398
Varite se z žerjavico hiše greti!
Vremenski preroki jo bojo menda letos dobro zadeli: kakor se kaže, bo zima huda. Utegnila bi se tedaj marsiktera nesreča po žerjavici primeriti, če se v zaperto hišo (sobo) vzame, da bi se ž njo sogrela. Predvčeranjem ponoči bi bile v neki ljubljanski go-stivnici dve dekli, ki ste žerjavice seboj v sobo vzele, da bi jo pogrele, in se potem spat podale, kmalo ob življenje prišle. Že ju je ogljeni puh skor zadušil; k sreči pa je neko popotnico, ki je s svojo družino v ti gostivnici čez noč ostala, šipati začelo, da je šla hišno klicat, da bi ji kamiljčnega čaja skuhala. Ona pride v to sobo, ki ni bila zaklenjena, pa težak zrak seji vleže berž na persi, in vidi obe ženski v smertni nevarnosti. Berž zažene hrup po hiši, da se pride skor   že   zadušenima   na pomoč.
Naj bi bila ta žalostna prigodba ljudem nova priča,   kako   nevarno je v zapertih  sobah   se  greti s
žerjavico, ktera, da more ogenj tleti, povžije ves živi jej iz zraka, da ga potem nič več ni za sopenje človeško; že samo to zaduši človeka, če tudi se žerjavica nič ne kadi in nič dima ni.
Naj bi ponavljali ta poduk vsi duhovni in šolski učitelji ljudem po kmetih in mestih vsako zimo, da tako marsiktero življenje varujejo gotove pogube.