Zatajevanje
Blažena Katarina Emeriška je imela v nekem skednju obešeno podobo Matere božje z Jezuškom, pred katero je postavila v svoji detinski priprostosti kos lesa, ki naj bi pomenil altarček. Na ta altarček je prinašala vse. kar so ji podarili stariši in sorodniki, s trdnim pre-pričanjem, da vselej Jezusu veselje naredi, kolikorkrat si kaj pritrga. Tutli' pri jedi se je zelo premag-ovala, in marsikaj pritrgala, da bi darovala Jezušku ali pa si je izbirala'najslabših jedil. Ob taki priliki, ko si je iaj pri-trgala, je rekla: «Tebi, o Bog, podarim, da nikloniš tistim revežem, kateri so najbolj potrebni.» — Kako junaško dejanje malega otroka! Mnogi otroci pa ne po-znajo zatajevanja in se ne znajo kar nič prenagati: povsod si izbirajo za-se n a j b o 1 j š e in n a j p r i j e 1n i š e; povsod hočejo biti pi'vi in najimenitniši; vse bi radi sami imeli, kar srce poželi; ne zmenijo ps se za drugih želje in potrebe.