*
*
*

Obrednik

*
*

■ . ^

za organiste. |

Sestavil Malej 3l ra kl,

koralisf sfolnc cerkve v Mariboru.

Z dovoljenjem preč. kn. šk. lavantinskega ordi-
narijata, z dne 5. majnika 1901, št. 1338.

V Mariboru igoi.

Lastna založba. — Tiskala tiskarna sv. Cirila.

%

*


i.


55877

Uvod,

ravilno liturgično petje se po-cerkvenih določbah
ne zahteva samo od duhovnika, ampak tudi od
organista. Slednjemu ne manjka večinoma dobre
volje, pač pa primernih knjig. Temu nedostatku
hoče deloma v okom priti »Obrednikza organiste«. Njegov
namen namreč je, da dobijo slovenski organisti prepo¬
trebno in pripravno slovensko knjigo, da morejo svojo
službo pri cerkvenih obredih pravilno in spodobno
opravljati posebno po cerkvah na deželi. Dobro došel
bo pa »Obrednih« tudi čč. gg. duhovnikom pri liturgičnem
petju in opravilu.

»Obrednih« obsega vsa imenitnejša liturgična opra¬
vila in blagoslavljanja, ki se vrše med letom navadno
po župnijskih cerkvah, dve koralni maši, responzorije
in določbe treh lavantinskih smod o cerkvenem petju in
sveti glasbi. »Officium Defunctorum« izide v isti obliki
z večjimi črkami v posebni knjigi.

Napevi so sestavi j e n i v modernih notah
v vi j o li nske m ključu.  Note imajo obliko cele, polo¬
vične in četrtinke note, pa vendar niso iste vrednosti,
kakor v modernem taktu. Koral ne pozna takta. Cela
nota se ne razločuje skoraj nič od polovične. Merodajen
je tukaj le naglas besed.

Kako pa se naj pojo napevi v »Obredniku«, t. j.
teorije koralnega petja, tukaj ne moremo bolj na tanko
razmotrivati. Slišimo, da se namerjava v Ljubljani izdati
Haberlov »Magister choralis« v slovenskem jeziku. Bog
daj, da bi se izvršila ta misel prav kmalu. Glavno pra¬
vilo pri koralnem petju je: »Poj tako, kakor pravilno
govoriš t. j. ne prepočasi in tudi ne prehitro. Izgo¬
varjaj besede razločno in natančno, pa ne pretirano«,

Omenimo le sledeče: pri —e-  se malo oddahne, pri

I

se kratko preneha, pri

pa se dalje časa preneha

in pred njim ritardira.

Da ne postane knjiga predraga, se je opustilo
vse, kar ni neobhodno potrebno. Ostali pa so obredi
vendar le pravilni. Nekateri deli so se pridjali le po be¬
sedilu (brez not) za recitiranje t. j. da se pojo n. pr.
tako, kakor se poje lekcija pri sv. maši. Kratke opazke
povejo organistu, kje in kaj naj recitira.

Recitira se naj mirno in naravno, ne prehitro
in ne prepočasi. Paziti se mora strogo na naglas, ki je
pri vseh tri- in večsložnih besedah označen. Pri vejici
se naj malo odstavi, pri piki in dvopičju ritardira in pre¬
neha. Kadar je dovoljeno orglati, je prav umestno, ako
se spremlja recitiranje z orglami.

Dodali smo pa knjigi določbe treh lavantinskih
sinod, iz katerih se spoznavajo pravila za pravo litur¬
gično, od sv. cerkve dovoljeno petje in glasbo.

Obrednik je sestavljen na podlagi sledečih litur¬
gičnih in strokovnih knjig:

Missale Romanum. ' — Graduale Romanum. —
Directorium chori. — Memoriale Rituum etc. jussu Bene-
dicti XIII. Pont. Max. editum. — Collectio Rituum Dioe-
cesis Lavantinae ex venia Sanctae Sediš retinendorum
etc. Marburgi. 1896. — Fr. X. Haberl, »Magister choralis«.
— Ph. Hartmann, »Repertorium Rituum«. — P. Amb.
Kienle, »Choralschule«. — O. Joos, »Der Rubricist in der
katholischen Kirche«. — Paul Krutschek, »Die Kirchen-
musik nach dem Willen derKirche«. — J. Mitterer, »Die
vvichtigsten kirchlichen Vorschriften flir kath. Kirchen-
musik«. — J. Riedle, »Der Ritus der hi. Functionen in
der Karwoche<.

Dal Bog po priprošnji sv. Cecilije, da bi »Obred¬
nik za organiste« veliko dobrega storil v povzdigo službe
božje in v prospeh pravega cerkvenega petja.

V Mariboru, na god sv. Cecilije 1901.

I. Asperges me.

Poje se pred sv. mašo ob nedeljah celega leta
izvzemši velikonočni čas. Na tiho in cvetno nedeljo
izostane »Gloria Patri . . .« in »Sicut erat . . .« ter se
ponovi takoj »Asperges me . . .« do psalma.

Duhovnih

j- 1  o C  , G g

Pevci.

A - sper - ges me

‘ I

bor: la- va


bis me, et



su - per m-

—I —j-g-s*--

vem de -

al-ba- bor. Psalm. Mi- se-re- re

1

— 2

me- i De - us se - cundummagnam mi- se¬

ri - c6r - di - am tu - am. V.  G16 - ri- a

Pa-tri et Fi-li-o etSpi-ri- tu - i sanc-to.

D.  Ostende nobis, D6mine,,misericordiam tu-am.

O.  Et salutare tuum da no - bis.

D.  Domine, exaudi orationem me-am.

O.  Et clamor meus ad te ve -niat.

D.  Ddminus vobiscum.

O.  Et cum špiritu tuo.

O r e m u s. Exaudi nos, D6mine sancte, Pater omni-
potens, aeterne Deus: et mittere digneris sanctum An-
gelum tuum de coelis, qui custčdiat, fdveat, prčtegat, vi-
sitet atque defendat omnes habitantes in hoc


habi - ta- culo.

Per Christum Ddminum nostrum. O.  Amen.

II. Vidi aquam.

Poje se pred sv. mašo ob nedeljah velikonočnega
časa t. j. od Velike noči do binkoštne nedelje. Na praz¬
nik sv. Trojice se poje že zopet »Asperges . . .«

Duhovnik

Vi - di a - quam

Pevci

e-gre - di - en - tem de tem - plo,

la - te - re dex - tro, al - le - lu -

ja. Et o - mnes, ad quosper-ve-nit a-

qua i - sta, sal - vi

1 *

— 4 —

fa - cti sunt et di - cent: al - le -

lu - ja, al - le - lu - ja

Psalm. Con - 11 - te - mi - ni Do-mi-no, quo - ni-am

et Fl-li- o, et Spi-ri - tu - i san-cto; si- cut

e - rat in princi-pi-o et nune et sem-per,

et in sačcu-la sae - cu - 16 - rum. Amen.
Ponavlja se: Vidi aquam  ... do psalma.

— 5  —

D.  Ostende nobis Dčmine misericordiam

tuam, alle-lu-ja.

0.  Et salutare tuum da nobis, alle-lu-ja.

Vse drugo pa, kakor pri »Asperges.«

III. Obredi na Svečnico.

1. Blagoslavljanje sveč.

Duhovnik prišedši v vijoličastem pluvijalu k
oltarju 1 , zapoje h knjigi obrnjen:

D.  Do-mi-nus vo-bfscum. O. Et cumspiri-tu tu-o.

ter moli »in tono feriali« brez vsake kadence, z dolgim
zvršetkom zaporedoma pet molitev. Po vsaki se odgovori:

Da se organist ve ravnati pri odgo¬
varjanju, naj si tudi pripravi misale.

A- men.

Ko začne duhovnik razdeljevati blagoslovljene
sveče, se začne takoj peti antifona:

Lu- men ad re - ve-la- ti - 6nem gen - ti- um : et gl6-

ri- am ple-bis tu- ae Is-ra-el.

1  Ako je Svečnica v nedeljo, se da „Asperges“ pred blagoslav¬

ljanjem.

— 6  —

1 . Nune di-mittis servum tuum, D6mi-ne, se-cun-dum

verbum tu-um in pa-ce* 2. Qui -a vi-de-runt 6 - cu¬

li me-i sa-lu-ta-re tu-um.* 3. Quod pa-ra-sti

an - te fa - ci-em 6mni-um po-pu-16rum.* 4.  G16 - ri -

a Pa-tri, et Fi-li-o, et Spi-ri-tu-i sa-neto.*


-P—P—


£

-P-

5. Si-cut e-rat in principi-o, et nune et semper, et


in sae-cu-la sae-cu - 16-rum. A-men.*

Potem se poje takoj antifona:

Ex-sur- ge, D6 - mi - ne, ad - ju- va nos et

* Te verze poje eden, drugi ponavljajo „Lumen. . pri vsaki zvezdi.

— 7 —

li - be-ra nos prop-ter no - men tu - um.

Psalm. De- us au - ri - bus no - stris au-di¬

vi - mus: pa-tres no - stri an - nun - ti- a - ve - runt

Fi - li - o et Spi- ri- tu - i san-cto.

et sem-per et in sae- cu - la sae - cu -16-

rum. A - men.

— 8

Ponavlja se »Exsurge« do psalma.

Po tej antifoni zapoje duhovnik »Oremus« ter
moli eno molitev, po kateri se odgovori »Amen«. Ako
je Svečnica po prvi predpostni nedelji ali septuagezimi,
se vrine po »Oremus«:

D.  Flec-ta-mus ge-nu- a. O.  Le - va - te.

2. Procesija,

Po zadnji molitvi zapoje duhovnik (dijakon)
obrnjen proti ljudstvu:

D.  Pro-ce - da-mus in pa - ce.

0.  In n6-mi - ne Christi. A-men.

Sedaj se vrši procesija. Med potjo iz cerkve se

poje:

Ad - or - na tha - la-mum tu - um,

Si - on, et su - sci-pe Re -

gem Chri - stum am- ple-cte - re

9  —


tg'~ <5l ~^ J Sl &  ,

J-1-i-

-g-g-j

* » , ®

Ma- ri -

am, quae est coe-le -

Re - gem glo -

ri - ae no -

-e-iir-



G ° G & J, &

-G - G -

G^Z

lu -

sub - si- stit Vir - go,


-jg- g~ p^~®—gl p  j gH-

ad- dri - cens ma - ni- bus Fi - li - um

an - te lu - ci fe - rum ge

ni - tum:



-G - G - G~


quem ac - ci - pi - ens Si - me - on in ul - nas

'4eee£

G~C

G - G-&

=t=

as,

prae- di - ca - vit

1a

— 10

p6 - pu - lis, D6 - mi- num

e - um es - se vi - tae et

mun - di.

Ako se ta antifona ne poje, se mora recitirati. Du¬
hovnik jo začne in recitira do dvopičja ali pike. Orga¬
nist nadaljuje do drugega znamenja. Tako se menjujeta.

Ako še nista prišla do cerkvenih vrat, lahko anti-
fono ponovita.

Ko pa vstopita v cerkev ali se vračata proti ol¬
tarju (kadar je procesija v cerkvi), se zapoje ali recitira:

Ob-tu- le - runt pro e - o Do - mi - no

par tur - tu - rum, aut du-

— ii

m

—t—-—-

os pul -

h?_


B"

hs^si-

los

lum -

ba -

rum: Sic - ut seri - ptum

tri

sŽE

est

le -

ge

D6 -

mi - ni. V.  Postquam im-

§E

d=°

p—- p  i  -® — p — p — e—a — s — ® 5 — s&-

pl6 - ti - sunt di - es pur- ga - ti - 6- nis Ma -ri¬

ta — p-p— p

m

ae, se - cundum le -

J - s - s - p —|— S-

gem M6 - y - si,

i

Eiri®5

S - O - \ — G—

tu - le - runt Je-sum in Je-ru - sa - lem, ut

si - ste - rent e -

um Do -

nu-

- 12


li - o, et Spi - ri - tu - i

san - cto.*

Pred oltarjem se konča antifona. Nato se poda
organist na kor, duhovnik pa v žagrad se pripravljat
za sv. mašo.

IV. Obredi na pepelnico.

Blagoslavljanje pepela.

Duhovnik gre k oltarju, poljubi ga v sredini ter
pristopi h knjigi. Organist med tem zapoje:

Ex-au - di nos D6 - mi- ne, qu6 - ni-

am be - ni - gna est mi - se - ri - cčr-di- a

* Sieut seriptum est . . . se ponovi do : Postquam.

— 13 —

tu - a:  se - cun- dum mul-ti- tu - di - nem

re - spi- ce nos, Do - mi- ne.

Psalm. Sal - vum me fac,De - us: qu6-ni-

am intra- ve - runt a - quae us- que ad

a Pa - tri et Fx - li - o, et Spi- ri - tu - i


san- cto. Si - cut

e - rat in prin-ci - pi - o.

14 —



St

& T > O 1 S>-

et nune et sem - per, et in sae- cu - la

j=S£

-jg—o-


g—st

sae - cu -16 - mm. A - men.

Ponavlja se »Exaudi . . .« do psalma.

Če se ta antifona ne poje, naj jo duhovnik z
organistom recitira.

Sedaj zapoje duhovnik »Dominus vobiseum«,
»Oremus« in štiri molitve v »tonus ferialis«. Odgovorjase
navadno. Ko se začne pepeljenje, zapoje organist:

Immu- te - mur ha - bi - tu, in

o:  je- ju- ne - mus, et plo-re -

mus, an - te Do - mi - num: qui - a

— 15

mul - tum mi - se - ri- cors est di- mit-

us no - ster.

Druga antifona.

D.  Emendemus in melius, quae ignoranter pecca-
vimus: ne subito praeoccupati die mortis, quaeramus
spatium poenitentiae, et invenire non possimus.

0.  Attende Domine, et miserere: quia pecca-

vimus tibi.

D.  Adjuva n6s, Deus salutaris noster: et prčpter
honorem nominis tui, D črnine, libera nos.

O.  Attende . . . tibi.

D.  Glčria Patri et Filio, et Spiritui sancto.

0.  Attende Dčmine . . . tibi.

Po pepeljenju zapoje duhovnik »Dominus vobiscum«,
Oremus« in eno molitev. Odgovarja se navadno.

Pri sv. maši poje organist II. koralno mašo.

— 16  —

V. Na cvetno nedeljo.

1. Blagoslavljanje oljk.

Ko pride duhovnik k oltarju, začne organist takoj
peti sledečo antifono:

Ho- sa - na fi - li - o Da - vid: be - ne

di - ctus qui ve - nit in no - mi- ne

san- na in ex-cel-sis.

Ko organist konča, zapoje duhovnik obrnjen proti
oltarju »Dominus vobiscum« in eno molitev in »tono feri-
ali«. Organist primerno odgovarja. Duhovnik potem poje
»in tono epistolae« lekcijo, po kateri organist zapoje:

In mon - te O - li - ve - ti o-

— 17

at a me ca - lix i - ste.

ca - ro au tem in-fir - ma: fi - at

vo - lun - tas tu - a V.  Vi -

ra - te, ut non in-tre - tis in ten

2

— 18

ta - ti- 6 - nem.

Ponovi se: Spiritus quidem ... do : Vigilate.

Na to poje duhovnik evangelij, po evangeliju eno
molitev in predglasje »in tono feriali«. Organist odgo¬
varja. Glej »Rezponzorijipri sv. maši : K evangeliju in k
predglasju št. 2.« Po predglasju poje organist:

us Sa-ba- oth. Pie-ni sunt coe-li et ter-ra

glč - ri - a tu - a. Ho - san - na in ex-cel-

sis. Be - ne - dic - tus, qui ve - nit in n6 - mi -

ne D6 - mi - ni. Ho- san - na in ex-cel - sis.

Sedaj sledi po »Dominus vobiscum« pet molitev
»in tono fer.«, po katerih se odgovarja »Amen«. Ko du¬
hovnik pokropi in pokadi oljke, zapoje zopet »Dominus
vobiscum« ter moli šesto molitev, po kateri se razde¬
ljujejo oljke. Organist pa začne takoj peti:

— 19  —

Pii - e - ri He-brae - 6 - rum por - tan-tes

D6 - mi- no, cla-man - tes et di - cčn - tes :

Ho- san- na in ex - cel- sis.

Po razdeljenju oljk moli duhovnik še eno molitev
in organist odgovarja.

2. Procesija.

Po molitvi stopi duhovnik v sredino oltarja, se
obme proti ljudstvu ter zapoje: Procedamus in pace.
Organist odgovori: In nomine Christi. Amen. (Glej str.
8.) Začne se procesija. Med procesijo poje organist:

mis Re - demptč - ri 6b - vi - am: et vi-

2 *

— 20  -

ctč-ri tri - um-phan - ti di-gna dant ob-se

qui- a: Fi- li - um De- i o- re gen-tes praedi-

cant: et in lau-dem Chri - sti vo - ces to - nant

per nu - bi- la: Ho- san - na in

ex - cel- sis.

Če se ne poje, se naj recitira po navadi. Ako je

pot daljša, se poje ali recitira še tudi sledeča antifona:

Tur-ba mul - ta, quae conve-ne - rat ad di - em

fe-stum, cla - ma - bat D6 - mi - no : Be¬

rn n6 - mi¬

ne- di -

ctus, qui ve - nit


— 21  —

ne D6 - mi - ni: Ho - san-na in ex-cel - sis.

Procesija gre med tem na episteljski strani iz
cerkve. Ko se vrača, gre organist naprej v cerkev, se
postavi k velikim vratom ter jih zapre. Ko pride
procesija pred vrata, začne znotraj organist peti:

1. G16 - ri - a, laus, et ho- nor, ti - bi sit Rex

Chri - ste Re - demptor: cu - i pu- e - ri - le

de - cus prom-psit Ho- san - na pi - um* 2. I-

sra - el es tu Rex, Da - vi - dis et in - cly-

ta pro - les: nč-mi - ne qui in D6 - mi - ni

* Duhovnik ponovi: Gloria laus ....  tukaj in po vsakem
sledečem verzu.

— 22  —

i



Rex be - ne - di

cte ve - nis,* 3. Coe-tus in

ex - cel - sis te laudat coe - li - cus om

nis, et mor-ta - lis ho - mo, et cuncta ere-

a-ta si-muh* 4. Plebs Hebrae-a ti - bi cum pal-

mis ob-vi - a ve - nit: cum preče, vo- to,

hym-nis, ad - su- mus ec-ce ti - bi.* 5. Hi ti-

bi pas-su - ro sol - ve- bant mu- ni - a

mus ec-ce me - los* 6. Hi pla- cu - e - re ti - bi,

— 23  —

pla- ce - at de- v6 - ti - o no - stra: Rex bo-ne,

Rex cle-mens, cu - i bo- na cuncta pla - cent.

Dovolj je, če se pojejo samo prvi trije verzi. Če
se recitira, pa se mora recitirati vse.

Sedaj križar potrka s križem na vrata. Organist
jih odpre in procesija se vrne v cerkev. Nazaj grede
poje organist sledečo antifono :

Ingre- di - en - te D6 - mi-no in san-

ctam ci - vi - ta - tem, He-brae-



6 - rum pu - e - ri re - sur- re-

cti - 6 - nem vi - tae pro -

nun-ti-

— 24  —

an - tes, *Cum ra - mis pal-ma -

rum: Ho - san - na, cla- ma - bant,

in ex- cel - sis. Cum au-dis-

set p6 - pu - lus, quod Je - sus ve- ni - ret

Je - ro - so - ly-mam, ex - i - e - runt

6b - vi - am e - i.

Ponavlja se od: Cum ramis ... do: Cum audisset.

Do obhajilne mize organist antifono skonča, ali
pa jo stoje pred oltarjem izpoje. Če je pot daljša, se an-
tifona ponovi.

Opomba. Ako se procesija vrši v cerkvi, se mora
vse, kar se zunaj cerkve poje ali moli, v cerkvi na do-

- 25  —

stojnem prostoru peti ali moliti. Če bi ne bilo procesije,
bi se antifone in responzoriji morali vendar le moliti.

Po procesiji se začne sv. maša, med katero se
bere trpljenje Kristusovo (passio). Koralna maša I.

Za organista pri sv. maši ni nič posebnega. Če se
»passio« poje, on ne sme sodelovati. Če pa se tiho bere,
lahko on med tem poje kako pesem o trpljenju Je¬
zusovem.

VI. Veliki četrtek.

1. Sv. maša.

Ob določeni uri se začne sv. maša. Organist je
pri orgijah in poje »Introitus« in »Kyrie«. Ko pa zapoje
duhovnik »Gloria in excelsis Deo«, začne organist s pol¬
nimi orgijami orgljati in zapoje slovesno »Gloria«. Po
»Gloria« utihnejo orgije do »Gloria« na Veliko soboto.
Druge dele sv. maše poje lahko organist koralno. I.
koralna maša. Responzoriji pri sv. maši se pojč slovesno.
Vsi deli brez orgel se naj pojč bolj počasi, da zvrši
duhovnik še med petjem molitve in obrede.

2. Procesija z Najsvetejšim. Večernice.

Hitro po sv. maši se pripravi duhovnik za procesijo.

Po navadnih obredih vzame duhovnik najprej kelih
ali ciborij z dvema velikima (posvečenima) sv. hostijama
namreč eno za Veliki petek, drugo pa za božji grob
ter ga prenese v stranski oltar. — Drugi ciborij z maj¬
hnimi hostijami se prenese pozneje. — Ko se začne

2a

— 26 —

procesija, zapoje organist takoj himnus »Pange lingua«. Ta
himnus se poje, dokler duhovnik ne zapre tabernaklja. Če
je pot kratka, da ne more izpeti vseh vrst, naj izpusti
srednje in poje 1.3. 5. in 6.

Pange lingua.

1. Pan-ge, lingua, glo - ri - 6  - si, C6r - po - ris

2. No-bis da-tus, no - bis na - tus ex in-tac-

3. In su-pre-mae noc- te coe- nae re - cum- bens

4. Ver-bum ca-ro, pa-nem ve - rum, ver - bo car-

5. Tan-tum ergo Sa-cra-men- tum ve - ne - re-

6. Ge - ni - t6-ri Ge-ni - t6 - que laus et ju-

1. my- ste - ri - um Sangui - nisque pre - ti-

1. 6 - si, quem in mundi pre - ti um fruc-

2. sa - tus, spar-so ver-bi s<š- mi - ne, su-

3. ple- ne, ci - bis in le- ga - li - bus, ci-

4. me- rum: et si sen-sus dč- fi - cit ad

5. men-tum no - vo ce - dat ri- tu - i: prae-

6. quoque sit et be- ne - dieti - o: pro-

— 27

1. fu - dit gen- ti - um.

2. clau - sit <5r - di - ne.

3. su - is ma - ni - bus.

4. ti- des suf- fi - cit.

5. um de - fec- tu - i.

6. sit lau- da - ti - o. A - men.

Po himnu se recitirajo večernice.

3. Razkrivanje oltarjev.

Po večernicah se razkrijejo vsi oltarji. Ko začne
duhovnik razkrivati oltar, recitira organist antifono
»Diviserunt . . .« do zvezdice in na to stoje in menjaje
se z duhovnikom psalm 21. brez »Gloria Patri«. Če se raz¬
kriva več oltarjev, tedaj se ta psalm recitira tako, da
se konča, ko so razkriti vsi oltarji. Po psalmu pa se
ponovi cela antifona. Po kratki molitvi pred oltarjem
se vrnejo vsi v žagrad.

— 28

Antifona: Diviserunt šibi* vestimenta mea et
super vestem meam miserunt sortem.

Psalm 21 .

1. Deus, Deus meus re-

spice in me: quare me

dereliquisti? * longe asalute
mea verba delictorum me-
6 rum.

2. Deus meus clamabo per
diem, et non exaudies: * et
nocte, et non ad insipientiam
mihi.

3. Tu autem in sancto ha-
bitas * laus Israel.

4. In te speraverunt patres
nostri: * speraverunt, et libe-
rasti eos.

b. Ad te clamaverunt, et
salvi facti sunt: * in te spe¬
raverunt et non sunt confusi.

6. Ego autem sum vermis,
et non homo : * opprobrium
hominum, et abjectio plebis.

7. Omnes videntes me,
deriserunt me : * locuti sunt
labiis, et moverunt caput.

8. Speravit in Dbmino, e-
ripiat eum: * salvum faciat
eum, quoniam vult eum.

9. Qu6niam tu es, qui
extraxisti me de ventre: *
spes mea ab ubčribus matris

meae; in te projectus sum
ex utero.

10. De ventre matris meae
Deus meus es tu, * ne dis-
cesseris a me.

11. Qu6niam tribulatio pro-
xima est: * quoniam non
est, qui adjuvet.

12. Circumdederunt me
vituli multi: * tauri pingues
obsederunt me.

13. Aperuerunt super me
os suum, * sicut leo rapiens
et rugiens.

14. Sicut aqua effusus
sum: * et dispersa sunt om-
nia ossa mea.

15. Factum est cor meum
tamquam cera liquescens *
in medio ventris mei.

16. Aruit tamquam testa
virtus mea, et lingua mea
adhaesit faucibus meis: * et
in pulverem mortis, dedu-
xisti me.

17. Qu6niam circumde¬
derunt me canes multi: * con-
cilium malignantium obsodit
me.

— 29

18. Foderunt manus meas
et pedes meos: * dinume-
raverunt omnia ossa mea.

19. Ipsi vero considera-
verunt et inspexerunt me : *
diviserunt šibi vestimenta
mea, et super vestem meam
miserunt sortem.

20. Tu autem Domine, ne
elongaveris auxilium tuum
a me: * ad defensidnem
meam cdnspice.

21. Erue a framea Deus
animam meam: et de manu
canis linicam meam.

22. Salva me ex ore led-
nis: * et a cdrnibus uni-
cdrnium humilitatem meam.

23. Narrabo nomen tuum
fratribus meis: * in medio
ecclesiae laudabo te.

24. Qui timetis Ddminum,
laudate eum: * universum
semen Jacob glorificate eum.

25. Timeat eum omne se¬
men Israel: * qu6niam non
sprevit, neque despexit de-
precatidnem pauperis:

26. Nec avertit f aciem suam
a me: * et eum clamarem
ad eum, exaudivit me.

27. Apud te laus mea in
ecclesia magna : * vota mea
reddam in conspectu timen-
tium eum.

28. Edent pauperes, et
saturabuntur: et laudabunt
D dminum, qui requirunt eum:
* vivent corda ečrum in
saeculum saeculi.

29. Reminiscentur et con-
vertentur ad Dominum *
universi fines terrae.

30. Et adorabunt in con¬
spectu eius * universae fa-
miliae gentium.

31. Qu6niam Domini est
regnum: * et ipse domina-
bitur gentium.

32. Manducaverunt et ad-
oraverunt omnes pingues
terrae: * in conspčctu eius
cadent omnes, qui descen-
dunt in terram.

33. Et anima mea illi vi-
vet: * et semen meum ser¬
viet ipsi.

34. Annuntiabitur Domino
generatio ventiira: * et an-
nuntiabunt coeli justitiam
eius pčpulo, qui nascetur,
quem fecit Ddminus.

Ponovi se cela antifona: »Diviserunt šibi.«

30  —

VIL Veliki petek.

1. Obredi od začetka do pasije.

Ob določeni uri se začnejo obredi. Organist pri¬
čakuje duhovnika pred oltarjem, kjer je tudi zanj pri¬
pravljen misale. Duhovnik in ministranti se vržejo pred
oltarjem na obraz ter molijo nekaj časa.

Potem se vzdignejo. Duhovnik stopi k oltarju,
ga v sredini poljubi ter gre na episteljsko stran in bere
prerokbe »voce mediocri«, koncema brez »Deo gratias«.
Po prerokbi zapoje ali recitira organist traktus:

Do - mi- ne, au - dl - vi au- di-

tum tu - um, et ti - mu - i: con-

si- de- ra - vi 6  -  pe- ra

tu - a et ex- pa - vi.

Sledeče pa recitira:

In medio duorum animalium innotesceris: dum
appropinquaverint anni, cognosceris : dum advenerit tem-
pus, ostenderis.

In eo, dum conturbata fuerit anima mea: in ira
misericčrdiae memor eris.

Deus a Libano veniet, et sanctus de monte um-
br6so et condenso.

Operuit coelos majestas eius: et laudis ejus plena
est terra.

Po traktu zapoje duhovnik »Oremus«, »Flectamus
genua«. Organist odgovori: »Levate«. (Glej str. 8.) Po
molitvi odgovori organist »Amen«, duhovnik pa bere
drugo prerokbo, po kateri poje organist drugi traktus:

h6 - mi - ne ma - lo: a

ra me.

Qui cogitaverunt malitias in corde: tota die con-
stituebant prčelia.

Acuerunt linguas suas sicut serpentis: venenum
aspidum sub labiis edrum.

Custbdi me, Dbmine, de manu peccatbris: et ab
hominibus iniquis libera me.

32  —

Qui cogitaverunt supplantare gressus meos: abs-
condčrunt superbi laqueum mihi.

Et funes extenderunt in laqueum pedibus meis:
juxta iter scandalum posuerunt mihi.

Dixi Dčmino: Deus meus es tu: exaudi Ddmine
vocem orationis meae.

Dčmine, Ddmine virtus salutis meae: obumbra
caput meum in die belli.

Ne tradas me a desiderio meo peccatori: cogita¬
verunt adversus me: ne derelinquas me, ne umquam
exaltentur.

Caput circuitus ebrum: labor labidrum ipsdrum
operiet eos.

Verumtamen justi confitebuntur ndmini tuo: et
habitabunt recti cum vultu tuo.

2. Trpljenje Kristusovo.

Če se poje trpljenje (passio) Kristusovo, ne sme
organist sodelovati. Če pa se tiho bere, lahko organist
med tem poje kako pesem o trpljenju Kristusovem.

3. Monitiones.

»Monitiones« se imenuje več molitev, ki jih poje
duhovnik hitro po pasiji »in tono praefationis«. Po »Flec-
tamus genua« odgovarja organist »Levate« kakor zgo¬
raj pri prerokbah; po molitvah, ki jih poje vmes
duhovnik »in tono feriali«, pa odgovarja »Amen« na enem
glasu. Po molitvi za Jude izostane »Oremus«, »Flectamus
genua« in »Levate«, ker so Judje pred Jezusom poklekali
in ga s tem zasramovali.

Opomba: V novih misalih se nahajajo te »Moni¬
tiones« s sekiricami na koncu misala pred kazalom. Za
škofa in cesarja imajo nekatere škofije posebne molitve.

— 33  —

4. Češčenje sv. križa.

Pred oltarjem začne duhovnik odkrivati križ, ki
je še od tihe nedelje zakrit. Najprej odkrije križ zgoraj
in zapoje obrnjen proti ljudstvu:

D  Ec-ce lig- nuni Cru - cis, in quo

sa - lus mun - di pe - pen

dit. O.  Ve - ni - te, ad - o-

Potem gre duhovnik više, odkrije desno roko Križa¬
nega in zapoje z višjim glasom pa enako kakor zgoraj
»Ecce . . .« Tretjič gre duhovnik v sredino oltarja, odkrije
križ popolnoma in zapoje še z višjim glasom: »Ecce . . .«
Organist primerno vsakokrat kleče nadaljuje in odgovarja.
Potem nese duhovnik križ na pripravljen kraj ter počasti
sv. križ. Ko odmoli, gre k oltarju in moli tam impro-
perije, ki se začenjajo s »Popule meus . . .« Organist
pa začne hitro pri začetku češčenja sv. križa peti im-
properije. Ker pa ni potrebno, da vse poje in ker v navad¬
nih farnih cerkvah hitro mine češčenje lahko poje ali
recitira sledeče:

3

— 34  —

Cru - cem tu - am a- do- ra- mus Do - mi - ne :

et sanc - tam re- sur- rec- ti - 6- nem tu - am lau-

e- nim propter li - gnum ve - nit gau - di

um in u- ni- ver - so mundo. Psalm. De

us mi- se- re - a - tur no-stri et be- ne- di-


cat n6 - bis: il- lu - mi- net vul- tum su- um

su-per nos, et mi- se - re - a - tur no-stri.
Ponovi se: »Crucem . . .« do psalma.

— 35 —

Potem se poje »Crux fidelis« s himnom: »Pange
lingua — lauream«. Po 1., 3. in 5. verzu se ponovi:
»Crux fidelis . . .« do: »Dulce«, po 2., 4. in 10. pa
»Dulce lignum . . .« do konca,

Crux fi- de - lis in - ter o- mnes ar-

bor u- na n6- bi - lis: nul - la sil - va

ta - lem pro - fert, fron - de, flo - re, ger-

mi - ne. Dul - ce li - gnum, dul- ce cla-

vos, dul - ce pon - dus su - sti - net.

Pange lingua.

1. Pan-ge lingua glo- ri - 6 - si Lau - re - am

2. De pa- ren-tis pro-to- pla - sti Frau - de Fac-

3. Hoc o- pus nostrae sa- lu - tis Or - do de-

4. Quan-do ve - nit ergo sa - eri Pie - ni tu-

5. Va - git In- fans in-ter ar - cta C6n- di tus

10. Sem-pi- ter-na sit be - a - tae Tri - ni - ta-

3 *

— 36 —

37 —

1. la - tus vi - ce - rit.

2. li-gni ut sol - ve - ret.

3. un- de lae - se - rat.

4. mic - tus prč - di - it.

5. cin - git fa- sci - a.

10. u - ni - ver- si- tas. A - men.

5. Sv. maša.

Duhovnik gre v procesiji po kelih, v katerem sta
hranjeni dve veliki hostiji. Ko po navadnem pokajenju
duhovnik vzame kelih, začne organist še kleče himnus
»Vexila regis prodeunt.« Potem se vsi vzdignejo in med
procesijo do altarja nadaljujejo vsi ali pa organist sam:

1. pr6 -

2. san-

3. gno

4. tan -

5. tar -

6. eri -

7. prae-

s ^
tu- lit.


gui- ne.
De - us.
ge - re.
ta - ri.

mi - na.
mi -

A -

um.

men.

— 39  —

Med obredi, ki so v misalu natanko predpisani
služi duhovnik sedaj tako imenovano »Missa praesancti-
ficatorum«. Organist ostane pred oltarjem in ko duhov¬
nik izpoje »Pater noster« mu odgovori »in tono feriali«:
»Sed libera nos a malo«. Nato zapoje duhovnik »in tono
feriali« molitev »Libera nos . . .« po kateri odgovori
organist »Amen« navadno. Duhovnik konča sv. mašo.

6. Procesija k božjemu grobu.

Hitro pomaši pripravi duhovnik monštranco za božji
grob, dene vanjo Najsvetejše in jo ovije z belim paj¬
čolanom. Po navadnem pokajenju se poda procesija k
božjemu grobu, kjer se izpostavi Najsvetejše in ostane
izpostavljeno v petek in soboto od jutra do večera. Med
procesijo k božjemu grobu poje organist responzorij

Re - ces - sit pa- štor no -

ster, fons a - quae vi -

vae,

ad cu -

JUS

trans - i - tum

-G

w =t=s=-

g  j


sol obscu - ra -

tus est:

* Primeri „Collectio Rituum" za  lav. škofijo str. 390.

— 40  -

pri- mum h6 - mi - nem :

h6 - di - e por - tas

mor - tis et se - ras pa - ri-

ter Sal - va - tor no - ster

dis - ru - pit. De -

stru - xit qui - dem clau- stra in-

fžr - ni, et sub - ver - tit po-

— 41

i


* • r. '>

ten

ti - as

di - a

-g) —

bo - li.

Ponavlja se od: »Nam . . .« do: »Destruxit«.

Ko se je Najsvetejše izpostavilo, zapoje organist
drugi responzorij :

- 1 }

%  * ^

- 5 ? -O-


T6- ne- brae fa - ctae sunt,

ci - fi - xis- sent Je - sum Ju - dae -

nam excla -

m a- vit

Je

*J  ^ : 1  •  1  *“ ■ 1  ■ "

ce ma -

gna:

3a

42

0 - 0 . —® -


oZ' Z o

s • 5 i


De - us me - us, ut

quid me de -

re - li - qui

=F=

sti? * Et in-cli- na-

»t  ©


-&9-P-P-+&

to ca -

- Q -1  ■

pi - te e- mi -


-G


sit spi -

ri- tum. Excla -

li



mans Je - sus vo- ce ma - gna, a -

■©■- --ES—®— s —^ —©S— © ■■ . st —

=gf f- r—


Pa -

i


ter, in ma-nus tu - as com-

‘ "e

mmm


men - do spi

tum

o  „ o - P - o -

seee

I

me - um.

Ponavlja se od: »Et inclinato . . .« do: »Excla-

mans

— 43 —

Kadar se konča responzorij, duhovnik kleče zapoje ;

D.  Christus factus est pro nobis

oboediens usque ad mor-tem.
0.  Mortem autem cru -cis.

Brez »Oremus« poje potem duhovnik oracijo »in
tono feriali« in konča po tihem. Tudi organist odgovori
po tihem: »Amen«.

Sedaj se recitirajo Večernice in se zopet razkrijejo
oltarji. Glej zgoraj na Veliki četrtek str. 27.

Opomba. V nekaterih krajih imajo tudi procesijo
s partikulo sv. križa, če ima cerkev tako svetinjo. Po
predpisanem pokajenju gre procesija iz cerkve ter se
moli sv. rožnivenec brez »Čast bodi«. Nazaj grede or¬
ganist poje »Vexila regis . . .« glej str. 37. Pred oltar¬
jem zapoje:

D.  Eripe me, Domine, ab

homine ma- lo.

0.  A viro iniquo e - ri- pe me.

Duhovnik nato zapoje oracijo in jo sklene po ti¬
hem. Organist odgovori po tihem : »Amen«.

VIII. Velika sobota.

1. Blagoslavljanje ognja.

Pri blagoslavljanju ognja duhovnik moli (in ne
poje) molitve. Organist mu brez petja odgovarja: »Et cum

— 44 —

špiritu tuo« in »Amen«. Po blagoslavljanju se vrnejo vsi
nazaj v cerkev. Ko pridejo noter, nažge duhovnik takoj
eno svečo na trirožku ter zapoje bolj globoko in organist
v istem glasu odgovarja:

D.  Lu-men Christi. 0.  De - o gra - ti- as.

V sredi cerkve nažge duhovnik drugo svečo in
pred oltarjem tretjo. Vsikdar pa zapoje z nekoliko višjim
glasom »Lumen Christi« in organist mu primerno odpeva.
Sedaj se poje »Exsultet«, s katerim se blagoslovi veliko¬
nočna sveča. Organist ostane med tem pri oltarju in od¬
poje na koncu tega
responzorija :

A - men.

2. Prerokbe.

Po »Exsultet« se bere 12 prerokb. Na koncu se
pri teh ne odgovarja »Deo gratias«. Pač pa organist odpeva
»Levate« na »Flectamus genua« (Glej str. 8.) in na koncu
oracij »Amen«. Po 4., 8. in 11. prerokbi se poje traktus,
po 12. pa gredo vsi takoj h krstnemu kamenu, kjer se
blagoslovi ta dan krstna voda.

Traktus po 4. prerokbi:

nim ho-

- 45 -

no - ri - fi - ca - tus est: e - quum et a-

in ma - re: ad-ju - tor

et pro- te - ctor fa - ctus est mi - hi in

sa - lu - tem.

Hic Deus meus et honorificabo eum: Deus pa-
tris mei et exaltabo eum.

Dbminus cbnterens bella: Ddminus nomen, est illi.

Traktus po 8 prerokbi:

Vi - ne - a fac - ta est

di - lec - to in cor - nu, in lo

— 46 —

co u - be - ri.

Et maceriam circumdedit, et circumfddit: et
plantavit vineam Sorec, et aedificavit turrim in medio eius.

Et tdrcular fodit in ea: vinea enim Ddmini Sabaoth,
domus Israel est.

Traktus po n. prerokbi:

me - o. Exspec-te - tur sic-

ut plu-vi - a e - 16 - qui - um me -

um: et des - cen-dant sic-ut ros

— 47

ver - ba me - a.

Sicut imber super gramen et sicut nix super foe-
num: quia nomen Dčmini invocabo.

Date magnitudinem Deo nostro: Deus, vera opera
eius, et omnes viae eius judicia.

Deus fidelis, in quo non est iniquitas: justus, et
sanctus Dčminus.

Sedaj se moli oracija, potem pa še 12. prerokba
z eno oracijo in sicer brez »Flectamus genua« in »Levate«.

3. Blagoslavljanje krstne vode.

Duhovnik, organist in strežniki gredo takoj po
slednji (12.) molitvi v procesiji h krstnemu kamenu. Med
potom poje organist sledeči traktus:

a ad te De - us.

Si - ti -

vit a- m- ma

me

a

De - i ?

Fuerunt mihi lacrimae meae panes die ac nocte,
dum dicitur mihi per singulos dies: Ubi est Deus tuus?

Nekoliko pred krstnim kamenom postojijo vsi in
duhovnik moli eno molitev. Organist mu primerno od¬
govarja : »Et cum špiritu tuo« in »Amen«.

Pri krstnem kamenu zopet moli duhovnik eno mo¬
litev in organist primerno odgovarja. Konec molitve t.
j. »per omnia saecula saeculorum« pa povzdigne
duhovnik v glas predglasja »in tono feriali«. Organist
mu istotako odgovarja. To predglasje se sklene recitando
s »Per Dominum nostrum . . .«, Organist mu odgovori
»Amen« in ravno tako pri treh sledečih kratkih molitvicah,
katere duhovnik moli med vlivanjem sv. olj v krstno vodo.

49

4. Litanije.

Po blagoslavljanju vode se vsi vrnejo k oltarju.
Že pri kamenu začne organist peti litanije, in sicer tako,
da sam izpoje celi verz, duhovnik in strežniki pa zopet
celega ponovijo.

Pri oltarju se vržejo duhovnik in strežniki na
obraz in odpevajo litanije do »Peccatores«. Potem pa
vstanejo, pripognejo koleno in se vrnejo v žagrad. Or¬
ganist pa dalje poje litanije sam, če nikogar ni, da bi
mu pomagal ali odgovarjal —■ seveda vsak verz le
enkrat — in sicer tako, da ravno do začetka sv. maše
pride do »Kyrie«. Če pa mora na kor, pa zgoraj zapoje
»Kyrie« iz I. koralne maše brez spremljevanja z orglami.
Ravno tako se vrši blagoslavljanje krstne vode na bin-
ko.štno soboto. Tudi litanije se tako pojo.

Ky- ri- e e- le - i- son. Chri-ste e - le-

i- son. Ky- ri - e

e - le- i- son. Chri-ste


au- di nos. Chri- ste ex-au- di nos.

Pater de coelis De- us, mi- se- re- re no- bis.
Fili Redemptor

mundi De- us, mi- se- re- re no- bis.

Spiritus sancte De- us, mi- se- re- re no- bis.

Sancta Trinitas, unus De- us, mi- se- re- re no- bis.

4

- 50  -

Sancta Ma- ri - a, o- ra pio no-bis.

(ora- te pro no - bis.)

(intercedi- te pro no - bis.)

Sancta Dei genitrix, ora.

Sancta Virgo virginum, ora.
Sancte Michael, ora.

Sancte Gbbriel, ora.

Sancte Raphael, ora.

Omnes sancti Angeli et Ar-

changeli, orate pro nobis.
Omnes sancti beatčrum spi-
rituum brdines, orate.
Sancte Joannes Baptista, ora.
Sancte Joseph, ora.

Omnes sancti Patriarchae
et Prophetae, orate.

Sancte Petre, ora.

Sancte Paule, ora.

Sancte Andrea, ora.

Sancte joannes, ora.

Omnes sancti Apdstoli et
Evangelistae, orate.

Omnes sancti discipuli Do¬
mini, orate.

Sancte Stephane, ora.

Sancte Laurenti, ora.

Sancte Vincenti, ora.

Omnes sancti Martyres^

orate.

Sancte Silvester, ora.

Sancte Gregori, ora.

Sancte Augustine, ora.
Omnes sancti Pontifices et
Confessores, orate.

Omnes sancti Doctores,

orate.

Sancte Antoni, ora.

Sancte Benedicte, ora.
Sancte Dominice, ora.
Sancte Francisce, ora.
Omnes sancti Sacerdotes et
Levitae, orate.

Omnes sancti Monachi et
Eremitae, orate.

Sancta Maria Magdalena,
ora.

Sancta Agnes, ora.

Sancta Caecilia, ora.

Sancta Agatha, ora.

Sancta Anastasia, ora.
Omnes sanctae Virgines et
Viduae, orate.

Omnes sancti et sanctae Dei,
intercedite pro nobis.

— 51

Pro- pi - ti - us e-sto, par-ce no- bis Db-mi- ne.
Pro- pi - ti - us e-sto, ex- au-di nos D6-mi- ne.

Ab Omni ma- lo, li- be- ra nos D6-mi- ne.

Ab omni peccato,

A morte perpetua,

Per mysterium sanctae incarnatičnis tuae,
Per adventum tuum,

Per nativitdtem tuam,

Per baptismum, et sanctum jejunium tuum,
Per crucem, et passidnetn tuam,

Per mortem et sepulturam tuam,

Per sanctam resurrectionem tuam,

Per admirabilem ascensionem tuam,

Per adventum Spfritus sancti Paracliti,

In diejudicii,

libera.

libera.

libera.

libera.

libera.

libera.

libera.

libera.

libera.

libera.

libera.

libera.

Pec-ca- t<5- res, te ro-ga- mus au- di nos.

Ut no- bis parcas, te ro- ga- mus au- di nos.

Ut Ecclesiam tuam sanctam regere, et conservare

digneris, te rogamus.
Ut domnum Apostolicum, et omnes Ecclesiasticos brdines
in sancta religione conservare digneris, te rogamus.
Ut inimicos sanctae Ecclesiae humiliare digneris,

te rogamus.

Ut regibus et principibus Christianis pacem et veram

concbrdiam donare digneris, te rogamus.
Ut nosmetipsos in tuo sancto servitio confortare, et con¬
servare digneris, te rogamus.

4*

— 52  —

Ut omnibus benefactoribus nostris sempiterna bona

retribuas, te rogamus.
Ut fructus terrae dare et conservare digneris, te rogamus.
Ut omnibus fidelibus defunctis requiem aeternam

donare digneris, te rogamus.
Ut nos exaudire digneris, te rogamus.

Agnus De - i, qui tol - lis pec-ca- ta mun-

Agnus De - i, qui tol-lis pec-ca- ta mun-

Agnus De - i, qui tol-lis pec-ca- ta mun-

i:


di, par-ce no - bis Do-mi- ne.
di, ex-au- di nos D6-mi- ne.
di, mi- se - re - re no- bis.

Chri- ste au- di nos. Cliri- ste ex- au- di nos.
Kyrie iz I. koralne maše.

5. Sv. maša.

Duhovnik moli pristopne molitve in »Kyrie« na¬
vadno. »Introitus« izostane Med tem poje organist
»Kyrie« iz I. koralne maše. Ko pa zapoje duhovnik slo¬
vesni »Gloria«, začne organist orglati v mogočnih spre¬
meniti in poje s spremljevanjem orgel: »Gloria«. Duhovnik
nadaljuje sv. mašo kakor navadno. Po epistoli pa zapoje
trikrat, vsakokrat za en glas više: »Alleluja«, organist
pa isto ravno tako vsakokrat ponovi:

53  —

Al- le - lu - ja.

Na to organist poje ali slovesno na enem glasu

recitira s spremljevanjem orgel sledeče:

t.

Con- ti - te- mi - ni Do - mi- no,

qu6 - ni- am bo - nus: qu6 - ni- am

in sae - cu- lum mi - se - ri - c6r - di-

a e - jus.

Potem pa takoj (pri recitiranju pa za en glas više):



Lau-da -

te D6 -

mi- num o-

mnes gen - tes: et col- lau-

da

te

e

um

— 54 —

o - mnes p6 - pu- li.

Qu6niam confirmata est super nos misericordia

eius. Et veritas Domini manet in aeternum.

Sedaj se poje evangelij po navadi. Čredo, Offer-
torium, Agnus Dei, Communio in molitve po obhajilu
izostanejo. Pri darovanju lahko organist poje primerno
pesem kot vlogo.

Ko si po obhajilu duhovnik umije prste in povžije
vino in vodo, začne organist večernice peti takole: naj¬
prej celo antifono »Alleluja« potem psalm »Laudate«
menjaje se z duhovnikom.

Al-le-lu- ja al- le- lu - ja, al- le- Iu- . ja,

Psalm 116. Ton. VI.

1. Lau-da- te Dominum om- nes gen-tes,

2. Quoniam confirmata est super

nos | misericčrdi- a e - jus,

3. Gloria Patri et Fi- lio,

4. Sicut erat in principio | et nune et semper,

1. laudate eum

2. et veritas Dčmini manet

3. et Spiri-

4. et in saecula saecu

om-nes popu-li.
in ae- ter-num.
tu- i saneto.
16- rum, A-men.


i

— 55 —

Po psalmu organist ponovi zopet celo antifono.
Takoj po tej pa začne sledečo in jo izpoje tudi pred in
po psalmu celo:

l


-ši

-G-r^G  G  G - G -r


Vč - spe- re au - tem Sab - ba- ti, quae

lu- ces-cit in pri-ma Sab-ba-thi: ve-nit Ma¬

ri - a Mag-da- le - ne, et al - te- ra Ma¬

ri - a, vi - de - re se - pul-chrum, al-

le - lu - ja.

Cantus Magnificat. Ton. VIII.

1. Mag- ni- ti - cat * a-nima me-a Dčmi-num.

— 56 —


£

2. Et ex-sultavit spiritus me- us

3. Qui- a resp6xit | humilitatem ancillae su- ae:

4. Qui- a fecit mihi magna, qui potens est

5. Et mi- seric6rdia eius j a progenie in pro-geni-es

6. Fe- cit potentiam :  in brachio su- o :

7. De- p6- suit ! potentes de se- de,

8. E- su- rientes implevit bo- nis:

9. Sus- ce- pit Israel puerum su- um,

10. Si- cutlocutus est j ad patres no-stros,

11. G16- ri- a Patri et Fili- o,

12. Si- cut erat in principio ] et nune et semper,


ta - ri me-

2. in Deo salu-

3. ecce enim ex hoc ! beatam me

dicent j omnes gene-ra - ti

4. et sanctum

5. timen-

6. dispersit superbos | mente

7. et exal-

8. et divites dirni-

9. recordatus | misericor-

10. Abraham [ et semini e-

11. et Spiri-

12. et in saecula saecu-

Po »Magnificat«, ki ga poje menjaje se z du¬
hovnikom, ponovi organist zopet celi predpevek »Ve-
spere«. Potem gre duhovnik v sredino oltarja, zapoje
»Dominus vobiseum« in eno molitev. Organist odgovarja
ponavadi. Kakor se poje »Ite missaest, alleluja, alleluja« in

no- men e- jus.
ti - bus e- um.
cor- dis su- i.
ta- vit humi-les.
sit in- a- nes.
di- ae su- ae.
jus insaecu-la.
tu- i san-eto.
16- rum. A-men.

— 57 —

»Deo gratias, alleluja, alleluja« glej: Responzoriji pri
sv. maši.

6. Vstajenje. 1

Ob določeni uri gredo duhovnik, organist in
strežniki k božjemu grobu. Z navadnimi obredi se sname
in incenzira Najsvetejše. Duhovnik vzame nato monštran-
co, se obrne proti ljudstvu in zapoje »Alleluja« ravno
tako kakor pri sv. maši po epistoli str. 54. Organist mu
primerno odgovarja. Nato zapoje duhovnik začetne bese¬
de kakšne velikonočne pesmi v slovenskem jeziku n. pr.

Zve- li- čar gre iz gro- ba. . .

ali drugače.

Organist in pevci pa pesem nadaljujejo tudi med
procesijo, ki se sedaj vrši z Najsvetejšim in s po¬
dobo Zveličarjevo.

Procesija gre navadno okoli cerkve. Ljudstvo
moli in poje velikonočne pesmi. Procesija se konča pred
velikim oltarjem na sledeči način: Duhovnik postavi
monštranco na oltar, incenzira Najsvetejše in zapoje
stoje »Te Deum« ter nadaljuje po tihem ali sam ali
pa menjaje se s strežniki, če so vešči. Organist pa poje
s pevci ali latinski »Te Deum« in sicer nadaljuje takoj
z besedami »Te Dominum confitemur« ali pa slovensko
»Zahvalno pesem«.

Tonus festivus.

4a

1  Glej: Collectio Rituum Dioec. Lav. str. 394.

58 —

im

g


(2-|S-®-

-0-0-0-


1

p

num con- fi- te- mur 2. Te ae- ter-num Pa-

-rt?-

4 - < 2 -

:p-ji

trem o-mnis ter- ra ve - ne- ra- tur. 3. Ti-

bi o-mnes An- ge- li, ti- bi coe- li, et

u- ni- ver- sae po - te- sta- tes: 4. Ti - bi Che-

=4


3E

■o — o — a — s) a  2

4=

ru- bim et Se- ra-phim in- ces - sa- bi - li vo-

%



S


US

ce pro-cla- mant: 5. San-

ctus,

I

De- us Sa- ba- oth 8. Pie - ni sunt coe- li et

i

©


*•


ter- ra ma - je- sta- tis glo - ri- ae tu-

&  —

ae. 9. Te glo- ri - 6- sus A- po-sto - 16- rum

cho- ras. 10. Te Prophe-ta- ram lau-da- bi-

lis nu-me- rus. 11. Te Mar-ty-rum can-di- da-

tus lau- dat ex- er-ci - tus. 12. Te per or-bem

ter- ra- ram sancta con- fi - te - tur Ec-cle-

si- a, 13. Pa- trem im-mensae ma- je¬

sta- tis, 14. Ve- ne- ran-dum tu- um ve - rum

-g— J j  ^

et u- ni - cum Fi-li - um. 15. San - ctum quo-

que Pa- ra - cli - tum Spi - ri- tum 16. Tu rex

60  —

gl6 - ri- ae, Christe. 17. Tu Pa - tris sempi-

ter- nus es Fi- li- us. 18. Tu ad li- be- ran-

dum susce-ptu- rus h6 - mi- nem, non lior- ru- i-

sti Vir- gi - nis u- ter- um. 19. Tu de- vic- to

mor- tis a- cu- le- o, a- pe - ru- i- sti

ere- den - ti- bus re- gna coe-16 - rum. 20. Tu

ad dex-te- ram De- i se - des, in g!6- ri

a Pa - tris. 21. Ju - dex ere- de- ris es-

se ven- tu - rus. 22, Te er - go quae-su-mus,

— 61  —

tu - is fa- mu- lis sub-ve- ni, quos pre - ti- 6-

so san-gui-ne red- e - mi- sti. 23. Ae- ter¬

na fac cum sanctis tu-is in glo-ri- a nu-me-

n —s —©■

ri. 24. Sal-vum fac populum tu-um Do-mi-

ne, et be - ne- dic hae- re- di- ta- ti

tu - ae. 25. Et re- ge e- os, et

ex- t61- le il- los us-que in ae- ter-num.

— 62  —

ci- mus te. 27. Et lau- da- mus no-men tu-um

in sae-cu- lum, .et in sae- cu- lum sae-cu-

li. 28. Di-gna - re, D6-mi- ne di- e i- sto

si- ne pec-ca- to nos cu-sto- di- re. 29. Mi¬

še - re- re no-stri, D6-mi- ne, mi- se - re- re

no- stri. 30. Fi- at rni-se- ri-cordi- a tu - a, Do-rni-

ne, su- per nos, quemad- mo- dum spe-ra- vi-

mus jn te. 31. In te, Do-mi- ne, spe-

— 63 —


ra - vi: non con - fun-dar in ae-

ter - num.

Po zahvalni pesmi se poje:

D.  Benedicamus Patrem et Filium cum

sancto Špiritu, alle-lii-ja.

0.  Laudemus et superexaltemus | eum in

saecula, alle-lu-ja.

D.  Surrexit Dominus de sepiilchro, alle-lu-ja.

0.  Qui pro n6bis pependit in ligno, alle-lu-ja.

D.  Panem de coelo praestitisti eis, alle-lu-ja.

O.  Omne delectamentum in se habentem, alle-lu-ja.

D.  Dbmine exaudi orationem me- am.

O.  Et c.lamor meus ad te ve-niat.

D.  Dominus vobiscum.

O.  Et cum špiritu tuo.

Slede 3 oracije. »Benedicamus« in »Deo gratias«,
glej vzadi: »Responzoriji pri sv. maši«. Končno duhov¬
nik zopet incenzira, da blagoslov z Najsvetejšim, ga
zopet incenzira in potem dene v tabernakelj. S tem se
končajo veseli, krasni in duhoviti obredi Velikega tedna.

64 —

IX. Procesija na Markovo in križevega
tedna . 1

Prišedši pred oltar zapoje organist stoje anti-
fono »Exsurge . . .« glej str. 6. Duhovnik lahko po¬
maga peti. Po antifoni pekleknejo vsi in poj6 litanije
vseh svetnikov, organist začne, drugi pa ponovijo vsako¬
krat celi verz. Ko začne organist peti »Sancta Maria,
ora pro nobis« vstanejo vsi in začne se procesija. Lita¬
nije se med procesijo nadaljujejo do konca. Če je pot
daljša, se po »Kyrie eleison« začnejo litanije od spredaj:
»Pater de coelis Deus . . .«, ali pa se pojo spokorni psalmi.
Himni in vesele pesmi se ne smejo peti, ker so ti dnevi
dnevi pokore. V cerkvi, v katero je procesija namenjena,
se moli očenaš, psalm 69., potem verzi, responzoriji in
molitve. Če gre procesija zopet nazaj, se ravna zopet
enako, kakor poprej.

Litanije vseh svetnikov.

au- di nos Cliri - ste ex-au- di nos.

1  Glej: Coli. Rit. Dioec. Lav. str. 305.

65  —

Pater de coelis De- us, mi - se - re - re no- bis. 1
Fili Redemptor

mundi De - us, mi - se - re - re no - bis.

Spiritus sancte De - us, mi - se - re - re no - bis.

Sancta Trinitas, unus De - us, mi - se - re - re no - bis.

Sancta Ma - ri - a,

Sancta Dei genitrix, ora.

Sancta virgo virginum, ora.

Sancte Michael ora.

Sancte Gabriel ora.

Sancte Rbphael ora.

Omnes sancti Angeli et Ar-
changeli, orate pro nobis.
Omnes sancti beatbrum spi-
rituum ordines, orate.
Sancte Joannes Baptista, ora.
Sancte Joseph, ora.

Omnes sancti Patriarchae
et Prophetae, orate.
Sancte Petre, ora.

Sancte Paule, ora.

Sancte Andrea ora.

Sancte Jacbbe, ora.

o- ra pro no- bis.
(ora-te pro no- bis.)
(intercedi-te pro no- bis.)

Sancte Joannes, ora.

Sancte Thoma, ora.

Sanste Jacobe, ora.

Sancte Philippe, ora.

Sancte Bartholombee, ora.
Sancte Mathbee, ora.

Sancte Simon, ora.

Sancte Thadaee, ora.

Sancte Matliia, ora.

Sancte Barnaba, ora.

Sancte Luca, ora.

Sancte Marce, ora.

Omnes sancti Apbstoli et
Evangelistae, orate.

Omnes sancti Discipuli Do¬
mini, orate.

1  Organist poje : „Pater de coelis Deus, miserere nobis“, drugi pa
isto celo ponovijo. Tako se pojo cele litanije.

5

66

Omnes sancti Innocentes,

orate.

Sancte Stephane, ora.

Sancte Laurenti, ora.

Sancte Vincenti, ora.

Sancti Fabiane et Sebasti-

ane, orate.

Sancti Joannes et Paule,

orate.

Sancti Cosma et Damidne
orate.

Omnes sancti Martyres,

orate.

Sancte Silvester, ora.

Sancte Gregdri, ora.

Sancte Ambrdsi, ora.

Sancte Augustine, ora.

Sancte Hieronyme, ora.

Sancte Martine, ora.

Sancte Nicolae, ora.

Omnes sancti Pontifices, et
Confessores, orate.

Omnes sancti Doctores,

orate.

Sancte Antoni, ora

Sancte Benedicte, ora,

Sancte Benarde, ora.

Sancte Dominice, ora.

Sancte Francisce, ora.

Omnes sancti Sacerdotes
et Levitae, orate.

Omnes sancti Mbnachi et
Eremitae, orate.

Sancta Maria Magdalena,
ora.

Sancta Agatha, ora.

Sancta Lucia, ora.

Sancta Agnes, ora.

Sancta Caecilia, ora.

Sancta Catliarina, ora.

Sancta Anastasia, ora.

Omnes sanctae Virgines et
Viduae, orate.

Omnes sancti et sanctae

Dei, intercedite.

Pro- pf - ti - us e-sto, par-ce no- bis Do-mi- ne.

Pro- pi - ti - us e-sto, ex- au-di nos Do-mi- ne.

Ab Omni ma- lo, li- be- ra nos Do-mi- ne.

Ab omni peccato, libera.

Ab ira tua, libera.

A subitanea et improvisa morte, libera.

- 67  —

Ab insidiis diaboli,* libera.

Ab ira, et bdio, et omni mala voluntate, libera.

A špiritu fornicatibnis, libera.

A fulgure et tempestate, libera.

A flagello terraemotus, libera.

A peste, farne et bello, libera.

A morte perpetua, libera.

Per mysterium sanctae incarnationis tuae, libera.

Per adventum tuum, libera.

Per nativitdtem tuam, libera.

Per baptismum et sanctum jejunium tuum, libera.

Per crucem et passionem tuam, libera.

Per mortem et sepulturam tuam, libera.

Per sanctam resurrectionem tuam, libera.

Per admirabilem ascensidnem tuam, libera.

Per adventum Spiritus sancti Paracliti,* libera.

In die judicii,* libera.

Pec-ca- t6- res, te ro-ga- mus au- di nos.

Ut no- bis parcas, te ro- ga- mus au- di nos.

Ut nobis indulgeas,** te rogamus.

Ut ad veram poenitentiam nos perducere digneris,

te rogamus.

Ut Ecclesiam tuam sanctam regere et conservare

dignčris, te rogamus.
Ut Domnum Apostolicum, et omnes ecclesiasticos brdines
in sancta religione conservare digneris, te rogamus.
Ut inimicos sanctae Ecclesiae liumiliare digneris,

te rogamus.

* Zloga „abo“, „racli a , ^dici^ se pojeta oba na „c“.

** Zloga „dulge“ se pojeta na ,,d“.

5 *

— 68

Ut Imperatdrem nostrum custodire digneris, te rogamus.
Ut regibus et principibus cliristianis pacem et veram

concdrdiam donare digneris, te rogamus.
Ut cuncto populo cliristiano pacem et unitatem largiri

digneris, te rogamus.
Ut nosmetipsos in tuo sancto servitio confortare et con-

servare digneris, te rogamus.
Ut mentes nostras ad coelestia desideria erigas,*

te rogamus.

Ut omnibus benefactoribus nostris sempiterna bona

retribuas*, te rogamus.
Ut animas nostras, fratrum, propinqu6rum et benefacto-
rum nostrdrum ab aeterna damnatione eripias,*

te rogamns.

Ut fructus terrae dare et conservare digneris, te rogamus.
Ut dmnibus fidelibus defiinctis requiem aeternam

donare digneris, te rogamus.
Ut nos exaudire digneris, te rogamus.

Fili Dei, te rogamus.

di, par-ce no - bis Do-mi- ne.
di, ex-au- di nos Dd-mi- ne.
di, mi- se - rd - re no- bis.

* Zloga „eri“, „tribu“, , ; ripi“ so pojeta na „d a .

— 69 -

Cliri- ste au- di nos. Cliri- ste ex- au- di nos.

Ky- ri- e e - le- i- son. Chri-ste e - le- i-

son. Ky - ri- e e - le - i - son.

...  - .

Pa- ter no-ster. . . (nadaljuje se po tihem.)

D.  Pit ne nos inducas in tentati- 6- nem

O. Sed libera nos a ma - lo.

Psalm 69.

1. Deus in adjutorium meum in- ten-de. *

1. Ddrnine ad adjuvandum me fe - sti- na.

Confundantur et revereantur, * qui cjuaerunt ani-
mam meam:

Avertantur retrdrsum, et erubescant, * qui volunt
mihi mala:

— 70

Avertantur statim erubescentes, * qui dicunt mihi:
euge, euge.

Exsultent et laetentur in te omnes qui quaerunt
te, * et dirant semper: magnificetur Dčminus, ; qui dili-
gunt salutare tuum.

Ego vero egenus, et pauper sum : * Deus, cidjuva me.

Adjutor meus, et liberator meus es tu: * Dčmine
ne moreris.

Glčria Patri, et Filio * et Spiritui sancto.

Sicut erat in principio et nune et semper * et in
saecula saeculorum. Amen.

D.  Salvos tac servos tu- os.

O.  Deus meus speran- tes in te.* .

D.  Esto nobis Domine turris

forti tu-dinis.

O.  A facie ini- mi- ci.

D.  Nihil proficiat inimicus in nobis.

O.  Et filius iniquitatis non apponat nocere nobis.
D  Domine non secundum peccata nostra
fiicias nobis.

O.  Neque secundum iniquitates nostras retribuas

nobis.

I).  Oremus pro Pontiiice nostro N.

O.  Ddminus conservet eum, et vivificet eum, 1  et
beatum faciat eum in terra, | et non tradat eum in ani-
mam inimicčrum ejus.

D.  Oremus pro Imperatore nostro N.

O.  Domine salvum fac Imperatbrem, ] et exaudi
nos in die, qua invocaverimus te.*

* Kadenca c a c.

71

D.  Oremus pro benefactoribus nostris.

0.  Retribuere dignare Domine omnibus nobis bona
facientibus ! propter nomen tuum vitam aeternam. Amen.*

D.  Oremus pro fidelibus defunctis.

O.  Requiem aeternam dona eis Domine | et lux per-
petua luceat eis.

D.  Requiescant in pace.

O.  Amen*

D.  Pro fratribus nostris absentibus.

O.  Salvos fac servos tuos, | Deus meus sperantes

in te.*

D  Mitte eis Dčmine auxilium de sancto.

0.  Et de Sion tuere eOs.

D.  Dbmine, exaudi orationem meam.

0.  Et clamor meus ad te veniat.

D.  Dbminus vobiscum.

O.  Et cum špiritu tuo.

D.  Oremus.**

Deus, cui prbprium est misereri semper et par-
cere: suscipe deprecatibnem nostram; ut nos, et omnes
famulos tuos, quOs delictorum catena constringit, mise-
ratio tuae pietatis clementer absčlvat.

Exaudi, quaesumus Domine, supplicum preces, et
coniitentium tibi parce peccatis: ut pariter nobis indul-
gentiam tribuas benignus, et pacem.

Ineffabilem nobis Dbmine misericordiam tuam
clementer ostende: ut simul nos et a peccatis omnibus
exuas, et a poenis, quas pro his meremur, eripias.

Deus, qui culpa offenderis, poenitentia placaris,
preces pbpuli tui supplicantis propitius respice: et fla-

* Kadenca c a c.

** Molitve se pojo „in tono feriali".

— 72  —

gella tuae iracundiae, quae pro peccatis nostris mere-
mur, averte.

Omnipotens sempiterne Deus, miserere famulo
tuo Pontifici nostro N., et dirige eum secundum tuam
clementiam in viam salutis aeternae: ut, te donante, tibi
placita cupiat, et tota virtiite perficiat.

Quaesumus, omnipotens Deus: ut famulus tuus
N., Imperator noster, qui tua miseratione suscepit regni
gubernacula, virtutum etiam omnium percipiat incrementa,
quibus decenter ornatus vitiorum monstra devitare, ho¬
stes superare, et ad te, qui via, veritas, et vita es, gra-
tiosus valeat pervenire.

Deus, a quo sancta desideria, recta consilia, et
justa sunt opera, da servis tuis illam, quam mundus dare
non potest, pacem : ut et corda nostra mandatis tuis de-
dita, et hčstium sublata formidine, tempora sint tua pro-
tectibne tranquilla.

Ure igne sancti Spiritus renes nostros, et cor no-
strum, Dčmine: ut tibi casto corpore serviamus, et
mundo corde placeamus.

Fidelium, Deus, čmnium cčnditor et redemptor,
animabus famulorum famularumque tuarum remissionem
cunct6rum tribue peccatčrum: ut indulgentiam, quam
semper optaverunt, piis supplicationibus consequantur.

Actiones nostras, quaesumus Domine, aspirando
praeveni, et adjuvando prosequere: ut euncta nostra ora-
tio et operatio a te semper incipiat, et per te coepta finiatur.

Omnipotens sempiterne Deus, qui vi v 6 rum domi-
naris simul et mortuorum, omniumque misereris, quos
tuos iide et 6pere futuros esse praenbscis: te supplices
exoramus; ut pro quibus effundere preces decrevimus,
quosque vel praesens saeculum adhuc in čarne retinet,
vel futurum jam exutos corpore suscepit, intercedentibus

— 73 —

omnibus Sanctis tuis, pietatis tuae clementia, omnium
delictorum suorum veniam consequantur. Per Dominum
nostrum Jesum Cliristum Filium tuum: Qui tecum vivit
et regnat in unitate Spiritus sancti Deus, per omnia sae-
cula saeculčrum. O.  Amen.

D  Dčminus vobiscum. O.  Et cum špiritu tuo.

D.  Exaudiat nos oni-

nipotens et miseri-cors D6-mi- nus. O.  A - men.

D.  Et fuielium animae per misericordiam Dei re-
cjuiescant in pace. O.  Amen.

X. Binkoštna sobota.

1. Prerokbe.

Pri velikem oltarju se bere najprej šest prerokb
in šest oracij. Po »Flectamus genua« odpeva organist
»Levate« str. 8 in na koncu oracij »Amen«. Po drugi
prerokbi poje traktus: »Cantemus Domino« str. 44, po
tretji »Attende coelum« str. 46 in po četrti »Vinea facta
est« str. 45.

2. Blagoslavljanje krstne vode.

Po šesti oraciji gredo vsi h krstnemu kamenu, kjer
se blagoslovi krstna voda popolnoma z istimi obredi
kakor na Veliko soboto. Glej »Blagoslavljanje krstne
vode« str. 47 in Litanije str. 49.

5 a

— 74

3. Sv. maša.

Organist poje litanije do »Kyrie eleison«, potem
gre k orglam, ter poje tam »Kyrie« iz 1. koralne maše
brez spremljevanja.. »Introitus« izostane. »Gloria« slo¬
vesen z orglami.

Po epistoli poje ali recitira organist s spremlje-
vanjem orgel:

»Alleluja«, »Confitemini« in »Laudate Dominum«
kakor na Veliko soboto, glej str. 53.

»Čredo« izostane. »Ite, missa est« in »Deo gratias«
slovesno (2).

XI. Procesija na Telovo.

Po slovesni sv. maši vzame duhovnik Najsvetejše
iz tabernaklja, ga incenzira, vzame v roke, se obrne proti
ljudstvu ter intonira:

Pan-ge lin-gua glo- ri- o- si.

Začne se takoj procesija. Organist s pevci nadaljuje
himnus koralno, glej str. 26. Med procesijo se lahko
pojo tudi v slovenskem jeziku pesmi v čast preš v. R.
Telesu. Vmes pa se moli ali angeljski ali pa navadni
rožni venec.

a)  Pri I. oltarju.

Med petjem in molitvijo dospe duhovnik k oltarju,
postavi Najsvetejše na oltar, incenzira ter moli blago¬
slov za sv. evangelij. Potem poje:

— 75

D.  Dbminus vobiscum.

O.  Et cum špiritu tuo.

D  Initium s. Evangelii sec. Matthaeum.

O. G16ria Tibi, Dbmine.

D.  Liber generationi.s etc.

Po sv. evangeliju poje :

TJ.  Per istos, sermones etc.indulgeat nobi ;

Dom in us universa crimina atque delicta

no-stra. O.  A- men.

TJ.  A fulgure et tempe-
0.  Libera nos

D.  Dbmine exaiidi orati onem
0.  Et clamor meus ad Te
I).  Dominus vobiscum.

O. Et cum špiritu tuo.

sta- te.
D6-mine.
me- ant
ve- niat.

Oremus. A domo tua . . .

malignitas tempe- sta- tum.

Per Christum Dominum no-strum. 0  A-men.

Sedaj duhovnik po navadi incenzira Najsvetejše
in da blagoslov z besedami:

Coelesti benedictibne . . ., et terrae

76 -

im

fructus. In nbmine Patris et

Filii et Spiritus Sancti.

O  A-men. 1

Po blagoslovu zapoje zbor takoj himnus: »Sacris
solemniis«.

— j ~1  —©-J"— s-

1. Sa-cris so-
3. Post ag- num
5. Sic sa- cri-
7. Te tri- na

lem-ni- is jun-
ty - pi- cum, ex-
fi- ci- um i-
De- i- tas u-

cta sint gau-
ple- tis e-
stud in- sti-
na-que pos-

1. di- a,
3. pu- lis,
5. tu- it,
7. ci-mus,

Et ex prae- c6r-di- is so-
Cor-pus Do- mi- ni- cum da-
Cu- jus of- fi- ci- um com-

Sic nos tu vi- si- ta sic-

nent

tum

mit-

ut

1  Tako se deli sv. blagoslov tudi pri II. & III. oltarju. Verzi in
responzoriji se pojo pri sveh oltarjih po istih kadencah kakor pri I. oltarju.

'

— 77 —

1. no- va sint

3. quod to- tum

5. qui- bus sic

7. duc nos quo

6mni- a, cor- da vo- ces
sin-gu- lis. E- jus fa- te-
c6n-gru- it, Ut su- mant et
ten - di-mus, ad lu-cem, quam

1. et 6- pe- ra.
3. mur ma- ni- bus.
5. dent ce- te- ris.

7. in- ha- bi- tas. A - men.

b)  Pri II. oltarju.

Od začetka do »Per istos sermones« vključno se
poje vse kakor pri I. oltarju.

D  A peste, farne et bello.

0.  Libera nos, Dčmine.

»Domine exaudi«, »Dominus vobiscum« kakor

zgoraj.

Oremus. Benedic etc. . . . super habitantes in eo,
nune et in saecula saeculdrum.

0.  Amen.

Po blagoslovu pa zapoje zbor himnus:

— 78 —

1. Pa- tris lin- quens dex- te-
3. nem de-dit et san- qui-

5. coe- li pan-dis o- sti-

6. sem-pi- ter-na glo- ri-

ram, ad o- pus
nem: Ut du-pli-

um: bel- la pre-
a: Qui vi - tam

c)  Pri III. oltarju.

Vse kakor pri II. oltarju. Namesto »A peste« poje:
D.  A subitanea, improvisa et perpetua morte.

0.  Libera nos D6mine.

Pri tem oltarju moli duhovnik dve molitvi. Orga¬
nist z zborom odgovarja obakrat »Amen«, po blago¬
slovu pa poje himnus »Salutis humanae sator«.

— 79 —

1. Sa- lu - tis liu - ma- nae Sa- tor, Je-

3. Per- rum- pis in - fer-num cha- os, Vin-

5. Tu dux ad a-stra " et se- mi- ta, Sis

1. su vo- lup - tas cor-di- um, or-bis re-

3. ctis ca- te - nas de-tra- bis; vic- tor tri-

5. me- ta no - stris c6r-di- bus; sis la- cri-

1. dempti C6n-di-tor, et ca- sta lux a- man-
3. umpho n6- bi-li ad dex-te- ram Pa - tris
5. ma- rum gaudi- um, Sis dul- ce vi- tae prae-

1. ti- um.

3. se- des.

5. mi- um. A - men.

d)  Pri IV. oltarju.

Vse kakor pri II. oltarju. Namesto »A peste« poje:
D.  Ab omni malo.

0.  Libera nos Domine.

Tudi tukaj moli duhovnik dve molitvi, krajšo in
daljšo. Organist odgovarja obakrat »Amen«. Po navadnih

— 80 —

obredih vzame duhovnik monštranco in da blagoslov
ž njo proti izhodu, jugu, zahodu in severu, rekoč:

V  A fulgure f et tempestate.

O.  Libera nos Dčmine.

D.  A peste, farne f et bello.

O.  Libera nos Domine.

D.  A subitanea, improvisa f et perpetua morte.

O.  Libera nos Domine.

D.  Ab omni j- malo.

O.  Libera nos D6mine.

8 .

Sedaj se zapoje himnus »Aeterne rex«.

1. demptor et h- de-
5. nens 0-lympo prae-

7. re - re nu- be ju-

8. vic- tor in coe- lum

li- um, cui mors per-

mi- um, rnun-di re¬
di- cis, poe- nas re-

re- dis: cum Pa-tre' -  et

— 81

1. phum g!6- ri- ae.
5. cens gau- di- a.
7. nas per- di- tas.

8. na sae- cu- la. A - men.

Procesija pa se vrne med petjem nazaj v cerkev
k velikemu oltarju.

e)  Sklep.

Pred oltarjem v cerkvi pokleknejo vsi. Duhovnik
po navadi incenzira Najsvetejše. Med tem, organist poje
»Tantum ergo« in »Genitori«. Nato zapoje duhovnik stoje :

/J. Panem de coelo praestitisti eis. Alle-lu- ja.
0.  Omne delectamentum in sehabentem. Alle-lti- ja.

D.  Oremus. Deus qui nobis . . . jugiter

sen-ti- a-mus. Qui vivis et regnas

in saecula saecu-16-rum. O. A- men.

Duhovnik sedaj genuflektira, vstane, vzame mon-
štranco, da blagoslov ter shrani Najsvetejše v taber¬
nakelj. Procesija se konča.

Pripomba. Pri takozvanih inicijah, katere se ob¬
hajajo v nekaterih krajih okoli cerkve in sicer po nedeljah
od Telovega do sv. Jerneja, so obredi enaki kakor pri

6

82 —

procesiji na Telovo. Samo namesto štirih zgoraj nave¬
denih himnov se pojejo posamezne kitice himna »Pange
lingua« tako, da se poje na koncu procesije pred veli¬
kim oltarjem »Genitori«. Koncem se incenzira Naj¬
svetejše ter se hrani brez blagoslova.

XII. Te Deum laudamus. 1

Duhovnik intonira »Te Deum laudamus«, drugo
pa recitira sam ali menjaje se z asistenco. Organist na¬
daljuje s petjem in sicer z besedami »Te Dbminum con-
fitemur.« Lahko se poje tudi .dovenska »Zahvalna pesem«,
navadno prve tri kitice. »Tonus festivus« zahvalne pesmi
glej str. 57. Poje se lahko tudi sledeči:

Tonus simplex.

«l7

con-fi- te-mur. 2. Te ae- ter-num Pa-trem om-

nis ter-ra ve- ne- ra - tur. 3. Ti- bi ornnes An-

1  Pri „Te Deum laudamus'' kakor tudi pri Veni. creator Spiritus“
n drugih himnih, ni treba vseh kitic peti, nckaterre se lahko recitirajo.
Zadnja kitica se poje vsikdar.

83 —

1

P

g — S~

2 —S—!—S~


ge - li, ti- bi coe- li, et u- ni- ver-sae po-

3 =^

-g—s>-

4=

-ffl -S_«-S- o

te-sta- tes: 4. Ti- bi Che-ru- bim et Se- ra-phim

^ == ^^ = ~ Tr

-g—si—a — si—g-

-si—g—o-

i

in-ces- sa- bi - li vo- ce pro-cla-mant: 5. San-

- g - s ~

!-s-g——g-s

- g-i?- S—g-

ctus, 6. San - ctus, 7. Sanctus D6mi- nus


<2-p-£-G-

De- us Sa- ba- oth. 8. Pie- ni sunt coe- li et ter-



4=

gi -g )—p

~gi — ^—g-

d=

ra ma- je- sta - tis gl6- ri- ae tu- ae. 9. Te

-g—S—g— e) —I—S— eh

s — g — g-

glo- ri- 6- sus A-po-sto - 16-rum clio-rus. 10. Te



Prophe- ta- rum lau-da - bi- lis nu-me- rus. 11. Te

i

.2 - (2 - ( 2 —

- s - t -

d— :  p-


Mar- ty- rum can-di-da- tus lau-dat ex- er- ci - tus.

6 *

— 84

i

-p=

- g—g—g

12. Te per or-bem ter-ra- rum sancta con-fi- te-

tur Ec-cle-si- a. 13. Pa- trem immen-sae ma¬

li- ni- cum Fi- li- um. 15. Sanctum quo-que Pa-


-g—



d::

-g—g—

us. 18. Tu ad li- be- ran-dum susce-ptu- rus ho-

i



S

mi- nem, non hor-ru- i- sti Vir- gi- nis u- ter-


no—■j—at—g^-dcL


um. 19. Tu, de- vi- cto mor-tis a- cu - le- o,

— 85 —

rum. 20. Tu ad dex-te- ram De- i se- des, in

glo- ri- a Pa- tris 21. Ju- dex cre-de- ris es-

se ven- tu- rus. 22. Te er- go quae-su-mus, tu-

is fa-mu - lis sub-ve- ni: quos pre- ti- 6- so

san-gui-ne red- e- mi- sti. 23. Ae- ter-na fac

cum sanctis tu- is in glo- ri- a liu-me- ra-

■&-

ri. 24. Sal- vum fac po-pu - lum tu- um, Ddmi-

ne, et be- ne- dic hae-re - di - ta- ti tu

— 86

ae. 25. Et re- ge e- os, et ex-t61- le

lau- da-mus no-men tu- um in sae-cu- lum, et in

sae- cu- luni saecu- li. 28. Di-gna- re, D<5-mi- ne,


S

l]=2=

di - e i- sto si- ne pec-ca- to nos cu-sto- di-

se- re- re no-stri. 30. Fi- at mi- se - ri- cor-di

D<i- mi- ne,

su- per nos quem-admo-

— 87

dum spera- vi- mus in te. 31. In te, D6-mi- ne,

spe- ra - vi: non confundar in ae- ter - nam.

D.  Benedicamus Patrem et Filium cum

sancto Spi- ritu.

0.  Laudemus et superexaltemus eum in sae- cula.

D.  Ddmine exaudi oratidnem me- am.

0.  Et clamor meus ad te ve- niat.

Pred »Domine exaudi . . .« se pridevajo včasi
sledeči verzi in responzoriji:

V.  Benedictus es Domine in firmamento coe-li.
0.  Et laudabilis et gloriosus | et

superexaltatus in sae-cula.

D.  Panem de coelo praestitisti e- is.

0.  Omne delectamentum in se ha- ben-tem.

D.  Domine salvum fac Imperatdrem

nostrum N.

O.  Et exaudi nos in die, j qua invocave- ri-mus te.

D.  Salvos fac servos tuos Do-mine.

O.  Deus meus speran-tes in te.

V velikonočnem času se prideva »Alleluja« pri
vseh verzih in responzorijih razun pri »Ddmine exaudi«
in »Et clamor meus«.

— 88

XIII. Veni, sancte Spiritus.

Duhovnik kleče mtonira: »Veni, sancte Spiritus«,
organist pa nadaljuje: »reple . . .«. Lahko tudi recitira s
spremljevanjem orgel ali pa poje kako figuralno kompo¬
zicijo iste antifone. To velja tudi pri »Ve „reator
Spiritus«.

Ve- ni, sanc-te Spi - ri - tus, re-ple tu-

6-  rum cor-da fi- de - li- um, et tu- i a-

mo - ris in e - is i-gnem ac- cen-de,

qui per di- ver- si - ta - tem lin-gua-rum cuncta-

, ,. V vel. ča-u A  i ,

eon-gre-ga - sti. ge c | oda . Al- le- lu - ja,

— 89 —

al- le- lu- ja.

D.  Emitte Spiritum tuum et crea- bun-tur.

O. Et renovabis faciem ter-rae.

D.  D6minus vobiscum.

O.  Et cum špiritu tuo.

Oremus. Deus, qui corda fidelium . . . Per Christum
Dominum nostrum. O.  Amen.

V velikonočnem času se prideva pri prvem verzu
in responzoriju »alleluja«.

XIV. Veni ereator Spiritus.

Duhovnik intonira kleče: »Veni ereator Spiritus<
ter moli drugo recitando ali sam ali menjaje se z asi¬
stenco. Organist pa nadaljuje himnus do konca.

1. Ve-ni, Cre - a tor Spi- ri- tus, men-tes tu-

2. Qui di- ce - ris Pa- ra - cli- tus, al- tis-si-

3. Tu se-pti - for-mis nni - ne- re, digi-tus pa-

4. Ac- cen-de lu- men sčn- si- bus, in-funde^a-

5. Ho-stem re- pel- las Ion- gi- us, pa- cem-que

6. Per te sci- a- mus da Pa- trem, no-sca- mus

7. 'De- o Pa- tri sit glč- ri- a et Fi- lio,

1  Ta himus se poje zmiraj s tem sklepom.

6 a

— 90

4. m6-rem cdr- di- bus, in- fir- ma no- stri

5. do- nes pr6- ti- nus: du- ct6- re sic te

6. at-que Fi- li- um, te-que~u-tri- us- que

6. Spi-ri- tum ere- da- mus o-mni tem-po- re.

7. ra- cli- to, in sae- cu- 16- rum sae- cu- la.

Verzi in responzoriji so isti, kakor pri »Veni
sanete Spiritus«.

XV. Različna blagoslavljanja.

1. Blagoslavljanje soli in vode na praz¬
nik sv. Štefana.

Molijo se najprej litanije vseh svetnikov str. 49 do
»Kyrie eleison itd.«

— 91

Nato moli D.  Adjutorium nostrum in nčmine Domini.

0.  Qui fecit coelum et terram.

Sedaj moli duhovnik več molitev čez sol in vodo
in predglasje ali »praefatio«. Organist mu odgovarja po
molitvah »Amen« in pri predglasju: Amen, Et cum

špiritu tuo, Habemus ad Dčminum, Dignum et justum
est. — Ako se molitve in predglasje pojo, vzame se
»tonus ferialis«, t. j. molitve brez kadence, predglasje
pa kakor n. pr. pri črni sv. maši.

2. Blagoslavljanje vina na praznik sv.
Janeza apostola.

D.  Adjutorium nostrum in nčmine Domini.

0.  Qui fecit coelum et terram.

D.  Dominus vobiscum.

O.  Et cum špiritu tuo.

D.  Initium sancti evangelii secundum Joannem.

O.  Glčria tibi Dčmine.

Duhovnik moli začetek evangelija sv. Janeza.
Organist odgovori na koncu »Deo gratias«.

Potem recitirata duhovnik in organist:

Psalm 22.

Dominus regit me, et nihil mihi deerit: * in loco
pascuae ibi me collocavit.

Super aquam refectionis educavit me: * animam
meam convertit.

Deduxit me super semitas justitiae, * propter
nomen suum.

Nam et si ambulavero in medio umbrae mortis,
non timebo mala: * cjuoniam tu mecum es.

Virga tua, et baculus tuus: * ipsa me eonsolata sunt.

— 92 —

Parasti in conspectu meo mensam, * adversus eos,
qui tribulant me.

Impinguasti in 61eo caput meum: * et calix meus
inebrians quam praeclarus est!

Et misericbrdia tua subsequetur me * omnibus
diebus vitae meae:

Et ut inhabitem in domo Dbmini, * in longitudinem
dierum.

Glbria Patri et Filio, * et Spiritui sancto.

Sicut erat in principio et nune et semper * et in
saecula saeculčrum. Amen.

V.  Kyrie eleison. O.  Christe eleison V.  Kyrie eleison.
D.  Pater noster . . Et ne nos inducas in tentationem.
O.  Sed libera nos a malo.

D.  Salvos fac fideles tuos.

O.  Deus meus sperantes in te.

D.  Esto nobis Dbmine turris fortitiidinis.

O.  A facie inimici.

D.  Gustate et videte, qu6niam suavis est Dominus.
O.  Beatus vir, qui sperat in eo.

D.  Et si mortiferum quid biberint.

O.  Non eis nocebit.

D.  Dbmine exaudi oratičnem meam.

O.  Et clamor meus ad te veniat.

D.  Dbminus vobiseum.

O.  Et cum špiritu tuo.

Duhovnik moli tri molitve. Organist mu odgovori
po vsaki: »Amen«.

93 —

3. Blagoslavljanje vode na biljo sv,
treh kraljev.

Obredi se vrše pri velikem oltarju. Kleče se pojo
najprej litanije vseli svetnikov tako, kakor na Markovo
str. 64. Po verzu: »Ut omnibus fidelibus defunctis . . .«
pa vstane duhovnik in zapoje :

D.  Ut hanc aquam bene j- dicere digneris.

0.  Te rogamus, audi nos.

D.  (malo više) Ut hanc aquam bene f dicere et sancti-
f ficare digneris.

O.  Te rogamus, audi nos.

Potem pa nadaljuje organist litanije do konca. Po
drugem »Kyrie eleison« zapoje:

D.  Pater noster . . . Et ne nos inducas in tenta-
tičnem.

O.  Sed libera nos a malo.

Potem se pojo ali recitirajo sledeči psalmi:

Psalm 28. Ton. VI.

1. Afferte Domino fili-

i De- i *

afferte Domino fili-

os a-

rie- tum.

2. Afferte Domino glčriam et hončrem, afferte
Domino gloriam nčmini ejus: * adorate Dominum in
atrio sancto ejus.

3. Vox Dčmini super aquas, Deus majestatis intč-
nuit: * Dominus super aquas multas.

— 94 —

4. Vox Domini in virtute: * vox Dčmini in magni-
ficentia.

5. Vox Dbmini confringčntis cedros : * et confrin-
get Dominus cedros Libani.

6. Et comminuet eas tamquam vitulum Libani; *
et dilectus quemadmodum filius unicčrnium.

7. Vox D6mini intercidentis flammam ignis: * vox
D6mini concutientis desertum, et commovebit Dčminus
desertum Cades.

8. Vox Dbmini praeparantis cervos, et revelabit
condensa: * et in templo ejus omnes dicent gloriam.

9. Dominus diluvium inhabitare facit: * et sedebit
Dčminus Rex in aeternum.

10. Dčminus virtutem pbpulo suo dabit: * Dbminus
benedicet populo suo in pace.

11. Gloria Patri et Filio, * et Spiritui sancto.

12. Sicut erat in principio et nune et semper *
et in saecula saeculorum. Amen.

Psalm 45.

Deus noster refugium et virtus: * adjutor in tri-
bulati6nibus, quae invenerunt nos nimis.

Propterea non timebimus dum turbabitur terra: *
et transferentur montes in cor maris.

Sonuerunt et turbatae sunt aquae e6rum: *  contur-
bati sunt montes in fortitudine ejus.

Fluminis impetus laetificat civitatem Dei: * sancti-
ficavit tabernaculum suum Altissimus.

Deus in mčdio ejus non commovebitur: * adjuva-
bit eam Deus mane diluculo.

Conturbatae sunt gentes, et inclinata sunt regna:
* dedit vocem suam, mota est terra.

Dominus virtiitum nobiseum: * susceptor noster
Deus Jacob.

— 95  —

Venite et vidbte opera Domini, quae posuit prodigia
super terram, * auferens bella usque ad finem terrae.

Arcum conteret et confringet arma: * et scuta
combiiret igni.

Vacate, et videte, qu6niam ego sum Deus: *
exaltabor in gentibus et exaltabor in terra.

Dominus virtutum nobiscum: * susceptor noster
Deus Jacob.

Gloria Patri, et Filio, * et Spiritui sancto.

Sicut erat in principio, et nune, et semper, * et
in saecula saeculorum. Amen.

Psalm 146.

Laudate Dominum, quoniam bonus est psalmus: *
Deo nostro sit jucunda, dec6raque laudatio.

Aedificans Jerusalem Ddminus: * dispersiones

Israelis congregabit.

Qui sanat contritos corde: * et alligat contritiones
edrum.

Qui numerat multitudinem stellarum: * et čmnibus
eis nomina vocat.

Magnus Dominus noster, et magna virtus ejus: *
et sapientiae ejus non est numerus.

Suscipiens mansuetos Ddminus : * humilians autem
peccatčres usque ad terram.

Praecinite Domino in confessione: * psallite Deo
nostro in cithara.

Qui operit coelum nubibus: * et parat terrae
pluviam.

Qui producit in mdntibus foenum: * et herbam
servituti hominum.

Qui dat jumentis escam ipsorum: * et pullis corvč-
rum invocantibus eum.

- 96  -

Non in fortitudine equi voluntatem habebit: * nec
in tibiis viri beneplacitum erit ei.

Beneplacitum est Domino super timentes eum: *
et in eis, qui sperant super misericordia ejus.

Gloria Patri et Filio, * et Spiritui sancto.

Sicut erat in principio, et nune, et semper, et in
saecula saeculorum. Amen.

Po psalmih poje duhovnik eksorcizem, ki se konča
z besedami: . . . Sanctus, Sanctus, Sanctus Dominus
Deus Sabaoth.

Nato pojo pevci antifono »H6die coelesti« in potem
»Benedictus« ali pa »Magnificat«. Lahko pa tudi reci¬
tirajo antifono.

Ec- cle - si- a, qud - ni - am in Jor- da¬

ne la- vit Chri- stus e - jus eri- mi- na:

cur- runt cum mu-ne-ri- bus Ma- gi ad re¬

ga - les

mip- ti- as,

et ex a-qua fac- to

— 97 —

le - lu - ja.

1. Be- ne- dictus Dbminus Deus Isra - el *

quia visitavitetfecitredemptionem ple-bis su- ae.

— . ..

2. Et e- rexit cornu salu tis

no- bis *

in domo David pu -

e- ri su- i.

3. Sicut locutus est per os sanctčrum * qui a sae-
culo sunt, prophet&rum ejus.

4. Salutem ex inimicis nostris, * et de manu om-
nium, qui oderunt nos.

5. Ad faciendam misericbrdiam cum patribus
nostris: * et memorari testamenti sui sancti.

6. Jusjurandum, quod juravit ad Abraham patrem
nostrum, * datiirum se nobis:

7

— 98 —

7. Ut sine timbre de mana inimicorum nostrorum
liberati, * serviamus illi.

8. In sanctitate et justitia coram ipso, * omnibus
diebus nostris.

9. Et tu puer, Proplieta Altissimi vocaberis: *
praeibis enim ante faciem Dbmini parare vias ejus.

10. Ad dandam scientiam salutis plebi ejus: * in
remissionem peccatorum eorum.

11. Per viscera misericordiae Dei nostri: * in quibus
visitavit nos, oriens ex alto.

12. Illuminare his, qui in tenebris et in umbra
mortis sedent: * ad dirigendos pedes nostros in viam pacis.

13. Gloria Patri et Fflio, * et Spiritui sancto.

14. Sicut erat in principio et nune et semper * et
in saecula saeculorum. Amen.

spiritus me- us * in Deo salutd-ri me- o.

3. Quia respexit humilitatem ancillae suae: * ecce
enim ex hoc beatam me dicent omnes generationes.

4. Quia fecit mihi magna qui potens est: * et sanc-
tum nOmen ejus.

5. Et misericordia ejus a progenie in progenies *
timentibus eum.

6. Fecit potentiam in brachio suo: * dispersit su-
perbos mente cordis sui.

7. Deposuit potentes de sede, * et exaltavit humiles.

8. Esurientes implevit bonis, * et divites dimisit
inanes.

9. Suscepit Israel puerum suum, * recordatus mi-
sericbrdiae suae.

10. Sicut locutus e.;t ad patres nostros, * Abraliam,
et semini ejus in saecula.

11. Glčria Patri et Filio * et Spiritui sancto.

12. Sicut erat in principio et nune et semper * et
in saecula saeculčrum. Amen.

Nato se ponovi antifona. Po antifoni:

D.  Dominus vobiseum. O.  Et cum špiritu tuo.

Duhovnik moli eno oracijo, po tej pa:

V.  Adjutbrium nostrum in ndmine Domini. 1

O.  Qui fecit coelum et terram.

Sedaj moli duhovnik5 oracij. Organist mu odgovarja
po navadi. Po zadnji molitvi se poje »Te Deum« str. 57
ali 82, potem pa:

D.  Dčminus vobiseum. O. Et cum špiritu tuo.

Oremus. Deus, cuius . . . Per Christum Dbminum
nostrum O.  Amen.

4. Blagoslavljanje hiš na biljo ali v
osmini sv. Treh kraljev.

Prišedsi v hišo, moli D .: Pax huic ddmui. O.  Et
dmnibus habitantibus in ea.

Antifona: Ab oriente venerunt Magi in Betlehem,
adorare Ddminum: et apertis thesauris suis pretičsa
munera obtulerunt, aurum Regi magno, thus Deo vero,
myrrham sepulturae eius.

1  Z navadno kadenco c-a.

7 *

— 100  —

Psalm 50.

Miserere mei Deus: * secundum magnam miseri-
cdrdiam tuam.

Et secundum multitudinem miserationum tuarum :

* dele iniquitatem meam.

Amplius lava me ab iniquitate mea: * et a peccato
meo munda me.

Oučniam iniquitatem meam ego cogndsco: * et
peccatum meum contra me est semper.

Tibi soli peccavi, et malum coram te feci: * ut
justificeris in sermdnibus tuis, et vincas cum judicaris.

Ecce enim in iniquitatibus conceptus sum : * et in
peccatis concepit me mater mea.

Ecce enim veritatem dilexisti: * incerta et occulta
sapientiae tuae manifestasti mihi.

Asperges me hys6ppo, et mundabor: * lavabis
me, et super nivem dealbabor.

Auditui meo dabis gaudium et laetitiam: * et ex-
sultabunt ossa humiliata.

Averte faciem tuam a peccatis meis: * et 6mnes
iniquitates meas dele.

Cor mundum crea in me Deus: * et spiritum rec-
tum innova in visceribus meis.

Ne projicias me a facie tua : * et Spiritum sanctum
tuum ne auferas 1  a me.

Redde mihi laetitiam salutaris tui: * et špiritu prin-
cipali confirma me.

Docebo iniquos vias tuas: * et impii ad te conver-

tentur.

Libera me de sanguinibus Deus, Deus salutis meae :

* et exsultabit lingua mea justitiam tuam.

Domine, labia mea aperies: * et os meum annun-
tiabit laudem tuam.

— 101

Qu6niam si voluisses sacrificium, dedissem iitique:

* holocaustis non delectaberis.

Sacrificium Deo spiritus contribulatus: * cor con-
tritum et humiliatum Deus non despicies.

Benigne fac D6mine in bona voluntate tua Sion:

* ut aedificentur muri Jerusalem.

Tune acceptabis sacrificium justitiae, oblatidnes
et holocausta: * tune imponent super altare tuum vitulos.
Gloria Patri et Filio * et Spiritui saneto.

Sicut erat in principio et nune et semper * et in
saecula saeculdrum. Amen.

,,IVIagnificat“ str. 98.

Po obeh se ponovi antifona.

D.  Pater noster . . . Et ne nos indiicas in ten-
tationem.

O.  Sed libera nos a malo.

D.  Omnes de Saba včnient.

O.  Aurum et thus deferentes.

D.  D6mine exaudi oratičnem meam
O.  Et clamor meus ad te veniat.

T>.  Dčminus vobiseum.

O.  Et cum špiritu tuo.

Oremus.

Deus, qui hodierna die Unigenitum tuum Gentibus
stella duce revelasti: concede propitius; ut qui jam te
ex iide cognovimus, usque ad conteraplandam speciem
tuae celsitudinis perducamur. Per eumdem Dčminum
nostrum Jesum Christum Filium tuum: Qui tecum vivit
et regnat in unitate Spiritus sancti Deus, per dmnia
saecula saeculorum. O.  Amen.

102  —

Sledi responzorij:

Illuminare, illuminare Jerusalem, quia venit lux tua:
et glčria Domini super te orta est, Jesus Christus ex
Maria Virgine.

V.  Et ambulabunt Gentes in lumine tuo et reges
in splendčre ortus tui.

0. Et gldria Domini super te orta est.

Oremus.

Bene f dic, Domine Deus omnipotens, locum istum
(domum istam): ut sit in eo (in ea) sanitas, castitas,
victdriae virtus, humilitas, bbnitas et mansuetudo, ple-
nitudo legis, et gratiarum actio Deo Patri et Filio et
Spiritui sancto; et haec benedictio maneat super hunc
locum (super liane domum), et super liabitantes in eo (in
ea). Per Christum Dominum nostrum. O.  Amen.

5. Blagoslavljanje novih orgel.

Duhovnik poje' stoje pred velikim oltarjem :

D.  Adjutdrium nostrum in nbmine Domini.

O.  Qui fecit coelum et terrarn.

Nato pojo ali recitirajo duhovnik in pevci:

Psalm 150.

1. laudate eum in firmamento vir-tu- tis e - ius.

1  Z navadno kadenco v terco. Primerno jo, da sc odpeva to in
sledeče brez orgel, ker še niso blagoslovljene.

103 —

2. Laudate eum in virtutibus eius *  laudate eum
secutidum multitudinem magnitudinis eius.

3. Laudate eum in sono tubae: * laudate eum in
psalterio et cithara.

4. Laudate eum in tympano et choro: * laudate
eum in chordis et črgano.

5. Laudate eum in cymbalis benesonantibus : laudate
eum in cymbalis jubilatičnis: * omnis spiritus laudet
Dominum.

5. Gloria Patri, et Filio, * et Spiritui sancto.

6. Sicut erat in principio et nune et semper * et
in saecula saeculorum. Amen.

T).  Laudate Dčminum in tympano et choro.

O.  Laudate eum in chordis et organo.

D.  Dčminus vobiseum. O. Et eum špiritu tuo.

Oremus. Deus, qui per M6ysen . . . Deus, per
omnia saecula saeculorum. O.  Amen.

Ta oracija se poje »in tono solemni«. Po molitvi
pokropi in pokadi duhovnik orgle, ki se sedaj oglasijo.
Primerno se poje psalm 150. še enkrat, med tem ko se
vrača duhovnik k oltarju. Z različnimi spremeni naj
spremlja organist posamezne verze, pri »omnis spiritus«
pa s polnimi orglami. Na koncu svečanosti se lahko
zapoje »Te Deum«.

6. Blagoslavljanje nove šole.

Duhovniki, strežniki, pevci itd. se zberejo in oble¬
čejo v župnišču. Ob določeni uri gredo v slovesni pro¬
cesiji v cerkev. Med potjo zvonijo .zvonovi in se pojo
litanije vseh svetnikov (str. 64) ali nabožne pesmi. V cerkvi
pred velikim oltarjem pokleknejo in duhovnik zapoje
»Veni creator Spiritus« str. 89.

— 104  —

Potem zapoje; D.  Kyrie eleison. O.  Christe eleison.

D.  Kyrie eleison. Pater noster . . .

D.  Et ne nos inducas in tentationem.

O.  Sed libera nos a malo.

D.  Domine exaudi oratibnem meam.

O.  Et clamor meus ad te veniat.

D.  Dominus vobiscum. O.  Et cum špiritu tuo.

Oremus.

Deus, qui corda fidelium sancti Spiritus illustratione
docuisti: da nobis in eodem Špiritu recta sapere et de ejus
semper consolatione gaudere.

Deus, cui omne cor patet, et omnis voluntas
16quitur et quem nullum latet secretum: purifica per
infusionem sancti Spiritus cogitationes cordis nostri;
ut liane nostram benedictionem digne perficere, et tuis
fidelibus perinde optatam salutem procurare valeamus.

Actičnes nostras, quaesumus Domine, aspirando
praeveni et adjuvando prosequere: ut cimeta nostra
oratio et op ratio a te semper incipiat, et per te coepta
finiatur. Per Dbminum nostrum Jesum Cliristum Filium
tuum: Qui tecum vivit et regnat in unitate Spiritus
sancti Deus, per omnia saecula saeculbrum. O.  Amen.

D.  Sinite parvulos venire ad me 2 .

O.  Talium est enim regnum coelbrum.

Oremus.

Omnipotens sempiterne Deus, te suppliciter depre-
camur, ut respicere digneris super infantulos tuos: in-
funde in corda eorum gratiam Spiritus sancti: ut per
eumdem illuminati et eddeti sciant, quid acceptum sit

* Kadenca c a c.

— 105 -

coram te omni tempore, et proficiant sapientia, aetate
et gratia. Per Christum Ddminum nostrum. O.  Amen.

D.  Adjutdrium nostrum in ndmine Ddmini.

O. Qui fecit coelum et terram.

Dijakon: Procedamus in pace.

O.  In ndmine Christi. Amen 1 .

Sedaj gre procesija k novi šoli. Med procesijo pojd
šolarji in zvonijo zvonovi. Pred vrati zapoje duhovnik:
»Asperges me« in pevci nadaljujejo popolnoma tako kakor
ob nedeljah pred sv. mašo str. 1. Med petjem pokropi
duhovnik zunanje stene šolskega poslopja z blagoslov¬
ljeno vodo.

Nato zapoje : D.  Dominus vobiscum.

O.  Et cum špiritu tuo.

D.  Oremus.

Omnipotens et misericors Deus, qui sacerddtibus
tuis tantam prae ceteris gratiam contulisti, ut quidquid
in tuo ndmine digne, perfecteque ab iis agitur, a te
fieri credatur: quaesumus immensam clemčntiam tuam ;
ut quidquid modo visitaturi sumus, visites, et quidquid
benedicturi sumus, bene j- dicas, sitque ad nostrae hu-
militatis introitum, Sanctdrum tudrum meritis, fuga ini-
mici, Angeli pacis ingressus.

Ddmine sancte, Pater omnipotens, per intercessid-
nem sanctorum Ignatii et Aloisii bene f dic domum
istam, bene f dic intrditum nostrum, bene j- dic ingres-
sum pedum nostrdrum: sicut dignatus es domum Patriar-
charum Abraham, Isaac et Jacob benedicere. Per Chri-
stum Dominum nostrum. O.  Amen.

7 a

* Napev glej str. 8.

— 106  —

Sedaj gredo v šolo. Ko stopijo v učilnico, kjer je
pripravljena miza z belim prtom pokrita in na njej raz¬
pelo in dve goreči sveči, zapoje duhovnik:

V.  Pax huic dčmui.

O.  Et omnibus habitantibus in ea.

Pri mizi: D.  Domine exaudi orationem meam.

O.  Et clamor meus ad te veniat.

D.  DOminus vobiscum. O.  Et cum špiritu tuo.

Oremus.

Exaudi nos, DOmine sancte, Pater omnipotens,
aeterne Deus: et mittere digneris sanctum Angelum tuum
de coelis, qui custddiat, foveat, prčtegat, visitet, atque
defendat omnes habitantes, docentes et discentes in hoc
habitaculo. Per Christum DOminum nostrum. Q.  Amen.

Oremus.

D6mine Jesu Christe, qui discipulis tuis dixisti:
In quamcumque domum intraveritis, salutate eam, dicen-
tes: Pax huic dčmui; veniat quaesumus, pax illa super
hanc domum, instituendae juventuti destinatam, et super
omnes habitantes, docentes et discentes in ea; et eos,
Domine, ab omni intirmitate eripere et liberare digneris :
reple docentes in ea špiritu scientiae, sapientiae et ti-
mčris tui; reple discentes in ea gratia tua, ut, quae sa-
lutariter et utiliter edocentur, intellectu capiant, corde
retineant, 6pere exsequantur et in omnibus nomen tuum
honorificetur. Ad intrčitum ergo nostrum bene j- dicere
et sanctificare digneris hanc scholam, et intra parietes
domus istius Angeli tuae lucis habitent, eamque et in
ea habitantes, docentes et discčntes custodiant. Per
Christum Dominum nostrum. O.  Amen.

Nato se poje zopet »Asperges me« kakor zgoraj.

— 107 —

Med petjem pokropi duhovnik učilnico z blago¬
slovljeno vodo, potem pa položi kadilo na ogenj rekoč:

Per intercessičnem sancti Michaelis Archangeli,
stantis a dextris altaris incensi, et omnium sanctčrum An-
gelčrum, incensum istud digneris, D6mine, bene f dicere,
et in odčrem suavitatis accipere. Per Christum Dčminum
nostrum O.  Amen.

Duhovnik pokadi učilnico. Pevci med tem recitirajo :

Incensum istud, a te benedictum, ascendat ad te,
Dčmine: et descendat super nos misericčrdia tua.

Potem pojo menjaje se:

Psalm 140. Ton VIII. fin 1.

1. Di - ri- gatur, Domine, oratio mea,

sicut incensum in conspectu tu- o *

1. elevatio manuum mearum

sacrificium ves-per-ti- num.

2. Pone Domine custčdiam ori meo * et 6stium
circumstantiae labiis meis.

3. Non declinet cor meum in verba malitiae * ad
excusandas excusationes in peccatis.

4. Glčria Patri et Filio * et Spiritui sancto.

5. Sicut erat in principio et nune et semper * et
in saecula saeculorum. Amen.

Pred razpelom: D.  Dominus vobiseum.

O.  Et cum špiritu tuo.

— 108  —

Oremus.

Visita, quaesumus Domine, habitatidnem istam, et
omnes insidias inimici ab ea longe repelle: Angeli tui
sancti liabitent in ea, qui omnes liic habitantes, docentes
et discdntes in pace custddiant, et benedictio tua super
illos sit semper.

Bene f dic, Ddmine, domum istam, et sit ibi sa-
nitas, sanctitas, virtus et gldria, humilitas, bdnitas, man-
suetudo, lenitas, docilitas et plenitudo legis, obedientia
et gratiarum actio Deo Patri et Filio et Spiritui sancto.
Et haec benedictio sit super hanc domum et locum
istum: atque super omnes habitantes, docentes et dis-
centes in eo descdndat septifdrmis gratia Spiritus sancti.
Per Christum Ddminum nostrum. O.  Amen.

Nato obesi duhovnik sv. križ na steno in moli:

Signum saltitis impčne Dčmine super hanc do¬
mum: et non permittas introire in eam angelum percu-
tientem. In nčmine Pa f tris et Fi f lii et Spiritus f
sancti O.  Amen.

Proti razpelu na steni obrnjen moli:

Oremus.

Omnipotens, sempiterne Deus, qui in omni loco
dominatidnis tuae totus assistis, solus operaris: adesto
supplicatičnibus nostris, ut hujus domus sis protector,
et nulla hic nequitia contrariae potestatis obsistat; sed
in virtiite sanctae crucis et operatične Spiritus sancti
fiat tibi hic purum servitium, et devdta libertas exsistat.
Per Christum Dčminum nostrum. O.  Amen.

Oremus.

Adesto nobis, Ddmine Deus noster: et eos, qui
in sanctae crucis praesidio confidunt, perpetuis de-
fende auxiliis. Per Christum Ddminum nostrum. O.  Amen.

'

— 109 —

Koncem še enkrat blagoslovi z roko učilnico in
navzoče, rekoč:

Benedictio Dei omnipotentis, Pa f tris et Fi f lii
et Spiritus f sancti, descendat super hanc domum, super
omnes habitantes, docentes et discentes in ea, super
nos omnes, et maneat semper. O.  Amen.

Med petjem šolarjev in zvonjenjem se vrne pro¬
cesija v cerkev k službi božji.

XVI. Nova maša.

Iz župnišča gre procesija v cerkev. Ko pride v
cerkev, začne organist preludirati. Prišedši pred veliki
oltar zapoje med dotičnimi obredi novomašnik: »Veni
sancte Spiritus«, pevci pa nadaljujejo ali koralno ali
figuralno. Potem je pridiga in sv. maša, koncem pa »Te
Deum laudamus« str. 82.

XVII. Prihod in sprejem novega
župnika.

V slovesni procesiji spremljajo duhovniki in žup-
ljani novega župnika v cerkev. Med potjo se moli rožni
venec ali pa se pojo primerne sv. pesmi. Ko pridejo v
cerkev, organist preludira slovesno. Pred velikim oltarjem
moli novi župnik antifono, verz in oracijo cerkvenega
patrona. Organist mu primerno odgovarja. Zato naj po-
praša, kako se glasi responzorij. Potem se izpostavi po

— 110  —

navadi Najsvetejše, se molijo trije očenaši in tri češčena-
marije in se da blagoslov.

XVIII. Slovesno vmeščenje novega
župnika.

V slovesni procesiji spremljajo novega župnika v
cerkev. Pri cerkvenih vratih vzame blagoslovljeno vodo
in se pokropi, dekan pa mu izroči cerkvene ključe. Med
slovesnim orglanjem gredo nato vsi k velikemu oltarju.
Tam zapoje župnik kleče »Veni sancte Spiritus« ali
»Veni creator Spiritus« z verzi in eno oracijo. Glej str.
88 ali 89. Ako se ni dal novi župnik v stolnici ali dru¬
god vinestiti, ga dekan sedaj slovesno vmesti na novo
župnijo. Po vmeščenju je pridiga in sv. maša, koncem
pa »Te Deum« (str. 82) s sledečimi verzi:

I).  Benedicamus Patrem et Filium cum sancto
Špiritu.

0.  Laudemus et superexaltemus eum in saecula.

D.  Confirma hoc Deus, quod operatus es in nobis.

O.  A templo sancto tuo, quod est in Jerusalem 1 .

D.  Panem de coelo praestitisti eis.

O.  Omne delectamentum in se habentem 2 .

D.  Domine exaudi oratičnem meam.

0.  Et clamor meus ad te veniat.

D.  Dominus vobiscum. O.  Et cum špiritu tuo.

Nato se molijo tri oracije. Po tretji odgovori:
O.  Amen.

1  Kadenca c a c.

2 Tem verzom se prideva v velikon. času: „Alleluja“. Glej str. 53.

— 111

XIX. Pri škofovski vizitaciji.

a)  Sprejem in vhod v cerkev.

V slovesni procesiji spremijo duhovniki in verniki
svojega višjega pastirja v cerkev. Med potjo se moli in
poje. Primerno se poje tudi »Benedictus« ali »Magnificat«
večglasno (falso bordone). Ko stopijo škof v cerkev,
zapoje kor: »Ecce sacerdos magnus« koralno ali figuralno.

ce - re

in ple- bem

112  —

su - am. (Al- le - M -

a — p-  - 0-a-!Z-


Be - ne - dic- ti -

Piffl

f & —i -

—2-&SL-

nem 6m - ni- um gen-ti- um de - dit

e - jus.

Ponavlja se: Ideo . . . suam.

Gld - ri- a Pa- tri

et Fi - li- o et Spi- ri -

1  V velikonočnem času.

— 113  —

•5

tu- i san

cto.

Ponavlja se: Ideo . . . suam.

Ako ni pevcev, naj organist recitira ta responzorij
in med vhodom slovesno orgla. Ko pa pridejo škof k
velikemu oltarju, vtihnejo orgle in župnik zapoje:

D.  Protector noster aspice Deus.*

0.  Et respice in faciem Christi tui.

V.  Salvum fac servum tuum.

0.  Deus meus sperantem in te.

D.  Mitte ei D6mine, auxilium de sancto.

0.  Et de Sion tuere eum.

D.  Nihil proficiat inimicus in eo.

O.  Et filius iniquitatis non appdnat nocere ei.

D.  Domine, exaudi orationem meam.

0.  Et clamor meus ad te včniat.

D.  Dominus vobiscum. O.  Et cum Špiritu tuo.

D.  Oremus. Deus humilium visitator. ... 0. Amen.

Nato recitira župnik antifono »ad Benedictus«,
verz in responzorij iz hvalnic cerkvenega patrona, škof
pa molijo ali pojd (in tono fer.) dotično oracijo in dajo
blagoslov:

Škof. Sit nomen D6mini benedictum.*

0.  Ex hoc nune et usque in saeculum.

S.  Adjutdrium nostrum in nbmine D6mini.

0.  Qui fecit coelum et terram.

Benedicat vos . . . Spiritus sanctus. O.  Amen.

* Z navadno kadenco c a oziroma c a c.

8

— 114 —

h)  Birmovanje.

1. Pred birmovanjem se poje ali recitira:

S. Spiritus sanctus supervčniat in vos et virtus
Altissimi custbdiat vos a peccatis*

O.  Amen.

S.  Adjutbrium nostrum in nomine D6mini.

O.  Qui fecit coelum et terram.

S. Oremus. Omnipotens sempiterne Deus.

emitte in eos septifbrmem Spiritum tuum sanctum Para-
clitum de coelis. O.  Amen.

8.  Spiritum sapientiae et intellectus. O.  Amen.

S.  Spiritum consilii et fortitudinis. O.  Amen.

S.  Spiritum scientiae et pietatis. O. Amen.

2. Po birmovanju se poje ali recitira:

Confirma hoc De - us, quod operatus es

in no - bis a templo sancto tu - o,

* Z navadno kadenco c a oziroma c a c.

— 115  —

et in saecula in saecu- Id - rum. A-men.

S.  Ostende nobis Domine misericordiam tuam.

0.  Et salutare tuum da nobis.

S.  Domine exaudi orationem meam.

O.  Et clamor meus ad te veniat.

S.  Ddminus vobiscum. O.  Et cum špiritu tuo.

Na koncu birmovanja blagoslovijo škof vse bir¬
mance rekoč: Benedicat vos . . . et habeatis vitam
aeternam. 0.  Amen.

c)  Molitve za rajne.

Škof opravljajo ob priliki sv. birme povsod tudi
slovesne molitve za rajne župljane. Pripravi se tumba.
Tam se poje »Si iniquitates« in »De profundis«. Potem :

S.  Kyrie eleison. O.  Christe eleison.

S.  Kyrie eleison. Pater noster. . . . Et ne nos in-
ducas in tentatidnem.

0.  Sed libera nos a malo,

Š.  In memdria aeterna erunt justi.

0.  Ab auditidne mala non timebunt.

S.  A porta inferi.

O.  Erue Domine animas eorum.

S.  Requiem aeternam dona eis Domine.

O.  Et lux perpetua luceat eis.

S.  Domine, exaudi oratidnem meam.

8 *

— 116  —

O.  Et clamor meus ad te veniat.

S.  Dominus vobiscum O.  Et cum špiritu tuo.

Š.  Oremus. Deus, qui inter apost61icos itd. . . .
Po oraciji gredd na pokopališče. Med sprevodom se poje:

Qui La- za-rum re - su-sci- ta -

sti a mo- nu- men - to f6e- ti

dum: * Tu e- is, Do - mi- ne, do- na

re - qui- em, et lo - cum in- dul-

gen - ti- ae. Qui ven-tu- rus

vos et m6r - tu- os, et sae- cu-

117 —

lum per i - gnem.

Ponavlja se: »Tu eis . . . indulgentiae«.

Škof in strežniki pa recitirajo zopet: »Si inicjuita-
tes« in »De profundis«. Na pokopališču se poje »Libera«,
ter verzi in responzoriji, kakor pri vigilijah.

Vračajoč se v cerkev pojo ali molijo »Miserere«
str. 100 in v cerkvi »Kyrie eleison« itd. z oracijo »Absčlve
quaesumus«.

Ako ne gredo na pokopališče, se opravijo v cerkvi
vse te molitve. Izpusti se le drugokrat »Si inicjuitates« in
»De profundis«.

Prva koralna maša.

Opomba. V »Obredniku« smo navedli večkrat ko¬
ralno mašo. Tukaj sledita dve, prav za prav le samo tisto,
kar je pri vsaki maši jednako: Kyrie, Glčria, Čredo,
Sanctus, Benedictus in Agnus Dei.

Za spremljevanje z orglami priporočamo : »Orga-
num ad Ordinarium missae« od J. Haniscli-a ali J. Quad-
flieg-a. Obe knjigi je izdal Fr. Pustet v Reznu (Regens¬
burg). Knjiga stane vezana 4 K 32 v. Ravno tam se
dobi »Ordinarium missae« v majhni izdaji v violinskem
ključu brez spremljevanja za 36 v, kjer najdeš vse
koralne maše.

Kyrie.

lei - son.* - ri - e

* Trikrat vsako.

— 119  —

e - lei - son.*

Gloria.

Et in ter- ra pax ho- mi - ni- bus bo-nae vo-

lun-ta - tis Lau - da - mus te. Be- ne-

di - ci- mus te. Ad- o- ra - mus te.

mus ti - bi pro-pter ma-gnam g!6-ri- am

tu- am. D6-mi- ne De- us, rex coe-le- stis,

De - us Pa - ter om- ni - po- tens. D6-

mi- ne Fi - li u- ni - ge - ni- te Je

lis pec-ca - ta mun-di, mi- se- re - re

no- bis. Qui tol- lis pec- ca - ta mun-di,

sus - ci - pe de- pre- ca- ti- 6- nem

l 1 ’ * ~  * 3

stram. Qui se- des ad dex-te- ram

no

— 121

Pa- tris, mi - se- re- re no - bis. Quo-ni-

am tu so- lus san-ctus. Tu so- lus D6 - mi¬

nus. Tu so - lus Al- tis- si- mus, Je - su

Chri - ste. Cum sancto Spi - ri- tu in

glo - ri- a De - i Pa - tris.

A - men.

Čredo.

8 a

— 122  —

li et ter - rae vi - si- bi- li - um 6mni-

rnn, et in- vi- si - bi - li- um. Et in

u- num Domi- num, Je - sum Christum, Fi -

tre na- tum an- te 6m-ni- a sae- cu- la.

De- um de De- o lu- men de lu- mi- ne,

De- um ve-rum de De- o ve - ro. Ge- ni-

tum non fac-tum, consubstan- ti- a- lem Pa - tri:

123  —

per quem omni- a fac- ta sunt. Qui pro- pter

nos h6-mi- nes et propter nostram sa- lu- tem


-s 1 —o— ri-


de-scen-dit de coe- lis. Et in-car-na- tus


“fc


-SHg-

est de Spi - ri - tu san- cto

ex Ma- ri-

Vir - gi- ne: Et lio- mo fac- tus est. Cru-

1




ci - fi - xus 6  - ti- am pro no-bis: sub P6n- ti-

o Pi- la- to, pas- sus, et se- pul- tus est.

Et re- sur- re- xit ter- ti- a di- e se - cun-

— 124  —

se - det ad dex-te- ram Pa - tris. Et i - te-

rum ven-tu-rus est cum gldri- a, ju- di-

gni non e - rit fi - nis. Et in Spi- ri - tum

sanctum, Dčmi- num, et vi - vi - fi - can-

tem: qui ex Pa-tre, Fi- li- 6-que pro- ce¬

dit. Qui cum Patre et Fi- li- o si-mul

— 125  —

l

ad- o- ra- tur et con-glo- ri- fi- ca- tur:

qui lo- cu- tus est per Proplie- tas. Et u-

nam sanctam ca-thč- li - cam et A- po- stč-

li- cam Ec-cle- si- am. Con- fi- te- or u-

num ba- pti- sma in re- mis- si- 6- nem pec-ca -

tč- rum. Et exspe-cto re- sur-re- cti- č-

nem mor-tu- 6 - rum. Et vi- tam ven-tu - ri

sae- cu- li. A - men.

— 126

Sanctus.

San - ctus, San - ctus,

San - ctus Do - mi- nus De- us

Sa - ba- otli. Pie- ni sunt coe- li et

ter - ra gl6- ri- a tu - a. Ho- san

na in ex-cel - sis.

Benedictus.

Be- ne- dl- ctus qui ve - nit in no -

mi-

r

— 127  —

ne Do - mi- ni. Ho- san

na in ex- cel- sis.

Agnus Dei.

A-gnus De - i, qui tol - lis pec-ca -

a- ta mundi: mi- se- re- re no - bis.

A - gnus De - i, qui tol- lis pec-ca- ta

mun - di: mi- se- re- re no - bis. A-

i, qui tol - lis pec-ca - ta

gnus De -

— 128  —

mun- di: do - na no - bis pa - cem.

Druga maša.

Kyrie.

Ky - ri- e e - lei - son.* Chri- ste e -

lei - son.* Ky- ri- e e - lei - son.*

Sanctus.

San - ctus, San - ctus, San -

ctus Do- mi- nus De - us Sa - ba- oth.

Pie- ni- sunt coe- li, et ter - ra gl6 -

* Trikrat.

129

- a tu -



Ho- san -

Benedictus.

Be- ne- di- ctus, qui ve - nit in n6 - mi¬

ne Do - mi - ni. Ho - san - na

in ex- cel - sis.

Agnus.

-G - G - G-

-T5l.

- -&


- p — &S-

A-gnus De- i, qui tol- lis pec-ca - ta mun-

1

—G . £—G -gj—

di: mi- se- re - re no- bis. A-gnus De - i,

qui tol- lis pec- ca - ta mun-di: mi- se- re-

9

— 130  —

re no- bis. A-gnus De- i, qui tol- lis pec-

ca - ta mun - di: do- na no - bis pa- cem.

Responzoriji pri sv. maši.

Pri oracijah.

Pri evangeliju.

- > -  j

cun-dum Matthaeum.
ti- bi Domine.

Pri predglasju.

i. In tono solemni.

Tako se poje ob vseh cerkvenih praznikih vsake
vrste, počenši s prazniki rit. semidupl., ter ob slovesnih
votivnih sv. mašah. To velja tudi pri očenašu.

/J. Sequentia etc. se -
O.  Glčria

131

men. D.  Do-mi- nus vo - bis- cum. O.  Et cum

spi - ri- tu tu - o. D.  Sur- sum cor- da.

0.  Ha- be - mus ad Do - mi- num. D.  Gra-ti- as

0.  Di - gnum et ju - stum est.

2. In tono feriali.

Tako se poje pri črnih sv. mašah, ali kadar
je najnižji cerkven praznik (festum simplex) in ob
delavnikih, kadar v direktoriju (cerkvenem koledarju) ni
nobenega svetnika (feria), ter pri navadnih votivnih sv.
mašah. Tako n. pr. na Pepelnico, pri sv. maši po pro¬
cesiji na Markovo in križevega tedna. To velja tudi pri
očenašu. Pomni.  Kedaj je votivna sv. maša, zveš od
duhovnika. Vprašaj duhovnika tudi za druge reči, ako
direktorija ne razumeš.

9 ‘

132 -

D.  Per o-mni- a sae-cu- la sae- cu- 16 - rum. O.  A-

men. D.  Do- mi- nus vo - his- cum. 0.  Et cum spl-

ri - tu tu- o. D.  Sur-sum cor- da. O. Ha- be-

mus ad Do - mi- mm. D.  Gra- ti- as a- ga- mus

Pri „Pater noster“.

i. In tono solemni.

D.  Per 6-mni- a s6e- cu- la sae-cu- 16 - rum. O.  A-

men. O.  Et ne nos in-du- cas in ten-ta- ti-

6 - nem. O.  Sed lx- be- ra nos a ma- lo.

133 —


2 . In tono feriali.

==f==l=




D.  Per o-roni- a sae- cu- la sae-cu- 16- rum. O. A-

men. D.  Et ne nos in-du- cas in ten- ta- ti-

6 - nem 0.  Sed li- be- ra nos a ma - lo.

Pri „Pax Domini 11 .

men. D.  Pax D6 - mi- ni sit sem-per vo- bis-

cura. O.  Et cum spl-ri- tu tu- o.

Pri ,,Ite, missa est“ in „Bene-
dicamus 11 .

1.

Od Velike sobote do sobote pred Belo nedeljo,
vštevši obe soboti,

— 134 -

D.  I- te, mis- sa est, al- le- lu- ja, al¬
ti. De- o gra- ti - as, al- le- lu- ja, al-

■

le - lu - ja.

le - lu - ja.

2 .

Nan dan sv. Treh kraljev, na Vnebohod Kristusov,
Binkoštno nedeljo, pondeljek in torek, na god sv. Jožefa,
sv. Janeza Krst., sv. Petra in Pavla, Vseh svetnikov,
Posvečevanja cerkev, cerkvenega patrona, ter ob vseh
praznikih I. vrste, ako niso Marijini prazniki, in pri
slovesnih votivnih sv. mašah.

e e, mis- sa est.

o o gra- ti- as.

3 -

Na god sv. apostolov izvzemši 29. jun. (glej 2)
in 27. dec. (glej 4) ter na praznike, ki so »duplex II.
cl. in duplex majus vel minus«, razven Marijinih praz-

nikov. Na božično biljo, na god Nedolžnih otročičev ob
delavnikih 1  ter pri slovesnih sv. mašah »pro re gravi«
z vijoličasto barvo brez »Gloria« se po tej melodiji poje
»Benedicamus«.

|

D.  I- te
0.  De- o

-i--—]—I-

—1— =-=-g. -«-—.


e

o

e

o


mis- sa est.
gra - ti- as.

4-

Ob praznikih bi. Dev. Marije, njih osminah in
votivnih svetih mašah bi. Dev. Marije z »Gloria«, ter
ob vseh praznikih vsake vrste, če imajo predglasje »de
Nativitate« ali »de Beata« t. j. vse dni od Božiča vključno
do goda sv. Treh kraljev (izvzemši god Nedolžnih otro¬
čičev ob delavnikih in 3. jan. 2 ), na god presv. Imena
Jezusovega, sv. Družine, na Telovo in v njegovi celi
osmini in na dan Spremenitve Gospodove.

D.  I - te e, mis- sa est.

0.  De - o o gra- ti- as.

1  Ob nedeljah se poje po „4“.

2  Se poje po „3“.

— 136 —

5-

Ob nedeljah v letu, ako se po direktoriju ne
praznuje god svetnika, ob vseh praznikih rit. semidupl.,
ob dnevih v osminah n. pr. 6 dni po sv. Treh kraljih,
4 dni v bink. osmini, dnevi v osmini sv. Janeza Krst.,
sv. Petra in Pavla, sv. Lavrencija itd., če je v direk¬
toriju semiduplex. Zastran osmin in votivnih praznikov
bi. D. M. prim. 4.

D.  I - te e, mis - sa est.

O.  De - o o gra - ti- as.

6 .

Se poje ob treh predpepelničnih nedeljah.

D.  Be- ne-di- ca-mus Do - - mi-no.

O.  De - - o o gra - ti- as.

7-

Ob praznikih rit. simpl. in ferijah velikonoč¬
nega časa.

gl | || gg f-t* ||

D.  I- te, mis- sa est. O. De - o gra- ti- as.

8 .

Ob ferijah med letom (prim. 7 in 10) na pr. v
treh dnevih pred Vnebohodom pri sv. maši po procesiji
in pri navadnih votivnih sv. mašah med letom.

— 137 -

D.  Be- ne- di- ca- mus D6- mi- no.

O.  De - o gra- ti- as.

9-

Ob adventnih in postnih nedeljah, tudi v nedeljo

D.  Be-ne-di- ca- mus D6 - o - mi-no.

O.  De - o gra - a - ti- as.

IO.

Ob adventnih in postnih ferijah, začenši s pepel¬
nico, ter pri adventnih votivnih sv. mašah (Rorate) pa
brez »Gloria«.

D.  Be- ne- di- ca - mus D6 - mi- no.

O.  De - o gra - ti- as.

II.

Pri vseh črnih sv. mašah.

D.  Re-qui- e- scant in pa - ce. O.  A-men.

1  Ker Missale Rom. nima „Benedicamus de Beata“.

9 a

Določbe lavantinskih sinod

o cerkvenem petju in sveti glasbi.*

I. Določba leta 1883.**

»Ker je človeku to prirojeno, da lepo ubrani glas
na njega mogočno vpliva s tem, da naznanjuje in povzro-
čuje srena čuvstva, zato pri hvali božji ni bilo nikoli
brez petja in glasbe .« 1  Ker poleg tega petje in glasba
slovesnost službe božje poveličujeta in pobožnost ljudstva
prav zelo pospešujeta, zato so si cerkveni zbori in
cerkveni možje sploh veliko prizadevali, uvesti pri svetih
opravilih primerno petje in pravilno spremljevanje . 2

Naše slovensko ljudstvo je sploh slovelo zaradi
dobroznane gorečnosti in nadarjenosti v skladanju kakor
tudi v petju svetih pesmi, dokler v naših časih niso za¬
čele nesrečne razmere slabo vplivati na petje in glasbo,
da zdaj ne tožimo brez vzroka, da cerkveno petje in
sveta glasba peša in propada. Res, Cecilijina društva,
pesmarica po družbi sv. Mohorja izdana, in nekateri
duhovniki se hvalevredno trudijo, ta nedostatek odstra¬
niti. Da bode pa njih trud imel zaželjeni uspeh, zato v
Gospodu 'opominjamo vse dušne pastirje: naj prav

* Prestavil Štefan Pivec, župnik v Podčetrtku. — Z dovoljenjem
preč. kn. šk. ordinarijata v Mariboru, z dne 9. febr. 1900. št. 51-95. in
z dne 29. oktobra 1901. štev. 3543.

** Acta et statuta Synodi dioecesanae. Marburgi, 1883. cap. IX.
„Dc cantu ecclesiastico et mušica", pagg. 71 et 72.

1  Concil. prov. Viennense Tit. IV. cap. VI.

a  Gf. Concil. Trid. soss. XXII. Decret. de obsorv. et evit. in celobr.
Miss. ; sess. XXIV. de reform, c. 12.

— 139 —

posebno skrbijo in vse žrtvujejo, da bodo orglavci vadili
mladino v cerkvenem petju, da se bodo otroci, ki šolo
obiskujejo, naučili cerkvenega in ljudskega petja; naj
podpirajo Cecilijina društva, ki imajo namen, prenoviti
petje in sveto glasbo, in naj izpolnjujejo cerkvene določbe
glede petja in glasbe, ki se nahajajo v okrožnici Bene¬
dikta XIV. od dne 19. febr. 1749.

Kjer se je, bodisi orglanju ali petju primešalo
kaj posvetnega ali nespodobnega, naj se to odpravi.
Poleg orgel se smejo rabiti samo taki instrumenti, ki
glas pevcev jačijo in podpirajo, da se besede tako ne¬
kako povdarjajo in se njih pomen bolj in bolj vtisne v
srca poslušalcev. Kjer je godba t. j. instrumentalna
glasba brez petja že v navado prišla, se sme samo
tako dolgo dopuščati, dokler se resnobno izvaja in
preveč dolgo časa ne traja, ker bi to pričujočim postalo
ostudno in zoprno. 1

Naj se odpravijo razvade, ki se v Naši škofiji do¬
stikrat nahajajo, namreč: popevati pri peti maši, kar ne
spada k sv. liturgiji in maši dotičnega dneva, ali med
»sanktusom« in »komunijo« peti pesmi v čast Materi B.
ali kakemu svetniku, ali pa pesmice brez cerkvenega
potrdila in manj spodobne.

Srčno želimo, da bi se pri manjših slovesnostih
službe božje in pri vsakdanjih opravilih po vrlem pri¬
zadevanju župnikov in orglavcev pospeševalo ljudsko
petje t. j. svete pesmi zložene v domačem jeziku, kajti
»to prav posebno blaži srca ter v obilni meri zbuja
čuvstva vere, ljubezni in kesa, če se pobožni glasovi
domala vseh zbranih kakor iz enega grla in srca kvišku
vzdigujejo k sedežu milosti in božjega usmiljenja.« 2

1  Gf. Bened. XIV. epist. encycl. 19. febr. 1749.

* Goncil. prov. Prag. tit. III. cap. 96.

— 140  —

II. Določba leta 1896.*

Vsaka umetnost, ki izraža kaj lepega, je od Boga,
in po veri razsvetljena zopet k Bogu vodi. Zaraditega
cerkev s sv. apostolom Pavlom želi, da bi verniki med
seboj govorili »v psalmih, hvalnih in duhovnih pesmih,
da bi peli in prepevali v svojih srcih« (Efež. 5. 19; Kol.
3, 16.) Gospodu, in je zato že od začetka sprejela petje
k službi božji po vzgledu stare zaveze, kakor priča sv.
Avguštin: »O petju hvalnih pesmi in psalmov imamo
dokaze, vzglede in zapovedi od Gospoda samega in od
apostolov.« * 1  Kar je sv. Avguštin in kar so drugi očetje
o lepoti in koristi cerkvenega petja neštetokrat učili,
»da se bolj slabotni duh po prijetnem poslušanju k po¬
božnosti izpodbuja,«' 2  »to popolnoma in dobro dognati,
je bilo sploh prizadevanje rimskih papežev.« 3

Zato so se poleg Gregorija Velikega, ki se je
v tej stroki katoliške liturgije »toliko trudil, da so celo
sveti napevi po njem dobili ime,« 4  tudi drugi papeži v
tem odlikovali, posebno Pij V., Gregorij XIII., Pavel V.,
ki so umetnost liturgičnega petja neprenehoma pospeše¬
vali. »Da bi se lepota liturgije ohranila nepokvarjena,
tudi raznim drugim papežem ni bilo nič bolj na skrbi,
kakor to, da bi se petje povsod vjemalo tudi s svetimi
obredi.« 5  S tem namenom je sv. oče Pij IX. s pismom
od dne 30. majnika 1. 1873 izdajo rimskega graduala za
avtentično proglasil. To potrdilo svojega prednika je sv.
oče Leon XIII., ki vsestransko skrbi za cerkveno petje,

* Gesta et statuta Synodi dioecesanae. Marburgi, 1897. cap. IX.
„De cantu ecelesiastico et mušica sacra,“ pagg. 291—299.

1  Edit. Bened. ep. 55. tem, II. pag. 142. n. 43.

2  Confess. lib. X. cap. 33. num. 3.

3  S. R. C. decret. die 7. Jul. 1894.

4  Ibidem.

6  Ibidem.

141

z apostolskim pismom od dne 15. novembra leta 1878
ponovil, razširil in s temi besedami priporočil: »Ime¬
novano izdajo . . . potrdimo in za avtentično pro¬
glasimo . . . posebno s tem namenom, da bi se tako
po vseh krajih in škofijah, kakor v drugih zadevah, ki
spadajo k sveti liturgiji, enako tudi v petju ohranil eden
in isti način, kakor je v rimski cerkvi v navadi.« 1  Ne¬
davno, dne 6. julija 1. 1894, je zbor za sv. obrede sveto
glasbo imenoval del svete liturgije in jo škofom v skrb
priporočal, naj se po predpisih izboljša, z besedami:
»Ker je sveta glasba del liturgije, se preč. škofom pripo¬
roča, da obračajo na njo posebno skrb ter porabijo pri¬
liko, dati o nji primerne predpise v škofijskih in po¬
krajinskih zborih, toda vselej soglasno s tem opravil-
nikom.« 2

Ker cerkvenemu življenju ni nič bolj nasprotno
in škodljivo, kakor če se v cerkvah zares božje petje
zaničljivo in zanikamo opravlja, 3  zato odločimo, naj se
tako-le ravna:

1. Od cerkve zapovedano petje pri sveti liturgiji
je koralno 4  ali gregorijansko petje, ki presega vsako
drugo petje v dostojnosti, vzvišenosti, moči in umetnosti,
ki je najbolj primerno za čast božjo, ki se nedolžnim
ušesom prav prilega, ki pospešuje edinost, ki se
imenuje biblija svete glasbe in je prava lastnina
cerkve; »je petje ki izpodbuja srca vernikov k
ponižnosti in pobožnosti; je končno petje, ki ga
verniki v hišah božjih, če se pravilno in izpod-
budno prednaša, radi poslušajo.« 5  Ko je sv. Avguštin

J  Ibidem.

2  S. R. O. (Regolamento, Pars II. 1) die 6. Jul. a. 1894.

3  Encycl. Bened. XIV. de die 19. Febr. a 1749. §. 2.

4  Ibidem §. 5.

& Ibidem § 2-

— 142  —

v Milanu slišal to petje, ki ga je gojil sv. Ambrozij, se
je razjokal, kakor sam priča rekoč: »Koliko sem jokal
pri tvojih hvalnicah in pesmih, globoko ginjen od lepo
ubranih glasov tvoje cerkve. Ti glasovi so napolnili moja
ušesa in resnica se je razjasnila v mojem srcu in vsled
tega se je vnelo čuvstvo pobožnosti in solze so me
polile in dobro mi je to djalo .« 1  Poleg tega ima koralno
petje še to ugodnost, da se lahko vselej in povsod iz¬
vaja, ker ima popolno besedilo in se sme z enim
glasom peti.

Gregorijanskega petja naj se tedaj kleriki v seme-
menišču prav marljivo učijo 2  ter ga naj z zvonkim in
milim glasom prednašajo dobro vedoč, da bi sicer kot
mašniki, nevešči petja pri svetih opravilih, povzročili
posmehovanje in tako sami dali veliko pohujšanje. V
semenišču naj bode, tako zapovemo, vsaj enkrat v letu
izkušnja iz cerkvenega petja. Dušnim pastirjem bodi
ponos, to petje v pobožnem tekmovanju gojiti, ga zopet
v veljavo spraviti in vsestransko podpirati. Naj tudi
pravilno in točno pojejo napeve, ki se nahajajo v misalu
in v obredniku za lavantinsko škofijo, ki je bil nedavno
po Našem naročilu izdan in od zbora za sv. obrede
potrjen, da se bodo opravila spodobno in vestno oprav-
jala, da bo »pobožnost rastla, vera se utrdila, ljubezen
do naše matere in vodnice, edinosvete rimske cerkve
vžigala, da se bo večno zveličanje duš pospeševalo in
da bodete tudi vi na sodnji dan spoznani kot zvesti
delivci božjih skrivnosti .« 3  V pouk in rabo dobro služijo :
Magister choralis (od Fr. Ks. Haberla), Manuale chorale
(v Reznu, pri Frid. Pustetu, apost tisk.), Graduale, Ve-
sperale, Antiphonarium, oficij za Veliki teden, oficij za

1  Confess. lib. IX. cap. 6.

2  Cone. Trid. sess. XXIII. cap. 18. de reform.

3  Collecfc. rituum dioec. Lavantinae. Marburgi, 1896. Prooemium.

— 143 —

Božič, oficij za rajne (odlomek iz obrednika za lavan¬
tinsko škofijo, v Mariboru, 1896. Tiskarna sv. Cirila); na¬
dalje »spremljevanje za orgle« od Witta, Piela, Pavla
Schmetza, Quadfliega. — Končno obžalujemo način, kako
se vobče pojejo opravila za rajne, »namesto da bi se
ljudstvo po njih napeljavalo k svetosti in izpodbujalo
k pobožnosti, se nasprotno svetim obredom in presunljivi
skrivnosti sami prav velikokrat nečast dela.« 1

2. Harmonično t. j. figuralno petje cerkev pri¬
pušča, dokler se na gregorijansko petje naslanja. Gle¬
dati pa je treba na to, da pevci pri oficiju ali pri sv.
maši ne izpreminjajo ali ne krajšajo liturgičnih besed,
katerim cerkev pri službi božji prednost daje pred bogato
melodijo. Pri maši bodisi slovesni ali peti, naj se ali
pojejo 2  ali glasno 3  ali vsaj polglasno 4  recitirajo vse
molitve (neizpremenljive t. j. ki se pri vsaki maši enako
molijo: Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus, Benedictus, Agnus
Dei; izpremenljive: Introitus, Graduale, Offertorium,
Communio). Ni dovoljeno, kaj dostavljati, 5  ali besede
krajšati, 6  ali pa petje tako zavleči, 7  da bi se n. pr. maša
prekinila, razen če rubrike dovoljujejo. Besede se morajo
tako razločno prednašati, da se zastopijo. 8  Sv. Avguštin
je jokal, kakor sam razločno priča, 9  ginjen ne samo od
petja, nego tudi od besed, ki so bile s petjem združene.

1  Gone. prov. Albiensis a. 1850. Tit. Ul. Deerot fIL Coli. La c.
Tom. IV. col. 426.

2  Innoc. XII. die 20. Aug. 1692.

3  Caeremon. Episc. Par. II. n. 1. a. 8.

4  S. R. G. dic 22. Jul. 1848.

5  Innoc. XII. dic 20. Aug. 1692.

6 S. R. C. die 5. Jul. 1631.

7  S. R. G. die 21. Febr. 1643.

8  Caeremon. Episc. Lib. 1. c. 28. n. 12; cncycl. Bened. XIV. do
dic 19. Febr. 1749. § 9.

9  Gonfess. Lib. X. c. 33.

— 144 —

Figuralno petje, katerega najboljši in najpopolnejši
zastopnik je bil Janez Petroalojzij Palestrina s svojimi
neumrljivimi deli, je v novejšem času po Dr. Witt-u zo¬
pet oživelo. Najimenitnejši skladatelji te stroke so: Anerio,
Suriano, Vittoria, Viadana, Orlando Lasso, Hasler, Ai-
blinger, Handel (Gallus), Mettenleiter, Stekle, Koenen,
Piel, Haller, Brosig, Nick, Hanisch, Nikel. — Ker je
dobroznano, da postane najboljša skladba polifonične
glasbe po slabem izvajanju neprimerna, naj se za ta
slučaj, kadar se služi strogo liturgično opravilo, rabi
gregorijansko petje. 1

3. Orgle in drugi instrumenti naj se rabijo za
spremljevanje petja in sicer samo v to, »da se besede
petja nekako poudarjajo, da se njih pomen bolj in bolj
vtisne v srca poslušalcev, ter se duh vernih privede
k premišljevanju večnih resnic in vnema za ljubezen do
Boga in božjih reči.« 2  Tridentinski cerkveni zbor je
samo orgle 3  potrdil kot liturgični instrument, katere neki
zelč imeniten mož hvali, da imajo svoj začetek v krščanski
umetnosti in so prav primerno z veliko razliko glasov
sestavljene, da že po svojem značaju izključujejo niče-
murnost umetniške izurjenosti in da nemorejo po počut-
nem razveseljevanju motiti ter pazljivosti nase vleči.
Orgle, ki imajo namen, služiti ne pa gospodovati, naj
se glasijo zmerno, pobožno in ne prenaglo, ne šumeče
ali pretrgano; »kjer se je pa, bodisi orglanju ali petju, pri¬
mešalo kaj posvetnega in nespodobnega . . . naj škofje
v cerkvah tako glasbo zabranijo, da se bode videlo in
lahko reklo, hiša božja je res tudi hiša molitve.« 4

1  S. R. C. (Regolamcnto) die 6. Jul. 1894.

2  Encycl. Bened. XIV. de die 19. febr. 1749. § 12.

3  Cone. Trid. sess. XXII. decret. de observ. et vitand. in celebr.
Miss.; Caeremon. Episc. I .ib. I, c. 28. n. 11.

4  Cone. Trid. sess. XXII. decret de observ. et evit. in celeb. Miss.

— -145 —

Zaraditega župnikom strogo zapovemo, naj popol¬
noma odpravijo razvado, da se z instrumenti, ki so božji
službi posvečeni, izvajajo proizvodi gledališke in posvetne
glasbe: polke, valčeki, koračnice, da se srca poslušalcev
ne bodo več motila v premišljevanju božjih reči 1  ter dra¬
žila k počutnosti. Brez priprave ali pa na pamet orglati
prepoveduje zbor za sv. obrede vsakateremu, ki tega z
ozirom na umetnost, cerkvene postave in pobožnost verni¬
kov prav ne razume, s sledečimi besedami: »Improviziranje
in fantaziranje na orglah je vsakateremu prepovedano,
ki tega primerno izvršiti ne razume, to se pravi, ki
tega ne razume tako, da bi se oziral na pravila glasbene
umetnosti in tudi na pobožnost in zbranost vernikov«. 2
Zato naj orglavci rabijo zbrane predigre, med- in poigre
Kothejeve, Hanischeve, Pielove, Dieboldove. Ker je
orglanje tolika umetnost, ni sposoben za orglavca, kdor
te umetnosti ni resno proučeval.

Orgle molčijo pri črni maši, ob adventnih nedeljah
(razen 3. ned.) in postnih (razen 4. ned.) in tudi ob de¬
lavnikih teh časov, razen če cerkev kateri praznik
slovesno obhaja. 3  Če je potrebno, se pri črni maši sme
orglati, ako se to zgodi z milim in otožnim glasom. 4 *
Pri maši naj med povzdigovanjem orgle ali molčijo ali
se z nežnim glasom in zamolklo glasijo. 6

Nekatere druge instrumente, ki so v navado prišli, 6
namreč tiste, ki sami zase niso gledališkega značaja,
cerkev dopušča, da se smejo rabiti pri službi božji, ako

1  Caeremon. Episc. Lib. I cap. 28. n. 12.

2  S. R. G. (Regolamento) de din 6. Jul. 1894. art. 12.

3  Caeremon. Episc. Lib. I. c 28. n. 2 et 13.; S. R. C. 2. Apr. 1718.

4  S. R. C. 21. Mart. 1029.

6  Caeremon. Episc. Lib. I. c. 28. n. 9 et Lib. II. c. 28. n. 70.

6  Boned. XIV. de Synodo Dioec. Lib. XI. c. 7. n. 0.

10

146 —

petja ne zadušijo. 1  »Petje z glasbo,« opominja Benedikt
XIV., »kakor je v cerkvah sedaj običajno in se z orglami
in drugimi instrumenti navadno spremlja, naj se tako
izvaja, da se ne bode glasilo kaj neposvečenega, kaj
posvetnega ali gledališkega.« 2  Zato naj se iz kora od¬
stranijo takozvani: solo, dueti in druge take reči in naj
se intrade, tuš, pri očitni službi božji nikdar več ne sli¬
šijo. V cerkvi mora biti glasba sveta; svet je namreč
kraj, kjer se glasi, svete so besede, sveto je opravilo in
svet je tudi namen. Sicer pa se po Našem mnenju naj
instrumenti v cerkvah na deželi le prav redkokedaj rabijo,
ker iste le naj večja spretnost za rabo pripravne stori.

4. Kakor pri vseh liturgičnih opravilih, prav po¬
sebno pa še pri slovesni maši in pri peti (brez dijakona
in subdijakona), 3  je prepovedano peti v domačem jeziku.
Cerkev je namreč v vseh določbah zbora za sv. obrede
od tridentinskega cerkvenega zbora do današnjega dne
neprenehoma dajala prepovedi, rabiti domači jezik pri
peti ali slovesni maši, tako v najnovejšem času dne
21. junija 1879; 4  in nedavno, dne 31. januarja 1896, je zbor
za sv. obrede na vprašanje: »Ali ... bi smeli verniki
pri sveti maši . . . pesmi in himne, zložene v čast svet¬
niku ali skrivnosti, ki se ravno obhaja, peti v domačem
jeziku?« — odgovoril: »Da, z dovoljenjenjem domačega
škofa glede zasebne maše; Ne, glede slovesne ali pete
maše vsled sedme in osme točke pravil za sveto glasbo;
ne da bi to nasprotno bilo odloku od dne 21. junija
1879 ali kateremukoli drugemu.«

1  Encycl. Bened XIV. dic 19. febr. 1749. § 9.

2  Ibidem § 3.

3  Ritus celcbrandi Miss. Tit. VE n. H.

4  Collectio Gardcllini Nr. 5785.

— 147 —

Pri neliturgičnih opravilih, kakor pri misijonih,
bratovščinah, majnikovih pobožnostih, križevih potih,
litanijah, pri procesijah brez sv. Rešnjega Telesa, pred
pridigo, ako je pred ali po peti maši, končno pri zasebni
(ne peti) maši: je dovoljeno cerkveno petje v domačem
jeziku. 1  Iz tega je pa razvidno, da je dovolj prilike, se v
cerkvi tega petja posluževati. Toda sveto besedilo naj
bode pravilno glede jezika in glede pesniške oblike ter
primerno opravilu, ki se obhaja, in naj se poje enoglasno,
napev pa bodi v cerkvenem duhu in na podlagi grego¬
rijanskega petja. V izvršitev tega petja proglasimo
»Cecilijo« (izdano po družbi sv. Mohorja) in »Hosanno«
(v Gradcu, Styria) za škofijski pesmarici. Naj se odpravi
razvada, pri maši med »sanktusom« in »komunijo« po¬
pevati pesmi v čast Materi B. ali kakemu svetniku in s ta-
koimenovanim »sekundiranjem« naravnost zabraniti
skupno petje. Da se je petje naših prednikov z omen¬
jenim pravilom popolnoma strinjalo, pričajo nekateri
vzgledi, ki so se ohranili iz 17. stoletja. 2

5. Odkar se po svetu širi brezbožni duh, združen
s sebičnostjo in počutnim razveseljevanjem, se je cer¬
kveno petje tako izpridilo, da sv. oče Pij IX. toži: »Da,
to je črez vse žalostno, skoraj pri vseh cerkvah se je
vsililo nekako petje, ki je za gledališke igre najbolj
sposobno.« 3  Da se to zabrani, se je na Nemškem po priza¬
devanju nekaterih mož, zlasti po Wittovem, ustanovilo
Cecilijino društvo za Nemške dežele, Avstrijo in Švico,
katero je sv. oče Pij IX. na prošnjo 29 škofov potrdil,
poudarjajoč, da naj bi se »sveto petje vjemalo s svetostjo

1  XXX[[. Conferenz-Schluss-Protokoll II. 1. c.

2  Gerkv. Glasbenik 1. 1878 et 1879; Cecilija.

3  Pius IX. Breve „Multum“ die 16. Deccmbr. 1870.

10 *

— 148  —

hiše božje in z veličastnimi obredi.«' S tem namenom,
kakor imenovano društvo, se je 1. 1887. tudi za Našo
škofijo ustanovilo Cecilijino društvo, ki v stolnici posebno
hvalevredno deluje.

Da cerkvi povrnemo v naši škofiji zaželjeno petje,
zato v Gospodu opominjamo dušne pastirje: naj vso
skrb v to obračajo, da bodo orglavci mladino, posebno pa
otroke, ki šolo obiskujejo, poučevali 1 2  v cerkvenem petju,
da se tako pridobijo dobre in zmožne pevske moči; naj
se ustanovijo pevski zbori, katere naj vodijo cerkvenega
petja vešči pevovodje ter učijo umetnega in zapovedanega
petja, župniki pa naj prevzamejo nabožno vzgojo in nad¬
zorstvo. Nič se ne sme peti, kar nima Našega potrjenja.
Odslej se bodo potrjene muzikalije v škofijskem listu
oglašale. Naj se osnuje zbirka svete glasbe; v ta namen
dovoljujemo, da se smejo iz cerkvene blagajnice naro¬
čiti za petje potrebne muzikalije. Izmed listov, ki o tej
stroki pišejo, priporočamo v naročitev »Cerkveni glas¬
benik« (v Ljubljani) in »Musiča sacra« (v Reznu pri
Pustetu). Dekani naj Nam poročajo tudi o napredku
cerkvene glasbe pri posameznih župnijah. Pri Naši stol¬
nici srčno želimo deško šolo za pevski kor.

»Pojte Gospodu novo pesem, njegova hvala se raz¬
legaj v srenji svetnikov. Naj hvalijo njegovo ime v kolu,
z bobni in citrami naj mu brenkajo.« (Ps. 149, 1. 3.)

1  lbidem.

2  Synod. dioec. Lavant. a. 1888. pag. 71. n. IX. Glej Obrednik
str. 139. — Conferenz-Schluss-Protokoll v. 6. Dez. 1887. II. Pastoral-Conf.
Frage. Der Kirchengesang. pagg. 4—14. — Sauter, Der Gesang bei der feier-
lichen Liturgie. — Theol. praet. Quartalschrift Linz, 189z, Heft lil. 530;
Heft IV. 829 ; 1893, Heft II. 339 ; 1894, Heft I. 50. — Paul^Krutschek, Der
Kirchengesang. nach dem Willen der Kirche. 3. Aufl. Regensburg, 1891.

— 149 —

III. Določba leta igoo.*

Naša mati sveta cerkev, ki je »steber in podlaga
resnice« (I. Tim. 3, 15) in »delilka božjih skrivnosti«
(I. Kor. 4, 1), si je že od začetka prizadevala povzdig¬
niti dostojnost in veličastvo pri opravljanju daritve nove
zaveze in pri drugih svetih opravilih. Zaraditega si je po
navdihu sv. Duha »omislila, kar je razen nebes najkras-
nejšega, namreč svete obrede presunljive skrivnosti,
ki nas povzdigujejo nad zemljo in nad vsakdanjost, ki nas
obdajajo z nekim čarom skrivnostne sladkosti in z veli¬
častvom takorekoč angelske liturgije ter nas tako čistijo
in navdajajo z največjim veseljem.«'

To v resnici materino skrb, katero je cerkev skazo-
vala vsemu, kar služi dostojnemu opravljanju daritve in
svetega opravila, je obrnila tudi na sveto glasbo, ki je
bistveni del liturgije, zlasti slovesne sv. maše. Kadar se
cerkev na slovesen način pri daritvi ali pri drugih molit¬
vah približa nebeškemu Zveličarju, takrat tolmači petje
njena znotranja čuvstva, je njenega srca glas. Sveto
petje je toraj vedno kakor »naval reke, ki razveseljuje mesto
božje« (Ps. 45, 5) in delo božje, ki mu ni enakega. * 1 2

Zato je cerkev vse storila, da bi se pri službi
božji in hvalospevih gojila samo ona glasba, ki naj bi
v hiši božji vžigala človeška srca k pobožnosti, vzbujala
vero in ljubezen do nebeških reči, in da bi se hvala božja
dostojno prepevala. V ta namen je cerkev vedno gojila
in pospeševala gregorijansko petje. Saj je »gregorijansko
petje najbolj pripravno in primerno, da se izrazi pomen

* Actiones et Constitutiones Synodi dioecesanae. Marburgi, 1901.
Gap. LIX. „De cantu religioso et mušica sacra". pagg. 586—589.

1  Friedr. W. Faber, Das heil. Sacrament oder die Werke und
Wege Gottes. Deutsche Uebersetzung bei Manz. Regensburg, 1855.

2  Reg. s. Bencdicti. Cap. XLI[I.

150 —

besed, ter ima, ako se pravilno izvaja, veliko moč in
neko čudovitno milobo spojeno z resnobo, da kaj lahko
vzbuja v srcih poslušalcev pobožne nagibe in primerno
goji v njih koristne misli.« * 1

Ko se je v teku časa, posebno po vplivu lažirefor-
macije in humanizma v 17. stoletju, začela sveta glasba
v raznih deželah odtujevati svojemu po katoliški cerkvi
jej danemu temelju in starodavnemu izročilu in se bra¬
titi s posvetnimi melodijami, je cerkev z mnogimi od¬
loki in določbami vmes posegla, da bi ohranila sveto
glasbo v prvotni čistosti.

Tušem spadajo tele znamenite določbe : okrožnica
Aleksandra VII. od dne 25. dec. 1657 »Piae sollicitudinis«,
okrožnica Inocencija XII. od dne 20. avg. 1692, okrož¬
nica Benedikta XIV. od dne 19. febr. 1749 »Annus qui«
in tudi odloki zbora za sv. obrede. 2

Petje in glasbo v smislu in po postavah svete
katoliške cerkve dejansko uvesti, izvrševati in izboljšati,
v tem ima posebne zasluge 1. 1867. ustanovljeno Cecili-
jino društvo za Nemške dežele, Avstrijo in Švico. Slavni
papež Pij IX. je uslišal prošnjo, katero je veliko škofov
podpisalo, in je dne 16. decembra 1870 z apostolsko
oblastjo potrdil omenjeno Cecilijino društvo z apostol¬
skim pismom, ki se glasi:

»Papež Pij IX. v trajen spomin.

V veliki meri morejo svete pesmi srca ganiti ter
pobožnost zbujati, če se združijo s cerkvenimi sloves-

1  Leonis XIII. Breve »Nps quidem“ cle die 17. Maii 1901 ad Abba-
tem Solesmensem. Kirchliches Verord.-B!att fur die Lavanter Diocese vom

1. Juni 1901. Nr. IX. 44.

' l  Gesta et statuta Syn. dioec. anno 1896 celebratae. Marburgi, 1897.
pagg. 291—299. Glej Obrednik str. 140. — Josef Auer, Die Entscheidungen
der hi. Ritencongregation in Bezug auf Kirehenmusik. Regensburg, 1901

— 151

nostmi, samo da so v pravem duhu zložene in se tako
vestno izvajajo, da se strinjajo s svetostjo hiše božje in
z veličastnimi obredi. V tej najimenitnejši umetnosti
so si mnogi priborili prav veliko slavo; njih dela se
strinjajo s krasoto cerkve in z resnimi obredi in čim
več se izogibljejo posvetnim, mehkužnim in gledališkim
melodijam, tem bolj odvračajo duha od zapeljivega sveta
in ga izpodbujajo k premišljevanju in razmotrivanju ne¬
beških reči. Toda, kar je najbolj žalostno, ne zmeneč
se za te najboljše mojstre svete glasbe, se je skoraj
pri vseh cerkvah, v domačih kakor tudi v inozemskih,
vsililo nekako petje, ki je za gledališče najbolj sposobno.
To petje so zato po vsej pravici kanonične določbe,
Naši predniki, kakor tudi Mi sami grajali in zavrgli. Te
razmere so napotile prečastite škofe raznih nemških
škofij, da so koristni in plodonosni sklep storili, ustano¬
viti v svojih škofijah pobožna Cecilijina društva, zlasti s
tem namenom, da bi se sveto petje zopet uredilo po
pristnih cerkvenih določilih. Za vzgled tem društvom
naj bi služila kongregacija sv. Cecilije Našega slavnega
mesta. Pravila za vodstvo so sledeča:

»Pravila splošnega Cecilijinega društva, ki je usta¬
novljeno v pospešitev svete glasbe v vseh nemških
deželah.

I. Društvo ima eminencijo kardinala za pokrovi¬
telja, katerega blage volje imenuje sv. Oče, in škofa do-
tične škofije, kjer se društveniki nahajajo, za nadzornika.
Društvene zadeve vodi vrhovni predsednik, katerega pod¬
pirajo predsedniki raznih škofij. Vrhovni predsednik se
izvoli po dotičnih pravilih in se s porazumljenjem prev-
zvišenega pokrovitelja umesti. Razen tega izvolijo udje
osem mož, veščakov v glasbi, ki pretresajo sposobna

152 —

glasbena dela, ki se naj v cerkvi izvajajo; to število se
sme pomnožiti do dvajset.

II. Da se doseže društveni namen, sveto glasbo in
liturgijo v cerkvenem duhu in strogo po cerkvenih do¬
ločbah pospeševati, naj društvo skrbi, da se 1. gregorijansko
petje ali koral povsod izvaja, figuralno in polifonično
petje pa kolikor se strinja s cerkvenimi določbami,
najsibodo skladbe starejše ali novejše dobe; 2. svete pesmi,
ki jih navadno poje ljudstvo pri raznih pobožnostih, se
toliko trpijo, kolikor jih dopuščajo ; kanonične določbe
3. cerkvene določbe o rabi orgel in raznih drugih pri-
puščenih glasbenih instrumentov naj se natanko izpol¬
njujejo ; 4. ako se pa pri nekaterih cerkvah, zlasti pri
manjših in na deželi, ne da takoj izvesti, kakor je bilo
rečeno, naj se vsaj z vsemi močmi na to dela, da se bode
liturgična glasba polagoma izboljšala.

III. Vrhovni predsednik mora vsako leto poročati
prevzvišenemu kardinalu pokrovitelju o društvenem de¬
lovanju in njegovem napredku, enako tudi škofijski pred¬
sedniki prečast. škofu.«

Ko so se omenjeni škofje nedavno sešli v Našem
mestu k vesoljnemu vatikanskemu zboru, so nas prisrčno
prosili, da bi zgoraj navedena pravila potrdili s Svojo
apostolsko oblastjo. Tej prošnji Smo prav radi ustregli
in Smo se v tej zadevi vestno posvetovali z Našimi vis.
čč. in prevzviš. kardinali sv. rimske cerkve od zbora, ki
je postavljen, da rešuje vprašanja o pravilnosti cerkvenih
obredov; in po nasvetu istih čast. bratov Smo izročili
omenjena pravila v preiskovanje in pretresovanje družbi
slavnih mož, ki je v Našem mestu ustanovljena za gre¬
gorijansko petje. Zato vsled izjave omenjenih mož in
po mnenju vis. častitih bratov s Svojo apostolsko oblastjo
odobrimo in potrdimo s tem pismom prej omenjena, v

153

Našem pričujočem listu uvrščena in dobesedno navedena
vodila ali pravila ter jim za vselej podelimo veljavo
Našega odobrenja in potrdila. Nadalje določimo, da naj
to Naše pismo ima in ohrani popolno veljavo, da naj
doseže in obdrži popoln in celoten uspeh in da naj bode
vsem, za katere je pisano, v zadostno pomoč za zdaj in
za prihodnje čase. Zato morajo na podlagi teh pravil
kakršnikoli sodniki, redni in delegirani, tudi svetovalci
apostolskega sodišča v pravdnih zadevah, ovreči in ne¬
veljavno proglasiti, če bi se kdo s kakršnokoli oblastjo
predrznil na njih vedoma ali nevedoma kaj spodbijati.
Ne da bi to nasprotovalo apostolskim določbam in na-
redbam ali kateremu koli drugemu odloku. Naša volja
je tudi, da imajo prevodi tega pisma, kakor tudi tiskani
izvodi, s podpisom kakega javnega tajnika in s pečatom
cerkvenega dostojanstvenika poverjeni, ravno isto vel¬
javo, kakršno ima original.

Dano v Rimu pri sv. Petru pod ribičevim pečatom
dne 16. decembra 1870 v petindvajstem letu Našega
papeštva. Za gospoda kard. Paracciani Clarelli
Feliks Profili, namestnik.« «

Cecilijinemu društvu, katerega je ustanovil Dr.
Witt (•[• 1888), se je pridružilo lepo število nadarjenih
mož, ki so z druženimi močmi pripomogli, da je Cecilijino
društvo v mnogih škofijah popolnoma doseglo svoj namen,
da se je namreč povzdignila sveta glasba in bogočastje
v smislu cerkve in cerkvenih določil. Gregorijansko petje
se namreč zopet pravilno izvršuje, resno, trezno in božji
časti dostojno polifonično petje se razširja, novejše
skladbe so s cerkvenimi določbami v soglasju, starodavne
pesmi se v ljudstvu oživljajo in liturgični predpisi se
natanko izpolnjujejo.

10 a

154 —

Tudi v Naši škofiji imamo že od 4. februarja 1887
Cecilijino društvo, katero je bilo 1. 1891 po Našem ukazu
in Našem naročilu probujeno in katero danes šteje 260
udov ter z dobrim uspehom oskrbljuje. cerkveno petje
v Naši stolnici v Mariboru; zato ga najtoplejše pri¬
poročamo. 1

Da bi se to hvalevredno društvo tembolj razširilo,
je potrebno, da se enaka društva ustanovijo v pozamez-
nih župnijah, kolikor kraj in okoljščine dopuščajo. Z
vsemi močmi se mora vsaj na to delati, da se liturgična
glasba tudi v cerkvah na deželi polagoma izboljša. Se¬
veda se mora, kar vsak veščak dobro ve, postopati jako
vstrajno, prizanesljivo in modro, previdno in zmerno ter
polagoma, da se odpravijo razvade. Kar je novo, rado
povzroči zdražbo, zlasti kadar se opusti, kar se je dolgo
časa prav zdelo, in se uvede kaj novega. Nedoslednosti
v tej sveti reči, se ne smejo odstraniti surovo, neusmi¬
ljeno in samooblastno, temveč bolj z poukom kakor z
zapovedovanjem, bolj opominjajoč kakor grozeč. Čuvati
se je nesloge in razpora. Harmonija miru je namreč več
vredna, ko harmonija v petju in glasbi.

Izpolniti se morajo splošna pravila o glasbi pri
cerkvenih opravilih in izvršiti navodila zbora za svete
obrede od dne 7. »Quod sanctus Augustinus« in od dne
12. junija 1894 »Quamvis ordinatio«, kako naj se pos¬
pešuje učenje svete glasbe in odstranijo razvade. Glasijo
se takole:

Prvi  del.

1. Vsaka glasbena skladba, zložena v duhu sve¬
tega opravila, kateremu služi, vzbuja pobožnost ver-

7  Personalstancl des Bisthumes Lavant in Steiermark fur das
Jahr 1901. Pag. 252. — Pravila Cecilijinega društva za lav. škofijo.

— 155 —

nikov, ako se pobožno vjema s pomenom obreda in besed
in je zato vredna hiše božje.

2. Tako je gregorijansko petje, katero cerkev
Kristusova smatra za svojo pravo lastnino; zato je edino,
ki se ga poslužuje v svojih potrjenih liturgičnih knjigah.

3. Tudi polifonično petje, bodisi diatonično ali
liromatično, se strinja s svetimi opravili, samo da ima
zgoraj navedene lastnosti.

4. Kar se tiče polifoničnega sloga, se za hišo božjo
kot najvrednejše smatrajo skladbe Petroalojzija Pa-
lestrine in njegovih dobrih posnenlalcev; tudi se glede
hromatične glasbe pripoznava za vredno službe božje
ona, katero so do dandanes na svetlo izdali priznani
mojstri raznih italjanskih in zunanjih šol in zlasti oni
rimski mojstri, katerih skladbe je pristojna cerkvena
oblast večkrat pohvalila kot resnično svete.

5. Ker je dovolj znano, da more skladba poli¬
foničnega sloga, celo najboljša, vsled slabega izvajanja
nedostojna postati za hišo božjo, v tem slučaju naj se
pri strogo liturgičnih opravilih rabi gregorijansko petje.

6. Figuralna glasba za orgle mora sploh vstrezati
resnobnemu, harmoničnemu in vezanemu značaju tega
instrumenta. Instrumentalno spremljevauje naj petje
skromno podpira, ne pa zadušuje. Pri predigrah in medi¬
grah naj orgle kakor tudi instrumenti vedno ohranijo
sveti značaj, ki je duhu opravila primeren.

7. Pri spevih med slovesnimi, strogo liturgičnimi
opravili, se mora jezik po obredu ravnati; teksti »ad
libitum« se jemljejo iz svetega pisma, oficija ali iz him¬
no v in molitev od cerkve potrjenih.

8. Pri drugih opravilih se sme rabiti domači jezik,
besede ali teksti naj se jemljejo iz pobožnih in potrjenih
spisov.

— 156 —

9. Strogo prepovedana je v cerkvi vsaka posvetna
pevska ali instrumentalna glasba, zlasti ako spominja
na gledališke melodije ali iste ponavlja.

10. Da se ohrani spoštovanje, pristojno liturgičnim
besedam, in da se zapreči predolgo trajanje svetega
opravila, je prepovedano vsako petje, pri katerem se
nahajajo, če tudi v prav mali meri, izpuščene ali brez¬
miselno postavljene ali nepristojno ponavljane besede.

11. Prepovedano je trgati stavke, ki so med seboj
v tesni zvezi.

12. Končno je prepovedano improviziranje in fan¬
taziranje na orglah vsakateremu, ki tega ne razume tako,
da bi se oziral na pravila glasbene umetnosti in tudi
na pobožnost in zbranost vernikov.

Drugi del.

I. Ker je sveta glasba del liturgije, zato zbor
za svete obrede prečastitim škofom priporoča, da
obračajo nanjo posebno skrb ter porabijo priliko,
dati o nji primerne predpise zlasti v škofijskih in pokra¬
jinskih zborih, toda vselej soglasno s tem pravilnikom.
Lajikom je dovoljeno sodelovati pod nadzorstvom in
zavisnostjo dotičnih škofov. Društva se ne smejo snovati,
niti shodi prirejati brez izrečnega privoljenja cerkvene
oblasti (namreč škofov za škofijo, metropolita z njegovimi
sufragani za pokrajino). Časniki za sveto glasbo se ne
smejo tiskati brez škofovega »imprimatur«. Strogo je pre¬
povedana kakršnakoli razprava o točkah tega pravilnika.
Dovoljeno pa je razpravljati o drugih tvarinah tičočih
se svete glasbe, ako se 1. spolnjujejo zapovedi krščanske
ljubezni in 2. ako se nikdo drugim ne postavlja mojstra
in sodnika.

II. Prečastiti škofje naj strogo zahtevajo, da bodo
kleriki zvesto izpolnjevali svojo dolžnost, učiti se liturgič-

— 157 -

nega petja, zlasti kakršno se nahaja v knjigah od sv.
stolice potrjenih. Kar se tiče drugih vrst glasbe, zlasti
orglanja, klerikom ne bodo nakladali dolžnosti, iste se
priučiti, da jih ne bodo odvračali od resnejših študij,
na katere se morajo posebno ozirati. Ako pa so kateri
izmed njih že poučeni v tej stroki, morajo jim dovoliti,
da se v nji spopolnjujejo.

III. Prečastiti škofje naj dobro pazijo, da njihovi
župniki in cerkveni predstojniki ne dovoljujejo v cerkvi
tem predpisom nasprotnih glasbenih predavanj; po svoji
volji in modrosti smejo nepokornežem nasproti posto¬
pati tudi s kanoničnimi kaznimi.

IV. Z razglašenjem tega pravilnika ter z njegovim
priobčenjem do prečastitih škofov Italije je razveljavljen
vsakršen prejšnji razglas o tem predmetu.«

Da vodje svete glasbe na koru pri reformiranju
cerkvenega petja ne bodo brez vsakega navodila, posebno
ako želijo po vzgledu Cecilijinega društva vstanoviti
pevska društva, naročimo za zdaj sledeče sinodske
določbe:

1. Povsod naj se uvede in ohrani gregorijansko
ali koralno petje, ki je med vsemi pevskimi načini naj¬
lažje. Prav posebno pa se priporoča za adventni in
postni čas, za oficij za rajne in za delavnike.

2. Pri slovesnih in petih sv. mašah naj se poje
samo v latinskem jeziku, ker petje v domačem jeziku
ni dovoljeno. 1  Pri mašnih responzorijah se mora odgo¬
varjati po liturgičnih napevih. Tušem spada tudi znani
občni odlok zbora za sv. obrede od dne 22. majnika

1  Na poročilo preč. škofa pri sv. Hijacintu v Kvebeku o navadi,
ki se je vtrdila v celi njegovi cerkv. provinciji, da se pojo med slovesno
sv. mašo pesmi v domačem jeziku, mu je odgovoril zbor za sv. obrede :
„Škof naj previdno ravna, da počasi brez hrupa in pohujšanja vernikov od¬
pravi to navado."

— 158 —

1894, ki na podlagi in v duhu »Ceremon. za škofe«
o petju'pri slovesnih sv. mašah"pojasnjuje“in 'določuje:
»Popolnoma so prepovedane kakršnekolijpesmi v domačem
jeziku pri vseh sv. mašah, ki so ali slovesne ali pete;
tako da nihče ne~sme’pevskih točk, kr so 'po :  rubrikah
zapovedane, izpreminjati ali jih z drugimi nadomestiti.
In če se je kje vrinila nasprotna navada, mora se‘po¬
polnoma odpraviti kot razvada in napaka. — Kar morajo
pevci vzajemno peti, se ne sme nikdar izpustiti; temveč
se mora ali, če se glasovi z orglami spremljajo, deloma
peti, deloma z orglami glasno recitirati, kakor zapoveduje
»Ceremon. za škofe«, izvzemši »Čredo«, ki se mora
skoz in skoz peti, kadar na vrsto pride. — Med J po¬
vzdigovanjem sv. hostije in keliha je po rubrikah zapove¬
dano, da pevci popolnoma molčijo ter z drugimi vred
presveto Rešnje Telo molijo. Po povzdigovanju, kateremu
po rubrikah sledi takoj »Benedictus«, do Očenaša je po
zboru za svete obrede dovoljena kaka vloga, ako se
nič ne izpusti, kar se jpo liturgiji mora peti. Duhovnik
se pri nadaljevanju sv. maše ne sme zadrževati, in pesem
naj bo od presvetega Rešnjega Telesa.«

3. Rabiti se smejo le skladbe s popolnim tekstom.
»Čredo« naj se skoz in skoz poje, najbolje koralno. 1

4. Instrumenti naj se v cerkvah na deželi prav
redko kedaj rabijo.

5. Na pamet ali brez priprave orglati je prepove¬
dano vsakemu, ki tega prav ne razume. Orglavci naj
rabijo izbrane preludije Kothejeve, Hanischeve, Pielove,
Dieboldove.

1  Škof Seguntski je prosil za rešitev treh dvomov in sicer : ... 3.
se naj trpi navada, pri „Gredo“ petje vmes z orglanjem nadomestiti? Zbor
za sv. obrede mu je odgovoril 10. marcija 1657.: Taka razvada se ne sme
nikakor ne trpeti, temveč naj škof skrbi, da se poje Vera popolnoma in
z razumljivim glasom, tako da jo more ljudstvo razločno slišati.

159 —

6. Izmed izpremenljivih mašnih molitev naj se »In-
troitus« ob vseh praznikih, ob nedeljah in pri petih sv.
mašah ali ves poje ali vsaj recitira.

7. Druge izpremenljive molitve: »Offertorium»,

»Communio« in »Sequentia« za Veliko noč, Binkošti in
za Telovo naj se polagoma uvedejo.

8. »Graduale«, »Alleluja«, »Tractus« naj se poje
vsaj ob praznikih prve vrste. 1

9. Tekste, ki se ne pojejo, naj posamezni prosto
recitirajo.

10. Ob večjih praznikih so liturgične, latinske
večernice jako umestne.

11. Pri pobožnostih, ki niso strogo liturgične, lahko
ljudstvo poje pobožne pesmi, kar ljudi prav posebno
spodbuja k pobožnosti. Brez dvoma namreč v obilni
meri zbuja čuvstvo vere, ljubezni in kesa, če se glasovi
domala vseh pobožno zbranih kakor iz enega grla in
srca kvišku vzdigujejo k sedežu milosti in usmiljenja
božjega. Toda naj se gleda na to, do se rabijo samo
pesmi, katerih besede in melodije v resnici blažijo in
za ljudstvo niso pretežke.

12. Da bi se sveto petje' ; izboljšalo, se je v Celju
leta 1899 ustanovila cerkveno-glasbena šola za orglavce,
kjer se sprejemajo nadarjeni mladenči iz vsake župnije.

1  Škof Lusonski je predložil zboru za sv. obrede sledeči dvom:
Skoraj v celi Lusonski škofiji je navada,^da"se pojo sv. maše, katere naj-
mejo med tednom različni verniki, na koru brez „Gloria“ in „Graduale“
ali „Tractus“ ter brez „Sequentia" in „Čredo", ako je predpisan; in sicer
zato, ker edini pevec ne more sam celo [mašo peti in ljudje nimajo radi,
če sv. maša posebno ob delavnikih predolgo trpi. Vpraša se, ali se
sme pridržati ta način mašnega petja ali pa se mora odpraviti kot raz¬
vada? Sv. zbor je odgovoril dne 29. dec. 1884: „Navada, o kateri se govori,
se naj popolnoma odpravi kot zloraba."

— 160  —

S temi navodili je pokazana srednja in pravična
pot vsem, ki so sicer prepričani o potrebi reformacije
pri sveti glasbi, pa se še obotavljajo, storiti potrebne
korake; s tem je tudi določeno, po čemur navdušeni
hrepenijo in česar tudi omahljivi ne zavržejo .« 1  Druge
določbe bodo prišle pozneje na vrsto. Duhovniki naj
verno ljudstvo večkrat poučijo o sveti glasbi . 2

O da bi z božjo pomočjo sveta glasba zopet do¬
segla svoj prelepi namen, namreč Boga častiti in ljudi
posvetiti! Oči in ušesa so tista čutila, po katerih duša
sprejme največ in najimenitnejših vtiskov. Tako delujejo
cerkveni obredi prav posebno na oči, cerkveno petje
pa na ušesa, da tako vsaj med službo božjo pozabimo
na svet in na njegovo ničemurnost in se vglobimo v
premišljevanje božjega usmiljenja, nebeških skrivnosti in
našega večnega namena.

A sedež nebeščanov tam
Prepeva vedno hvalnice,

In Bogu Trojedinemu

' Reg. s. Benedicti. Cap. LX1V.

2  Sv. oče Leo XIII. zahteva to tudi od katolških časnikov (Civ.
eatholica, Febr. 1889.) — Za poduk o tukaj razpravljanem predmetu pripo¬
ročamo naslednje knjige : Dr. Johannes Katschthaler, Kurze Geschichte der
Kirehenmusik. Regensburg, 1893. — A. Sehenk, Zwei wichtige Fragen der
kirchenmusikalischen Reform. Regensburg, 1877. — Dr. Josef Selbst, Dor
katholische Kirchengesang beim heil. Messopfer. Zvrnite, ganzlich umge-
arbeitete Auflage. Regensburg. — Lambert Kraner O. S. B., Der Clerus
und die Kirehenmusik. Wien, 1889. — P. Ambros Kienle O. S. B., Mass
und Milde in kirchenmusikalischen Dingen. Freiburg im Br. 1901. — Paul
Krutschek, Die Kirehenmusik nach dem Willen der Kirche. Fiinfte aber-
mals sehr verbesserte und vermehrte Aullage. Regensburg, 1901. — Paul
Krutschek, Rechtes Mass und rechte Milde in kirchenmusikalischen Dingen.
Regensburg, 1901. — Mayhofer, Ueber die Bedingungen einer gesunden
Frage der Reform der kath. Kirehenmusik. Wien. — Dr. phil. et theol.
J Miihlenbein, Pfarrer, Ueber Choralgerang. Mit bischoflicher Approbation.
Trier, 1900. Eine Zugabe und Erganzung 1901. Pag. 34.

— 161

Doni na veke pesmi glas;

Njim s petjem se pridružimo
Z želj6 po svetem Sionu. 1

»Hvalite ga z glasom trobente, hvalite gaz brenkljo
in citrami.

Hvalite ga z bobni in v vrstah, hvalite ga s stru¬
nami in piščalmi.

Hvalite ga z lepodonečimi cimbali in hvalite ga z
veselimi cimbali. (Ps. 150, 3—5).«

»In kadar so bili zahvalno pesem izpeli, so šli na
Oljsko goro. (Mat. 26, 21.)«


Popraviti:

g-a a a f

Str. 3 »II. Vidi aquam.« 3. vrsta poj mesto: la - te - re

g-a a a-g

— la - te - re.

Str. 35 »Crux fidelis« J4. vrsta beri mesto: dulce clavos
—^dulces clavos.

a a a h a a a a

Str. 85 1. vrsta poj mesto: cre-den-ti-bus — cre-den-ti-bus.

h-c- - a-c- -

Str. 112 6. vrsta poj mesto: e - - jus. — e - -
Str. 135 točka 4 pravilno: dne 3. jan. ni izjeme. Določba
S. R. C. dne 14. jun. 1901.

1  Hyimms ad Laudes in Dedicatione Ecclesiae.

11

Kazalo

Str.

I. Asperges me..1

II.  Vidi aquam .3

III. Obredi na Svečnico.

1. Blagoslavljanje sveč.5

2. Procesija.8

IV.  Obredi na Pepelnico. Blagoslavljanje pepela. 12

V. Na cvetno nedeljo.

1. Blagoslavljanje oljk.16

2. Procesija.29

VI. Veliki četrtek,

1. Sv. maša.25

2. Procesija z Najsvetejšim.25

3. Razkrivanje oltarjev  .27

VII. Veliki petek.

1. Obredi od začetka do pasije.30

2. Trpljenje Kristusovo  .32

3. Monitiones..32

4. Češčenje sv. križa.33

5. Sv. maša.37

6. Procesija k božjemu grobu.39

VIII. Velika sobota.

1. Blagoslavljanje ognja.43

2. Prerokbe.44

3. Blagoslavljanje krstne vode.47

163 —

Str.

4. Litanije.. .. 49

5. Sv. maša.53

6. Vstajenje.57

IX. Procesija na Markovo in križevega tedna. 64

X. Binkoštna sobota.

1. Prerokbe.73

2.  Blagoslavljanje krstne vode.73

3. Sv. maša.74

XI. Procesija na Telovo.

a)  Pri I. oltarju.74

b)  » II. »  77

c) » III. »  78

d)  » IV. »  79

e)  Sklep.81

XII. Te Deum laudamus.82

XIII. Veni, sancte Spiritus.88

XIV. Veni, creator Spiritus.89

XV. Različna blagoslavljanja.

1. Blagoslavljanje soli in vode na praznik

sv. Štefana.-90

2. Blagoslavljanje vina na praznik sv. Janeza ap. 91

3. » vode na biljo sv. Treh kraljev. 93

4. » hiš na biljo ali v osmini

sv. Treh kraljev.98

5. Blagoslavljanje novih orgel.102

6. » nove šole.103

XVI. Nova maša.109

XVII.  Prihod in sprejem novega župnika . .109

XVIII. Slovesno vmeščenje novega župnika . 110

— 164 —

Str.

XIX. Pri škofovski vizitaciji.

a)  Sprejem in vhod v cerkev.111

b)  Birmo vanj e.114

c)  Molitve za rajne.115

Prva koralna maša.118

Druga » »  128

Responzoriji pri sv. maši.130

Določbe lavantinskih sinod o cerkvenem
petju in glasbi.

I. Določba leta 1883   138

II. » » 1896 . 140

III. » » 1900 .149

Popravki.161

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000379254

.