Za poduk in kratek čas. Crtiee iz glovanskega bojišča 7 Aziji in Evropi. XVI. Nemški in ruski cesar iiuata pri 87ojih ˇeUkanskib arinadah poseben oddelek najboljših, najjakših in najlepših vojakov. Temu oddelku pravijo : cesarska ali carska garda. Ruski car je še le meseca avgugta svojo gardo pozval na bojiače. Preteklo je rarno 60 dni, ko ja zadnji mož carske garde — 60.000 7ojako7 — prekoračil Donar in stopil na bolgarsko zemljo. Vojaki so res sami izbrani ljadje, C7et ruskega naroda. Posta^e so 7J8oke in krepke, oblečeni so lepo in trpežno, rejeni poredno, orožani iz^rstno in po najboljših oficirjih 7 7ojaških zadevah izurjeni z^esto. Ali tudi hrabri 80, kakor težko kde kateii drugi vojščaki na svetu. To 80 pokazali 7 neizmerno kr7a7i bitki 24. okt. pri Gornjem Dobnjaku, kder sp silama pretrgali z^ezo Osman-pase 7 Ple^ni z Šefket-pašo 7 Sofiji ter tako pomagali Turke popolnem obkoliti, da se bodo morali gladu podati Rusom. Ple^na je brez d^ombe zgubljena! Turki so skoro pri 78akej 7esi ali mestu na stezi iz Ple^ne 7 Sofijo uapravili 7ečje ali meojše šance, redute in taborje, da bi cesto laglje 7 s^oji oblasti ohranili. Zavolj tega 80 Rusi sklenoli cesto zasesti iu Turkom zapreti. V ta namen je pa bilo treba najprej turške šance in taborje 7zeti. Važnega dela se je lotil ruski geneial Gurko ter je iz Lovaca z 3 divizijatui earske garde naglo udaril na Turke tako, da ti sami niso mogli 7edeti, kder jih čaka gla^ni udarec. Toda piebrisaui Garko je RumuDom, ki so pod geueralom Ajroldi-jem od se^era prisli, ukazal na 7idež napadati Dolnji-Dobnjak, generalu Laskarijevemu pa streljati 7 Teliš, da tamošnje Turke moti; gla^ni udarec je pa namenil Turkom 7 Gornjem-Dobnjaku, ki je ra^no na sredi ined Spod.-Dobujakom ia Telišem, od 7sakega kraja po 3 ure oddaljen. GornjiDobajak je lepa bolgarska 7es, toda prebiralci 80 7si razbežali. Za 7esjo proti Telišu kraj 7elike ceste je nekoliko nad okolico uz^išana ravan; na njej se je 10 000 Turko7 7gnjezdilo 7 velikem taboru, katerega so z nasipi, šancami, baterijami in grabnom obdali. V taboru napravili so še posebno reduto in 7eč kladaric iz težkib brvenj skladanib, 7 katerih je bilo mnogo ži^eža, streljiva bianjenega; tudi mnogo 07ac so imeli ondi zaprtih. Bilo je hladno jutro 24. okt. ko so ruske gaide ob 7. uri naglo turški tabor obkolile; 80 kanono7 so pred njega posta^ali 7 sirneru polkrogu ter od V» 9 ure do poldne streljali. Ruske kroglje so grozno š^igale 7 turški tabor, toda Turki so tudi precej močno streljali iz kanouo^. Okoli 1. ure popoldne se posta7ijo 3 regimeuti garde 7 bojno 7rsto ter začnejo strašan naskok ali nšturmu in prodirajo do 500 metro7 pred turške nasipe, od koder se na nje pra^a toča krogelj 78iije; 7elika sreča za Ruse bil je ruajben klanec, 7 katerem so stali, sicer bi jib bilo grozno 7eliko palo. Gurko 7ide7Ši, da se mu ta naskok ne posreči, krene z artilerijo na drugo stran tako, da so regimenti za naskok ob 2. uri odločeni, od ruskih kanono^ bili podpiiani. Tako se je začel drugi naskok. Ruske garde so 7edno in mirno napredovale, kakor da bi le samo na ka-kem 7adišču, neksercirplacuu bile. Vsa okolica bila je 7 gost dim za^ita; 7idelo se ni nikamor, pač pa je bilo slišati strašno pokanje pušek iu gromenje kanono^. Bojno torišče je že bilo posejano z ruskimi mrliči, zaporedom so iz visin nosili ranjene junake; okoli 4. ure pritisnejo iz no7a 7boj poslani vojaki, spehanim in po mnogih zgubah oalabljeniin junakom 7 porooč. V bitrem teku prilomastijo do malega klanca cel6 blizu pred turškimi šancami ter začnejo iz 87ojih pušek berdank gvozno točo sipati na Turke. Ali ti se ne ganejo nikamor in okoli 5. ure se je bilo bati, da ne bo mogoče 7 turški tabor 7dreti. Toda ruska garda boče zmagati in bele orle svojih zastav posaditi na turške nasipe. Sla^ni Gurko ukaže sedaj Turka od 7seh strani zgrabiti 7 konečnem naskoku 7 gostih trumah ; 20 bataljono^ stoji v pr^i 7rsti, 10 7 drugi, ostalo pa 7 resem. Namen je, turško silo zlomiti in zdrobiti. Kanonirji 7derejo naprej celo blizu pred turške šance in začnejo straho^ito streljati; 7saka kroglja dobiti S7oj cilj, 7es zrak okoli Turko7 je le še gost dim. Med tem se pa zavalijo ruski pešaki, krasni možje proti so7iažnikoin, se piibližajo nasipom, zginejo 7 dimu, iz kterega se slišijo nagli streli celih bataljono^ kakor če silni 7ihar zaporedorn mogočno zatuli in zrak pretresa. Vojaki stoječi 7 resem nebot6 poznesejo 87oje kapice raz gla7 in se prekrižajo, 7sak inisli, da ne pride nobeden to7aiiše7 živ iz strasne bitke nazaj; 7 tem trenutku 7namejo se kladarice 7 tuiškem taboru, črn dim, rudeči plameni zaš^ignejo 7 žaruo neb6, pozlačeno od večernega solnce, ki je ra^no zabajalo. Tisočeri hurra klici pretresejo zrak, ruski 7ojaki so vdrli 7 reduto crez graben z mrliči do vrba izpolujen; ruski bajonet razsaja strašno, kar Turka ni že palo ali pobegnolo, je hipoma pobito in posekano; gosto po tleh razstrošeue patrone se vnamejo in ljudje in ži^ina, mrliči in orožje, vse gori z plamenoni; živi ljudje, konji in ovce gorijo — strašni turški tabor je 7 ruskih rokab; ali boj še ni skončan; hipoma zabobnijo ruski bobni, zadonijo bojne trobente 7 zuamenje, da se ima dreti za 8O7ražnikom, ki je bil ua pobegu 7 Telis. Kmalu 8" Turki na ra^ani zajeti: 1 pašo, 82 oficir.jev in 1600 mnž se je Rusom podalo, drugi so všli; trntvih in ranjenih Turki>7 je obležalo 350J. Rusi so zgubili 4000 mož mrtvih in ranjeaih, med temi 230 oficirje7, 2 geneiala bila sta težko ranjena, toda zmago so dobili Rusi, carska garda je pokazala, da spada med najhrabriše 7<>jake na celem S7etu. Z^ečer so se 7ojaki 7rnoli 7 87oj tabor, general Gurko je piijahal in se 7sakemu regimentu posebič zabvalil za iz^rstno obnašanje 7 strašni bitki. Gromeči burra klici so mu odme^ali iu še pozno v noč so se razlegali 7eseli glaso^i junaškib pesein, koje so slavni dobitniki prepe^ali, ne meneč se za to, kar so po dne pretrpeli! Slo7st7o. Službo^nik slovensko-nemški za cesarsko i kialje^sko 7ojsko po 7prasanjih i odgo7orih. Del drugi. B ojna sl u žba (Feld-Dienst). Tako se imenuje knjižica, ktero je sestavil naš neutrudni pisatelj 7ojaski, 7eleč. g. Andrej K«mel, c. kr. stotnik pri VII. pelkem polku bar. MaroiČičevem. Knjižica 7 mali osmerki str. 63 Z7. po 35 soldo7 go^ori o marših, o taborih, o 7arstveui službi, o četnicah, oaznanilib itd. ter bode prostim vojakoru in tudi čadtnikom pii podučevanji dobro služila. To je že sedtna knjižica, ktero je naš slo^enski rojak spisal 7 oboru 7ojaškega slo7stva, kjer mu je še ledina orati. Nektere, kakor na pr. Službenik I. in II., je c. kr. drža^no 7ojno ministerstvo priporočilo in ukazalo za pomočne knjige 7 7ojaškib učilnicab. Naj bi vrli pisatelj našel vec marljivih naslednikov in od dotičnib strani obilne djanske podpore! Smeiničar 46. Žena pride k vračniku in mu potoži, kako močno do njo jezik boli, ter vpraša, kaj bi morala za 7račilo 7zeti proti tej bolezni ? nNič druga, kakor miru je treba vašemn jeziku, pre^eč je utrujen, ko si odpočije, bote zopet zdra^a, moia dragaa odgo7ori 7ra6uik.