----- 80 ----- Dopisi. Iz Gradca. {Grozovita morivka malih otrok, PauŠ po imenu) je bila pretekli teden pri tukajšnji deželrii sodniji na 16 let obsojena, njen mož pa na 7 let. Ta ----- 81 baba je posebno najdence, to je, nezakonske otroke, ki se iz špitala dajejo na rejo po deželi, po 10 do 15 gld. na rejo jemala, najljubše so jej bili bolehni otročiči. Da jih je zavdala, dajala jim je maka, potem pa je mrtve s pomočjo svojega možd v vodo (reko Muro) metala. Dokazano je, da v 7 mesecih je tacih rejencev 21 pomorila in v vodo vrgla; koliko pa še druzih otrok, kterih matere niso znane, to se ne ve. Neumno ljudstvo, ktero navadno od otročiča, ki umrje, pravi: „bo pa en angelček več v nebesih", in ktero ni vedelo, zakaj tej hudičevi babi otroci tako radi mrjo, je morivko sploh imenovalo „Engelmacherin" (to je, „ženo, ktera angelčke dela".) Iz Celovca — naznanjuje „Besed.", da za Jane-žičevo ustanovitev seje dosihmal nabralo 446 gld. 23 kr. — Iz zapuščine Pflugelnove je c. kr. deželni predsednik učiteljskemu društvu izročil 400 gold. Iz Liburnije 6. marca. —!— Hudi potresi so od pustnega pondeljka celih 8 dni pri nas razsajali. Najmočnejše potreslo je dvakrat zapored na pustni večer ob 9. uri, in to tako, da tudi najstarejši ljudje tako hudega potresa ne pomnijo. Vendar hvala Bogu! ni se nobena nesreča pripetila. Al — naznaniti moram z žalostnim srcem dragim bralcem „Novic" strašni dogodjaj, kteri je po potresu na pustni večer siromaške prebivalce iz Klane, županije Kastavske, povse na beraško palico pripravil: „Od več ko sto hiš, ktere ima ^as Klana skupaj, vsaka je kolikor toliko poškodovana, 39 hiš je pa tako razrušenih, da jih ni mogoče popraviti; prezidati se morajo vse prav od temelja. Strme pečine pod razvalinami starega nekdanjega grada lomile so se od silnega potresa do 60 centov težke, in valile z gro-movitim šumom in ropotom na ravnino. Nedavno novo zidane cerkve počil je tudi notranji zid (kolona) tako, da ni več v njo varno hoditi, dokler se ne popravi. Največega straha pri ti katastrofi vžil je, vredna duša bolni, v postelji ležeči častiti plovan gosp. Princ, ker njegovo stanovanje je tako razrušeno, da se skoz razpoke ozidja na vrt gledati more; prečastitemu gospodu pa padala je na njegova bolna prša malta in grozni strah mu je bolezen še bolj pohujšal. Komisije so že došle iz Volovske in Trsta. Med drugimi gospodi, kteri so se komisije vdeležili, je tudi pl. g. Ciotti iz Kastve, kteri je nesrečnežem lepo pomoč v denarju podaril in jim obljubil, da jih hoče tudi v prihodnje s svojo do-brodarno roko obilno podpirati. Bog ti stoterno povrni, mili narodnjak, ljubav Tvojo! S Kranjske gore 2. marca. — Zopet nam je nemila smrt vzela iskrenega rodoljuba. Gosp. Andrej Robič, bivši inženir pri erdeljski železnici, v Peštu -v tuji deželi. Zgubo izvrstnega moža ne milujejo le prežalostna žena s hčerko, bratje, sestre in svaki ranj-cega, temveč vsak, kdor je natančneje poznal ranjcega. Andrej Robič je luč sveta zagledal v Kranjski gori. Že z mladih nog je kazal svoj jasni um. Ko je v Ljubljani dovršil nižo gimnazijo s sijajnim vspehom, in je že takrat kazal posebno veselje in talent v računstvu, se je podal na tehniko v Gradec; po izvrstno dokončanih teh študijah je na Ogerskem kot tehnik in pozneje kot inženir služboval. Z dušo in telesom veren sin svoji domovini je vseskozi tudi na tuji zemlji marljivo prebiral slovenske časnike in knjige slovenske Matice in družbe sv. Mohora, kterim ud je bil. Kakor pa je ranjki vseskozi zvest sin bil svoji domovini, tako mu je tudi vera naših očetov sveto geslo bilo; on ni posnemal mračnjakov sedanje §re, kterih prva „liberalska" stopinja je zasmehovanje, kar je Božjega; zato pa mu je počenjanje „Tagblattovo" in enacih časnikov gnjusoba bila. Kakor je bilo mirno življenje ranjcega, ravno tako mirno je svoj zemeljski trudapolni tek končal 18. dne preteklega meseca v 36. letu svoje starosti. Bodi vrlemu rodoljubu žemljica lahka! JožeZanoškar. Črnomelj 6. marca. V. — Častiti bralci „Novic" bojo mislili, da je narodna naša čitalnica že zaspala, ker že dolgo o njej ni nič slišati bilo; al temu ni tako. Dvakrat v predpustu ste bili veselici, kterih se je vde-ležilo mnogo gostov; sicer pa se ob nedeljah in praznikih udje z rodbinami najraje v čitalnici zbirajo, tam kramljajo in se kratkočasijo v zadovoljnost vsem. O svečnici nas je po opravilih svojih pohodil visokocenjeni rodoljub gosp. Cegnar iz Trsta. Bog daj, da bi našemu kraju in vsi dolenski strani kmalu se odprla železnica ; na vsako stran bi koristilo to našim krajem; vse drugačno življenje bi se gotovo počelo memo sedanjega, ko smo na vse strani zaprti. Iz Notranjskega 20. febr. (O šolskih zadevah.) (Konec.) Morda se je pa učiteljem plača zboljšala? Tudi še ne. V marsikterem kraji ima učitelj komaj za vsakdanji živež; da bi pa kake potrebne bukve ali kak časopis mogel si omisliti, skoraj ni mogoče. S tako plačo ne more učitelj tudi pri najboljši volji veliko veselja imeti do šole; saj ima hlapec več plačila kakor marsikteri podučitelj. — Brali smo imenik ljudskih učiteljev na Kranjskem, iz kterega se razvidi, da je še veliko tacih, kteri še niso k učiteljskemu društvu pristopili. Učitelji stopite v to koristno društvo! Množina imponira na vsako stran, in čem več družbenikov, tem več pomočnikov za društvene namene. Potem bode pa tudi imenik cenejši — želeli bi ga k ve-čemu po 10 kraje. Iz Senožeč 3. febr. {Poslano.) Gospod Nemčiir! Vaš „Eingesendet" v „Laibacherici" št. 46., kteri, Vašo zmožnost v pisavi daleč presegajoč, iz Vašega peresa ne izvira, kaže prav jasno ne samo to, da še ne veste, v kterem listu „Novic" je beseda o Vas bila, temuč kaže tudi Vaš značaj preočitno posebno taistim 4 nedomačim in 2 drugima domačima osebami, kteri so bili 6. svečana v Suševi krčmi priča Vašega nesramnega izreka. Saj še tega niste v „Laibacherici" obstali, kar doma sami trdite, da ste rekli. Da ste prošnjo, prav za prav pritožbo proti županu podpisali, to dobro vemo, in kaj bi je ne bili! saj je ta pritožba na Vašo „veranlassungo" na svet se rodila! Pa je to kaj čuda novega? Prav nič! — Da preradi obrekovalno blato osobito po narodnih ljudeh mečete, naj Vam povrh včerajšnjih „Novic" še to-le v spričbo služi: Zakaj ste 7. novembra 1869. leta pred zbranimi 113 tržani, kterim je zarad županovega obnašanja namestnik njegov predsedoval, očitno izrekli, da je bila županova razde-litva drv v „Curku" goljufna? To svoje nesramno ob-dolževanje ste tudi pred c. k. lokalno komisijo 5. svečana t. 1. ponovili. Prič je dovolj. Nesramnež predrzni! ali se upate to skazati?? — Zahvalite se, da je župan, kar mu more vsaka poštena duša pritrditi, prizanesljiv, sicer bi Vam na Vaše lažnjivo obrekovanje, ktero ste Vi leta 1867. in 1868. proti njemu do deželnega odbora in c. kr. okrajnega glavarstva hudobno kolportirali, gotovo ne odjenjal. Kakošne rešitve ali odloke pa ste na vse Vaše pritožbe dobili, le predobro veste, da bilo so tako blatne za Vas, da si jih še na svitlo dati ne upate. Mar ste pozabili, kako ste preteklo jesen tukajšnjega gosp. župnika „nafajfali", da je on vsem faranskim županom z leče očital zanikernost zarad šolskih drv, čeravno je bila ta zanikernost edino le Vaša? — Ali je to hvaležnost, da Vi hvalevrednega moža, kteremu ste posebno hvalo dolžni, obrekujete, da ima se županom skrivno zvezo?! — Kaj ne to zato, ker je on, spoznavši Vaše ustmeno in pismeno kovar-stvo pravično odbijal?! Ali morda „Schulkodex" od Vas tirja, da ste s tržani zarad gozdnih in sploh sose- ----- 82 ----- skinih zadev v vednem prepiru? Ali morda tudi „Schul-kodex" Vam ukazuje, da Vas morajo ljudje med učenjem, na vrata šolske sobe trkaje, večkrat na dan ven iz šolske sobe zarad zakotnih pisarij klicati?! — To in še cela bisaga druzih reči so fakta, ktere, če Vam je drago svoj „offenen gerichtlichen Weg" nastopiti, tudi do pičice spričamo, da Vam bodo lasjč pokonci stali. Iz Zagorja na Pivki 4. sušca. —at. — Pri nas čutimo ta teden slednji dan potres. Prvi bil je v po-deljek 28. u. m. 20 minut čez poldne, drugi v torek zvečer ob 9. uri 5 minut, in čez 35 minut ravno za tem se je zemlja zopet nekoliko zazibala, isto noč se je pa potres proti 3. uri čez polnoči ravno tako ponovil; v sredo smo ga zopet dvakrat čutili, prvič proti 2. uri čez poldne, in drugič kmalu po 8. uri zvečer; preteklo noč zopet dvakrat, in sicer prvokrat proti polnoči, drugokrat pa okoli 2. ure po polnoči. Najmočnejši med temi potresi je bil prvi, ki je kaki 2 minuti (?) trajal, skoraj temu enak bil je tudi drugi; vsi drugi bili so si zel6 enaki, le preteklo noč bil je prvi tudi precej močen. Tu in tam opazujemo tudi znamenja, ki nam jih je pustil potres; vendar pa brez posebne škode. Čutil se je vselej večidel od zahodne strani. — Naj pri tej priliki tudi še omenim, da se tukaj ljudstvo še jako živo spominja lanskega Pivškega tabora. Mnogokrat čujemo tedaj iz ust priprostega kmetica o bivšem taboru pripovedovati, kako so ta ali oni gospod na taboru „pridigovali" in kako resnične so bile besede, ki so jih govorili. Ni se tedaj čuditi, da bi nemškutarji preradi vse tabore v žlici vode potopili, in da jim žolč v možgane stopa, ko vidijo, da se narod na tisoče v tabore zbira in po postavi zagotovljene pravice zahte-vaje kliče: ne vdajmo se nemčurski sili! Iz Loža na Notranjskem. (Potresi.) Res nenavadno je za naše in ognjenih vulkanov zavarovane kraje, da se že ene mesece v tukajšnji okolici čutijo pogo-stoma potresi. Letošnjo zimo smo v naši dolini okoli 15krat culi neko podzemeljsko bobnenje, ki je vselej s kratkim, toda krepkim stresom zemlje se končalo. To je pa le redko kdo opazil, kajti bilo je navadno ponoči in vsi ti potresi trajali so k večemu le po 2 sekundi; le zadnje dni svečana in prve dni sušca je močili suvajoči potres razgrajati pričel. 27. svečana imeli smo dvakratni potres: prvič okoli 12. ure opoldne 8 sekund, in zvečer okoli o. ure 5 sekund. 28. svečana zopet dvakrat: prvič med 12. in 1. uro opoldne 10 sekund, in zvečer zopet 5 sekund. 1. dan sušca opoldne se je čutilo večkratno, toda bolj lahno stresovanje; ravno ta večer (pustni večer), ko je vsaka družina pri dobri večerji in dobri kapljici veselo kramljaje čez navado posedela, se okoli četrt na deset zasliši bobnenje kakor prihajočega voza, in v velik strah starih in mladih se zemlja grozovito potrese, okna in kozarci zarožljajo, stoli po sobah poskočijo, vrata se sama odpirajo, tu in tam pada kos mavte od stropa in opeka s streh. Ta silni stres je trpel okoli 15 sekund; 10 minut pozneje vrne se še v drugo, toda bolj lahno in le 5 sekund dolgo trpi; čez 10 minut pozneje vrne se še v tretje, zopet krepkeje, toda le 3 sekunde traja. 4. sušca ob tri četrt na dve ponoči se je zopet krepko potreslo, da so okna in vrata zadrgetala; trpelo je to 5 sekund. Nevarni so bili res vsi ti potresi za naše hribe z velikimi votlinami. Se bolj nevaren je pa potres, kedar se omenjenemu potresu še tako imenovani plavajoči potres pridruži, da obe združeni moči ob enem in istem času zemljo sem in tje, zdaj na levo zdaj na desno premetavate; velikokrat so le mali trenutki zadosti, da cele pokrajine zemlje v najstrašneje pušave spremenijo. Na primer v Kalabriji leta 1783. Zemlja je na tisoč krajih razpokala in po eno in še več ur dolge, po 100 in še več čevljev globoka žrela pokazala. Deloma se vidijo še danes, deloma so se pa brž nazaj zatisnile in na tisuče ljudi pogoltnile. Srečen še je bil, kdor je toliko globoko padel, da ga je zemlja zagrnila, da je bil naglo oproščen zemeljskih muk. Omilovanja vredni so bili oni reveži, ki jih je za noge, druge za prsi in tretje za vrat vjelo; morali so brez vse pomoči v naj-strašnejih mukah počasi žalosten konec storiti. Bilo je čez 200 vasi in mest posutih, 113 hribov podrtih in čez 100.000 ljudi pokončanih. Ravno pri tem potresu in v tem trenutku je bil en del Sicilije, in tudi Mesina pokončana. Tudi v Mesini je je na tisoč in tisoč ljudi pod razvalinami hiš svoj prezgodnji grob našlo. Še veliko druzih žalostnih izgledov vsled kratkih toda hudih potresov imamo, kakor v Limi, Lizabonu itd.; al pustimo na stran taka žalostna premišljevanja. Iz Šenčurja 2. sušca. R. — Tudi pri nas srna sinoči nekoliko čez 9. uro po naši uri čutili potres, ki je, kakor se nam je dozdevalo, od juga prizibal; vendar to Kurenta čisto nič ni oplašilo. Iz Št. Vida. (Potreben dodatek »Novicam" k dopisu: )}Iz St. Vida nad Ljubljano 27. sveč.") Potrebno se nam zdi, k unemu dopisu pristaviti nekoliko besedi, da se hvalevrednim osebam zaslužena hvala javno priobči. Najpoprej gre posebna hvala gosp. M. Kraljiču, posestniku in oštirju, ki nam je, kakor pri prejšnjih besedah, tako tudi pri zadnji gostoljubno prav pripravne sobe svoje gostilnice odprl ter nam jih brezplačno za „besede" prepustil. — V igri „Strup" ste glavni osebi „Ljudmila" in „Božidar". Prvo je igrala Čili k a K raljičeva. Kakor je že pri poprejšnjih štirih besedah naše čitalnice z veliko pohvalo v manjših govorih izvrstno govorila, je pri tej poslednji, kakor „Ljudmila" v veči nalogi, tako čutljivo in krepko govorila in se ponašala, da bi gotovo vsakemu mestnemu teatru v čast bila. Ravno tako je igral izvrstno Fr. T.... kakor „Božidar", da se sme očitno pohvaliti. Tudi Nežika Tisal kakor „Barbika" in „Micika" je tako čvrsto in karakteristično govorila, da je poslušalce v glasno pohvalo prisilila. Naše pevce je izuril naš vrli in pridni organist gosp. M. Brnik, da nam tudi naše cerkveno petje jako povzdigujejo. Toliko smo želeli dodati omenjenemu dopisu, da se vsakemu zaslužena hvala izreče. Pristavimo le še to, da so gostje pri odhodu na en glas prosili: Sentvičanje, večkrat, večkrat nam napravite tako vesel večer, kot je bil nocojšnji! Iz Ljubljane. (Iz seje glavnega odbora družbe kmetijske) pod predsedništvom dr. pl. Wurzbacha, v ktero je tudi prišel odbornik vitez Gutmansthal, omenimo važnejše obravnave: Sklenjeno je bilo po želji c. kr. deželne vlade kratek in lahko umeven poduk, kako ravnati z gozdnim in sadnim drevjem, ki ga je polomil letošnji sneg, sestaviti po spisih Bodensteina, Seitnerja in Dimica. — Vloga gosp. Žarka iz Krškega, da bi družba razdelila borovčega semena, je bila s predlogom viteza Gutmansthala, naj bi se premije vpeljale za pogozdovanje golih gozdov, v sporočilo izročena odseku za gozdno gospodarstvo. — Trgovec Kringel iz Vratislava bode kmalu poslal naročenih 30 vaganov rigajskega lanenega semena za 292 gold. 50 kr. Brž ko seme pride, se bode noročnikom to na znanje dalo. — Odbornik Schollmajer nasvetuje, naj se lastniki plemenskih bikov podučijo, da jih ne krmijo z lanenimi prešami in tropinami; predlog se sprejme in poduk se bode razglasil tudi po „Novicah". — Prošnja gosp. kaplana Žana, naj bi se pri prihodnji delitvi plemenskih bikov ozir jemal na bohinjsko dolino, je bila v zapomnico vzeta. — Program, kako se uči v goriški svilorejni poskušalnici, ki gaje družbi poslalo ministerstvo kmetijstva, se razglasi po časnikih. ---- 83 ---- — Rokopis g. R. Dolenca, kako če s pije umno sušiti, je bil dotičnemu odseku v pregled izročen; zarad popotnega podučevanja o predivstvu že letos se bode ministerstvo prosilo subvencije. — Po dr. Costovem Sredlogu se bodo podružnice vprašale, kdaj naj letos v [ovem mestu, Radoljci, Vel. Laščah, Kamniku in Razdrtem bodo delitev premij za govejo živino. — Po predlogu viteza Gutmansthala naj se osnuje program za prihodnji občni zbor meseca majnika; dr. Bleiweis pa nasvetuje, naj se sporočila podružnic zarad razdelitve državne subvencije za vinstvo izroči v sporočilo dotičnemu odseku; oba predloga sta se sprejela. — Ministerstvo kmetijstva pošlje družbi kmalu modele za umetno napravo senožet na ogled; ke-dar ti modeli iz Gradca pridejo v Ljubljano, se bode to brž naznanilo našim gospodarjem, da jih pridejo ogledat. — Finančni direktor pl. Posaner, kaplan Jan. Hladnik v Trnovem in Peter Prijatelj na Brdu so bili za ude družbe kmet. sprejeti. — (Učiteljskim pripravnikom, učiteljem ljudskih Šol in kmetiskim fantom na znanje.) Razglas c. k. deželnega predsednika za deželo kranjsko od 5. februarja t. L, ki zadeva čas za osemtedenske vojaške vaje rekrutov iz stanu učiteljev na ljudskih šolah, učiteljskih pripravnikov in lastnikov podedovanih (pojerbanih) kmetij na Kranjskem se glasi takole: Dogovorno s cesarsko ge-neral-komando odločujem tako-le: ^Vojaške vaje skozi 8 tednov v §. 27. vojne postave omenjenih rekrutov v kronovini kranjski morajo praviloma biti v tem-le Času: a) za učiteljske pripravnike ljudskih šol, potem za učitelje na ljudskih šolah sta odločena meseca avgust in september vsacega leta; b) za lastnike podedovanih kmetij čas od 15. aprila (malega travna) do 15. junija (rožnika) vsacega leta. — Ker v letih 1867. in 1868. stavljeni rekruti imenovanih vrst do zdaj še niso po vojaško izučeni, se bodo morali na Kranjskem podvreči osemtedenski izučbi v letu 1870. v času gori odločenem skupaj z rekruti, ki so se pri pravilni nabiri novincev leta 1869., mogoče tudi leta 1870. nabrali. — To očitno razglašam s tem pozivom, naj rekruti te vrste, ki se bodo v vojaško izučbo poklicali, že primeren čas pred tem Časom svoja posebna opravila tako v red spravijo, da bodo mogli brez zadržka o pravem času pristopiti k vojaškim vajam." — Grosp. dr. Razlag, advokat in deželni odbornik, se je iz Brežic že preselil v Ljubljano. Pozdravljamo ga z radostnim klicem: dobro došel! — Pričujoči mesec se zgodi mnogo prememb pri c. k. okrajnih glavarstvih; v Ljubljano za okolico ljubljansko pride pl. Schiwitzhofen iz Kamnika, na Krško grof Chorinski iz Črnomlja, v Črnomelj pride g. Tribuzzi, v Kamnik g. Klančič. — Gosp. Fr. Levstik se je preselil na Dunaj, da — kakor „Laib." piše — sodeluje pri „Zvonu" ia bode na svitlo dajal satirični list „Blisku. Iz Ljubljane 6. marca. I V spomin rodoljubkinje slovenske. I Ce sledeče vrstice v spomin blage gospe in izvrstne rodoljubkinje slovenske razglasim v javnem listu, izpolnujem prijateljsko dolžnost, in mislim, da v več bridko ranjenih src vlijem vsaj malo dobrodejnega tolažila. Ženo, kteri v spomin posvečujem te vrstice, ljubili so vsi njeni, kot naj lj ubeznj i vej š o mater. — Poznate li človeka nejvečo vrednost, in kaj mu najtežje je izpolnovati? Veli se: ,,zatajevati samega sebe, in živeti v duhu vseobsegajoče — vse trpeče ljubezni". Te kreposti imela je ranjka naša blaga žena in prelj ubeznj i va mati. Več let je bedela kraj postelje, v kteri je ležala bolna njena nadepolna hčerka; — o ljubezen materna, kako si ti iznajdljiva\ — tako mislil sem si večkrat na tihem, gledaje voljno trpečo hčerko, in še več potrpežljivo trpečo mater. Vsegavedočemu le so znani goreči izdihljeji — nježna pazljivost, ktero je imela ljuba mamika za ozdravljenje svoje hčerke. — Izgubila je angeljčka; — kdo bode jej dal moč in zmago nad obupom? — Našla ga je v zaupljivosti do Onega, kteri vlada nad zvezdnatimi svetovi. Ni se še zacelila skeleča rana, ktero je njenemu srcu zadela smrt hčerke ljubljenke, — glej novo trpljenje — novo trnje na potu njenega življenja! Zgubi svojega ljubeznjivega zakonskega tovarša, nepozablji-vega rodoljuba Jožefa, in sopet stoji brez pomoči, — brez brambe, — brez podpore na svetu. Al srce, ktero zna goreče ljubiti, zna tudi veliko trpeti! In res videli smo jo podvreči se naredbam Božje previdnosti z veliko odpovednostjo. Bridki udarci nezgode in nesreče so njenega duha še bolj ojačili, dasi-ravno rahlo truplo se je močno streslo pri vsakem novem zgubitku in je začenjalo hudo pešati. Smrt ljubljene sestre in občespoštovanega sopruga — brata našega Janeza — bili so novi udarci, — vse to prestati v času malih let, kje sta junak in junakinja, da vse to strpita? Edina tolažba še jej je ostala v posestvu edinega sinčeka in edine hčerke, — res tolažba neprecenljiva, al tudi skrb neizmerna — za mater vdovo — skru-šeno na duhu, potrto na telesu. — Vendar tudi v tej okoliščini premagalo je vse ljubeče, dobrotljivo srce materino. Videla ju je poraščati v lepi nadi, z zadovolj-nostjo, in gotovo sklenila je oči s polnim prepričanjem, da bosta se vrgla po blagem očetu in ljubeznjivi materi. Mi smo gosp6, kteri v prijazni spomin pišemo te vrstice, spoznali kot izvrstno ženo, kot ljubeznjivo premnogo skušano mater, kot nežno čutečo sestro, — al še drugi se jočejo na njenem hladnem grobu. Ia kdo so ti? — Oni, kterim je bila rajna milostiva do-brotnica v revah življenja, in teh je dosti po ljubljanskem mestu, posebno iz vrste učeče se mladeži. — Kako s težkim srcem boste brali Vi učenci Modric — oddaljeni od družbe, ktera jo je spremljala na poslednjem potu! — Ni vas samo velikokrat nasitila s hrano, ki je potrebna za pospeševanje telesnega življenja, napojila Vas je tudi z dušnim napitkom rodo-ljubja, — navdušenjem za blagor domovine. Domovina slovenska je v njej izgubila eno prvih do-morodkin, ki ni le z besedo, temuč tudi djansko podpirala narodne naprave. V njeni hiši so se zbirali stari in mladi Slovenci vsakega stanu; nježnost njenega duha, kteri je le last ženskega spola, je znala očarati vsakega. Kot prijateljica lepih ved in umetnost je znala vzbujati duhove in povzdigovati domoljubna srca tako, da dolgo bodemo iskali v Ljubljani hiše, v kteri bomo našli gospo, ki je znala tako soglasno združevati kreposti in čednosti blage žene, ljubeznjive matere in izvrstne rodoljubkinje slovenske. Gospe slovenske, bodi Vam izgled ta žlahnagospA! — Kako se imenuje? — Od žalosti streseno pero le težko piše črke: Ernestina Pleiweiso-va* Mile te vrstice iz Štajarskega od preblagega mojega prijatla Davorina, kije ranjko mnogo let poznal in dobro tudi njene razmere, došle so mi z željo, da jih svakinji svoji v spomin izročim „Novieam", ktere so jej od nekdaj priljubljene bile. Prisrčna Ti hvala, dragi Davorine! za ganljivo spomenico Tvojo tudi v imenu sina in hčerke preljubljene rajnke, ki se srčno zahvaljujeta ob enem tudi za tako živo sočutje mnoge- ----- 84 ----- krojnih prijatlov, ki so 6. dan t. m. iz Benedek pripeljano truplo matere njune spremili na pokopališče. Naj v domači zemlji poleg svojih mirno počiva nepozabljiva rajna! Dr. Jan. Bleiweis. — (Konečna obravnava glasovite dogodbe na Jančem in Vevčah 28. maja u. L o napadu nemških turnarjev) se je začela 3. dan t. m. Zatožen je Janez Anžur in 57 družnikov njegovih, in sicer 16 gruntnih posestnikov, 9 sinov gruntnih posestnikov, 8 rokodelcev, 17 hlapcev, ena dekla, en orglar, en kajžarsk sin in en fabrišk delavec. Javni tožnik je c. k. državni pravdnik dr. pl. Lehmann, sodniki so deželne sodnije svetnik Ko z j ek (predsednik), deželne sodnije svetnik pl. Raab in deželne sodnije adjunkt Božič. Kot zagovornike imenuje „Laib. Ztg." dr. pl. Wurzbacha, dr. Razlaga, dr. Rudolfa in dr. K. Ahačiča, pa dr. Razlag in dr. Wurzbach menda nista. Na pritožbo državnega pravdništva in nekterih zatožencev je nadsodnija v Gradcu premenila tukajšnji zatožni sklep v to, da ni nikjer našla hudodelstva ropa, ampak le hudodelstvo javne sile. Veliko število zatoženih in 87 prič daje toliko gradivo konečni obravnavi, da že cel teden traja in bode še več dni trajala. Posebno „Laib. Ztg." popisuje to obravnavo tako obširno, kakor je popisovala ob svojem času „Sokolovo" obravnavo, kajti takrat jej je srce veselja igralo, da je mogla dr. Costovo ime po-gostoma imenovati, a zdaj ime dr. Bleiweisovo. Nek peklensk hudobnež — gotovo iz nemškutarskega gnjezda — je vrgel med nektere kmete nesramno laž, da je dr. Bleiweis obljubil 50 gold. onemu, kdor nemškim turnarjem „fano" vzame, in šla je ta laž od ust do ust, čeravno nobena živa duša ne v6, komu je dr. Blei-weis ali sam ali po kterem drugem to rekel. Skoval je nekdo cel6 to laž, ki je uni hudobiji na čelo pritisnila se kolosalno neumnost, da je dr. Bleiweis po svo-i*em sinu kmetom poslal 50 gold.! Še drugi pa so oteli pismo dr. Bleiweisa v rokah imeti, ki „voll-macht" daje, da se turnarjem „fana" vzame! Se ve, da tudi tacega in enacega pisma ni nikjer. Vsa peklenska laž bila je vržena med nektere ljudi le kot pošast, o kteri niso vedeli, odkod je prišla; zato se tudi nobena živa duša pri dr. Bleiweisu oglasila ni za onih izmišljenih 50 gold. Bili so res nekteri kmetje dva dni po Jančji dogodbi pri dr. Bleiweisu, pa ne zato, da bi bili „onih" 50 gold. terjali od njega, ampak vprašali so le za svet (kakor ga v sto druzih rečeh hodijo sv^ta prašat), kaj jim je storiti, da v vas ne dobijo vojaške posadke, s ktero se jim je žugalo, ako se turnarska zastava ne povrne. Dr. Bleiweis jim je — kar bi vsak prijatelj našega naroda storil — resno na srce položil, naj si prizadenejo vzeto zastavo spraviti na dan in jo brž povrniti, da se rešijo zažugane vojaške posadke iz sledečih zadreg. — „Laibach." je to omenila, al pisatelj Jančje dogodbe je za dobro spoznal še cel6 besedo „neumno" po izreku nekega zatoženca v preočitni per-fidiji zasukniti v „kitzlich". Kdor je to bral, videl je brž, kam pes taco moli! Kako se je delalo na natolcevanje dr. Bleiweisovega imena, je vsak nepristransk bralec brž razvidel iz onega stavka „Laib." popisa, ki pravi: „Da k Jer. Juvanu je 22. maja na frančiškanskem mostu nek njemu neznan človek stopil in ga vprašal^ od kod je? in potem mu je rekel, da je sin dr. Bleiweisa 50 gold. obljubil, če turnarjem vzemo zastavo. Po takem so tedaj ljubljanski vragi celo neznane kmete lovili po trgu, da bi jih na lima-nice 50 gold. vjeli, in pritaknili so sina dr. Bleiweis-ovega kakor tudi štacuno ranjcega Jožefa Bleiweisa — čegar ime še celo v grobu nima mini! Nemškutarsko gnjezdo ve, da dr. Jan. Bleiweis vživa veliko zaupanje po celi deželi; hajd! so jo skovali: temu imenu moremo podtakniti 50 gold. in šla bo nakana po svetu, kakor o praski na Jezici, ko so isti vragi raznesli, da dr. Bleiweis in dr. Costa po 2 gold. plačata,, kdor klobuk turnarju vzame! — Kdor poznd rodoljubje dr. Jan. Bleiweisa, ki se ravno za blagor kmetiškega stanu že več kot 25 let trudi in dela, je brž na prvi hip sprevidel to hudobno nemškutarsko kovarstvo, da bi on kmete zapeljeval v tako nesrečo, ki je gotovo nasledek silovitega počenjanja! In kdor ve, da prav nič se on ne briga za turnarje, ki še muhe niso, da bi mogle njegovemu očitnemu delovanju za pravice naroda slovenskega kake overe staviti, mora pač pritrditi „Tri-glavovim" besedam, ki je rekel, da dr. Bleiweis še 5 vinarjev ne potrosi za to, ali turnarji z bobnom in zastavo lazijo po hribih in dolinah ali ne.