Tostarina plačana.	Posamezna številka 60 vin.
Stev. 117,	¥ Ljubljani, v petek dne 22. oktobra 1920.	Leto III.
Oglasi:
Za 1 mm x 60 lnseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, nradni 1*20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upravnlžtvo »Domovine" v Ljubljani, Sodna nlloa 6. Uredništvo »Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Za celo »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 E, polletno 6 K, celoletno 12 K.
Volilni program Jugoslov. demokratske stranke.
Govor dr. G. Žeriava na seji izvrievalnega odbora JDS. dne 21. oktobra 1920 v Ljubljani.
Kakor je JDS odlično sodelovala pri stvoritvi Jugoslavije, tako ji je slej ko prej prva
skrb za konsolidacijo države.
Zato je toliko pritiskala, da je prišlo do volitev. Narod si želi rednih odnošajev.
Vstava mora biti preko zime pod streho. Ustava mora pred vsem zagotoviti
edinstvenost države.
O federalizmu ne pripuščamo diskusije. Nič nas ne omaje v uverenju, da mlada država s takim zemljepisnim položajem in opasnimi centrifugalnimi silami potrebuje trdnih, enotnih vezi. Slovenci smo na tem posebno interesirani: Le taka država bo znala obračunati na severu in zapadu. Pasivni smo glede prehrane in naša industrija bo iskala odjemalcev. Tudi nadprodukcija inteligence in ljudstva nam daje migljaj, da je za nas najbolje, če so nam pota po vsi državi prosta.
Z upravnimi razmerami nismo zadovoljni. Pripravljeni smo na vse žrtve, da se zlasti centralni uradi čim preje preurede. Našim uradnikom treba poskrbeti eksistenčno možnost, da ne bodo bežali iz glavnega mesta. Državno upravo treba izdatno dekon-centrirati. Poleg tega naš program priporoča samoupravo oblin, okrajev, pokrajin z lastnimi dohodki in imetjem, z voljenimi zastopi, ki bodo izdajali tudi norme v okviru pooblastila v ustavi in posebnih zakonih in prevzeli tudi upravne naloge lokalnega značaja. Paziti je treba, da se najde prava srednja linija: da bodo ti zastopi pred vsem gospodarski, ne pa torišča neplodne ali celo plemenske politike, da ne dobe bremen preko finan-cijelne zmožnosti onih, ki jih pred vsem dosežejo davki samoupravnih teles, po drugi strani pa, da nam bo varovana dragocena iniciativa in kontrola samouprave in da se uvažujejo krajevne razmere. Pri tem bomo strogo izključevali avstrijski dvotirni sistem, ki je dopuščal, da sta državni in samoupravni aparat drug drugemu izpodjedala avtoritet. Odklanjamo tudi vsak prikrit federalizem, ki ga vsebuje Protičev in klerikalni načrt s tem, da hoče od deželnih 2borov izbranim odborom poveriti tudi vso državno notranjo upravo v pokrajini. Tako bi imeli državice v državi.
Šolstvo
se mora v vsi državi enakomerno razviti in gre na breme države. Zasebna učiteljišča so nedopustna, ker mora država skrbeti za enotno vzgojo uči-teljstva. V šolski upravi odločajo zastopniki učiteljstva, starišev in državnih uradov, ki jim je skrb za izobrazbo in zdravje naroda izročena. JDS na noben način ne bo dopustila, da bi se mogli vrniti v našo šolo šušterši-čevi časi, kakor to predvideva klerikalni ustavni načrt.
Kakor šolsko dolžnost, imeli bomo splošno brambeno dolžnost. Za vežbo potrebno službo v stalni vojski naj se omeji na minimum. Država naj pospe-
šuje telesno vežbo v Sokolstvu od mladih nog. Sokolstvo, ki goji duha discipline, ljubezni do naroda, krepi telo in ga vežba če treba tudi v rabi orožja, bo prihranilo polovico dela vojski in omogočilo, da bo stalna službena doba izvežbanih mladeničev mnogo krajša. Proces
stapijanja naše vojske,
ki bodi dedič svetovne slave srbske vojske, ne gre povsod gladko. Kakor povsod v asimilaciji duhov bode tudi tu z zaupanjem in ljubeznijo več uspeha kakor s silo. Stapljanje ne gre čez noč in pri prevzetih oficirjih in moštvu poj de prehod iz enega sistema v drugi mnogo ložje, ako je zmagovalec plemenit in obziren. Mi bomo vselej stali na strani naše slavne vojske, dolžnost pa nam bo v njenem interesu na primeren način opozoriti na nedo-statke in izrastke.
Velika država potrebuje stalno
uradništvo
čistih rok, ki si je izbralo delo v državni službi za življenski namen. Vsako kršenje ugleda uradništva gre na račun države: v ustavi mu moramo zagotoviti nezavisnost in nedotakljivost z uvedbo pragmatike, ki zajamči napredovanje onemu, ki je prebil strogo preiskusno dobo, s čemur pa ni rečeno, do se mora zapirati možnost, da pridejo izredno sposobni naprej. Glede plač od JDS ni treba novih zagotovil, ker je bila edina in ostane stranka, ki se je borila zanje. Zato pa seveda se zahteva absolutna čistost in zvestoba uprave, ki stoji vrhu tega še pod upravnim sodstvom, kateremu pripada tudi revizija tako-zvane svobodne presoje, in ki more pri ugotovitvi očividne pristranosti in površnosti funkcionarja osebno prijeti za stroške in škodo.
Poleg politične razpredelbe uprave naj ustava predpiše tudi
gospodarsko grupacijo vseh
delujočih slojev,
bodisi da je delo duševno ali ročno, v prisilne zadruge ali zbornice za gojitev stanovskih interesov. Ko bo ta organizacija izvedena, bo mogoče iz vseh teh kmetijskih, trgovskih, obrtniških, industrijskih, delavskih, inženjer-skih, zdravniških in sličnih zbornic voliti drugi dom v parlamentu, od ko-jega smemo pričakovati manj politike in več stvarnih zakonodajnih uspehov. Poleg tega bo treba oživotvoriti strokovne svete v oporo in kontrolo osrednjih in pokrajinskih uradov.
JDS se izreka
za zaščito zasebne lastnine,
ki se omejuje le s posebnimi zakoni, kadar to velevajo močni po drugem potu nedosegljivi javni interesi. Smo za podržavljenje in municipalizacijo občekoristnih podjetij na celi črti, ako je dano jamstvo, da bo državni aparat produciral ravno toliko in tako ceno kakor zasebni. Eksperimente z nezmožnim aparatom odklanjamo.
V ustavo se sprejmi za vsakogar
pravico na delo
z vsemi konsekvencami, ki iz tega iz-
hajajo za vzajemno zavarovanje za bolezen, starost in nezgode. Država predpiše minimalne pogoje, ki jih vsebuje vsaka delovna pogodba. Uvesti se imajo prisilna razsodišča za mezdne spore v industriji.
Pravici do dela odgovarja dolžnost dela.
Ako hočemo doprinesti vojne izgube, treba, da delajo vsi in mnogo. Sami smo sodelovali pri osemurnem delavniku za industrijo. To pridobitev delavcev bomo branili, vendar če hoče samo preko osem ur delati, se temu ne sme staviti zaprek. Mehanična uporaba osemurnika na male obrate pa vede v čudovite nezmiselne posledice. Posebne komisije, s sodelovanjem prizadetih pod vodstvom državnih funkcionarjev, imajo določati, kateri teh obratov spadajo zmiselno pod 8-urnik. Tak kompromis bo rešil 8-urnik utemeljene opozicije in ustreženo bo obrtnikom. Ne moremo dovolj odločno odkloniti zahteve komunistov, naj se vse delo brez ozira na izobrazbo, na iz-vežbanost, na riziko, na sposobnost delavca enako plačuje. Tako načelo bi uničilo vse veselje do napredka.
Agrarno reformo
hočemo do konca izvesti. Pri nas gre pri tem tudi za zakone proti razdrobitvi zemlje, ker smatramo kmetsko družino, ki dostojno izhaja na zaokroženem posestvu, za najboljše zrno naroda, s kojim država stoji in pade.
Razmerje do cerkve
JDS, kot svobodomiselni stranki, ne bo delalo težav. Ravnopravnost ver, spoštovanje verskega prepričanja so nam v krvi.
Katoliška cerkev nosi v svojem plašču mir in vojno z našo stranko in državo. Ako bo zmerna, zlasti če bo prenehala z organiziranjem posebne cerkvene politične stranke, ne bo nikdar incidentov. Drugim veroizpovedanjem ne pride na misel, da organizirajo verske stranke. Klerikalizem, ki ga vodi šef v italijanskem Rimu, bomo preganjali, dokler ga ne preženemo iz Jugoslavije. Ker more le katoliški del naroda organizirati, je že sam ob sebi nujno separatističen, zato ga je treba v interesu države zatreti.
Ustavotvorna skupščina bo vodila tudi notranjo in zunanjo politiko.
V zunanji politiki bo JDS priporočala, da se Jugoslavija zanašaj pred vsem na lastno moč. Gojiti moramo stike z vsemi slovanskimi narodi zlasti s Čehi.
Za neodrešene rojake
moramo neprestano skrbeli, ž njimi živeti isto kulturno in po možnosti tudi gospodarsko življenje, izrabljaje mednarodne garancije Lige Narodov brez ozirov zanje nastopati. Od mladih nog mora ves narod biti odgojen v zavesti, da more Jugoslavija biti srečna šele, ko bo ves narod združen. Najbolj delamo za neodrešene brate, če delamo za konsolidacijo države. Begunci bodo najbolj ustregli rojakom, ki so se od njih odselili, če bodo delali za državotvorne ideje in resno,
trezno politiko. Naša stranka ne bo polivala, dokler ne zašije lui svobode neodrešenim bratom.
Z ekskluzivno taktiko, s sejanjem defetizma in separatizmom se bo doseglo ravno nasprotno. Uspeh bo le, če se ves narod vname, da bodo milijoni pripravljeni braniti mater-zemljo, h kateri štejemo istrske pečine in solnčna Brda ter prijazno Satnico z Gospo-svetskem poljem ravnotako kakor Kosovo.
V notranji politiki bo JDS glavno skrb obrnila
finančnemu vprašanju.
Razvoj zadnjega leta kaže, da dinarska edinica ne bi bila srečno izbrana. V ustavotvorni skupščini se mora pokreniti valutno vzrašanje v končno rešitev.
Politika finančnega ministra, da tekoče izdatke krijemo z davki in pristojbinami ter s tarifami in da ne delajmo za ta namen dolgov v slabi valuti, ki jih bomo nekoč morali vračati v zdravejši valuti, je zelo vabljiva. Zal da ni provedljiva. Vojnih izgub se za enkrat s tekočimi dohodki ne bo dalo kriti. Pred vsem morajo nehati nervozni sunki, s katerimi se hoče umetno doseči finančno ravnotežje. JDS ni demagoška stranka, ne strašila bi se zagovarjati izvedljivih bremen, da se ognemo zadolževanju v slabi valuti. Vendar ne more zagovarjati brez zaslišanja prizadetih izdanih nezrelih osnutkov, ki propadajo drug za drugim, potem ko so brez potrebe prinesli nezadovoljstvo. Povišanje železniških tarifov je prineslo nov val draginje in s tem nove mezdne zahteve. Vsak povišek pride po ovinku nazaj na državo. Letošnji proračun je precej rednejši kot lanski, a bolje odkrito priznati deficit v naprej, kakor loviti se za praznimi upi. Vojnega deficita ne moremo plačati iz tekočega: To velja za Srbijo pred vsem, pa tudi za Prečanstvo, kjer povsod manjka na železnicah, mostih, cestah, pri invalidih, vdovah, na deficitih nedolžnih pupilov in denarnih zavodov vsled vojnih posojil in valutnih dife-rene. Najboljše je odkrito izračunati, koliko treba plačati in breme porazdeliti. Čisti računi, da ne bo medsebojne dolžitve o večjih bremenih! Za poravnavo deficita bo treba poseči v narodno premoženje. Ne v formi premoženjske oddaje, ampak naše naravne zaklade treba angažirati, oz. še bolj izrabiti. Kredit v inostranstvu smo si pokvarili: treba vzpostaviti redno gospodarstvo s popolno kontrolo, drugič pa zlomiti s prakso, da ena vlada podira, kar je zgradila druga. Državne obveze, pa naj bodo še tako bridke, morajo biti nepreklicne. Vsak dan novi monopoli, to ne vabi k podjetnosti.
Kredit bodisi iz inozemstva, bodisi iz tuzemstva, vračljiv v tuji valuti, se mora dobiti na naše naravne zaklade. Pri tem nam ni treba dodajati, kako treba za vsako ceno pospeševati izvoz vsega, česar doma neobhodno ne rabimo, zavreti uvoz lu-ksusa in na vso moč — če ne gre
drugače, pod varstvom zaščitne carine — dvigniti domačo produkcijo.
JDS je v marsičem že dosegla znatne uspehe: v carinarstvu gre na bolje, vinski produkcijski davek se je zapre-čil, mesna trošarina odpade, linijska trošarina v Ljubljani tudi, obrtni davek se ne vpelje, davek na žarnice in razširjanje monopolov mora tudi pasti. JDS je pripravljena sodelovati in prevzeti odgovornost za težja bremena le, če so premišljena in znosna.
Napeli bomo vse moči, da rešimo
stanovanjsko vprašanje.
Z garancijo obresti in drugimi pogod-nostmi bo mogoče privabiti ali pa, če ne gre drugače, prisiliti privatni kapital, da gradi.
S tem bo rešen tudi
hišni posestnik
krivične kuratele, kamor ga je vojna [potisnila.
Našemu kmetu
treba pred vsem cenene obleke, obutve, razsvetljave, orodij, gnojil in galice. Zavarovati ga je treba za starost in bolezen in mu v Kmetijski zbornici dati legalno zastopstvo. Predvsem pa mora država podpreti kmečke go-. spodarsko organizacije.
Našemu obrtniku
ki tvori elito JDS, bomo veliko po-mogli, če rešimo vprašanje osem-urnega delavnika v malem obrtu. Potem ko smo vendar enkrat dosegli popolnitev ljubljanske trgovske zbornice s Štajerci, treba preustrojiti zastareli volilni red zbornice. Aktivirati treba obrtne svete. Država mora podpreti surovinske in kreditne zadruge. Obrtno nadaljevalno šolstvo naj prevzame država še v večji meri, da vsaj vzdržuje nadzorstvo in učne moči. Osnovanje mojsterskih blagajn za bolezen in starost treba olajšati z odpravo znane coklje, ki predpisuje za to kvalificirano večino.
Trgovcu
bo najbolj pomagano, če odstranimo ovire, ki mu zastavljajo pot. Razmere so že precej drugačne kakor lani. Konkurenca že pritiska in boljše regulira zlorabe kakor vse policijske odredbe. Treba nadaljevati od JDS započeto čiščenje nesolidnih elementov, ki duše solidno trgovino.
JDS skuša omiliti razredne in stanovske boje.
Sredi splošne demagogije
koraka JDS srednjo linijo izravnave interesov. Površnim ljudem na vseh straneh to ni po godu. Gorje državi, kjer ni takih stank!
Kam bi zašla naša Jugoslavija, če bi med katoliki zavladal klerikalizem, ki bi nas gnal v verski spor s pravoslavnimi in muslimani, bi ki tiščal k tlom inteligenco, posebno učitelja in uradnika, kmeta pa stalno držal v duševni odvisnosti?
Kam bi prišli v agrarni Jugoslaviji pod diktaturo neznatne manjine industrijskega proletarijata? Sicer pa socialna demokracija zasleduje isti komunistični cilj. Marxov ideal na vladi je v Jugoslaviji nemogoč in socialistični vodje so ali nemožni v vladi ali pa ga morajo pustiti doma. O narodnih socialcih ne rečem nič: oni so demokrati, ki zaman sugerirajo sebi in drugim, da so socialisti. Ne cepite glasov samo iz malkontentstva!
Kar se pa tiče agrarne struje, moramo reči, da edina stranka, ki se je za kmeta v tej državi resno zavzela, je bila JDS. V konstituanti ne pojde le za stanovske interese, ampak pojde za ustavo in upravo. Ne vem, če stanovsko geslo daje odgovor na vsa vprašanja, pred katerimi bodo stali novi poslanci. Odgovor pa daje demokratski program.
Naša stranka je bila na mestu, ko se je država ustanavljala, bila je na mestu, ko jo je bilo treba držati skupaj. Zdaj, ko se dela ustava, jo Jugoslavija še bolj potrebuje.
Preko vseh nezadovoljstev vendar nihče J[DS ne more odreči dobre volje in čistih rok. Naj pade demagogija, naj živi ljubezen do edinstvene domovine in razum: Ako ta dva činitelja prodereta, bo pri volitvi zmagala JDS.
Kandidati JDS.
Ljubljana, 21. oktobra. Izvrševalni odbor JDS. je imel danes dopoldne in popoldne sejo, v kateri je najprej poročal dr. Kramer o notranjem in zunanjem političnem položaju. Na to je očrtal dr. Žerjav glavne točke programa JDS. za volitve v ustavotvorno skupščino. Razvila se je obširna debata o taktiki stranke. Sklenilo se je, da JDS. pri volitvah v vseh treh okrožjih nastopi samostojno. Še ta mesec se bodo vršili shodi zaupnikov, in sicer posebej za mesto Ljubljano, za volilno okrožje kranjsko in za okrožje štajersko-prekmursko, kjer se bodo postavili kandidati. Izvrševalni odbor je sklenil zaupnikom predlagati kot nosilce list:
za Ljubljano dr. Ivana Tavčarja, za kranjsko okrožje dr. Gregorja Žerjava in
za okrožje štajersko - prekmursko dr. Vekoslava Kukovca.
Poslancem JDS. v narodnem predstavništvu se je izrekla zaupnica in zahvala za njihovo požrtvovalno delovanje.
Naprednjaki, na noge!
JDS. je dolgo povsem mimo gledala, kako drugi žive od sadov njenega dela. Njeni voditelji se uničijo za državo in za vse, ki se jim kaka krivica godi. Kadar se komu hoče kakih ugodnosti, se obrača na JDS. Kar se je za kmeta zgodilo, vse je izvedla JDS.
JDS. pa je do veljave spravilo kmetsko gibanje videč v njem zdravo jedro. Sedaj so prišle volitve in odločilo se bo, kdo bo zastopal kmeta in obrtnika v ustavotvorni skupščini. Tu se čuje geslo: Kmet samo kmeta!
To geslo je dobro jedro. Vendar treba paziti na to, da bode zastopnik res sposoben. Znati mora nekaj več, kakor orehe treti in v oštariji zabavljati. N. pr. Roškar kot minister je bil smešna figura, ki je kmet-skemu ugledu strašno škodoval. Poverjenik Jan je tak nezmožen lenuh, da ga vse vleče za nos. On se v svojem uradu ne spozna. Skratka, tam ga imajo za „Pepčka".
Glejmo, da se to ne zgodi vsej delegaciji Slovencev v Beogradu. Poslanec bodi kmetski zaupnik in njegov prijatelj. Najbolje je, da je kmet, če je zares zmožen. Zal, da je še takih mož zelo malo. Kandidati naši morajo biti kmeti, obrtniki, trgovci, pa tudi takozvanih „dohtar-jev" se ubraniti ne gre, ker pač znajo mnogo, kar drugim ne gre izpod rok. Če greš na sodnijo, vzameš za hujšo pravdo dohtarja, če se greš pritožit zaradi davkov, vzameš v posvet človeka, ki te postave razume.
JDS. je postavila za vodjo tiste na Kranjskem dr. Žerjava, ki je znan med kmetskim prebivalstvom kot njegov prijatelj. Današnja „Do-movina" prinaša program JDS. za volitve. Dr. Žerjav je prvi, ki je našel toplo besedo za kmeta. Poleg tega pa je prvi, ki se je zavzel za obrtnike, ki jih uniči zloraba osem-umega delavnika. Glede trgovcev se je postavil dr. Žerjav na pravilno stališče, ki mora nanj vsak trgovec pristati.
Dr. Žerjav je odločen nasprotnik klerikalizma, ki se ga boji kot naj-resnejšega protivnika. Mi vsi vemo, da prva stvar, ki nam je je treba, je uničenje klerikalizma. Proti klerikalizmu nam treba sposobnih vodij, ki so kos klerikalnim farizejem. Pazimo, da ne ulovijo nepoučenih. Zato nam treba izvežbanih vodij.
Naloga JDS. je, da zbere v svoj volilni tabor vse prebivalstvo po de-
želi, ki res protiklerikalno čuti. Kdor sovraži klerikalizem, bo volil listo dr. Žerjava.
Poziv organizacijam in somišljenikom M.
V zmislu člena 35. ima vsaka stranka imenovati za vsako volišče po enega predstavnika liste in enega njegovega namestnika. Naloga tega predstavnika je, da kot član volilne komisije pazi na pravilen potek volitve in da pove vsakemu voli lcu, katera j e škrin j ica naše stranke.
Prosim, da se mi do 28. t. m. prijavijo iz vseh občin imena (ime, priimek, stan, bivališče) dveh volilcev vpisanih v volilni imenik občine, ko-jili enega bo JDS. nominirala za predsednika, drugega za njegovega namestnika. To je zelo važno, ker s tem dobi stranka osebo, ki opozarja volilce, obenem pa glas v volilni komisiji.
Ljubljana, 20. oktobra 1920.
Dr. Gregor Žerjav.
Gospodarstvo.
= Posledice rudarske stavke na Angleškem. Število brezposelnih je doseglo 2 milijona. V pristaniščih v južnem Walesu je nastopila stagnacija; 250.000 kovinarskih delavcev bo v kratkem brez vdela. 70.000 nameščencev to varen za perilo v Man-chestru je neposredno pred odpustom. Svinčene tovarne v Leedsu so zaprte. Tovarne v Blackburnu so delo ustavile. Stavkovni fondi rudarjev so baje zelo skromni; zadostujejo ponekod komaj za 14 dni, drugod za šest tednov. Listi poročajo, da vsled stavke cene vsemu blagu znatno padajo.
= Izenačenje kronskih dolgov med Avstrijo in (Cehoslovaško. Na Dunaju se mudi posebna delegacija praškega finančnega ministrstva, ki ima namen z avstrijsko vlado določiti obliko, kateri naj avstrijski dolžniki plačajo dolg čehoslovaškim državljanom. Češka delegacija je predlagala, naj se izplačilo izvrši v avstrijskih rentah, avstrijski zastopniki pa zahtevajo izplačilo v nežigosanih bankovcih avstro-ogrske banke. K a ta predlog češka delegacija ni mogla pristati in so se posvetovanja razbila. Avstrijci upajo na pomoč reparacij-ske komisije.
.= Nova Amerika. Iz pisma iz Prizrena v Macedoniji povzemamo: V trgovini, v industriji, v obrti, v prometu, na poljih, povsod je prazno in pusto. Vse čaka podjetnih in marljivih rok. Kaši ljudje bi storili boljše, da bi se izseljevali tu doli, kakor v Ameriko. Celi Prizren, ki ima približno 25.000 prebivalcev in v katerem je vsaki dan več ljudi, vojaštva, uradov itd., nima n. pr. niti ene kavarne, nobene gostilne, ki bi človeku vsaj skromno postregla. Prilik za sigurno in plodonosno inventicijo kapitala je več kakor dovolj.
Politični pregled.
+ Načrt o razdelitvi Jugoslavije v različna administrativna telesa z ozirom na ekonomske, geografske in prometne prilike in brez ozira na plemenske ali zgodovnske granice bo izdelala posebna komisija, v katero so bili poklicani dr. Josip Rus, Toša Radivojevič Eilip Lulcas in Milovan Grba.
H- Jugoslovani v Ameriki in predsedniške volitve. Glavni organi ameriških Jugoslovenov objavljajo oklic dr. Ante Bianchinia, v katerem jih poživlja, da naj zastavijo vse svoje moči za zmago demokratske stranke in Wilsonovih načel! V oklicu pravi: De-
mokratska stranka stoji v veliki borbi! In kaj naj storimo mi? Kdo nam je bil za časa vojne drug in prijatelj? Demokratska stranka! Kdo je bil na pariški konferenci pa še do danes naš odločen zagovornik? Wilson in ameriška demokracija! Kdo je prišel prvi v pomoč našim očetom, materam in otrokom v domovini, kdo je organiziral človekoljubno Hoowerovo ekspedicijo, ki je utrla toliko solza v naši domovini! Ali ni bil to Woodrov Wilson? Mi, kakor podaniki Amerike in Jugosloveni ne smemo nikdar pozabiti tega, zato moramo v sklenjenih vrstah nastopiti za kandidata demokratske stranke, ki bo nadaljeval politiko v korist in obrambo malih narodov, ki bo naš zagovornik v jadranskem vprašanju, ki bo nosilec one poštene politike, ki si jo je zamislil, uveljavil in vodil njegov prednik Wilson! Naše meje, ekonomski razvitek Jugoslavije, konsolidacija v trgovini, industriji in prometu: vse to zahteva, da se zavzamemo za demokratsko stranko, da dosežemo trdno oporo v okrilju demokratske politike v Washingtonu. Republikanski kandidat je izjavil desinteres svoje stranke — torej tudi bodoče vlade — za Evropo, ali vendar je obljubljal svojo podporo Italijanom iz čisto trgovskih in finančnih načel. Že tu imamo Jugoslovani prvi in edini razlog, da se strnemo v eno vrsto, ki bo pomagala do zmage demokratski ideji in pošteni politiki Wilsona in njegovega naslednika.
+ Rusko-rumunska pogajanja. Bu-kareški „Progres" javlja, da je rumunska vlada nujno posklicala v Bu-karešt ministra za zunanje zadeve Take Jonescuja zaradi predstoječih po-gajajanj z Rusijo.
+ Stavka v Angliji. Angleški rudarji, ki so zaposleni v državnih in zasebnih podjetjih, so stopili radi mezdnega gibanja v štrajk. Dolgo časa so se vršila pogajanja med vlado in delavstvom, ki so predložili sicer svoje zahteve, na katere je vlada sicer pristala ali samo pod dvema pogojema in to, da se zahteve rudarjev predlože posebnemu razsodišču, kakor je bil to do sedaj običaj na Angleškem v vsakem sličnem socialnem pokretu, druga zahteva vlade je pa bila, da se socialnemu pokretu rudarjev ne da nikakih političnih obiležij, kakor so to hoteli levičarji. Pogajanja so se razbila in že prvi dan je stavkalo na Angleškem čez en milijon rudarjev. Posledica stavke se je pokazala takoj; velikanski obrati so morali ustaviti delo, tako da danes število brezdelnih delavcev že presega število stavkujočih rudarjev. Vlada je zavzela v štrajku energično stališče, ki ga je javila že tekom pogajanj. Izjavlja pa, da bo do skrajnosti znala varovati ugled državne uprave in pravice posameznikov. Pripravljena je vedno na pogajanja, ki morajo vsebovati le gmotno vprašanje, a nikakor se ne spušča v politične debate. Zadnji dogodki na Irskem, kjer so se stavkujočim pridružili tudi sin-fajnovci, so vlado še bolj utrdili v njenem stališču. Vlada je pripravljena za dolgotrajno borbo in nikakor noče popustiti; izdala je stroga navodila za prehrano in oskrbo prebivalstva. — Doslej je prišlo do par konfliktov med stavkujočimi in policijo, ali večjih nemirov ni bilo, ker je vlada pripravljena, varovati s skrajnimi sredstvi, državno avtoriteto.
Beležke.
b. Lepe reči! Naši klerikalci vpijejo kot zbesneli derviši na Beograd, češ, on je kriv, da smo izgubili Koroško! Brezvestni so bili klerikalci vedno, pa so tudi v koroškem vprašanju. Vso upravo na Koroškem je vršila slovenska deželna vlada, t. j. dr. Brejc s svojimi klerikalci in na Koroškem nihče ni smel nacionalno delati, ki ni hotel delati obenem tudi klerikalno. Sedaj je pa prišel iz Beograda oster odgovor na klerikalna natolčevanja! Beograjska vlada je odredila preiskavo o tem, kak6 se je gospodarilo na Koroškem s cenejšo moko, ki bi se imela porabljati tam za aprovizacijo našega ljudstva, pa
se je izvažala — kakor je to poročal naš dosedanji delegat v plebiscitni komisiji, g. J. Jovanovic — v Celovec in Avstrijo, da so bili Nemci siti in da so potem ložje agitirali proti nam! Smo res radovedni, kako se bo ta stvar razvila in kako se bodo klerikalci branili! Preiskava naj bo stroga in vestna in krivce brez usmiljenja pred sodišče!
b. Odpremne izkaznice odpravljene. »Domoljub" laže, da je doktor Žerjav izdal naredbo o odprem-nih izkaznicah. V resnici je to naredbo izdalo ministrstvo za prehrano odsek v Ljubljani. Res pa je nadalje to-le: centralna vlada je zahtevala vsled intervencije demokratskih poslancev meseca aprila 1920, da se ta naredba razveljavi. Dr. Brejc in tovariši (tedaj sami klerikalci) so 27. aprila imeli sejo, kjer so se uprli ukazu centralne vlade in naredbo potrdili. Nato je začela velika borba od demokratske strani, dokler ni dr. Žerjav prišel ponovno v vlado. Sedaj so se gg. klerikalci udali in naredbo razveljavili.
b. Nobenih kompromisov. Pod tem zaglavjem piše »Kmetijski list": „Domovina" piše, kakor da bi obstojal kak gotov dogovor z JDS. glede skupnega postopanja pri bodočih volih/ah. To je le želja gotovih ljudi v JDS. Na to neslanost odgovarjamo: »Domovina" ni o gotovem dogovoru nikoli pisala, marveč je samo razmotrivala posledice znanega poziva SKS. naši in klerikalni stranki. Sicer pa svetujemo gg. okoli »Kmetijskega lista", da v tej stvari raje molče.
Novosti.
1.) Poročilo o volitvah za ustavotvor-110 skupščino; 2.)postavitev kandidatov za Ljubljano; 3.) slučajnosti. Vstop je dovoljen le od društev in organizacij izvoljenim in vabljenim zaupnikom z legitimacijo.
* Iz Zagorja nam poročajo: Trboveljska premogokopna družba ima pri svojem rudokopu v Zagorju še vedno pretežno večino uradnikov Nemcev in nemčurjev. Mnogi izmed njih so pra-
znovali nemško zmago na Koroškem v sredo zvečer s sestankom v rudniški restavraciji, kjer so demonstrirali s hajlajnem in popivanjem. Mnenja smo, da bi bila dolžnost poklicanih faktorjev trboveljske družbe, podučiti nemško uredništvo, da se ima na naši zemlji dostojno vesti. Državni nadzornik naj stvar preišče. Tudi zadeva Ki-fer še ni urejena. Zahtevamo pa, da se grajani nedostatki takoj odpravijo.
izvrsevalnf odbor JDS. |@ sklenil 21. t. m. soglasno, da zaupnikom
predlaga kot prvega kandidata JDS.
in nosilea liste na Kranjskem na deželi
dr. Gregor-ja Žerjava,
na Štajerskem
dr. Vekosfava Šinkovca.
*	Tudi v Zemunu V zemunskem občinskem svetu je zastopnik tamoš-njih Nemcev prečita! protest proti temu, da Nemci nimajo volilne pravice za konstituanto. Zupan je izjavil, da on ni merodajen v zadevi, ali da pošlje protest na merodajno mesto.Nemci dobro vedo, da imajo po mirovni pogodbi pravico zahtevati avstrijski državljani in vendar pro-test.rajo. Ko oteče dveletni rok za zahtevo po avstrijskem državljanstvu, postati bodo že imeli voli no pravico pri nas tudi vsi Nemci, ki ostanejo naši državljani, dotlej pa naj ne protestirajo.
*	Administrativna razdelitev naše kraljevine. Minister za konstituanto je odredil posebno komisijo, ki naj zbere potrebno gradivo ter izdela predlog o administrativni raz- j delitvi naše kraljevine z ozirom na prometi io-gofipod arske razmere in po- j trebe. V to komisijo so bili poklicani; gg. dr. Jože Rus iz ministrstva za' konstituanto, dr. Radivojevi^, pro- j fesor iz Beograda ter dr. Milovan Grba in Filip Luk as, profesorja iz Zagreba.
*	Ljudska štetev v Jugoslaviji.
Kakor ježe znano, se vrši dne 31. decembra letos v naši kraljevini popis prebivalstva in domače živine. To je prvo ljudsko štetje po svetovni vojni, ki nam bo podalo interesantne podatke o številu prebivalstva in o bogastvu naše države slede domače živine. Ministrstvo za socijalno politiko je pripravilo ves potrebni mate-rijal za ta posel, da se zamore štetje čim točneje izvršiti.	,
*	Nove uniforme za orožnike. Ker se vedno pogosteje dogaja, da posamezniki, preoblečeni v orožniško uniformo vrše razbojništva in plenjenje, je ministrstvo za notranje stvari sporazumno z orožniškim poveljništvom odločilo, da se izdela komplicirana uniforma za orožnike.
*	Zborovanje ljubljanskih zaupnikov JDS. se vrši dne 25. oktobra 1920. v zborovalni dvorani na magistratu ob 6. uri zvečer. Dnevni red:
*	Ruski begunci v Jugoslaviji. Okoli 9000 ruskih beguncev, ki so bili nastanjeni po grških otokih, bo prišlo tekom tega meseca v našo državo ter jih bodo nastanili v notranjosti države, Prvi transport bo prišel dne 22. t. meseca.
*	Veliko zborovanje sklicujeta Jugoslovanska Matica in mariborsko žensko društvo v petek 22. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Posvetovali se bodo o prvi pomoči beguncem iz Koroške. Vabijo se vsa narodna društva in vse zavedne občine, da se udeleže tega posvetovanja. Obenem se naprošajo vse družine, ki bi mogle dati učiteljstvu in uradništvu stanovanje in hrano vsaj za prvi čas, da to pri odboru društva prijavijo.
*	Trgovska fakulteta v Beogradu. Z raznih gospodarskih strani se pojavlja zahteva, naj bi se v Beogradu ustanovila visoka trgovska šola, v činu fakultete, na kateri bi se pripravljali kandidati za šefe velikih trgovskih in industrijskih podjetij, bančnih zavodov in zavarovalnic, za konzularne uradnike, učitelje trgovskih šol in akademij itd. Beograjsko časopisje priznava, da je ideja ustanovitve take šole zelo važna, ker je to vprašanje bistvenega interesa za našo socijalno in gospodarsko politiko.
*	Mizarska zadruga za Ljubljano in okolico poživlja vajence in pomočnike, da vlože prošnje za poma-galsko preizkušnjo do 2. novembra 1920 v zadružni pisarni v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. (Palača trgovske in obrtne zbornice.) Na pozneje došle vloge se ne bo oziralo.
*	Pravilnik za prodajo sladkorja. Sestavila se je posebna komisija, ki bo izdelala pravilnik za državno prodajo sladkorja. Komisija bo določila tudi monopolsko ceno za sladkor.
*	Podraženje zagrebških listov. Zagrebški listi so vsled zvišanja cene papirju, električnemu toku in vsled zvečanih državnih dajatev sklenili, da zvišajo prodajno ceno listom. Zvišana cena, 2 kroni za posamezno številko, velja od 16. t. m. dalje.
*	Nemška pritožba. Mariborski Nemci so vložili pri deželni vladi pritožbo radi znanih protitnemških demonstracij. To je njihova pravica, ampak v pritožbi mariborski Nemci sami priznavajo, da so bili tudi pri medzavezniški razmejitveni komisiji in da so se tudi tam pritožili. To pa že ni več njihova pravica in skrajni čas bi že bil, navaditi naše Nemce vsaj najprimitivnejše korektnosti. Ako so oni naši državljani in nimajo namena poislužiti se opcijske pra-
vice, potem smejo oni občevati samo z našimi oblastmi, vsako klicanje po tuji pomoči je nedopustno. Ako se pa hočejo tu Nemci polužiti opcijske pravice in zahtevati avstrijsko državljanstvo, potem naj v duhu mirovne pogodbe čimprej zapustijo naše ozemlje. Naša država mora vsekakor sprevideti, da to nikakor ne gre, da bi se naši Nemci vedno pritoževali pri zaveznikih in vedno klicali te na pomoč — proti nam in naši državi!
v SKS in JDS. Z informirane strani se nam poroča: Početkom t. m. je »Samostojna kmetijska stranka" izdala poziv na SLS in JDS, s katerim je tema strankama ponujala volilni kompromis. SLS je poziv zasmehovala, JDS pa je izjavila, da je pripravljena pogajati se. Pri pogajanjih se je izkazalo, da je kompromis nemogoč.
+ Volilno gibanje v Bosni. Iz Sarajeva javljajo, da je sklenjen definitiven sporazum med demokratsko stranko, med seljaško organizacijo in muslimansko kmetsko stranko glede enotnega nastopa pri volitvah. Sporazum temelji na sledečih točkah: jedinstvo države in popolna izvedba agrarne reforme. Kar se tiče sporazuma s hrvatsko skupino »Obnove", je isti dosežen v načelu, vendar bo Obnova nastopila v Hercegovini s svojo lastno kandidatsko listo, katere nosilec bi bil don Juraj Biankini. Danes se vrše zadnji dogovori med demokrati in „Obnovo", kjer se bode formiral eventualni sporazum. — V bosanskem Ni-šegradu so sklicali radikalci velik volilni shod, na katerem je bil prijavljen kot glavni govornik vodja bosanskih radikalcev in sedanji predsednik sarajevske pokrajinske vlade dr. šrškič. Ko je začel govoriti dr. šrškič, so mu navzoči kmetje začeli staviti vprašanja o agrarni reformi, na katera je dr. Šrškič tako nesrečno odgovarjal, da so kmetje očitali radikalcem, da so jih izdali v vprašanju agrarne reforme, da je radikalna stranka organizacija begov. Razburjenje je bilo tako veliko, da so morali sklicatelji pobegniti s Srš-kičem v občinsko hišo. Srškič je moral na skrivaj zapustiti na avtomobilu Ni-šegrad. — Ogorčenje proti radikalcem je med kmetskim prebivalstvom splošno!
Razno.
X Največji nemški parnik' pogorel. »Berliner Zeitung am Mitag" poroča, da je 5. t. m. izbruhnil požar na parniku »Bismarck", ki se nahaja v popravilu v hambifrški ladjedelnici. Parnik je skoraj popolnoma pogorel. Bil je to baje največji parnik nasvetu; mel je55.000 ton. »Bismarck" se mora po določbi mirovne pogodbe izročiti.
X Žrtve svetovne vojne. V publikacijah »Društva za proučavanje socijalnih posledic svetovne vojne" v Kodanju objavlja Chr. Dohring razpravo, v kateri med drugim izvaja : V svetovni vojni je padlo na bojiščih okolo 10 mlijonov evropskih vojakov. Ce se upošteva še povečana umrljivost in zmanjšano število porodov, znašajo skupne zgube svetovne vojne 35 milijonov ljudi. Za iz-venevropske države še niso znani vsi podatki, a skoraj gotovo je, da je padlo tudi tam nad 2 mlijona ljudi, tako da znašajo skupne izgube svetovne vojne okroglo 40 milijonov ljudi. Poginilo je vsled vojne v Nemčiji 3 % prebivalcev, v Franciji 3.5 %. Četudi je Anglija izgubila izmed evropskih držav najmanj ljudi, znašajo njene izgube vendar 20-krat toliko, kolikor je izgubila Nemčija v vojni s Francozi leta 1870/71. Med.vsemi državami največ žrtev je imela Srbija, absolutno in relativno, ker je izgubila 14.8 % vsega prebivalstva na fronti, z izgubami v zaledju vred pa eno tretjino svojih prebivalcev. A če se upoštevajo le moške žrtve, moramo ostrmeti nad številom srbskih izgub: poginili sta dve tretjini odraslih moških v najboljših letih!
X Največja zbirka poštnih znamk.
Najbolj znani nabiralec poštnih znamk Philippe Renotiere v Parizu je zapustil največjo zbirko poštnih znamk celega sveta. Zbirka je sedaj last francoske države, ki jo namerava na javni dražbi prodati. Z neke strani se že ponuja za zbirko 15 milijonov frankov, a ponudba je bila odklonjena, ker se bo na dražbi dosegla mnogo večja vsota. Renotiere je zbiral znamke nad 50 let ter je vsako leto potrošil visoke zneske za izpopolnitev svoje zbirke. Izdal je za znamke nad 8 milijonov frankov. Kot največja historična rariteta te zbirke se smatra znamka za en cent iz British Guyana leta 1856, ki je sedaj baje unicum. Filatelistični krogi se zelo zanimajo za usodo te zbirke, ki slovi kot najpopolnejša na svetu.
X Ljubezen ali denar. Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau je odpotoval v Indijo. Pa tudi na tem potovanju on ni brez dela, on piše, pa ne kake politične memoarje, temveč — dramo za kinematograf. Drama se imenuje »Ljubezen ali denar" in kakor trdi Clemenceau, bo drama zelo zanimiva.
X Komunistični milijoni. Na li-
jonskem kolodvoru v Parizu sta bila aretirana dva Rusa, ki sta imela pri sebi 72 milijonov raznega imetja.
Ententa zahteva brezpogojni umik iz Koroške.
Pariz, 21. oktobra. (Izv.) Veleposla-niška konferenca je na svoji včerajšnji seji vzela na znanje odgovor jugoslovanske vlade na noto zaveznikov. Pretehtala je njeno vsebino ter sklenila nove korake v Beograda. Konferenca je mnenja, da se morajo jugoslovanske lete brezpogojno umakniti.
Pariz, 21. oktobra. Iz Beograda javljajo, da so jugoslovanske lete pričele z izpraznitvijo Koroške.
Beograd, 20. oktobra. V obovešče-nih krogih trdijo, da bodo naše čete toliko časa ostale na Koroškem, dokler se ne izselijo vse naše administrativne oblasti in dokler se ne izpraznijo skladišča z živili, ki se nahajajo v plebiscitni coni.
Pariz. 20. oktobra. »Temps" piše: Postopanje entente, ki ga je u-vedla proti Jugoslaviji po glasovanju na Koroškem, jasno dokazuje, da hočejo zavezniki uveljaviti mirovno pogodbo pri vseh signatarnih drža-
vah.Za Avstrijo tiči v tem gotovo jamstvo za rešen je vseh problemov, ki so nastali med donavsko republiko med signatarnimi silami saint-
m
germanske pogodbe.
Boji med Rusi in Poljaki prenehali.
Varšava, 20. okt. Poročilo poljskega generalnega štaba z dne 20. t. m.: 18. okt. o polnoči so se ustavile
vojne operacije na vsej fronti. Črta premirja gre skozi Sluzk-Grabovo-Kapcewicze-Olowsk-Derewnijo; ti kraji^so v naših rokah.
Moskva, 20. okt. Osrednji izvrše-valni odbor je za 23. oktober sklican k izredni seji, da se ratificirata obe mirovni pogodbi s Poljsko in Finsko.
London, 21. okt. Iz Carigrada poročajo, da je general Wrangel s svojo armado vnovič dosegel pomenljiv uspeh o priliki bojev ob Spodnjem Dnjestru. Njegova armada je popolnoma razpršila močan napadalni oddelek rdeče vojske. Wrangel je ujel 10.000 Rusov in zaplenil 27 topov.
Priprave na meščan, sko vojno v Italiji.
Rim, 21. oktobra. (Izvirno). Pol-uradno je na borzi oznanjeno, da se je vlada odločila zatreti nemire v državi in ostro nastopiti proti boijševiški propagandi, „Avanti" svetuje somišljenikom, naj se mase pripravijo na odločilni spopad. V Pu-lju in v Cozenci stavka vse delavstvo zaradi mezdnih zahtev. V Na-polju in Firenci so pri aretiranih boljševiških vodjih našli orožje in revolucijonarne letake.
Rim, 20. okt. „Epoca" javlja iz Neapolja: Policija je izvršila v stanovanjih 30 anarhistov hišno preiskavo in zaplenila v več jezikih natisnjene komunistične propagandne letake. Zaprla je več anarhistov. Inozemski komunisti so dobili izgon-ska povelja, zlasti ruski in madžarski anarhisti, ki nimajo jiotnih listov.
Basel, 21. oktobra. (Izvirno). Italijansko liberalno časopisje je otvo-rilo ostro kampanjo proti Giolittiju. „Secolo" in mnogi rimski listi pišejo, da zahteva položaj v deželi energično roko in da Giolitti ni več kos svoji nalogi. Spominjajo se Nittije-vih besed, ko se je moral umakniti: „V dveh mesecih vladanja se bo Giolitti postaral za 10 let".
Jadranska konferenca odgotiena preko konstituante?
Beograd, 21. oktobra. (Izvirno). Naša včerajšnja informacija, da je smatrati jadransko konferenco zaod-godeno, se potrjuje. Politični krogi sodijo, da se bodo pogajanja z Ita-
! ti jo mogla pričeti še le po sestanku naše ustavotvorne skupščine. Glavna vzroka odgoditve sta dva: predvsem je postala situacija z Italijo taka, da je vsa pozornost rimske vlade sedaj posvečena notranjim dogodkom, pri naši vladi pa se vedno bolj uveljavlja spoznanje, da je reševanje jadranskega problema brez avtoritete parlamenta odnosno ustavotvorne skupščine politično skoraj nemogoče. Tozadevni protest JDS. je napravil v vseh političnih krogih trajen vtis.
Pred rudarsko stavko v Jugoslaviji.
Ljubljana, 21. oktobra. Že dalj časa se vrši med rudarji v Jugoslaviji mezdno gibanje, v katerem se kosajo v sedanji volilni dobi razne stranke, katera bo postavila višje zahteve ter se tako izkazala kot najboljša zaščit-nica rudarskih interesov. Tokrat se na Slovenskem tudi klerikalci prav pridno udeležujejo te volilne tekme ter jim je celo uspelo, pustiti oficijelno social no demokracijo daleč za seboj. Končno so pa vse premagali komunisti, ki sov trboveljskih rudnikih postavili zahtevo, da se naj zvišajo mezde povprečno za 132 %, redni nabavni prispevek pa za 100 %. Včeraj so se vršila pri deželni vladi pogajanja, ki so se razbila. Deželna vlada sklicuje sedaj v zadregi nekako poravnalno komisijo. Zastopniki posameznih strank pa zahtevajo de finitivnega odgovora tekom 48 ur ter pretijo, da bo sicer izbruhnil štrajk. Povišanje mezd in prispevkov naj bi veljalo s 1. novembrom.
Tudi na Hrvatskem so zahtevali rudarji v rudnikih, ki nimajo lastne aprovizacije, zvišanje mezde od 58 na 98 K, v rudnikih z lastno aprovizaci-jo po znižanih cenah pa od 54 na 86 K. Na Hrvatskem se podjetniki še niso izjavili.
jI
Leto za letom.
Češki listi poročajo o pripravah za 28. oktober. Dan svobode! Lansko leto so ga slavili Čehi z vsemi svečanostmi, ki naj bi pokazale pomen tega dneva za češko zgodovino. Na predvečer je bila svečana panihida v spomin vsem onim, ki so padli za svobodo domovine. Dan 28. oktobra je bil proglašen za naroden in državni praznik. Po vseh občinah so bile proslave.
Tudi mi smo lansko leto slavili obletnico svoje svobode. Bili bi skoraj na to pozabili. Ko je »Mariborski odbor" razposlal svoj oklic za proslavo 28ega oktobra, je nastala tiskarska stavka in bil j je skoraj nemogoče obvestiti vso našo javnost o načrtih in pripravah, ki so jih imeli v Mariboru. Hektografi in pisalni stroji so le deloma mogli nadomestiti dnevni tisk. Poslali smo pozive na vsa narodna društva. Naš namen je bil, da se zbere na ta dan velik „dar svobode", ki bi bil namenjen neodrešeni domovini. Dan 28ega oktobra, ko je propadla stara država, se nam je zdel najprimernejši, da se spomnimo onih, ki niso odrešeni. Brez
časopisja si je bilo nemogoče misliti na uspeh, ki bi pokazal, da se zavedamo svojih dolžnosti do neodrešen;h krajev. V Jugoslaviji ie izhajal takrat edini slovenski list „ Murska Straža" — v Radgoni. V Radgoni je bila namreč naša uprava, stavci pa so no pvoji organizaciji spadali v Nemško AvsH-jo, zato v Radgoni ni bilo tiskarske stavke. Dogovorili smo se torej z uredništvom „ Murske Straže", da izdamo za „Dan svobode" posebno izdajo. Peljal sem se iz Maribora v Radgono, da uredim, kar je bilo potrebno. Bila je že noč, ko je naš vlak zavil pri Špilju preko Mure in je vozil skn-ri neznane nemške in ponemčene kraje. Bilo je hladno. Ljudje v vagonu so govorili deloma nemško, med niimi je bilo precej tihotsr",n"	1
vlak od postaie do postaje. O'^1-' vete ure zvečer smo b'1' " p-^' Mislil sem, da me bo čakal na kolodvoru urednik „Murske Straže", da bi še ta večer vse pripravila za list. Ni bilo nikofrar. Na kolodvoru so bili naši stražniki. Povedali so mi, kje je uredništvo in sem se odpeljal po žiro ki cesti v mesto. Ulice so bile prazne, slabo razsvetljene. Uredništvo je bilo zaprto. Odšel sem naprej, pogledal sem v par gostilen, da bi našel kake znance. Bili so sami tuji obrazi. Prišel sem do Mure. Vkljub neprijetnemu no, ložaju sem bil dobre volje. Saj sem hodil po naših starih slovenskih tleh. Obstal sem na mostu in sem pomislil na vse, kar smo doživeli, da smo zopet tu na svojem. Preko mosta je hitel naš vojak. Da, tu smo in ostanemo! Na drugi strani mostu je stal stražnik. Vprašal sem ga, kje se shajajo Slovenci in mi je svetoval, naj grem v uradniško menzo. Stopal sem po strmi cesti nad Muro. Bilo je temno, skoraj neprijetno. Tam onstran Mure se je kazala dremajoča Radgona, nad cesto se je dvigal gozd. Prišel sem do par hiš: v eni je svetila luč. Odšel sem po lesenih stopnicah navzgor. Zdelo se mi je nemogoče, da bi bila tu uradniška menza. Bila je tam mala gostilna in v njej nekaj kmetskih ljudij. Našel sem nekega poštnega uradnika in z njim sva odšla v Zgornjo Radgono, iskat urednika „ Murske Straže". Našla sva ga in vrnili smo se vsi trije nazaj v Radgono, da pripravimo vse za prihodnji dan.
na pokopališču ogledati grobove onih
naših vojakov, ki so leta 1918. ta padli
... . . .. „
Drugi dan smo bili zgodaj v uredništvu. „ Murska Straža" se je tiskala v stari nemški tiskarni, v nji je bilo dvoje slovenskih stavcev, ki sta se potrudila, da je bilo delo čim prej gotovo. Tiskali smo 8000 izvodov, kar je dalo precej dela. Popoldne sem si ogle-gledal našo Radgono. Lepo starinsko mestece, s svojimi zanimivimi, starimi zgradbami, cerkvami, hišicami itd., nas spominja vseh podobnih mest ob vzhodni naši meji. Spominjala me je na Varaždin. Poznajo se še sledovi jarka, ko je Mura obdajala mesto od severne strani. Tam so še ostanki trdnjave, ki nosi ime „Tabor". Na napisih je velika večina imen slovenskega izvora. Povsod so sledovi starega slovenskega življenja. Ljubko mesto, polno spominov. Na trgu je še stal podstavek spomenika Jožefa II., ki so ga bili naši vojaki podrli. Hotel sem si
za Jugoslavijo, a ni bilo časa. Gospod Borke mu je pravil, da so grobovi skoraj pozabljeni. Mislil sem, da pride čas, ko postavimo nanje spomenik.
Delo v uredništvu je bilo popoldne končano in trčili smo si pri dobrem radgonskem vinu na to, da bi drugo obletnico svobode praznovali bolj srečni in zadovoljni. Zvečer sem se odpeljal nazaj v Maribor. Teden na to smo slavili „dan svobode". Bili so to lepi, nepozabljivi dnevi v Mariboru.
In letos? Radgona je danes v nemških rokah: umaknili smo se nazaj preko Mure. Koroška, ki o nji lani nismo dvomili, da bo gotovo naša, ie dane* v nemški posesti. Naše Primorje, ki smo lani zanj manifestirali z „darom svobode", se pripravlja na težke dni.
Kako kos za kosom gine, to povest je domovine, od nikogar spoštovane vsemu svetu nepoznane.
Še teden dni je do dneva svobode. Čehi so letos organizirali proslavo tako, da jo bo čutila zadnja češka vas. Pri nas doslej nismo premišljali o tem. Vsi stojimo presenečeni od težke bolesti, ki ji je ime: naša Koroška. Ob takih časih slavlje ni mogoče. A tega tudi ni treba. Treba je dela in pomoči za one, ki trpe zaradi nas. Po naših krajih se pojavljajo koroški begunci. Marsikateri naš človek bo prisiljen, zapustiti lepo Koroško in oditi v Jugoslavijo. Naša sveta dolžnost je, da jim pomagamo. Zato bi bilo primerno, da se letošnji „dan svobode" posveti Koroški.
Rekli smo lani, da bomo leto za letom praznovali ta dan, da ne pozabimo, kako težko je bila odkupljena naša svoboda. Mislili smo, da bomo leto za letom srečnejši in zadovoljnejši.. Toda letošnje leto je slabše od lanskega. Mogoče bomo pri tem spoznali svoje napake in uvideli, da bo treba še mnogo dela in boja, predno bo Jugoslavija, tako vsa lepa in srečna, kakor smo si jo predstavljali na dan 28. oktobra 1918.
Mislimo torej, da bi bilo primerno, da se letošnji 28. oktober proslavi z javnimi zbirkami za koroške begunce. Mi želimo, da bi naš narod na Koroškem ne zapuščal svojih domov in skušal vzdržati na svojih rodnih tleh, za one pa, ki bi bili sicer gospodarsko uničeni, je treba, da poskrbimo in jim priskočimo v prvi sili na pomoč. Lanski „dar svobode" je znašal okoli sto-osemdeset tisoč kron, letos bi mogli zbrati več — to bi bil odgovor na našo koroško bolest.	Dr. /. L.
Času primerno čtivo je vsekakor pravkar izšla brošurica „Tatu že imamo!1'. Stane samo 3 K, s poštnino 4 20 vin. Dobiva se v upravi „Domovine", Sodna ulica št. 6.
Iščem dva čevljarska delavoa s
popolno oskrbo za takoj. Matija Bukovec čevljar, Selo, Cvetkovič pri Jaški. (22
Pisalni stroji Remingtonse d;!lij(>
A. K. Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21-23. Zahtevajte ponudbo. 4286
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ¥ LJUBLJANI j
Stritarjeva micastev.2. Podružnice v Splitu, Trstu, CbIbbcu, Sarajeva, Boriti, Celju, Mariboru in IMjab; bančna gftspozltgra b Ptuja.
KSvfSS K 50,000.000 -
Telefon it. 261.
Sprejema
vloge na knfižlca In teko« ražun
preti ugodnemu obrestovanju.
Knpuje In prodaja vsa vrata vrednostnih papirjev, = valut la dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka".
Delniftka glavnica!
K 30,000,000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
...	-	. _ .	—	....	.« ..____ u.1i____ix m__xi!- o-iia o__sik«.ii
Rezervei okrog
K 10,000.000
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šlbenlk, Zader, Ekspozitura Kranj.
— - - ■ *	..... -----------Borzna naročila in jih izvršuje nsj-
Sprejema ■ Vlege sa knjižice. — Vloge na tekoii U iiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eekontira i Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme i na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemal
kulantneje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon it. 257.