Akiko Josano bra Na enj strani so bili okraski v obliki cvetlic in ptičev, druga Prvo ogledalo stran pa je bila gladka in svetla. (lopomka igodbo) Zena se jc ustrašila, ko je uzrla v njej vesel, smehljajoč se obraz. Pred davnim časom sta v nekem »?°< kaj vidiš?<< jo je vprašal od vsega sveta zelo oddaljenem moz- kraju na deželi živela dva mlada . »Vldimu leP° deklif°; ki me ^le" zakonca. Imela sta hčerko, ki sta ,da- Pre^ ustmcf • kakor bi uho;e" jo od srca Ijubila. Imeni obeh star- la govonti m .. ah!... isto obleko šev sta prešli že davno v pozab^e- lma na sebl ko Jaz!« nje; toda ime kraja je še danes >>Toda' {I norček. ti vidiš vendar ohranjeno. Imenuje se Matsujama. SV°J lastnl obraz!« ji je odgovoril Ko je bil otrok še majhen. je mo- mož- zdo zadovoljen, da več ve ral oče nekega dne sam v glavno kakor nJeS°va žena. »Ta okrogla mesto države. ki je bilo oddaljeno Plošča iz kovine se imenuje ogleda- več dni hoda. Ko se je prisrčno lo- V mestih ^a imai° že POvsod, poslovil od žene in otroka in jima samo ml na deželi ^ ie nism0 vi" obljubil veliko lepih daril, je od- deli» šel na dolgo pot. Naslednje dni se je žena vsak Njegova žena še ni prišla nikdar trenutek pogledala v ogledalo, da dlje po svetu kakor do bližnje va- bi videla v nJem sv°i lePi obrazek. si, zato jo je misel, da je odšel njen ^malu pa se ji je zdelo, da je za- mož tako daleč, vedno vznemirja- klad PTevei dragocen in da bi ga la. Toda bila je ponosna nanj, ker bilo treba redkeje uporabljati. Po- je prvi iz te zapuščene pokrajine |ožiIa ic ogledalo zopet v skrinjico še! v lepo in veliko mesto, v kate- 'n J° zaprla. rem so stanovali vsi imenitniki Nekaj let je preteklo. Zakonca države. sta bila še vedno zelo srečna. hčer- Ko je prišel dan njegove vrnitve. kica pa je postajala živa prispodo- je oblekla žena dragoceno sinje ba svoje matere. Ta je pomislila oblačilo, ki je njenemu možu po- večkrat na ničemurnost, ki jo je sebno ugajalo. bila vso prevzela takrat, ko je pr- Radost svidenja je bila velika, vič v življenju dobila v roke ogle- še celo hčerkica je zaploskala z ro- dalo. Sklenila je, da bo svojo hčer- čicama, ko je zagledala toliko lepih ko obvarovala pred to nelepo last- stvari, ki jih je prinesel njen očka nostjo. Skrila je ogledalo in kmalu iz mesta. je bilo popolnoma pozabljeno. »Tebi sem pa prinesel nekaj prav Tako je deklica rasla, ne da bi posebno lepega,« je rekel mož pre- se zavedala svoje lepote. Toda srečno in izročil svoji ženi skrinji- kmalu je nesreča doletela zadovolj- co iz svetlega lesa. »Poglej noter no družino. Mati je zbolela in je ni in mi povej, kaj vidiš?« bilo mogoče ohraniti pri življenju, Odprla je skrinjico in ozrla v čeravno ji je hčerka stregla z vso njej okroglo ploščo iz motnega sre- ljubeznijo in potrpežljivostjo. Preden je umrla, je poklicala dnevne dolžnosti. hčerko k postelji in ji izdala skri- Tako je deklica živela in se tru- vališče ogledala. dila. da bi ugajala svoji mamici in »Ljuba moja hčerka,« ji je rekla, da je ne bi razžalostila s kakšnim »obljubi mi, da boš pogledala, ko nepremišljenim dejanjem. mene ne bo več na tem svctu, vsak Nekoč jo je presenetil njen oče, dan zjutraj in zvečer v ogledalo. ko je govorila z ogledalom. Vpra- Videla boš mene v njem in vedi, šal jo je, kaj to pomeni. da bora vedno v mislih pri tebi.« »Svojo ljubo mater vidim v njem Hčerka ji je s solzami v očeh in govorim z njo,« mu je odgovori- obljubila in mamica je kmalu nato la. »Obljubila sem ji to, preden je izdihnila. umrla.« Vsako jutro in vsak večer je po- Oče je bil ganjen od tolike lju- slej dolgo gledala deklica v ogleda- bezni in nedolžnosti in so mu sto- lo. da je videla smehljajoči se obraz pile solze v oči. Ni mogel poveda- svoje mamice. Ni bila to bleda in ti Ijubi hčerki, da gleda v ogledalu bolna žena, temveč lepa in mlada. svoj lastni obraz, ki je postajal za- Zvečer ji je potožila vse preko radi močne vezi otroške Ijubezni dneva doživete neprijetnosti, zju- vedno bolj podoben obrazu njene traj pa je iskala pri njej moči za pokojne matere.