Železne niti 15 Soriška pretnerija 233 Soriška pretnerija – endemit Soriške planine in Ratitovca (Pretneria soriscensis Perreau, 2003) Bojan Kofler Z Bognolovo revizijo rodu pretnerija (Bognolo, 2016) se je po dolgotrajnih porodnih krčih rodila za biološko znanost nova vrsta hrošča – soriška pret- nerija (Pretneria soriscensis Perreau, 2003). O domnevno novi vrsti pretnerije je prvi pisal dr. Božo Drovenik v publikaciji Vodniki po loškem ozemlju – 2 Ratitovec (Drovenik, 1978) in – 5 Sorica in Soriška planina (Drovenik, 1986). Da gre za novo vrsto, je tako menil naš največji takrat še živeči poz- navalec podzemeljske favne hroščev in danes med entomologi legendarni Egon Pretner. Iz neznanih razlogov takrat ni prišlo do opisa. Po Pretnerjevi smrti leta 1982 pa pri nas ni bilo več strokovnjaka, ki bi bil sposoben pripraviti opis nove vrste. Od leta 1988 sem sam veliko raziskoval na obmo- čju Ratitovca in Soriške planine (Kofler 2005, 2006, 2014). Pretnerijo sem našel v več jamah. S svojimi najdbami sem redno seznanjal Drovenika, ki je bil v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti zadol- žen za raziskave slovenske favne hroščev. Poleg po- datkov o najdiščih sem mu prepustil tudi velik del ulova. Leta 2001 je Etonti v dogovoru z Drovenikom pripravil opis nove vrste pretnerija po primerkih s Soriške planine. Poimenoval jo je kot drovenikovo pretnerijo (Pretneria droveniki Etonti, 2001). Čla- nek je bil objavljen v reviji Acta entomologica slo- venica. Opis vrste je danes neveljaven, ker je avtor storil veliko strokovno napako. Opis živali in njena grafična predstavitev ne predstavljata na Soriški planini živeče pretnerije, ampak samca že dolgo znanega, po zunanjem videzu podobnega mikliče- vega ploskonožca (Oryotus micklitzi Reitter, 1885), ki je prav tako kot pretnerija prebivalec mrzlih jam Ratitovca in Soriške planine. Na storjeno napako sem Drovenika takoj opozoril. Železne niti 15 Soriška pretnerija 234 Pretneria latitarsis soriscensis Perreau, 2003. Naravna ve- likost: 2,8–3,3 mm. Razširjenost pretnerij: P. metkae (a), P. metkae mirae (b), P . melissae (c), P . collai (d), P . saulii (e), P . saulii montismussi (f), P. ternovensis (g), P. latitarsis (h), P. soriscensis (i). Leta 2003 sta se Drovenik in Polak povezala z zna- nim francoskim koleopterologom Perreaujem. Ta je novo nabranim primerkom iz Obcestne jame (Kat. št.: 7190) na Soriški planini prisodil status podvrste, ki jo je poimenoval kot soriško pretnerijo (Pretne- ria latitarsis soriscensis, Perreau, 2003). V istem delu je Perreau postavil leta 2001 opisano droveni- kovo pretnerijo (Pretneria droveniki Etonti, 2001) med sinonime mikličevega ploskonožca (Oryotus micklitzi Reitter, 1885). Leta 2016 je Bognolo opravil temeljito revizijo rodu pretnerija in tokrat povsem upravičeno pri- sodil pretneriji s Soriške planine in Ratitovca status samostojne vrste. Rod pretnerija (Pretneria Müller) je endemičen v Sloveniji in delu Italije. Poseljuje kras zahodne Slo- venije in seže v severozahodni del Italije. Ime je do- bil po zaslužnem slovenskem raziskovalcu jamskih hroščev Egonu Pretnerju. To so 2,8–3,9 mm velika, brezoka bitja, dobro prilagojena življenju v podze- mlju. Poseljujejo jame in manjše prostore v razpoka- ni kamenini, za katere je značilna nizka temperatura (0–5 °C), relativna zračna vlaga, ki se približuje nasi- čenju (70–90 %), in kjer je občasno ali stalno priso- ten sneg, oziroma led. Danes znana najdišča rodu se nahajajo na nadmorskih višinah med 700 in 2500 m. Vse vrste so slepe, imajo močno podaljšane noge in tipalke, so rdečerjave ali rjave barve in porasle z gostimi, dolgimi dlakami. Hranijo se z mrhovino. Doslej je bilo opisanih sedem vrst in dve podvrsti. V pogorju Triglava, visoko nad drevesno mejo, najdemo metkino pretnerijo (Pretneria metkae metkae Bognolo, 2000); njeno podvrsto, ki je poi- menovana po moji soprogi, tako imenovano mirino pretnerijo (Pretneria metkae mirae Bognolo & Kofler, 2001), pa v Prisankovi jami na Prisojniku in v jami pod vrhom Razorja. Z Marcom Bognolom sva jo opisala na osnovi takratnega vedenja o rodu pretnerija. Danes pa vemo, da se mirina pretnerija bistveno razlikuje od metkine: tako morfološko kot tudi v zgradbi aedeagusa. V resnici je njen kopulacij- ski organ bližji tistemu pri melisini (Pretneriae me- Železne niti 15 Soriška pretnerija 235 Literatura: Bognolo, Marco in Kofler, Bojan: Pretneria metkae mirae sp.n. (Coleoptera: Cholevidae) from mount Prisojnik, Slovenia. V: Acta entomologica slovenica 9/2, Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, 2001, str. 113–118. Bognolo, Marco: Revision of the genus Pretneria Müller, 1931 (Coleoptera, Cholevidae, Leptodirinae). V: Atti Mus. Stor. Nat. Trieste 58,Trieste, 2016, str. 85–123. Drovenik, Božidar: Hrošči Ratitovca. V: Vodniki po loškem ozemlju, 2 Ratitovec, Škofja Loka: Muzejsko društvo v Škofji Loki, 1978, str. 117–124. Drovenik, Božidar: Hrošči Sorice in Soriške planine. V: Vodniki po loškem ozemlju, 5 Sorica in Soriška planina, Škofja Loka: Muzejsko društvo v Škofji Loki, 1986, str. 86–94. Etonti, Mirto: Pretneria droveniki sp.n. della Slovenia occ. (Coleoptera: Cholevidae: Leptodirinae). V: Acta entomologica slo- venica 9/1, Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, 2001, str. 21–26. Kofler, Bojan: Jame na Ratitovcu in njihova podzemeljska favna hroščev. V: Zbornik Selške doline Železne niti 2, Železniki: Muzejsko društvo Železniki, 2005, str. 185–200. Kofler, Bojan: Nova nahajališča podvrste Pretneria latitarsis soriscensis Perreau, 2003 (Coleoptera: Cholevidae: Leptodi- rinae). V: Acta entomologica slovenica 13/2, Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, 2005, str. 167–170. Kofler, Bojan: Soriška pretnerija, novoopisana podvrsta slepega jamskega mrharja iz Soriške planine in Ratitovca. V: Loški razgledi, Škofja Loka: Muzejsko društvo v Škofji Loki, 2006, str. 159–161. Kofler, Bojan: Jama v Bihki. V: Zbornik Selške doline Železne niti 1 1, Železniki: Muzejsko društvo Železniki, 2014, str. 271–279. Perreau, Michel: Contribution a la connaissance des Bathysciina de la serie d´Aphaobius (sensu Jeannel, 1924), (Coleoptera: Leiodidae: Cholevinae: Leptodirini). V: Ann. Soc. entomol. Fr. (n. s.) 39/3, Paris, 2003, str. 211–224. lissae Bognolo, 2016) kot pri metkini pretneriji. Pri naslednji reviziji rodu pretnerija bo treba njen sta- tus povišati iz podvrste v samostojno vrsto. Melisina pretnerija je bila ulovljena v vojaškem rovu iz prve svetovne vojne malo pod vrhom gore Krn, kolina pretnerija (Pretnerija collai Bognolo, 2016) pa na gori San Simone. V snežnih jamah Kanina prebiva saulijeva pretnerija (Pretneria saulii Müller, 1931), njena podvrsta (Pretneria saulii montismusii, Bog- nolo, 2016) pa je bila ulovljena na gori Muzec nad Rezijo. Trnovška pretnerija (Pretneria ternovensis Bognolo, 2016) poseljuje jame Trnovskega gozda, ploskonoga pretnerija (Pretneria latitarsis Müller, 1931) pa je znana iz Golobeje jame pri Predgrižah na območju Črnega vrha pri Idriji. Naša soriška pretnerija (Pretneria soriscensis Perreau, 2003) je endemit Soriške planine in Ra- titovca. Živi zgolj tu in nikjer drugje. Po zunanjem izgledu je zelo podobna ostalim vrstam pretnerij, razlikovanje je možno zlasti na podlagi izgleda in notranje zgradbe kopulacijskega organa samca. Ve- lika je 2,8–3,3 mm. Doslej so znana štiri nahajališča na Soriški planini (Obcestna jama, Bihka, Navihana malina in Jama N 2 pod Dravhom) in tri nahajališča na Ratitovcu (Snežno brezno na Pečani, Jama s tre- mi vhodi pod Pečano in Jama 1 pod Pečano). Med svojimi dolgoletnimi raziskavami podzemeljske favne hroščev v jamah Soriške planine in Ratitovca sem soriško pretnerijo našel na nadmorski višini 1300–1500 m, in to samo v jamah in breznih hlad- nih, globokih vrtač na severnih pobočjih Ratitovca in Soriške planine. Praviloma se je ujela v pasti že nekaj metrov od vhoda, najpogosteje ob krpah tale- čega se snega in ledu. Nikoli je nisem našel v jamah in breznih na južni, toplejši strani Ratitovca in Sori- ške planine. Železne niti 15 236