj bi to proučila. Komisija naj bi sedanji predlog komune Center razdelila na dve komuni, in sicer na severni del od Vilharjeve ceste in na južni del od te ceste. Mislim, da ima Bežigrad nekaj svojega in bi bilo dobro proučiti ta predlog. Severni del Ljubljane ima že svojo podobo in se bo še nadalje razvijal. Dr. Marijan Dermastia: Smatram za potrebno, da to stvar objasnim. O tej stvari smo že razpravljali, in sicer o Bežigradu kot samostojni enoti. Prišli smo do zaključka, da s tem našim predlogom nismo izčrpali vseh možnosti. Rekel sem že, da ni rečeno, da jo predlog brez napak, ker je Iniciativni odbor premajhen in deluje premalo časa, da bi lahko pretehtal vse možnosti. Prav široka diskusija bo te probleme odprla. Čeprav smo prepričani, da ima Bežigrad vse pogoje, da se razvije v samostojno enoto, trenutno še ni prišel talco daleč, nt pa rečeno, da se nivo Bcžigrajčanov ne more razvili dalje, v hitrejšem pravcu. Joško Črnjane: SO. in Sl. volilna enola sta razpravljali o | tem, zaka> ne bi Iniciativni od-bor pripravil predloga za formi-| ranje komune Bežigrad. Ljudje ! sc namreč strinjajo s tem, samo j da ne bi ostali na repu komune Center. Leopold Maček: Jaz bi se malo oglasil, da nekaj rečem našemu »očetu« k celi stvari. Mislim, da pri nas v Polju ta razprava ne gre tako v živo kot v mestu, ker ljudje le težko razumejo, kako mesto dela. Pri nas se vse to obravnava z vidika nadaljnjega razvoja in vemo, da s tem ne bo treba ne vem kakšne borbe za kompetence, ker se bodo tc laže prenašale sedaj, kot so se doslej. Pri nas se gleda s tega vidika, da gre pri formiranju komun za nadaljnji socialistični razvoj, da pridejo produktivne sile do čim-večjega izraza pri družbenem upravljanju. Bolje pa- se postavlja to vprašanje v tistih predelih, za katere se predvideva, da se bodo priključili Polju. Tam bodo razpravljali o tem, ali je gospodarsko močnejše Polje ali Domžale in od kje je pričakovati več pomoči. Pri nas je ravno zaradi tega manj diskusije, ker ljudje vedo, da pomeni formiranje komun normalen razvoj, s katerim bo prišlo samo do širšega družbenega upravljanja. Pri prejšnji razformaoijt občine smo umetno odrinili od sebe precej perifernih delov, vtem ko bodo sedaj ti prišli k tisti skupini, h kateri bolj gravitirajo. To je pozitivna stvar, ker se bodo lahko ljudje sami izrazili, kam žele, h kateri skupnosti gravitirajo in kam se hočejo priključiti. Ta priključitev ne bo prisiljena. Prej smo nekatere predele odrinili prek hriba v drugo občino, n. pr. šmarješko občino, dasl vse komunikacije gravitirajo v to dolino. Odrinili pa smo te predele zato, da je bila tista občina dovolj velika, vtem ko bo zdaj prišla do svojega Izraza. Hotel sem povedati to, da pri nas diskusija v tem pogledu ni tako živa kot v mestu. Dr. Marijan Dermastia: Lahko preidemo na konkretno razpravo o predlogu Iniciativnega odbora za formiranje komun in skupnosti komun na področju Ljubljane-mesta in okolice. Ta naj bi bil platforma, s katero bodo šli ljudski odborniki na zbore volivcev in tam o teh stvareh razpravljali. Ing. Marijan Tepina: Zdi se mi, da je material za ljudske odbornike šibek. Ce se govori o neki skupni platformi, s katero naj bi šli odborniki pred zbore volivcev, mislim, da je komisija premalo dala. O družbeni vsebini komun smo govorili le načelno. Iz gornjega je premalo razviden kvalitetni skok. Dr. Marijan Dermastia: Iniciativni odbor v splošno razpravljanje o družbeno-politlčni vlogi formiranja komun ni šel, ker je ljubljanski aktiv poleg član- kov tov. Kardelja imel na razpolago material tov. Staneta Kavčiča in Borisa Kraigherja. Važno je, da imate še tisti del razprave, ki sem ga obrazložil na aktivu SZDL, in poročilo o delu Iniciativnega odbora, kakor tudi zaključke, ki so prišli do izraza na podlagi te diskusije. Lahko te materiale zberemo in objavimo odbornikom tudi današnjo diskusijo. Leopold Krese: Treba bo dati še nekoliko več praktičnega materiala, tudi to, koliko kompetenc bo imela posamezna komuna. To pa se seveda takoj napraviti ne da. Ta statut je napravljen na podlagi prejšnjega sistema. Dobro bi bilo vedeti, kakšne bodo komune in kakšen bo aparat v celoti, večji ali manjši. Dr. Marijan Dermastia: Mi- slim, da so to vprašanja, na katera odgovora danes ne morem dati. To je vprašanje prehoda in organizacije formiranja komun, v kateri se bo marsikatera stvar šele pojasnila. Govoriti o tem, ali bo administracija večja ali manjša, ali bo aparat stal več ali manj, je danes zelo težavno. Te stvari so, oziroma bodo podrejenega pomena, če bomo stvari principialno pravilno postavili. Postaviti se moramo na stališče, da je popolnoma vseeno, če imamo dva človeka več, če je pa pri tem celotni sistem poslovanja demo-kratičnejši in družbeno korist- nejši. Trdim samo to, da me je izkušnja naučila, da je možna resnična kontrola le nad čim manjšim aparatom. Ce se kje varčuje, se varčuje pri majhnem aparatu, medtem ko sc pri velikem dogaja to, da se ljuJje skrivajo, sede in si služijo pokojnino. Družbena kontrola v komunah bo te stvari preprečevala. Tone Martinšek: Predlagam, naj bi se zbori volivcev potegnili za teden dni, če bomo material dobili šele v ponedeljek. Dr. Marijan Dermastia: Dogovorimo se lahko, da podaljšamo rok za zbore volivcev do 10. decembra 1954. Na podlagi diskusij Je bi’o z glasovanjem soglasno sklenjeno (nihče proti): 1. Predlog Iniciativnega odbora o formiranju komun (objavljen v »Glasniku« št. 14 dna 19. novembra 1954) se sprejma kot skupna osnova, ki jo zastopajo ljudski odborniki na zborih volivcev. 2. Po pripombah, ki Jih bodo predlagali zbori volivcev, bo ljudski odbor dokončno razpravljal in odločal o formiranju komun in o statutih. 3. V »Glasniku« bo objavljen zbirek materiala o komunah zaradi boljše informacije vo iv-cev. 4. Razpisani zbori volivcev se podaljšajo do 10. decembra 1954. Razpravo In sklepanje o odloku o obveznem fluorogr> firanju prebivalcev na območju glav. mesta Ljubljane Avgust Sveta za Zupet, predsednik zdravstvo MLO '» : Avgust Zupet za predsednika, je I Baldomir Savinšek za pod-predlagal, da se sprejme odlok predsednika, in člani: o obveznem fluorografiranju (rentgenskem slikanju) prebivalcev na območju glavnega mestu Ljubljane. (Odlok je objavljen na drugem mestu.) Nato je predlagala tov. Fani Zagar-Tomičevič, članica Komisije za izvolitve in imenovanja, da se izvoli naslednji odbor za vodenje fluorografske akcije: Franc Sitar, dr, Franta ML«, Anka Pernuš, Iva Rakar, Adolf Erman, Iva Ogorelec, dr. Saša Cvahte, Ivan Jenko, Jožo Debelak, ing. Viktor Bajec, Tončka Durjava in Bojan Kardelj, za tajnika odbora pa Ciril Brajer. Predlagani odlok in odbor sta bila soglasno sprejeta. Izvolitev zastopnika Mestnega ljudskega odbora v Univerzitetni svet Fani Zagar-Tomičevič, člam-ca Komisije za izvolitve in imenovanja, je predlagala, naj se v smislu člena 34, odstavek 3 Zakona o univerzah imenuje za zastopnika MLO za univerzitetni svet dr. Marijan Dermastia, predsednik MLO. Predlog je bil soglasno sprejet Gospodarske zadeve Odbornik Franc Sitar, član Sveta za gospodarstvo MLO, je predlagal: a) naj se sprejme odločba o ustanovitvi in konstituiranju gospodarske organizacije trgovsko podjetje »Naš vrt« Ljubljana, b) nai se sprejme odločba o reorganizaciji trgovskega podjetja »Kovina« Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. Iz dosedanjih poslovalnic podjetja se osnujejo samostojna podjetja »Cement-opeka« Ljubljana, Smartlnska c. 21, »Elek-tropromet« Ljubljana, Mestni trg 2, »Kolesar« Ljubljana, Karlovška cesta 4, »Železo« Ljubljana, Stritarjeva ul. 7 in "Oprema« Ljubljana, Gosposvetska cesta 4. Oba predloga sta bila soglasno sprejela. «•------------------------------- V Personalne zadeve Odbornik Fani Zagar-Tomiče-Vič je predlagala v imenu Komisije za izvolitve in imenovanja: a) da se imenujejo v odbor ra proslavo 10. obletnice osvoboditve Ljubljane naslednji tovariši: Ing. Marijan Tepina za predsednika, Zvone Miklavič za tajnika in člani: Henrik Zdešar, dr. Heli Modic, Marijan Urbančič, dr. Marijan Dermastia, Viljem Vrhunc, Jože Humar, Tone Polajnar, Franc Pipan, Leopold Krese, Miran Subič, Radovan Gobec, Lojze Bukovec, Janko Zemljarič in Ivan Svoljšak. b) da se na lastno željo razrešijo v upravnem odboru Biroja za posredovanje dela za mesto in okraj naslednji člani: Franc Gornik, ing. Božidar Guštin in Drago Ferljuga. Na novo pa da se izvolijo v upravni odbor: Stane Jereb. Franc Camernik, Ivan Kreačič ln Milan Štern; c) da se imenuje za predsed-sednika Komisije za družbeni plan in proračun mestnega zbora odbornik Leo Kovačič in kot član v to Komisijo odbornik Božo Mravlje; č) na razpisano mesto upravnika Obrtne zadruge »Usnjeni izdelki« ni bilo nobene ponudbe, zato predlaga Komisija za Izvolitve in imenovanja, da se na predlog delavskega sveta obrtne zadruge imenuje za upravnika tov. Jože Karlo; d) da se imenuje komisija, k! bo pretresla predlog delavskega sveta podjetja »Gostinstvo Polje« za odstavitev upravnika, in sicer: Lado Mazovec, Lojze Matelič, oba odbornika MLO, ln Ivan Brumen, tajnik Gostinske zbornice za mesto Ljubljana. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Odbornik Jože Humer, član Komisije za pregled dela direktorja podjetja »Umetnina«, je poročal, da je Komisija svojo nalogo Izvršila, in predlaga, naj Mestni ljudski odbor osvoji naslednje sklepe: 1. da se potrdi sklep delavskega sveta trgovskega podjetja »Umetnina« in razreši direktor pedjetja tov. Kajzer, 2. komisija predlaga prisilno upravo podjetja, kolikor bi bil: za to dani pogoji, ter hkrati s tem razpust upravnega cdbo-a in delavskega sveta, 3. v nasprotnem primeru naj se razpiše mesto novega direktorja s tem, da da komisija za 'menovanje direktorjev poseben poudarek pri izbiri kandidata glede na delikatnost tega podjetja In da hkrati komisija predlaga, da se novi direktor ne Izbira iz vrst dosedanjih uslužbencev, 4. da se Notranji upravi sugerira temeljito razčiščenje stvari in to po možnosti v čim krajšem času, 5. da se začasno do nastopa novega direktorja pooblasti za vodstvo podjetja dosedanja tajnica podjetja skupno s predsednikom delavskega sveta. Predlog komisije je bil v celoti sprejet. Dnevni red je bil Izčrpan ln predsednik je zaključil sejo. Vodja zapisnika: Silvo Sivlc, 1. r. Predsednik MI.O: dr. Marijan Dermastia, 1. r. Overitelja zapisnika: Jože Kavčič, 1. r. Jože Belčlč, 1. r. POROČILO FINANČNE IN TRŽNE INŠPEKCIJE MLO Svet za gospodarstvo MLO je o nestabilnosti tržišča in o vzrokih poraščanja cen v zadnjih mesecih večkrat razpravljal na svojih sejah. Kakor je bila javnost obveščena, so tudi drugi ljudski odbori razpravljali o teh problemih ter nekateri, kakor n. pr. MLO v Zagrebu, začeli administrativno in kampanjsko zniževati cene v trgovini. Pokazalo pa se je, da gre pri teh akcijah bolj za razpravljanje o posledicah gospodarskega pojava, kakor pa za analizo vzrokov, ki so predvsem v objektivnih pogojih našega gospodarstva, zaito se Svet za gospodarstvo našega ljudskega odbora s takim načinom zniževanja cen ni •strinjal. Iz gornjih razlogov je Svet za gospodarstvo MLO smatral za potrebno izvršiti temeljito analizo trgovske mreže v Ljubljani, analizo porasta cen v posameznih branžah, analizo razlike med nabavno in prodajno ceno, preveriti realnost stroškov trgovine ter končno tudi možnost znižanja prodajne cene. To nalogo sta dobili finančna in tržna inšpekcija MLO, ki sta v času od 25. oktobra 1954 do 11. novembra 1954 pregledali 30 trgovskih podjetij Vseh strok ter podali Svetu za gospodarstvo zbirno poročilo. Ugotovitve pregleda so naslednje: I. Porast cen v primerjavi z letom 1953 Statistika kaže naslednji -porast cen v posameznih branžah po primerjavi povprečnih cen meseca oktobra t. 1. napram povprečnim cenam v letu 1953. Za tekstil pa je posebej prikažem indeks cen pred znižanjem v letu 1953 in po znižanju. Leto 1952 Leto 1953 Oktober 1 Prehrambeni artikli 100 110,9 118,4 Tekstil 100 82,2 85,6 november, decem- ber po znižanju 64,5 Sveže sadje 100 125,5 123,5 Stalne povrtnine 100 * 109,7 64,5 Sezonske povrtnine 100 95,3 121,1 Konserviramo sadje 100 137,4 114,6 Konservirana povrtnina 100 121,5 157,8 Gospodinjske potrebščine, predvsem galanterija 100 • 83,8 72,4 Obutev 100 114,4 113,6 Meso sveže 100 112,8 123,5 Deske 100 111,8 167,2 Pohištvo 100 119,0 125,5 Gornji podatki prikazujejo povprečje gibanja cen z ozirom na skupno prodane količine. Z zasledovanjem cen posameznih artiklov pa ugotavljamo, da so se nekateri artikli zelo podražili. Tako so ugotovljeni maksimalni dvigi cen nekaterih artiklov: Trg. na debelo Trg. na drobno 4—40'/« 9—40'/« do 90'/. do 90*/. do 200'/« do 200*/i do 40*/« do 42*/> Špecerijsko blago Tekstilno blago Sadje, zelenjava Galanterija Obutev Meso Les in lesni izdelki Mleko do 30*/» 3—78'/. 12—24*/. Kot je iz tega pregleda razvidno, so se cene določenim artiklom dvignile v precejšnjih razponih, kar je odvisno od posameznih vrst blaga. V trgovini s špecerijskim blagom se cene nekaterim artiklom niso dvignile, ker so odrejene z zveznimi predpisi (mast, olje, sladkor). Manjši dvig je zaznamovan pri moki, testeninah, kavnih nadomestkih, ješprenju, kaši, rižu. Najbolj pa so cene porasle pri kolonialnem in sličnem blagu, kakor rozinah, pravi kavi, limonah, čokoladi, raznih džemih in sardinah. Pri tekstilu se opaža stalen dvig cen od znižanja v letu 1953 dalje. Tako na primer se je dvignila cena do oktobra t.l. za barhent Faust celo 93*/., Sifon beljen 24*/., svila za podlogo Solor 140 za 12'/., kamgarn artikel 217 za 6*/., hlačevina za 35*/. itd. Po Indeksu cen so se galanterijski artikli v povprečju na prodane količine znižali, vendar pa so posamezni predmeti poskočili, kot na primer srajce za 10*/., puloverji za 13*/', trikotaža za 19*/«, baterijski vložki za 43*/., V trgovini z obutvijo se cene bistveno niso spremenile, po indeksu v primerjavi z letom 1953 je zaznamovan celo delni padec cen. Tudi pri naših pregledih ni zaznamovan dvig cen obutvi. Vzrok temu je iskati v zadovoljivih količinah teh Izdelkov na trgu. Na padec indeksa pri sadju in zelenjavi vplivata v glavnem krompir in čebula, katerih cena je nižja napram letu 1953 in katerih količina predstavlja večji del prometa te branže. Na splošno pa so cene posameznim pridelkom prav tako poskočile, kot n. pr. grozdju do 5'/«, kumaram do 10*/*, solati do 100*/., jabolkom preko 100*/., zelju pa celo preko 200*/« itd. Cena svežemu mesu je najbolj poskočila pri govedini do 30'/., pri teletini do 25"/« in pri svinjini do lOVo. V trgovini z lesom In lesnimi izdelki pa je predvsem visok dvig cen rezanega lesa, Iglavcev celo do 42*/., tesanega lesa do 78*/•, medtem ko so se cene izdelkom dvignile v manjšem razponu pri pohištvu iz mehkega lesa, na primer, spalnice pleskane 3'/., furnirane pa 10"/«. Za mleko je znašala cena v letu 1953 za odprto mleko 24 dinarjev za liter, za zaprto pa 25 din za liter (steklenice — dojenčkovo mleko). V letu 1954 pa znaša odprto mleko 30 do 31 dinarjev za liter, zaprto pa 31 din za liter. Analize kažejo, da cene niso enakomerno naraščale v letu 1953, oz. 1954, temveč je zaznamovan vseskozi od leta 1953 do meseca septembra 1954 le malenkosten dvig cen posameznih artiklov, dočim je občuten dvig cen zaznamovan v mesecu septembru in oktobru t. 1., ko se je tudi začela kampanja za znižanje cen. Ta ugotovitev pa ne velja za trgovine s tekstilom, kjer je podražitev najbolj občutna v II. tromesečju 1954, za mleko pa od julija 1954 dalje. II. Razpon med nabavno in prodajno ceno Pribitki na nabavno ceno blaga v letu 1954 napram letu 1953 niso povišani, temveč so v trgovini na debelo celo padli zaradi višjega vrednostnega prometa, v trgovini na drobno pa so v glavnem ostali isti, z nekaterimi izjemami v zelenjadarski branži, galanteriji in pri mleku. Po analizi Trgovinske zbornice so pribitki na nabavno ceno po posameznih branžah sledeči: Leto 1953 Leto 1954 Trgovina na debelo: živila in gospodinjske potrebščine 4,46 4,25 tekstil 4,28 3,51 usnje, guma in tehnični tekstil 10,11 6,07 Trgovina na drobno: živila in gospodinjske potrebščine 9,45 9,64 mleko in mlečni proizvodi 9,06 9,41 tekstil 5,03 4,52 galanterija 8,76 8,67 usnje in čevlj. 6.22 5.19 pohištvo 8,54 10,03 Veleblagovnica Na-Ma 8,45 7,67 sadje in zelenjava (na debelo in drobno) 16,59 14,18 kurjava 10,32 9,76 S pregledom podjetij, ki so v uvodu navedena, pa je pri- bitek znašal povprečno pri: Trgovina na debelo Trgovina na drobno 1953 1954 1953 1954 Špecerija 4,4 3,9 9,5 9,5 Tekstil 4,0 3,4 5,15 4,5 Galanterija 4,4 4,2 7,4 8,4 Obutev 5,5 — — 6,0 Sadje zelenjava 10,2 13,5 — 11,3 Les in pohištvo 8,6 8,2 Mleko 8,28 9,82 Podatki po ugotovitvah inšpekcije v glavnem soglašajo z analizo Trgovinske zbornice, manjša odstopanja pa so nastala zaradi tega, ker je zbornica zajela celoten kompleks trgovin, inšpekcija pa je obdelala le v uvodu navedena podjetja. Posebej pa je treba pripomniti, da je pribitek na nabavno ceno pri zelenjadarski branži po posameznih poslovalnicah (samostojnih trgovinah) zelo različen. Tako posluje »Marelica« s pribitkom 9,5*/«, »Breskev« 9,4*/», »Povrtnina« 13*/., »Višnja« pa 10,35"/.. Taka situacija v maloprodajni trgovini s sadjem in zelenjavo je v mesecu oktobru 1954, to je po izvršeni kontroli od strani tržne inšpekcije pred sedanjo analizo. Stanje pred kontrolo pa je prikazalo mnogo višji pribitek, in sicer: »Jagoda« 41,5*/., »Višnja« 21,46*/«, »Povrtnina« 13,03"/« in »Češnja« 17,05'/*. Primerjava višine marž, ki so jih podjetja uporabljala oz. realizirala v letu 1953 napram 1954 razen nekaterih izjem kaže, da je povišanje prodajnih cen blaga odraz sorazmernega dvig® nabavnih cen, kar nas opozarja, da je treba iskati glavni vzrok zvišanja cen v proizvodnji In odkupu. Ta splošna ugotovitev Pa ne more opravičevati trgovske mreže, v kolikor gre za subjektivne vzroke porasta cen, katerih vsekakor ne moremo izkljU' čevatl, Kljub isti ali celo nižji marži, ki so jo podjetja uporabljala v letu 1954 napram letu 1953, so vendar le dosegla v tekočem letu višji bruto dohodek, seveda zaradi vrednostne#® porasta prometa, ki je nastal zaradi dviga cen. Le v manjših primerih se je dvignil tudi količinsko blagovni promet, k®r je predvsem primer v tekstilu, kjer je metraža prodanega blag® v istem razdobju leta 1954 višja napram letu 1953. Analiza Trgovinske zbornice je pokazala za I. polletje 1954 napram letu 1953 kumulativen porast bruto dohodka pri trg0' vinah na drobno za 6*/., medtem ko je pri trgovinah na debel0 zaznamovala padec za 3*/«. Podatki po naših ugotovitvah pa so višji, ker je Trgovinsk* zbornica vzela podatke le I. polletja 1954, medtem ko je bi* glavni dvig prometa rano v III. tromeseju 1954, katerega naš® analiza tudi zajema. Indeks porasta bruto dohodka v letu 195* napram letu 1953 kaže naslednja tabela: Treovina na debelo Trgovina na drobh® leto 1953 je 100 leto 1954 106 134 129 leto 1953 je 100 leto 1954 109 Špecerija 'ekstil »nlanterlja ,es in pohištvo — 132 lleko — 126 . Po posameznih podjetjih je primerjava nemogoča žara®1 f»nrr»nnl7npilp trtrrvvinsko III. Stroški trgovine Na podlagi višjega vrednostnega prometa doseženi bru<0 dohodek pa še ne predstavlja v vseh primerih neupravičen1'1 sredstev trgovine, ki bi se lahko uporabila za znižanje ce® blaga, kar je z analizami ugotovljeno, da se Istočasno s p o®3' stomm cen blaga in uslug porasli tudi stroški v trgovini, kar 56 odraža v notranji razporeditvi doseženega bruto dohodka, k°n' kretno pri povišanih materialnih stroških In amortizaciji. ^ , Pri materialnih stroških so najbolj porasle obresti za banč® kredit, posebno dopolnilni, najemnine, medsklndtščnl prevoZ ter ostale usluge samostojnih poklicev (popravila In aličn0'' Poleg tega pa so v letu 1954 nastali popolnoma novi strpaj kakor prispevki združenjem, prometni davek na kreditne P°' godbe, stroški za revizije in izvedence. Za dvig materialnih stroškov navajamo samo nekaj izrazitejših primerov: Porast napram letu 1953 Pri trg. podjetju »Les«, Ljubljana 767. Pri trg. podjetju »Hrana«, Ljubljana Sl1'« Pri groš. trg. podjetju »Prehrana«, Ljubljana 29"/« Pri groš. trg. podjetju »Galanterija«, Ljubljana 42"/« Dvig materialnih stroškov napram letu 1953 je zaznamovala tudi Trgovinska zbornica v svoji analizi za I. polletje, in sicer: kumulativno za detajlistična podjetja dvig za 15“/« kumulativno za grosistična podjetja dvig za 2,9*/« ali po posameznih strokah: Na debelo: živila in gospodinjske potrebščine tekstil dvig za 3”/« dvig za 16’/« Na drobno: živila in gospodinjske potrebščine delikatese in bonboniere mleko in mlečni proizvodi tekstil galanterija Pohištvo Veleblagovnica Na-Ma Premog in drva dvig za 3*/« dvig za 11"/« padec za 1’/« dvig za 122*/« dvig za 9•/• dvig za 35"/« ostalo isto dvig za 40"/« Pri detajlnem pregledu stroškov je s kontrolo posameznih Podjetij ugotovljeno, da v glavnem ni nepotrebnega razsipanja sredstev, so pa nekateri primeri, posebno pri večjih in močnej-ž:h podjetjih. Tu naj omenimo stroške za reklamo in reprezentanco, kjer se deloma skrivajo podpore. Povišanje stroškov se vsekakor kaže tudi z razvojem kultumejšega poslovanja trgovin. Narasli so stroški za ovojni papir, ki je v večini primerov eelo tiskan. Na siplošno materialni stroški niso pretirani, porast istih pa je v skladu s splošnim porastom cen. Pri podjetjih, kjer je porast občutnejši, bomo Izvršili prihodnjič pregled. Se višji pa je porast pri amortizaciji napram letu 1953. Kumulativni porast amortizacije po analizi Trgovinske zbornice znaša za: Trgovino na debelo 49"/« napram letu 1953 Trgovino na drobno 50•/• napram letu 1953 Po posameznih strokah pa znaša: Na debelo: Napram letu 1953 za živila in gospodinjske potrebščine 64"/« tekstil 108°/« Na drobno: ^vila in gospodinjske potrebščine 202V« delikatesa in bonboniere 312"/« 'dleko in mlečni izdelki 314"/« Salanterija 76"/« banje 48"/« Pohištvo 567"/• Premog in drva 110"/« Isto je bilo ugotovljeno z našimi pregledi, navajamo nekaj konkretnih primerov: Napram letu 1953 ^ri trg. podjetju »Hrana«, detajlist 813’/* r*1"* trg. podjetju »Les«, Ljubljana 50*/* f^ri trg. podjetju »Galanterija« 1172*/« *>ri groš. podjetju »Prehrana« 166*/« Dvig amortizacije je nastal zaradi novih predpisov o dolo-pnju amortizacije osnovnih sredstev ter na podlagi ocenitve 'revalorizacije) osnovnih sredstev. Posebno visoko je narasla arnortizacija pri podjetjih ž večjim lastnim avto-parkom. Plačilni sklad trgovskih podjetij se v letu 1954 določa z odobrenim odstotkom doseženega prometa. Za vsako podjetje bil ta odstotek individualno določen z družbenim planom 'dssta. Ta metoda določanja plačilnega sklada pa se ni poka-*a,a kot povsem pravilna, ker se višji promet ustvari lahko bdi z dviganjem prodajnih cen blagu in ne samo z zvišanim ol)segom količinskega blagovnega prometa. Jasno je, da je v dpkaterih primerih tudi ta moment vodil do povišanja prodaj-bih cen, posebno v trgovini z monopolnim položajem in tam, ler na tržišču primanjkuje blaga. Res je, da so podjetja tako °seženi plačni sklad lahko koristila za izplačilo delavcem in uslužbencem le v okviru posebne zvezne lestvice, vendar pa 0 ostanek plačilnega sklada nad to lestvico lahko prenesla v v°j investicijski sklad. To potrjuje tudi analiza, ki kaže, da so e skladi napram letu 1953 povišali, čeprav so v absolutnih beških še vedno minimalni. , Kljub omenjenemu in kljub dvigu prometa ter bruto do-°dka pa se plačilni sklad, ki je namenjen za izplačilo plač eiavcev in uslužbencev, ni zvišal v primerjavi z plačilnim kladom preteklega leta. V nekaterih primerih je celo padel. ■ Zbirna analiza Trgovinske zbornice prikazuje glede tega jbbaulativen padec plačilnega sklada za trgovino na debelo za ’’ ' napram letu 1953, za trgovino na drobno pa kumulativno a ž*/» napram letu 1953. Dva primera iz pregledov inšpekcije dokazujeta znižanje •bbfilnega sklada: Trg. podjetje »Les«, Ljubljana za 11*/« Trg. podjetje »Hrana«, Ljubljana za 17. r pri ostalih podjetjih je bila primerjava otežkočena zaradi °rganlzacije trgovske mreže ter spremembe število zapo- IV. Dobički Ker je splošno mnenje, da je mogoče znižati cene na račun dobičkov, ki so jih ustvarila posamezna trgovska podjetja, sta inšpekciji kontrolirali realizacijo dobička. Vzporedno z našim delom pa je ugotavljala dobičke tudi Trgovinska zbornica, in sicer: Kumulativno v trg. na debelo 107.035 ali 0,9"/« napram realizaciji prometa. Kumulativno v trgovini na drobno 88.938 ali 1.27"/« napram reailizaciji prometa. Dobičk' posameznih podjetij po ugotovitvah inšpekcij pa: Dobiček ali napram prometu »Tekstil« 31,523.068 1,087* »Teles til-Obutev« 34,036.405 1,047. »Manufaktura« 5,313.965 1,4 7. »Tkanina« 339.946 0,127. »Volna« 728.226 0,187. »Les«, Ljubljana 41,117.488 2,3 7. »Kurivo« 15,603.927 3,6 7. »Višnja« 1,567.000 6,7 7. »Povrtnina« 603.000 4,5 7. »Breskev« 64.000 0,627. »Sad j e-zelenj ava« 754.000 1,357. »Zadružna mlekarna« 2,677.518 1,8 7. »Mleko« 15.734 0,0077. »Mesoizdelki« 4,230.000 2,3 7. Tovarna mesnih Izdelkov 855.000 0,637. Slov. živinopromet 352.000 0,167« »Prehrana« 661.542 0,0047. »Mercator« — — »Hrana* 147.796 0,0087. »Izbira« 5,482.000 1,957. »Merkur« 8,949.000 1,8 7. »Galanterija« 1,734.000 0,277« Grafični nabavni zavod 19,894.000 1,927. K gornji primerjavi moramo pripomniti, da je Trgovinska zbornica zajela podatke le iz I. polletja 1954, medtem ko je inšpekcija zajela III. tromesečje, v katerem so bili dobički ustvarjeni v večji višini. Analiza Trgovinske zbornice je pokazala, da dobički v trgovini v glavnem niso visoki, kar potrjuje tudi ugotovitev inšpekcije, z izjemo nekaj podjetij, kar je razvidno iz gornjih podatkov. Izkazani dobički trgovskih podjetij, oz. odstotki dobičkov napram prometu so v sedanji situaciji trgovske mreže glavna rezerva, ki bi se dala uporabiti za znižanje cen blagu, vendar pa ti odstotki bistveno ne bi znižali sedanjih cen. Smatramo pa, da v načelu trgovina sploh ne bi smela ustvarjati večjih skladov in dobička. V sedanjih pogojih reorganizacija trgovinske mreže ni povsem dosegla svojega namena, ker zaradi pomanjkanja blaga ni mogla nastopiti konkurenca med posameznimi prodajalnami. Na drugi strani pa je že danes evidentno, da so v posameznih primerih razdrobljenosti nastopili višji stroški trgovine in bo treba vprašanje reorganizacije trgovske mreže ponovno proučiti ter delno popraviti. V. Zaključki Pregled je ugotovil, da so glavni vzroki za zvišanje cen objektivnega karakterja: 1. Pomanjkanje blaga; 2. nizek donos v kmetijstvu in slabe letine; 3. nizka proizvodnja v industriji potrošnih artiklov; 4. izvoz; 5. neurejen uvozno-izvozni režim in 6. inflacijska tendenca zaradi proporcev v razdelitvi narodnega dohodka. Vzroki so tudi v subjektivnih slabostih trgovine: 1. Predvsem organizacijska slabost trgovine pri odkupu, oz. nesposobnost trgovine za enotni nastop na odkupnem področju; 2. prekupčevanje, ki je posledica prve slabosti; 3. v "manjši meri nepotrebne manipulacije z blagom ter neodgovorno ravnanje z blagom (premajhno varčevanje, razsipnost, kaio Itd.). Gornje poročilo je Svet za gospodarstvo podrobno analiziral na seji 17. novembra t. 1. ter ga načeloma tudi sprejel. Razen tega je sprejel še naslednje sklepe: 1. Problem navijanja cen naj se tudi v bodoče obravnava In analizira pri pristojnih zbornicah. Tržna in finančna inšpekcija naj se teh podatkov poslužujeta. 2. Tržna Inšpekcija naj vrši še nadalje preglede in analizira cene v trgovski mreži. To naj bo intenzivna in stalna naloga tržne Inšpekcije. Nenehno naj se analizira porast cen in odpravljajo subjektivne slabosti trgovine. Posebej pa je treba analizirati še upravičenost materialnih stroškov trgovskih podjetij. 3. Ponovno bo treba pregledati obstoječo odkupno mrežo, ker se je ugotovilo, da je pri sedanjem obsegu blagovnega prometa število odkupnih podjetij preveliko, kar povzroča nepotrebno zmedo in nerealno konkurenco na terenu. 4. Z ozirom na visoke cene mesa v Ljubljani naj se odkupna mesarska podjetja orientirajo tudi na oddaljenejša tržišča v ostalih republikah. 5. Posebej je posvetiti pažnjo prekupčevanju preko grosistov in kršilce predpisov strogo kaznovati. 6. Tržna Inšpekcija naj kontrolira trgovsko mrežo, da na osnovne življenjske potrebščine pribija minimalno maržo ter razliko krije pri onih artiklih, ki življenjsko niso tako važni. 7. Tržna In finančna Inšpekcijo naj Izvršita podoben pregled in analizo za industrijska in obrtna podjetja. ODLOK Na podlagi 23. in 118. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. 1. LRS št. 19-90/52) ter 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ št. 46-428/51) je Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. novembra 1954 sprejel ODLOK o obveznem f luorograf iranj u (rentgenskem slikanju) prebivalcev na območju glavnega mesta Ljubljane. 1. člen Zaradi prepučevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluografiranje vseh prebivalcev mesta Ljubljane, ki na dan, ko se začne fluografiranje, dopolnijo 15. leto starosti. 2. člen Florografiranje bo brezplačno In gredo stroški zanj v breme proračuna MLO Ljubljana. 3. člen Svet za ljudsko zdravstvo Mestnega ljudskega odbora Ljubljana se pooblašča, da za izvajanje tega odloka izda potrebne ukrepe ter določi čas rentgenskega slikanja na območju mesta. 4. člen Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja, čeprav, je to dolžan storiti, ali kdor sicer ovira ali preprečuje izvrševanje ukrepov na podlagi tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dne, ko ga sprejme Mestni ljudski odbor Ljubljana, objavi pa se v Uradnem listu LRS, v »Glasniku« in na krajevno običajen način. Predsednik MLO: Dr. Marijan Dermastia, 1. r. OPOZORILO PRIREDITELJEM ZABAV I. Društva, družbene kakor tudi gospodarske organizacije prirejajo veselice, plese, jabave In podobne prireditve, ne da bi jih prijavile finančni upravi. Vse zabavne prireditve na področju Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, morajo biti prijavljene najkasneje 48 ur pred pričetkom prireditve finančni upravi MLO ter istočasno plačano prireditvene takse in prometni davek. Prireditelji s področij občinskih ljudskih odborov Polje ali Šentvid prijavljajo zabavne prireditve pri pristojnih občinskih ljudskih odborih. Prijave je treba predložiti v dvojniku z naslednjimi podatki: 1. Kraj in čas prireditve. 2. Število vstopnic z navedbo višine vstopnine. Vstopnice mora žigosati finančna uprava. Vstopnice morajo biti trodelne, nume-rirane, opremljene z žigom prireditelja, označene z višino vstopnine in z datumom prireditve. 3. Velikost reklamnih lepakov. Prijavi morata biti priložena dva primerka vsake vrste lepakov. 4. Ce se na priredi1"! vrši srečelov, je treba v prilivi navesti število srečk, njih p edajno ceno ter skupno vredr1- * vseh dobitkov. 5. Ce se na prir" r 'vi točijo alkoholne pijače je 1-eba prijaviti. v čigavi reži!1 ~e točenje vrši. Prireditvene takse znašajo: 1. Za dovoljenje prilož- nostnega točenja alkoholnih pijač se mora plačati mestna taksa....................3.000 2. Za glasbo na prireditvah brez vstopnine in brez prostovoljnih prispevkov se plača mestna taksa . . . 1.000 3. Mestna taksa za lepake brez ozira na število izvodov se plača po velikosti in sicer: a) za velikost od 0,5 m! . 400 b) za velikost od 0,5 m8 do lm3 ....................800 c) za velikost od 1 m8 do 4 m3....................1.500 d) za velikost nad 4 2 . . 2.500 Mestni prometni davek se pobira: 1. Od vseh prireditev, h katerim se pobira vstopnina, se zaračuna mestni prometni davek od vstopnice, če znaša vrednost vstopnice: a) 11 do 30 din....1.— b) 31 do 50 din ..... 2.— c) 51 do 70 din ..... 3.— d) 71 do 90 din....4.— e) 90 do 100 din...5.— Če znaša cena poedinih vstopnic pod 11 ali nad 100 din, se plača 5mestni davek od nominalne cene vstopnic. 2. Če se na prireditvi pobirajo prostovoljni prispevki, znaša mestni prometni davek 5•/• od pobranih prispevkov. V tem primeru se mora plačati ob prijavi prireditve akontacija proti kasnejšemu obračunu. Mestne takse se plačajo z mestnimi taksnimi znamkami, ki se nalepijo na prijavo, dočim se mestni prometni davek plača v gotovini pri blagajni finančne uprave. II. Potujoča zabavišča oziroma prireditelji zabavnih prireditev morajo prav tako pred začetkom dela oziroma prireditve izvršiti prijova pri pristojnem finančnem organu. Ti davčni zavezanci plačajo dohodnino od doseženega prometa in to v višini 15 odstotkov. Prometni davek se v tem primeru ne plača. Finančna uprava MLO Ljubljana OBRAZLOŽITEV odločb o proglasitvi Dečjega okrevališča šiljevlca-Kraljevica in Otroškega okrevališča Staneta žagarja, Podljubelj, za finančno samostojna zavoda ZA SEJO MLO LJUBLJANA Svet za zdravstvo predlaga Mestnemu ljudskemu odboru, naj proglasi Dečje okrevališče Siljevica-Kraljevica in Otroško okrevališče Staneta Žagarja za finančno samostojna zavoda. Obe ustanovi sta bili kot prvi zdravstveni ustanovi že junija 1952 proglašeni za predračunski ustanovi s samostojnim finansiranjem in sta kot taki poslovali do konca letošnje sezone. Razlog, da prej ni bila predlagana MLO sprememba njih statusa iz ustanov s samostojnim finansiranjem v finančno samostojna zavoda, je ta, ker je Svet za zdravstvo zaradi izključno sezonskega značaja in pomena obeh zdravstvenih okrevališč ter njune povezanosti s Šolsko polikliniko proučeval upravičenost proglasitve obeh ustanov za finančno sambstojna zavoda. Glede na finančno samostojnost obeh zavodov pa je Svet za zdravstvo na svoji seji novembra t. 1. sklenil, da se proglasita za finančno samostojna zavoda. Domova namreč krijeta svoje izdatke izključno iz oskrbnin oskrbovanih otrok, ki jih delno plačujejo sami, večji del pa zanje Zavod za socialno zavarovanje iz sredstev za zdravljenje. oziroma MLO iz dotacij za kolonije in okrevališča, tako da se domova samostojno vzdržujeta. Pri domu Staneta Žagarja razen omenjenega ni sprememb, pri domu v Siljevici pa je zaradi okolnostl omeniti, da predložena odločba v dosedanji obseg in dejavnost okrevališča v Siljevici vključuje še stavbo v Kraljeviči, ki jo sedaj obnavljajo in ki jo je za potrebe zdravstva odstopilo Tajništvo za prosveto MLO. Obe stavbi, ona v Siljevici in ta v Kraljeviči, bosta v prihodnji sezoni pomembno otroško zdravstveno okrevališče, namenjeno otrokom mesta Ljubljane. Svet za zdravstvo je mnenja, da iz obraloženega ni ovir, proglasiti oba otroška zdravstvena domova za finančno samostojna zavoda. IZ ZAPISNIKA 25. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE DNE 16. XI. 1954 Sejo je vodil Stane Vogelnik, predsednik zbora proizvajalcev. Zapisnik seje je vodil Vinko Butala, šef upravno-pravnega odseka pri Tajništvu za gospodarstvo MLO. Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena odbornika Georgii Kostjukovskij in Vinko Kralj. Zapisnik 24. seje zbora proizvajalcev Je bil soglasno sprejet. Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 57 odbornikov zbora proizvajalcev navzočih 47. Predsedujoči je predlagal naslednji dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o predlogu za povečanje obračunskega plačilnega sklada za nekatere gospodarske organizacije. 2. Razprava in sklepanje o pritožbah proti odločbam o odobritvi delovnih mest za gostinsko podjetje »Zelena jama« in »Putnik-Slovenija«. Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet. Razprava In sklepanje o predlogu za povečanje obračunskega sklada za nekatere gospodarske organizacije Odbornik Viljem Stanič je predlagal, naj se v smislu XX. poglavja I. dela 2. točke zveznega družbenega plana za leto 1954 (Ur. list FLRJ št. 13/54) in na podlagi odločbe Gospodarskega odbora Zveznega izvrš- nega sveta (Ur. list FLRJ št. 32/54) na prošnje gospodarskih organizacij odobri povečanje obračunskega plačilnega sklada naslednjim gospodarskim organizacijam: a) Obrtno podjetje »Litogra- fija« za 8 delavcev za 10%, b) Obrtno podjetje »Jugore-klam« za 20 delavcev, ki delajo v tiskarskem obratu, za 10%, c) Obrtno podjetje »Naravni kamen« za 33 delavcev za 10 %, č) Obrtno zidarsko podjetje »Šentvid«, Ljubljana, za 80 delavcev za 5%, d) Obrtno podjetje »Iskra-servis« za 36 delavcev za 5%, e) Umetniška zadruga Ljubljana, za 10 delavcev do 15%, f) Tovarna električnih aparatov »Tela«, za vse podjetje za 5 m, g) Inštitut za elektrozveze za 20% od 1. aprila do 31. dec. 1953, h) Moto-Union, generalno zastopstvo »Avto-Union«, za 10 % Odbornik Franc Plazar, član Sveta za gospodarstvo MLO, je poročal, da se je gostinsko podjetje »Zelena jama« pritožilo proti odločbi, s katero so ji bila odobrena delovna mesta. Komisija, ki je reševala to pritožbo, je prišla do zaključka, da je bil podjetju kvalifikacijski sestav določen pravilno, v za celoten obračunski sklad za plače, i) Gospodarska organizacija »Slovenija-Zivinopromet« za 4,9 odstotkov za celoten obračunski sklad za plače, j) »Medex«. import - export, Ljubljana, 5% za celoten obračunski sklad za plače, k) »Prehrana«, Ljubljana, za 1.2 (J8 za celoten obračunski sklad za plače od 1. avg. 1954 dalje. O predlogih so razpravljali odborniki: Bernard Rode, Viljem Stanič, Miroslav Bežan, Albin Baznik, Lojze Matelič, pojasnila pa je dajal načelnik Tajništva za gospodarstvo MLO. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. skladu z drugimi podobnimi podjetji. V smislu 3. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ 18/54) pa predlaga komisija, da se odločba spremeni v toliko, da začne veljati 1. avg. 1954 in ne 1. jan., kot je bilo prvotno določeno. Predlog Komisije je bil soglasno sprejet. Odbornik Franc Plazar je poročal dalje, da se je gospodarska organizacija »Putnik-Slovenija« pritožila proti odločbi o določitvi delovnih mest, ker odločba določa kvalifikacijski sestav za 21 delovnih mest II. vrsto namesto I. vrsto. Komisija je pri reševanju pritožbe po dobljenih informacijah prišla do zaključka, da teh 21 delovnih mest dejansko zahteva visoko kvalifikacijo, zato Komisija predlaga, da se odločba v tem smislu popravi. O predlogu so razpravljali odborniki: Jože Gasparič, Franc Plazar, Ciril Skok in Alojz Baraga. Predlog Komisije je bil soglasno sprejet. Dnevni red je bil Izčrpan in predsedujoči je zaključil sejo. Vodja zapisnika: Vinko Butala, 1. r. Predsedujoči: Stanc Vogelnik, 1. r. Overitelja zapisnika Georgij Kostjukovskij, 1. r. Vinko Kralj, 1. r. Razprava in sklepanje o pritožbah proti odločbam o odobritvi delovnih mest za gostinsko podjetje »Zelena jama« In za »Putnlk« 0L0 LJUBLJANA-OKOLICA 1 DOMOVOM ONEMOGLIH V smislu 8. točke čl. 14. zakona o socialnih zavodih (Ur. list LRS 26-1954) odločajo o sprejemu v domsko oskrbo upravni odbori socialnih ustanov. Po določilih čl. 22 citiranega zakona je lahko sprejet v oskrbo socialnega zavoda, kdor je iz socialnih, zdravstvenih ali vzgojnih razlogov potreben domske oskrbe. V oskrbo domov onemoglih smejo tedaj biti sprejete praviloma le osebe, ki so nesposobne za delo, nimajo Imetja ali drugih dohodkov ter tudi nikogar, ki bi bil dolžan in zmožen s krbeti zanje. Pri predlogih za sprejem se je treba tega kriterija strogo držati, ker kapacitete domov onemoglih niso tolikšne, da bi bili možen sprejem tudi manj potrebnih prosilcev. Sprejemajo se zato do nadaljnjega lahko samo od potrebnih najpotrebnejši, pri čemer imajo prednost osebne žrtve fašističnega terorja in vojni invalidi. Pri odločanju o sprejemu prosilca v zavod, se bodo upravni odbori domov onemoglih predvsem opirali na podatke, katere bodo dostavili občinski ljudski odbori. Da se Izognemo kasnejšim nepotrebnim poizvedbam, naj vsak predlog občine za sprejem vsebuje v glavnem naslednje podatke o prosilcu: 1. Ime in priimek ter očetovo ime; 2. Rojstni dan, mesec, leto In kraj; 3. Zadnje stalno bivališče, 4. Imovinsko stanje; 5. Drugi dohodki (kakšni, kolikšni in od kod). 6. Ali ima prosilec koga, ki bi bil po zakonu dolžan in zmožen plačevati zanj polno ali delno oskrbnino. 7. Ali je prosilec prevžitkar In ali bo oni, ki daje prevžitek zmožen in voljan plačevati zanj polno ali delno oskrbnino in koliko. 8. Od česa se prosilec sedaj preživlja. 9. Zdravniška Izjava o prosilce vem zdravstvenem stanju (o vrsti bolezni) in o tem, da ne boluje za nalezljivo boleznijo. 10. Slabe lastnosti prosilca (pijančevanje, prepirljivost itd.) 11. Potrebna obrazložitev zakaj se prosilec predlaga v domsko oskrbo (opis domačih razmer). 12. Navedbo, ali je morda prosilec vojaški vojni invalid ali žrtev fašističnega terorja. Občinski sveti za zdravstvo in socialno politiko naj vsako prošnjo za sprejem v domsko oskrbo vsestransko preverijo in šele nato sprejmejo ustrezni sklep za predlog, da se prosilca ali prosilko sprejme v enega izmed domov onemoglih, pri čemer opozarjamo, da prihaja za duševno defektne in alkoholike v poštev samo Dom onemoglih v Črnem potoku — občina Šmartno pri Litiji. Predloge naj občinski ljudsk-odbori pošljejo neposredno ustreznim domovom onemoglih. Prosilec ne more prej nastopiti domske oskrbe, dokler upravni odbor socialne ustanove ne izda sprejemne odločbe, v kateri bo naveden dan nastopa domske oskrbe in kdo bo plačnik za oskrbo. Odločbe se bodo dostavljale prosilcem po občinskih ljudskih odborih. Občinske ljudske odbore opozarjamo, da strogo pazijo, da ne bi polnile socialne ustanove osebe, ki se le nekako primerno lahko preživljajo izven ustanove (čeprav z občinskimi mesečnimi soc. podporami ali drugače), prav posebno pa, da ne bi padale v breme skupnosti osebe, katere so svojci po zakonu dolžni In tudi zmožni preživljali. Občinski ljudski odbori nosijo tedaj polno moralno in materialno odgovornost za to: 1. da ne bo nihče predlagan v domsko oskrbo, če ima možnost preživljati se izven doma; 2. da ne bo- nihče v domski oskrbi na račun sku-pnosti, če ima prevžitek in če je oni, ki mu prevžitek daje, zmožen plačevati zanj polno ali delno oskrbnino. Samo če se bodo ravnali po teh načelih pri sprejemanju v domsko oskrbo, bomo omogočili domsko zaščito zares najpotrebnejšim, predvsem bolnikom in bolehnim, ki so osebne nege najbolj potrebni, če jim tega domača oskrba ne more nuditi. Takih oseb je na podeželju še mnogo. Dolžnost svetov za zdravstvo In soc. politiko občinskih ljudskih odborov Je, da jih poiščejo in predlagajo V domsko oskrbo. Tajništvo za zdravstvo in soc. politiko OLO. SKLIC SEJE Ns podlagi 134. člena zakon* o okrajnih ljudskih odborih sklicujem XVI. sejo Sveta za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica, ki bo v torek, 7. decembra 1954 ob 8. url v sejni sobi OLO št. 26-n. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Analiza stanja finančnih sredstev na dan 1. XII. 1954 1" predlog spremembe plana za le' to 1954. 2. Razprava o sestavi plana ** leto 1955. 3. Obravnava sklepov odbori za kmetijstvo. 4. Registracije. 5. Predlog plana melioracijskih del ra leto 1955. 6. Razno. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Predsednik Sveta za gospodarstvo OLO, Ing. Gašper Muha, I. r.