479 Mrtvec ne more priti po ljubico Darko Komac I. Omet med besedama jaz in ti brezmostje med bregovoma jaz in ti a vendar v dolgi vrsti misli v spominu v čutenju se kdaj zgodi da sva skupaj jaz in ti... 480 Darko Komac II. Tvoje sonce bi nabral v svoje zenice toploto tvojih večerov bi ohranjal v svoji dlani če ne bi bila v svojem čutenju zame - življenje daleč Zanesel bi cvetni prah v tvoje sanje spletel bi prostor rahlih dotikov na tvojem telesu pobožal bi čas da bi se ustavil za naju in ugasil bi luč da ne bi sence motile združitve če le ne bi bila v svojem čutenju zame - življenje daleč... III. Moj pogled se ne izliva v morje moji prsti se ne dotikajo neba sem pokrajina ki se v tebi začenja in se v tebi konča Koliko svojih trenutkov namenila si setvi koliko čutenj mojemu polju Moje dlani ti božajo sanje v nasmeh šopek šepeta ti pošljem v nespečnost - samo dovoli da se v tebi umirim Moje besede ne presihajo s poletjem moja bližina ni med ozvezdja razpeta sem veter ki se je zate spočel in ni nikoli prav skozte zavel Kdaj že svoje ustnice si darovala poljubu kdaj že ti pomenil je kaj moj pobož Naj moja bližina vsesa tvoj nemir naj se zgodi - v tebi sem polje - a dovoli da se v tebi umirim ... 481 Mrtvec ne more priti po ljubico IV. Če do mene sežeš v svoji rasti če v mojo prst pritipa tvoja korenina in me drget prebudi iz sanj se bom spomnila klitja vedela bom kdo si Za molčanje položim svoj prst na tvoja usta. in le z očmi izvezem kitko tvojega imena Potem rasti sokove prepojiva se koreninasto prepleteva in za dolg trenutek v eno zaživiva... V. Iskal te bo vedno te bo iskal to mu je usojeno v zibelko položeno Šel bo mimo tebe ne da bi vedel da si Vedno te bo iskal tudi ko bo že pozabil tvoje ime te bo iskal Ponudi mu njega samega v svojih očeh stegni svojo roko v pobož če se še spomniš tiho izreči njegovo ime reci da prideš in res pojdi za njim Iskal te bo vedno te bo iskal Dokler na robu časa noga ne zgreši dokler čakanje ne izžre njegovih žil da se prazen in izžgan iz spomina ne zgubi Ustavi tega človeka s sabo ga ustavi.. . VI. Ko ti odtenek besede obraz spremeni ko ti znan glas poboža oči takrat si njegova Drobno v tebi vzdrhti in je pri srcu kot da bi otrok stisnil pesti v veselju svoje drobne moči -takrat si njegova Ko ustnice tvoje odžejati hoče njegovo ime ko se skozi temo tihotapi nežen dotik takrat si njegova Neznanec obišče te v snu in zjutraj ne veš zakaj je konec miru kam v mislih hitiš takrat si njegova Ko svoje zapreš v roži vzcvetijo njegove oči ko te molk zaboli se v spominu kot mali čudež zgodi -takrat si njegova A njega - ne njega več ni... VII. Je bil res on -senca na zidu prašni vrtinec 482 Darko Komac Mrtvec ne more priti po ljubico sklenjeni objem Je bil res on - mimohodni zvok pod oknom pogled sejalca na pročelju darovana luč nevidnemu Je bil res... Odpri - k sebi ko po tvojih oknicah zaprasketa s severnim dežjem ko tvoja rdečekockasta zavesa zaprhuta v prostor Takrat bi rad vstopil z zamolčano roso svojega očesa s potajenim vzdihom srečanj bi rad vstopil Odpri - k sebi ko se bo sumničav šum širil plazeč do tvojih vrat ko ti bo toplo kot da bi ti približal kdo svoj vroč obraz - takrat bi rad potrkal z roko ki ne more seči k tebi svoje ustnice bi rad spočil na tvojih Takrat - odpri... Je bil res on -kdaj že je zvon na griču za vrtovi polnoč odštel... 483