Le Valli del Natisone su Internet novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE « Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajuitffispin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 2.>£i “Nov obraz za vedno isto ljubezen”. S temi besedami je pre Antoni Belline naslovil uvodnik, s katerim predstavlja novo Številko furlanskega mesečnika “la Patrie dal Friul”, ki je izšel v prenovljeni grafični podobi in s še bogatejšo vsebino na 32 straneh, osem več kot doslej. Bojevit furlanski mesečnik Ze več časa vodi duhovnik Belline, prav gotovo eden najpomembnejših in prodornejših furlanskih intelektualcev, človek, ki bo šel v zgodovino za njegovo prevod Biblije v furlanščino. V vseh teh mesecih je revija stalno kvalitetno rastla, okrog nje se je začela zbirati vse številčnejša skupina furlanskih kulturnikov in postala je občutena potreba po prenovi, poudarjajo v uredništvu časopisa. Velja mimo grede opozoriti na dejstvo, da časopis praznuje letos svojo 55-letnico, saj sta ga leta 1946 ustanovila dva pomembna predstavnika furlanskega avtonomističnega gibanja: Felix Marchi in pre Jožef Marchetti. Nov zagon in nove spodbude pa so v uredništvu dobili pred leti tudi z deželnim zakonom za zaščito furlanskega jezika in kulture, ki je med drugim pomenil dodatno financiranje časopisa. Topla povezava s preteklostjo in pozornost do bodočnosti sta nas prislili k oblikovanju novega uredniškega projekta, k novi zunanji podobi časopisa, ki naj bolje odgovarja okusu sodobnega časa in naj bo bolj v sozvočju z današnjim kulturnim am- bientom, je v uvodniku napisal pre Belline. Taka izbira konkretno dokazuje, da se prava kultura ne boji soočanja s spremembami, ki jih prinaša čas, da se nasprotno inteligento prilagaja vsakemu obdobju. Dobro nam je seveda znano, nadaljuje, da je kultura furlanskega avtonomističnega gibanja tranzverzalna, zaobjema več generacij in vsaka od njih ima pravico in dolžnost dati svoje odogovore na vprašanja, ki se bodo zaprla le s koncem zgodovine. V prenovljeni aprilski številki furlanskega mesečnika, ki je od prve do zadnje vrstice napisan v furlanskem jeziku, so objavljeni prispevki in članki naslednjih avtorjev: Bojan Brezigar, Peter Vencelj, Gabriel Zanello, Luche Nazzi, William Ci-silino, Renzo Balzan, Giorgia Zamparo, Celestino Vezzi, Pauli Roseano, Monica Tallone, Raimondo Domenig, Fabian Rosso, Laurin Zuan Nardin, Rem Spicemei, Paolo Bomben, Danile Bergesio in Romano Toffoletti. “la Patrie dal Friul” vsak mesec obra-vnana vprašanja politične, socialne, kulturne in ekonomske narave, ki zadevajo furlansko območje. Opozarja na novosti na knjižnih policah, informira in napoveduje kulturno dogajanje. V aprilski števlki se ukvarja tudi s sosedi, tako s slovensko manjšino kot s Slovenijo v vidiku evro-spke integracije. Posebej izstopata intervjuja pisateljema Hansu Kitzmiillerju in Eliu Bartoliniju. Skgz podpira Slovenca na listi Oljke Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je na seji Izvršnega odbora, ki je bila 11. aprila v Trstu, razpravljala o bližajočih se volitvah za obnovo italijanskega parlamenta ter sprejela naslednja stališča oziroma ugotovitve. SKGZ je že pred objavami kandidatur in kandidatov zagovarjala stališče, da je nujna kandidatura Slovenca, ki ima resnične možnosti za izvolitev. Najnaravnejše okrožje za takšno kandidaturo je bilo senatno goriško ali “Brati-novo” okrožje, ki zaobjema tudi del tržaškega Krasa, Benečijo in Rezijo. Gre za prostor, kjer so Slovenci številčno izrazito prisotni. Po imenovanju kandidatov ostaja SKGZ dosledno zvesta svoji osnovni zahtevi, da pride do izvolitve slovenskega predstavnika v parlament. Doslednost je toliko bolj potrebna, ker v času udejanjanja zaščitnega zakona ne bo vseeno, ali bo v Rimu slovenski predstavnik ali ne. Zato SKGZ podpira slovenskega kandidata Oljke v goriškem senatnem okrožju, ker je to edina kandidatura z resnično možnostjo z uspeh. Podpora gre mimo takšnih ali drugačnih strankarskih interesov. SKGZ je namreč že zaradi svoje narave organizacije slovenske civilne družbe in zaradi lastnega etnično-sindikal-nega naboja dolžna, da podpre najprej Slovenca, ki ima stvarne možnosti za izvolitev, in ne drugih. SKGZ nadalje meni, da preostri prepiri med strankami in samimi kandidati glede kandidatur ne služijo ne skupnim interesom, ne interesom manjšine in še najmanj politiki. Ljudje so le dodatno zmedeni in demotivirani. Zaradi tega Zeli SKGZ javno ponoviti svoje stališče in to kljub različnim mnenjem strank in posameznikov. Pretirana predvolilna napetost ima namreč lahko dodatne in škodljive posledice. Po vsedržavnih bodo marsikje upravne volitve, kjer bodo potrebne takšne domene, ki bodo krepile slovensko prisotnost v izvoljenih telesih. Kot je bilo Ze preverjeno, so spori slovensko prisotnost le šibili. Občni SKGZ Slovenska kultur-no-gospodarska zveza je sklicala svoj redni občni zbor, ki bo potekal v ponedeljek 23. aprila v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pričetkom ob 20. uri. Uvedel ga bo s svojim poročilom predsednik Rudi Pavšič, sledili bosta poročili blagajnika in nadzornega odbora. Po razpravi bo občni zbor sprejel letna finančna poročila. Predstavniki manjšine v državnem zboru Prvo srečanje s Komisijo s prve strani Predsednika SKGZ in SSO sta nato spregovorila o težkih finančnih vprašanjih, ki so nastala po sprejetju zaščitnega, ki ni še operativen. Do prvih izplačil naj bi prišlo le proti koncu leta, sama sredstva za tekoče leto pa so krepko manjšna v primerjavi z do-sednajim finaciranjem. To ogroža obstoj inštitucij manjšine in s tem njen celoten položaj. Manjšina potrebuje moralno in materialno pomoč matice, sta podčrtala, sicer bo ob veselju zaradi sprejema zaščitnega zakona utrpela hude izgube. V nadaljevanju pogovo- ra s komisijo državnega z-bora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je tekla beseda tudi o spremembah, do katerih bo prišlo v obmejnem prostoru o vstopu Slovenije v Evropsko Unijo. V jutranjih urah sta se delegaciji krovnih organizacij, v katerih sta videmsko pokrajino zastopala Giorgio Banchig in Iole Namor, sestali tudi z državno sekretarko Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdaleno Tovorni-kovo. Tudi na tem srečanju so bile v ospredju težave fi-načne narave slovenske manjšine v Italiji in iskanje izhoda iz krize. Domenica 6 maggio l’assemblea dei soci per l’approvazione del bilancio Popolare, un anno in attivo Tra le operazione l’Opa per la Kmečka banka, l’integrazione è ormai imminente L’assemblea ordinaria e straordinaria dei soci della Banca Popolare di Cividale è stata convocata per domenica 6 maggio presso il centro S. Francesco. Saranno oltre 8 mila i soci dell’istituto di credito chiamati ad approvare il bilancio consuntivo relativo al 114-esercizio. “Il 2000 - ha scritto il presidente Lorenzo Pelizzo nella lettera di invito - è stato un anno cruciale per la nostra banca che ha varato un complesso e innovativo progetto volto a tutelare la propria autonomia e a porre le basi per ulteriori prospettive di crescita e di sviluppo. Perno del pro- Piazza del Duomo con a sinistra la sede della banca getto è stata la costituzione della Banca di Cividale spa che ha comportato il conferimento in questa nuova società dell’azienda bancaria da parte della Banca Popolare di Cividale, corrispondente al 70% del capi- tale sociale, mentre il restante 30% del capitale è stato sottoscritto dalla Deutsche bank con un versamento di 100 miliardi di lire. La nuova banca ha iniziato ad operare dal primo novembre 2000”. Lo scorso anno è stata lanciata anche l’offerta pubblica di acquisto per l’integrazione della Banca agricola-Kmečka banka di Gorizia, operazione ormai imminente. Sta per salire nel frattempo a 37 il numero delle filiali della banca. Nell’ul-timo anno gli sportelli a-perti sono stati quelli di Moimacco e di Sacile, in provincia di Pordenone. — Minimatajur ——--------------------------- Il “corpus iuris civilis” delle leggi delPimperatore Giustiniano - 70 La guerra gotica e la fine del regno dei Goti in Italia Četrtek, 19. aprila 2001 Negli ultimi anni di vita Teodorico incappò nella rete delle diffidenze e dei contrasti con l’aristocrazia romana e con l’Impero. Particolarmente efferate apparvero le condanne a morte del filosofo Boezio e del senatore Simmaco, che erano suoi amici e col-laboratori. In questa atmosfera di sospetti Teodorico giunse ad incarcerare lo stesso papa Giovanni I. Dopo la morte di Teodorico (526) l’imperatore d’Oriente, Giustiniano, predispose la riconquista del regno dei Vandali in Africa settentrionale da parte di Costantinopoli, affidando il comando militare a Belisario. La campagna militare ebbe successo mentre il regno ostrogoto in Italia passò sotto la reggenza di Amalasunta, che era propensa a relazioni a-michevoli con l’Oriente, contrastate invece dai capi goti intransigenti nei confronti dellTmpero. L’imperatore Giustiniano d’Oriente vide la possibilità di riprendere anche l’Italia. L’assassinio di Amalasunta da parte del marito fu considerato da Giustiniano motivo sufficiente ZVONOVI Bim-bim, bim-bim! Jaz dan zvonim, na okna vsa trkam, zaspance budim, budim - bim-bim! Bam-bam, bam-bam! Jaz sonca vam dam, en pehar za polje, en pehar za hram, ga dam - bam-bam! Bom-bom, bom-bom! Kje je tvoj dom? Kdor pot je zgrešil, jaz vodil te bom na dom-bom, bom! Oton Zupančič La chiesa di Santa Sofia a Costantinopoli, riedificata nelle forme attuali dall’imperatore Giustiniano nel VI secolo. Dal 1453, con la conquista ottomana, è trasformata in moschea mussulmana per intraprendere la guerra. Anche questa spedizione fu affidata a Belisario (poi a Narsete) ed ebbe i-nizio dalla Sicilia e dalla Dalmazia (535). La “guerra gotica” si protrasse per venti anni (dal 535), con danni incalcolabili (Milano fu ridotta ad un cumulo di rovine, Roma fu assediata quattro volte). A nulla valsero le proposte di compromesso e sottomissione offerte dai goti nei momenti per loro più critici, respinte per la volontà dell’imperatore di liquidare definitivamente il regno dei goti. Re Viti-ge, assediato a Ravenna, offrì perfino la resa, la rinuncia al trono e la propria prigionia a Costantinopoli. Dopo che i goti ebbero un nuovo capo, re Totila, ripresero con vigore la guerra. Riconquistarono i territori perduti, ripresero Ravenna, Roma, la Sicilia. Quando Totila ebbe la necessità di rafforzare l’esercito con nuovi reclutamenti, cercò di attrarre nel suo campo nuove forze sociali, ricorrendo a provvedimenti estremi. Invitò i contadini dei latifondi abbandonati e con- fiscati a tornare al lavoro. Nel Meridione Totila arruolò nell’esercito i contadini e gli schiavi che aveva liberato, ed erano fuggiti dai latifondi. Accadde però che questo suo esercito si trovasse a fronteggiare contadini armati ingaggiati dai latifondisti, che parteggiavano a loro volta per la restaurazione del potere imperiale. Per questi provvedimenti il re Totila, detto dai suoi “l’Immortale” è ricordato, con qualche eccesso di giudizio, come autore di un grande tentativo di riforma agraria. E raffigurato spesso nell’atto di distribuire le terre agli schiavi. Dai romani fu denominato “il nefandissimo” proprio a causa di quel tentativo di schierare i coloni e gli schiavi in uno scontro di classe (G.Trevi-sani, Storia d’Italia, 1956). Il tentativo fu sommerso perché sia Totila che il suo successore, Teia, furono u-no dietro l’altro sconfitti ed uccisi in combattimento (553). I goti non furono del tutto eliminati, ma si dispersero: alcuni si arruolarono nell’esercito bizantino, altri proseguirono nella coltivazione dei propri fondi, altri restarono ai loro posti come funzionari e dignitari dell’amministrazione romana. In breve questo grande popolo uscì più o meno dalle pagine della storia. Giustiniano si apprestò al riordino del territorio, con la distinzione nelle province italiane del governo civile fra il “iudex” (la cui scelta era affidata anche ai vescovi) ed il capo militare “dux”. Giustiniano è ricordato per la compilazione del “Corpus iuris civilis” (529; insieme ad altri scritti giuridici, è una sintesi del diritto romano. Paolo Diacono scrive «Con meravigliosa com-pendiosità riformò le leggi romane, che eran soverchiamente prolisse e piene di vana ridondanza, condensando in dodici Libri tutte le costituzioni dei principi...» (Historia Lan-gobardorum, libro I, capo XXV). Giustiniano si impegnò decisamente nelle questioni religiose: sostenne l’idea monofisita e affermò l’identificazione della Chiesa con l’Impero (cesaropapismo). (Venezia, 70) Paolo Petricig Kotic dati liwtì jazek Matej Sekli Akuzativo anu strumentai plurala Provejmò prig’at bisido itaku, da na bo šla prow! 1. An gre radè ta-mi (ami'gavi). - An jè radè ta-mi (ami'gavi). 2. Wti'éaci ni so wlitle gorè nad (njì've nu tarinja-vi). - Wti'éaci ni litijo ta-nad (nji've nu tarinjavi). 3. Ko kača čiila, da grejo jiidi, na šla ta-pod (pèdi). - Na ostala ta-pod (pèdi). 4. Ni so g’ali imprèste ta-pod (štigla/e). - buprèste ni so ta-pod (štigla/e). 5. Gòlubavi grejo gorè nad (ti visòki arbulavi). -Ni so zbariiwajo ta-nad (ti visoki arbulavi). 6. Kokuši ni so se wstraSile anu ni so šle ta-pod (ne stare makinje). - Kokuši ni so ta-pod ta-pod (ne stare makinje). 7. Ja hòdin radè ta-mi (ti dòbri jiidi). - Ja se Ciijèn lòpu ta-mi (ti dòbri jiidi). 8. Cačadorji ni so šle ta-za (ne tulste hrastii). -Njàn ni čakajo na živino ta-za (ne tulste hrasti). 9. Aeroplanavi ni grejo listet ta-nad (ne lipe mèsta/e). - Ni litijo ta-nad (ne lipe mèsta/e). 10. Na g’ala diskete ta-pod (isi li'brin/av/i). -Dišketavi majo bet ta-pod (isi li'brin/av/i). 11. Utruce ni so šle ta-za (ite hiše). - Njan ni i-grajo ta-za (ite hiše). 12. Na stu diwat kjiiče ta-mi (wse ise rèCi). - Ni mòrajo se zgùbit ta-mi (wse ise rèdi). 13. Uk an škučel ta-mi (ite male janjaca/e). - Ta-mi (ite male janjaca/e) to počalu blejat. 14. Dèj ise kwadrine ta-za (muje armarunavi). -Ta-za (muje armarunavi) jè karjè ridi. 15. Jiidi ni so šle gledat prušišjun ta-prid (sve hiše). - Ni so gledali prušišjun ta-prid (sve hiše). 16. Maještra na šla rumunet ta-prid (naši g’enitòrji). - Na romunila ta-prid (naši g’enitòrji). 17. Si šal/šla ta-mi (waše matare) za zdramatizat nu mali sitwacjun. - Ta-mi (waše matare) bilu karjè tenšjuni. 18. Ni so wàrgli te vilike ognje ta-nad (tiiran/av/i) od carkvi. - Ta-nad (tiiran/av/i) jè te vilike dem od ognjuw. 19. Lèta 1420 Rezija na šla ta-pod (Banitka/e). -Na bila ta-pod (Banitka/e) dardu lèta 1797. 20. Pripilice nu bèCule ni grejo ta-nad (rožice). -Ni latijo ta-nad (rožice). Kaku to jè jošt? 1. amige, amigi; 2. njive nu tarinje, nj'ivi nu tarinji; 3. pèdi, padami; 4. štigla/e, stigli; 5. te visoke arbule, timi visokimi arbuli; 6. ne stare makinje, ni-mi starimi makinji; 7. te dòbre judji, timi dobrimi judmi; 8. ne tulste hrasti, nimi tulstimi hrastami; 9. ne lipe mèsta/e, nimi lipimi mèsti; 10. ise librine, i-sèmi librini; 11. ite hiše, itemi hiši; 12. wse ise rèdi, wsèmi isèmi radami; 13. ite male janjaca/e, itemi malimi janjaci; 14. me armarune, memi armaruni; 15. sve hiše, sverni hiši; 16. naše g’enitòrje, našimi g’enitòrji; 17. waše matare, waSimi matari; 18. turane, tiirani; 19. Banitka/e, Banitki; 20. rožice, rožici. Za paradàt isò somò doparali librin »Grammatica pratica resiana: 11 sostantivo« od profasòrja Hana Steenwijka. Slovenska pravca o modri čeči Ankrat je živeu an zelo rie-van šuoštar, ki je imeu puno otmok an še vid revščine. Njega bogati brat pa je biu brez otruok an je imeu pun hliev Zvine. Imeu je tudi adno zlo slavuotno teletce. Suoštar gaje vprašu, naj mu ga da. An takuo je bluo. Sloje mimo no lieto an tele seje Iepuo zredilo. An dan ko se je iz paše vračalo damu je tele slo k bratovi živini. Suoštar ga je prašu nazaj, brat mu ga ni teu dati. “Mi nisi nid pla-Cu zanj!” mu je jau. An šuoštar ga je tožu. Kadar sta paršla pred sodnika sta mu poviedala, kaj se je zgodilo. Sodnik je za- čeu misliti an potle jim dau tri uganke. Tisti, ki parvi ugane bo dobiu pravdo an imeu pru. Parva je bla: kduo je narbuj sre-čan na svietu. Druga: kduo je narbuj hiter. An trecja pa: kaj je narbuj sladkuo na svietu. Potle jih je pošju damu. Bogati brat je zadeu mislit. Paš duo je narbuj srečan na svietu, jest, ki imam vsega zadost an še lepo kimetijo. Na parvo vprašanje odguorim, de je ku-met. Narbuj bister sem jest, ki znam dobro barantati, an drugo porčem, de je barantovec. Narbuj sladak na sviete pa je med je pomislu. Suoštar priet ku je šu spet pred sodnika je pojamru svoji sedemnajstlietni hderi, de na vie, kakuo se pomagat. Cedata mu je jala, de narbuj srečna na svietu je zemlja, ki nam vse dii. Narbuj bistre so odi, ki v momentu vidijo čez hribe ;ui doline. Narbuj sladkuo je pa spanje, ker ga potrebuje vsak Člo- vek. Sodnika je parvo poslušu bogatega brata, potle pa revnega. An pru buogemu šuoštaiju je dau pru. “Rati bi pa viedu, kduo ti je pomagu?” je jau sodnik. “Moja 17-letna hči” je odguoriu šuoštar. Sodnik je ku-azu naj pride do njega, de pa na smie prit ne bosa ne obute, ne pokrita ne oglavasta, ne par nogah ne na konju. “Ce pride ta-kuo, jo poročim!”. Diugo jutro je vzela iz hlie-va kozliča, de se bo operajala nanj. V žaki je zavezala mačko, obula stare čevlje brez podplata, na glavo je diela strgan tavajuč an sla no malo po tleh, no malo oparta na kozlida. Graščak - sodnik jo je čaku an gledu skuoze okno. Kar jo je zagledu ji je spustu pruot pisa, de jo zmote. Ona je odvezala žaki an spustila madko, ki jo je pas zadeu lovit. Takuo je graščak - sodnik poročiu lepo an modro Cedo. Pa nie dielu lepuo z njo. An dan ji je jau: “Bieži, kamar deš, an vzami s sabo, kar imaš narraj”. Potle jo je po-vabu na zadnjo vičeijo. Ona je vidkrat vzdignila glaže, takuo de se je mož napiu. Kuazala je, de parpejejo kočijo an gor je nabasala moža an ga pejala na svoj duom. Suoštar jim je s slamo postlu na tleh v hiši an sta šla spat. “Kje smo?” je prašu mož, kar se je zbudu. “Pri mojem odetu. Jau si mi, de vzamem, kar mi je narbuj par sarcu, an jest sem vzela tebe”.. Mož je biu takuo veseu, de jo je spet peju v grad an tam sta še puno liet živiela sredna an vesela. novi matajur Četrtek, 19. aprila 2001 Šport Risultati JUNIORES Valnatisone - Buttrio 2-0 Giovanissimi Valnatisone - Moimacco 3-0 .Esordienti Com. Lestizza - Valnatisone 0-1 Pulcini Audace - Centrosedia/C 2-1 Buttrio - Audace 1-1 Amatori Coop Premariacco - Real Filpa 0-1 Real Filpa - Fagagna 1-1 Play-off Bagnaria Arsa - Valli Natlsone 0-4 Coppa Friuli Agli amici -P.V. Alla Speranza 2-1 Calcetto (play-off) Merenderos - Edil Tomat 9-7 Prossimo turno 1. Categoria Gonars - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Lib. Atl. Rizzi Audace - Cormor JUNIORES Valnatisone - Tavagnacco Allievi Pagnacco - Valnatisone Giovanissimi Gaglianese - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Bearzi/A (24/4) Pulcini Stella Azzurra - Audace Amatori Tissano - Reai Filpa PLAY-OFF Valli Natisone - Bagnaria Arsa Coppa Friuli Osteria al Colovrat - Amaranto Saf P.V. Alla Speranza - Osteria da Lodia Calcetto (play-off) Edil Tomat - Merenderos Classifiche 1. Categoria Gonars 62; Reanese 58; Flumignano, Santamaria 50; Lumignacco 44; Union Nogaredo 41 ; Riviera, Majanese 40; Ancona, Tarcentina 36; Tre stelle 30; Ven-zone, Valnatisone 28; Maranese 24; Azzurra 23; Castions 20. 3. Categoria Corno 52; Stella Azzurra 43; Moimacco 42; Nimis 41 ; Savognese 40; Gaglianese 37; Serenissima 36; Chiavris 35; Ubero AH. Rizzi* 32; Savorgnanese* 26; Cormor, Assosangiorgina 25; Fortissimi 24; Audace 1. JUNIORES Pagnacco 47; Chiavris 40; Com. Faedis 36; Valnatisone* 35; Centrosedia 32; Cussignacco 31 ; S. Gottardo 30; Buonac-quisto 25; Lestizza* 18; Tavagnacco, Serenissima 14; Buttrio 8. Allievi Pagnacco 57; Union 91/A 54; Bearzi 52; Azzurra 49; Manzanese* 44; Torreanese 39; Gaglianese 37; Valnatisone 32; Rea- nese 25; Fortissimi 24; Libero Atletico Rizzi 21; Centrosedia 11; Tavagnacco 5; Chiavris 2. Giovanissimi Gaglianese 44; Buttrio* 42; Valnatisone* 40; Chiavris 37; Com. Faedis 29; Moimacco 24; Serenìssima 22; Buonacqui-sto 21; Tavagnacco, Fortissimi 16; Marti-gnacco 1. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 37; Edii Tomat 30; Effe tre 29; Anni 80 27; S, Daniele 26; Termokey, Warriors, Mereto di Capitolo 23; Al sole due, Tissano 20; Bar Corrado, Fagagna 19; Coopca Tolmezzo 17; Coop Premariacco 15. Coppa Friuli Agli Amici 4; Osteria al Colovrat 3; A-maranto Saf, Osteria da Lodia, Al Tram 2; Poi. Valn. Alla Speranza , Edelweiss, CSA Cividale 1. Domenica a Gonars gli azzurri sfideranno la squadra guidata dall’ex giocatore dell’Udinese La Valnatisone “ritrova” Miano Gli Juniores superano il Buttrio, vincono anche i Giovanissimi - In Coppa Primavera esordio positivo per gli Esordienti - Una vittoria e un pareggio il bilancio dei Pulcini - Il Reai continua la sua marcia Mancano ancora due giornate alla conclusione dei campionati dilettanti. La Valnatisone sarà impegnata domenica 22 pomeriggio a Gonars, ospite della capolista alla cui guida tecnica c’è il sanpietrino Paolo Miano che è affiancato per la preparazione fisica da un paesano, il prof. Fulvio Degrassi. Al Gonars mancano due punti per la matematica sicurezza del salto di categoria, mentre la Valnatisone per essere sicura di non retrocedere dovrà conquistare almeno un pun-ticino. La Savognese, nonostante l’ultima battuta a vuoto sul campo della capolista Corno, rimane in corsa per i play-off promozione. I ragazzi di Fedele Cantoni hanno a disposizione sei punti nelle due ultime partite casalinghe con il Libero Atletico Rizzi e con la Serenissima. Dopo gli otto gol subiti a Moimacco l’Audace cercherà di conquistare almeno qualche punticino nelle rimanenti partite. Gli Juniores della Valnatisone hanno superato il Buttrio mettendo a segno un gol per tempo, rispettivamente con Gabriele Co-lapietro e Gabriele Miano. Sabato 21 aprile è in programma l’ultima partita casalinga con il Tavagnacco che sarà seguita dal recupero con la Comunale Lestizza. Sono tre le partite che restano agli Allievi della Valnatisone per chiudere il campionato. Viste le difficoltà d’organico che hanno contraddistinto il loro cammino, possono essere comunque soddisfatti dei risultati acquisiti. Dopo un primo tempo giocato in modo incolore i Giovanissimi della Valnatisone nella ripresa hanno superato il Moimacco grazie alla doppietta di Simone Crisetig e a Claudio Dor- ‘Avi'vst ....,-■.^j ■v M Obisk pri ministrstvu za šport Predsednika zvez slovenskih športnih društev v Italiji in avstrijski Koroški Jure Kufersin in Marjan Velik sta prejšnji teden skupaj obiskala slovensko ministrstvo za šolstvo in šport. Sprejel ju je državni sekretar Drago Baleni. Obisk je sodil v uresničevanje dogovora, da bosta organizaciji v Ljubljani glede ključnih vprašanj nastopali skupaj. Tako Kufersin kot Velik sta predstavniku slovenske vlade orisala pestro športno dejavnost med zamejskimi Slovenci in ob tem podčrtala velik pomen športa v življenju narodnih skupnosti. Zavzela sta se za to, da Slovenija v CimveCji meri podpre zamejski šport, ta pa naj bi po njuni oceni dobil desetino vseh finančnih sredstev, kijih Republika Slovenija namenja / Giovanissimi della Valnatisone che hanno superato il Moimacco bolo che ha trasformato un calcio di rigore. Prima vittoria a Galleria-no di Lestizza, nel campionato di Primavera, per gli Esordienti della Valnatiso- ne. I ragazzini allenati da Nereo Vida hanno siglato il gol della vittoria con Domenico Polverino. Martedì 24 aprile, alle 18.30, verrà recuperata la gara interna col Bearzi/A. I Pulcini dell’Audace hanno superato il Centrosedia/C grazie alle reti messe a segno da Fabrizio Cosza-ch ed Emanuele Chiacig. I ragazzini di Podrecca e Pri-mosig hanno pareggiato a Buttrio la gara di recupero andando a segno con Michele Miano. II Reai Filpa di Pulfero ha vinto grazie ad una rete di Antonio Dugaro la gara Gli Škrati sul velluto, quattro reti al Bagnaria BAGNARIA ARSA 0 VALLI DEL NATLSONE 4 Valli del Natisone: Alberto Birtig, Moreno Mauri, Simone Vogrig, Gianni Trusgnach, Cristian Birtig, Marco Car-lig, Patrik Birtig (Mirko Clavora), Andrea Zuiz, Michele Osgnach (Giorgio Del Ben), Robi Cau-cig, Mauro Clavora (Milko Volarič). Bagnaria Arsa, 14 a-prile - Per la partita di andata del secondo turno dei play-off per il titolo, giocata su un campo regolare ma di dimensioni ridotte che non ha certo favorito lo spettacolo, le due protagoniste si sono date battaglie in una gara spigolosa ricca di ammonizioni e di una e-spulsione nel finale (quella di Zuiz per doppia ammonizione). Dopo un’inizio guardingo e al piccolo trotto per entrambe le compa- gini, erano i valligiani a sbloccare il risultato. Un passaggio di Caucig trovava libero, sul lato corto dell’area avversaria, Michele Osgnach che, invece di passare il pallone al centro, calciava direttamente in porta sorprendendo il portiere locale. Colpiti nell’orgoglio, i locali si gettavano in avanti ma senza risultati positivi, collezionando solo calci di punizione dal limite dell’area senza esito. Questo atteggiamento propiziava il raddoppio degli ospiti grazie ad una velocissima azione in contropiede. La conclusione di Mauro Clavora veniva deviata. Sulla sfera vagante in area si gettava Osgnach che veniva atterrato, l’arbitro concedeva la massima punizione trasformata da Marco Carlig. Nella ripresa i locali ripartivano a testa bassa alla ricerca della rete che avrebbe riaperto la gara. Purtroppo per loro la loro buona volontà non portava alcun frutto, erano invece gli Skrati a colpire ancora una volta in contropiede. Andrea Zuiz partiva dal cerchio del centrocampo, saltava due avversari involandosi con il pallone al piede verso l’area avversaria e su perava anche il portiere in uscita con un pallonetto imprendibile. Un gol da manuale! A dieci minuti dal termine c’era gloria anche per l’attaccante sloveno Milko Volarič che con una conclusione perfetta realizzava la quaterna degli o-spiti. Nel finale da segnalare anche un palo centrato da Caucig. D. Polverino (Esordienti) di recupero a Premariacco. I rosanero hanno poi pareggiato l’incontro di sabato 14 con il Fagagna grazie al gol di Marino Simonelig. I ragazzi del presidente Claudio Battistig hanno già il pensiero rivolto ai play-off ed alle finali nazionali di San Benedetto del Tronto, previste a fine giugno. Riprendono il loro cammino in Coppa Friuli l’Osteria al Colovrat di Drenchia che sarà impegnata sabato 21 pomeriggio a Merso di Sopra e la Poi Valnatisone alla Speranza di Cividale che giocherà domenica mattina a Carraria. Nella gara di andata del secondo turno dei play-off di calcetto i Merenderos di San Pietro al Natisone hanno superato l’Edil Tomat grazie alla tripletta realizzata da Michele Osgnach, le doppiette di Mauro Corre-dig ed Emiliano Dorbolò, un’autorete ed il gol di Si-mone Vogrig. Paolo Caffi Četrtek, 19. aprila 2001 SVET LENART Ošnije Zapustila nas je Emilia Osgnach Za nimar nas je pustila Emilia Osgnach, uduova Osgnach. Umarla je v če-dajskem Spitale an miesca maja bi bla dopunla 88 li-et. Emilio so jo vsi klical po domače Miljonka. Rodila se je v KonSorjovi družin v Osnijem, nje mož je biu pa Gigi Goljacu. Pridna mama an žena, je lepuo skarbiela za nje otrokè an kar je imiela ona potriebo njih pomoči oni so se lepuo zmisinli, kaj je njih mama nardila za nje. Tele zadnje cajte mama Miljonka ni bla pravega zdravja an nje otroc jo nie-so nikdar pustili same, nimar je biu kajSan ta par nji an lepuo so vsi skarbiel za njo. Za njo jočejo hči Nina, sinuovi Sergio, Paolo, Ezio an Silvio, zet, nevieste an navuodi, brata, sestre an vso žlahto. Na telim svietu je nona Miljonka zapustila tudi adnega pranavuoda, saj vosta lanskega lieta je rata-la bižnona od adnega pu-občja, od Sasha. Venčni mier bo počivala v Podutani, kjer smo ji dal zadnji pozdrav v četar-tak 12. obrila popudan. SPETER Žalostna novica Za venčno je zaspala Maria Cencig. Imiela je 80 liet. Maria, ki je zadnje cajte preživiela v domu za te stare v Spietre, je v žalost zapustila hči Liano, zeta Gianfranca, navuode Mic-helna an Gabrielna, sestro, brata an vso žlahto. Za ji dat zadnji pozdrav smo se zbrali v Spi-etre v četartak 12. obrila popudan. GRMEK Topoluove Zbuogam Serafino Topoluove je zgubila Se adnega vasnjana, ki je pu-no steu za telo vaso an tuo na lieta, kar po navadi se cinično misli, de an človek na more “dat” nič vič. Zapustu nas je Serafino Loszach - Martinkin iz To-poluovega. Učaku je 80 liet. Serafino je huduo obo-leu že puno liet od tegà. Za de njega dnevi bojo buj lahki an de bo gibu roke mu je hči Carla kupila papirje an koluorje an takuo je Serafino začeu risat, di-Zenjat. Potlè je parSla Postaja Topoluove an risbe od Serafina sojih zapoznal vsi tisti, ki parhajajo v telo vas Piše nam Liliana Bonini z Lies taz Avstralije “Mojemu tatu, ki ga nie vič” 2e precej časa ni bilo slišati tistega br-br-br od fužine dole iz kovačije, kjer si uo-gje žgal, da bi zagrel železo in potlè tisti bin-bing-bing, kadar si ga na linkvine tol-ku s te velikim kladvom dokjer je blo rdeče. Kadar se je pohladilo si ga s tistimi dolgimi kleščami potopil v škatlo mrzle vode, da je zacvrkalo. “Tole je za temperat”, si mi povedal že kadar sem bila mala in sem ti včasih pomagala goniti fužino. Ne veš koliko krat v življenju sem se spomnila na te tvoje besede. Tvoja ljubezen za železo in kar si mu iz njega izdelati te ni zapustila do zadnjega, zatuo si nam zapustil puno želieznih spominu in tvoji pravnuki bojo vsi viedel, kak dobar kovač je bil nono Beppo. Moj dragi tata, pot je bila dolga, s trnjem in cvetjem posuta. Puno srna kupe prehodila in če me včasih ni bilo zraven, si mi pa ob vrnitvi vse poviedu. Paršu je cajt za počitak. Moje objokane oči te ne videjo več, a moja ušesa čujejo šele: “Tole je za temperat”. Addio tata, pozdravi mamo in Michaela tvoja Liliana za telo manifestacjon, pa ne samuo. Z njega smartjo je Serafino pustu v žalost sina Valeria, hčere Sandro an Carlo, neviesto, zete, navuode an vso drugo žlahto. Za mu dat zadnji pozdrav se je na velik petak zbralo zaries puno ljudi v Topoluovem. Parjatelji Planinske družine Benečije so v telim žalostnim momentu blizu parjatelju Valeriu an vsi družini. SOVOPNJE Matajur Umarla je gaspuodova mama Buoh je pohlicu h sebe našo vasnjanko Gabriello Gosgnach, uduovo Zuanel-la. Učakala je 84 liet. Gabriella se je rodila v Karoscovi družini v Mata-jure, za neviesto je šla pa v Ruončanovo družino, le v vasi. Bla je mama gaspuoda sauonjske an tarčmunske fare, Natalina, (Božo) Zua-nella, ki seda skarbi za vse cierkva sauonjske doline, tudi za Gorenj Barnas. Tudi te drugi sin Gabrielle, Pasquale, je posvetiti svoje življenje vierskemu življenju, saj je diakon pravoslavne cierkve an ikono-pisec, kar pride reč, de runa pru lepe an zelo cenjene ikone. Gabriella je bila žena velike an glaboke viere an nam je ona izprosila tudi vokacjon, je jau med pri-dgo gaspuod Zuanella. Pogrebna maša v sriedo 11. aprila je bila ganljiva tudi zaradi tega, ker jo je on molu, saj je bila njega mati tudi njega faranka. Imeu pa je okuole sebe sobrate iz Benečije, od njega sošolcev Marina Qualizze, Nisia Mateuciča an Maria Gariu-pa, do pre Azeglia Roma-nina, Emilia Cenčiča an E-milia Battistig. Somaševau je tudi kobariški dekan Franc Rupnik, ki je ratu “naš beneški” brat. Matajurska cierku pa je bila premajhna za sparjet vse ljudi, ki so od vsierode paršli ji dajat zadnji pozdrav an izraziti solidarnost bratom Zuanella. Maša je bila po slovien-sko, takuo ki je bila vajena guoriti ranjka Gabriella. Po sloviensko, po stari navadi, so ji tudi vasnjani zapieli. Tudi v mračnih letih Benečije je bila zvesta svojim slovienskim koreninam an v veliko opuoro an podpu-oro svojemu sinu Božu, ki je že dosti, preveč grenkega muoru potarpiet. Ranjka Gabriella je bila nimar blizu svojim sino-vam, z Božam je bila puno cajta kupe še dol v seminarju, kjer je bla ušafala službo. An potle ko je postau duhovnik mu je nimar stala ob strani. Božu an Pasqualu pa tudi vsi žlahti naj gredo naše sožalje. Sožalje jim izrekajo tudi slovenska kulturna društva videmske pokrajine. Naj ji bo lahka domača zemlja. Pečnije Zbuogam Pia V videmskem Spitale je v mieru zaspala Pia Medveš, uduova Marchig. Pia je bla premlada za umriet, sa’ je imiela samuo 55 liet. Rodila se je v Starmici, v Lukejovi družini, za neviesto je šla le atù blizu, v Pečnije, v Cjuskacovo družino. Pia je bla zlo vljudna, gentil an radodarna žena. Tek je šu mimo nje hiše, je par nji an nje družini nimar ušafu kiek za se otaščat. Poznalo jo je pru puno ljudi. Za njo jočejo sin Andrea, hčere Michela an Cristina, zet Fabrizio, majhana navuoda Nicola an Martina, sestre, kunjadi, navuodi an vsa zlahta. Nje pogreb je biu na velikonočni pandiejak, 16. obrila, v Starmici an čeglih ura nie bla ta prava, puno judi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. • • * ' i i/\? /Ž/Z, jih prave... Bepin an Tonca za velikonočne praznike sta bla šla v Novo Gorico igrat v kazino. Sparvič sta začela kiek udobjovat, pa na-mest iti damu sta le napri igrala, dokjer niesta zgubila vsak deset milionu. Nomalo zavojo trudnosti, nomalo zavojo žalosti, Bepina gaj’ parjeu an hud infarkt an je umani. Buogi Tonca nie viedeu, kuo narest za vizat ženo od njega parjatelja, ker je viedeu, de mu nie pustila hodit igrat v kazino an gaj’ zmieram kregala, kadar je kiek zgubu. Oponašala mu je, de jemje kruh otrocem von z ust! So ble že dvie po-punoči, kadar Tonca j’ ušafu nomalo kuraže, vzeu je telefonin an poklicu je Bepinovo ženo. - Halo, pronto, sem Tonca, parjateu vašega moža Bepina. Vam telefoniram iz Nove Gorice zatuo, ki se j’ zgodila adna huda na-sreča. Potlè, ki vaš mož je zgubiu deset milionu v kazino... - Dost je zgubiu? -je zauekala žena tu telefonin. - Deset milionu - je potardiu Tonca. - Deset milionu?!?! De bi mu trieščinlo tu sarce! - Oh gospa, na bodite zaskarbjena, sa’ je že ratalo! - je hitro odguoriu Tonca, riešen od tiste težke naloge. *** Dva šuolarja v d-vojezični suoli v Spietre, v cajtu rikreacjo-na, sta se poguarjala. - Al vieš - je jau te parvi - de Perinacu tata redi baka v štal, an je jau, de mu maji niekšna rieč velika, ku an žakjac moke?! - Nu, nu, na stuoj viervat Perinacu, kar ti prave, tiste so vse “bale”! *** - Al vieš - je jala ’na gospa - včera sem čula pravco, de memi storejo dobro za oči, za pogled. - Ist na vierjem - je odguorila ta druga. - Kuo na vierješ? Al si videla ti kajšne-ga zejca, de nose oča-le?!?!?! Mama Lina jih ima 89! Že puno liet živi v Spietre Zadnji dan marca je Lina Rossi iz Spietra dopunla 89 liet, pa se nam pari, de buj lieta gredo napri, buj ona se dobro darži! Se s kajšno močjo sieče darva an opravlja druge diela v hiši an okuole nje! Lina se je rodila v Bellazoia (Povoletto), pa seda je že puno liet, ki živi v Spietre, kjer ima tudi puno parjatelju. Vse narbuoše ji željo nje otroc Luciano, Ivo, Aredio an Lucia z njih družinam an vsi tisti, ki ji poznajo. Ceglih z nomalo zamude... veseu rojstni dan, draga Lina! Četrtek, 19. aprila 2001 Daržal jo bojo Lara Petricig an Dragan Radovanovič Na Vartači je spet odparto Sauonjska dolina je kraj Nediških dolin, kjer je nar-manj prestoru, kjer se o-tašCat. Skoda, saj pru po teli dolini teCe pot, ki peje do Matajura, do gorè, ki park-liče puno judi, ne samuo domačih, paC pa tudi fureš-tih iz vsieh kraju naše dežele an taz Slovenije. Do malo liet od tegà je bla malomanj tu vsaki vasi manjku adna ošterija, seda so zaparte Se tiste. Pa velika nuoC nam je parnesla ’no presenečenje, ’no sorprežo: odparli so spet na VartaCi, kjer kamun je naredu “centro visite”. An par liet gaje v rokah d^ržala mlada CeCa taz CeplešišCa, pa lansko lieto je zaparla. Seda “centro visite” ga je v ruoke vzeu mladi par iz CeplešišCa, Lara Petricig an Na fotografiji videmo kar so inaugurai ”Centro visite Vartača” luja lieta 1998 Dragan Radovanovič. Otvoritev, inauguracjon gostilne, ki od seda se bo klicala “L’orso matto” je bla v saboto 14. obrila popudan an že tisto vicer je paršlo do VartaCe, ki je na križišCu za iti na TarCmun puno ljudi. Na veliko nuoC je bla odparta koCa Pelizzo na Matajurje, ki je bla zaparta od otuberja lanskega lieta. KoCa Pelizzo, ki jo darži an par iz Čedada, bo odparta celo polietje an otuberj za- pre spet celo zimo. Zavojo tegà godemjajo posebno fu-rešti, ki parhajajo na Matajur tudi v zimskem Casu. Maja gremo v Rimini Je že puno liet, ki Gorska skupnost Nediških dolin “voze” naše ljudi, tiste nomalo buj par lieteh, ki imajo Cez šestdeset liet al pa ki so nomalo nadložni, na počitnice na muorje. So skupine ljudi iz adne an druge doline, ki se ušafa-vajo vsako lieto an preživijo dva tiedna v Rimini. Je ’na liepa parložnost predvsem za tiste, ki sami bi na šli na muorje al pa zlo težkuo. S telo iniciativo vedo, de bojo v liepi skupini ljudi, ki že poznajo al pa ki bojo imiel možnost jih zapoznat. Takuo bo an lietos. Se puode od sabote 26. maja do sa- bote 9. junija. Telih petnajst dni se jih preživi v hotelu Usa, pa Ce bo vic ku 75 vpisanih je možnost iti an še v drugi hotel, ki je le atu blizu. Tisti, ki željo al imajo potriebo, po predpisu miediha morejo iti an se zdravit na terme. Za se vpisat se moreta obamit al na vaš kamun, kjer Zivta, al na Gorsko skupnost Nediških dolin v Spietre al pa do Zen, ki skarbjo za naše ljudi par lieteh doma. Vse potriebne dokumente jih muorta izročit, konsenjat do 7. maja. Za plaCat pa imata cajt do pandiejka 21. maja. Claudia je doktorca Osem lepih, moCnih in zdravih dal-matincev z rodovnikom, Čaka na dobrega gospodarja - Otto bellissimi cuccioli dalmata, con pedigree, cercano famiglia. Pokličite v Kobarid na št. 00386/5/385689, ali v Portorož na št. 00386/5/770249 An tiedan od tegà smo se na straneh Novega Matajurja veselil za laureo v družini Podrecca v Skruto-vem, tele krat pa gremo v Spietar, v družino Strazzo-lini. Glih na dan pomladi, v sriedo 21. marca, se je na univerzi v Ferrari lepuo vešuolala Claudia Strazzo-lini an takuo je ratala farmacista, ku nje nepozabni tata Giancarlo. Claudia se je vešuoala na “dipartimento di biochimica e biologia molecolare”. Nje tezi je bla zaries zanimiva: “L’instabilità genetica è alla base dell’insorgenza dei tumori?”. Za nje uspeh se posebno veseljo marna Bruna Dor-bolò, sestra Giulia an vsa ž-lahta, pa tudi številni parja-telji Claudie an nje družine H Čestitkam (congratulazioni) se parložemo tudi mi an ji želmo še puno uspehu Mercoledì 21 marzo presso l’università degl studi di Ferrara, facoltà di farmacia, si è brillantemente laureata Claudia Strazzo-lini di San Pietro. Claudia ha presentato e discusso u- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnlna-Abbona mento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski poStij: 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conio corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana St 51420601 27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SfT m Včlanjen v USPI Associato all'USPI Planinska družina Benečije POHOD PARJATELJSTVA NA SV. LENO (Sriednje) v nediejo 22. aprila 8.30 - se zberemo v Gorenji Miersi 8.45 - začnemo hodit 11.30 - pridemo na sv. Leno 12.00- sveta maša po sloviensko 13.00- pastašuta za vse Pohod je lahek, zatuo lahko pridejo an otroc Cai "Valnatisone” - Saf Tarcento v nediejo 22. aprila MONTE MIA 9.00: se puode iz Stupce 10.45: mlekarinca na Miji 11.30: varh Mije 12.00: kosilo 15.00. varnitev v dolino v sriedo 25. aprila Bogatin - lago monte Nero tradizionale gita per camminatori e sci-escursionisti - ore 5.30 partenza da San Pietro Per i vostri piccoli annunci sul Novi Matajur telefonate allo 0432/731190, dal lunedì al venerdì dalle ore 8.00 alle ore 17.00, orario continuato. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. APRILA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Nova špietarska farmacista na tesi molto interessante: “L’instabilità genetica è alla base dell’insorgenza dei tumori?”. A rallegrarsi con lei, oltre alla mamma Bruna Dorbolò ed alla sorella Giulia, ci sono tutti i parenti, ma anche i numerosi a-mici sia di Claudia che della famiglia. Felicitazioni anche da parte nostra. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.T7,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Cedad.......... 7081 Bolnica Videm...........5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro....731451 INPS Cedad............705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče. .0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553