OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXXIII. Domače vesti Iz bolnišnice Iz St. Vincent Charity bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo, se je vrnila domov Mrs. Anna Hunyadi, 962 E. 76 St., ki se še vedna nahaja pod zdravniško oskrbo. Mrs. Hunyadi je hči poznane družine Mr. in Mrs. Vinko Ujčič, 1060 E. 72 St. Zahvaljuje se vsem prijateljicam in znancem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice,, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu, mi ji pa.želimo skorajšnjo okrevanje! Lelna seja "Jadrana" Letna seja pevskega zbora "Jadran" se vrši v sredo zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 uri. Na dnevnem redu so volitve uradnikov za prihodnje leto in druge važne zadeve. Zato se prosi članstvo, da se udeleži v polnem številu. V soboto zvečer 16. decembra se vrši zabava za članstvo zbora "Jadran," njih družine in prijatelje ter sodelavce, ki po-niagajo pri raznih priredbah. Na zabavi bo izmenjava božičnih daril v vrednosti $1 in prosi se Vsakega, ki se udeleži, da prinese majhno darilce. Ženska umrla v požaru V nedeljo zgodaj zjutraj je v hiši na 1709 W. 31 St. nastal požar, v katerem je izgubila življenje Mrs. Bessie Lee Wimberley, stara 45 let. Mož pokojne je pravočasno skočil iz goreče hiše in si s tem rešil življenje. Osta}'^ stanovalce so rešili ognjegasci. Kako je požar nastal, ni znano. Novi uradniki Na letni seji društva Združeni bratje, št. 26 SNPJ so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1951: Joseph Godec, predsednik; John Krebel, podpredsednik; Peter Šter, tajnik; John Bohinc, zapisnikar; nadzorniki: John Kikol, John Poznik in Mike Jakim. Sodnik Powell umrl V bolnišnici Cleveland Clinic je umrl danes zgodaj zjutraj okrajni sodnik Homer G. Powell, star 81 let, ki je služil kot sod-, nik na okrajnem sodišču od leta 1914. I^revzeli gostilno Rudy Gulic, Frank in Julia Mrzlikar so prevzeli gostilno Max's Cafe na 10200 St. Clair Ave., kjer bodo svojim prijateljem in gostom postregli z najboljšo pijačo i n okusnim prigrizkom. Priporočajo se v naklonjenost. Nove uradnice Na letni seji dr. Svoboda št. 748 SNPJ so bile izvoljene sledeče uradnice za leto 1951; Predsednica A n t o n i a Tomle, 14823 Sylvia Ave., tajnica Josephine P. Terbižan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464 in zapisnikari-ca Josephine Zajc, 16213 Waterloo Rd. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v Čitalni Slov. del. doma na Waterloo Ud. Površni tat Ko je krojač Angelo Ferrante, ima svojo delavnico na 29011 ®Uclid Ave., razvažal oblačila, katera so naročili odjemalci, je Pestil avto na Superior Ave. in 23 St. Ko se je vrnil, je odkril, je v avto vdrl neki tat, ki pa J® v naglici odnesel osem suk-^jičev, pozabil pa je na hlače. Jajca se pocenijo Zastopnik zveznega poljedelskega urada v Clevelandu je vče-izrazil mnenje, da se bodo ^Gne jajcem v teku prihodnjih ^ni nekoliko znižale. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 12, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 240 Truman se odločil za oklic nujnostnega stanja Izdelati se imajo samo še podrobnosti na konferenci s predstavniki obeh strank WASHINGTON, 11. dec.—Predsednik Truman se je danes odločil za proglasitev stanja nujnosti. V ta namen je bila v Beli hiši sklicana konferenca, na kateri bodo navzoči vodilni vladni svetovalci in zastopniki obeh strank, (Radio je danes zjutraj poro- čal, ^ da bo nujnostno stamje oklicano v teku prihodnjih 48 ur). Iz Bele hiše se poroča, da imajo biti izdelani samo še detajli proglasa. Senator Taft poklican na konferenco Predsednik je pozval senatorja Tafta, da se udeleži konference v Beli hiši. To je prvič, da je bil republikanski senator iz države Ohio povabljen na katero izmed konferenc tekom zadnjih kritičnih dni. Njegovo povabilo se tolmači kot izraz predsednikove želje, da se v krizi ustvari program, ki bo v kongresu deležen podpore tudi s strani republikancev. Kakor se je zvedelo, utegne imeti predsednik Truman v teku prihodnjih par dni radio govor, v katerem bo poročal ljudstvu o dogodkih in odločitvah, ki jih mora napraviti vlada z ozirom na mednarodno krizo, katera je promisom In predlogo podpisal. Lep koncert Mlad, pevskega zbora nastala vsled položaja na Koreji. Podaljšanje rentne kontrole za 90 dni Dočim je administracija do sedaj zavzemala stališče, da kontrola cen in mezd ni potrebna, pa bo brez dvoma taka kontrola del programa, ki bo izvršen v zvezi s proglasom nujnostnega stanja. Prošli teden je vlada pozvala General Motors Co. in Ford Motor Co., da prekličeta zvišanje cen, toda obe korporaciji sta poziv odklonili. Povsem jasno je torej, da je prostovoljna kontrola, o kateri se je upalo, da prepreči dviganje cen, postala nemogoča, oziroma se nanjo ni zanašati. Danes je bila v Belo hišo poslana predloga, s katero je kongres za 90 dni podaljšal rentno kontrolo. Truman je želel, da bi se zakon obnovil za daljši čas, ampak se bo zadovoljil s kom- v nedeljo popoldne je bil podan koncert Mladinskega pevskega zbora v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Udeležba je bila povoljna, toda če se pomisli, da je to edini mladinski pevski zbor v Clevelandu, bi morala biti dvorana premajhna za posetnike. Vspored nedeljskega koncerta je bil prav dobro izbran. Bila je to ena najlepših prireditev Mladinskega zbora. Zbor je otvoril program s "Živeli," "Slovo od lastovke" in "Potrkan ples," zatem sta pa John Grabnar in Richard Tomšič dobro zapela narodni popevki "Odkar odšel sem" in "Zdravica," mala Carol Ann Sile je podala umetni ples, potem pa je Cecilia Valenčič, ki obeta biti dobra pevka, zapela "Kje prijazne ste višave" in "Dober večer, ljubo dekle," nakar je zbor zaključil prvi del programa s pesmami "Best Things in Life are Free," "Cu-kova ženitev," "Večerna" in "Uspavanka." Drugi del programa je otvoril orkest^ Mladinskega zbora, katerega tvorijo Richard in Stanley Tomšič, John Pavli in Eleanor Pavli, ki so tako dobro in ži vahno zaigrali na svoje inštrumente, da so morali nekaj komadov ponoviti. Prav lepo ste Jean ette Barton in Cecilia Valenčič v duetu zapele "W h i s p e r i n g Hope," "Rasti rožmarin" in "Moj fantič." V lepi slovenščini je Jeanette povedala, da boste zapele "Rasti rožmarin" v spomin njenemu staremu očetu Jakob Krašovcu, ki je pred nedavnim umrl. Carol Ann Sile in Diane Krivec ste podale umetni ples, nakar je sekstet zapel "Slovo," "Se davno mrači" in "Drež-niška." Sekstet tvorijo Carol Kožel, Jeanette Barton, Rosemary Zgonc, Richard Tomšič, Carol Kovač in Jean Fatur. Kot zadnja točka na vsporedu je KOMUNISTOM NI TREBA ODGOVARJATI NA VPRAŠANJA WASHINGTON, 11. dec. —Najvišje sodišče je danes odločilo, da ima priča, ki je vprašana o svojih zvezah s komunisti, pravico molčati, iz razloga^ ker bi me z odgovorom utegnila izpostaviti kriminalni prosekuciji. Odločitev v 1' h o v n e g a sodišča^ katero je spisal sodnik Hugo L. Black, je soglasna. Tom C. Clark, ki je bil pred prihodom na vrhovno sodišče, justični tajnik Zedinjenih držav, pri odločitvi ni sodeloval. Odločitev, ki se nanaša na priče pred velikimi porotami in kongresnimi odbori, bazira na ustavnem načelu, da se ne more nikogar prisiliti, da bi pričal proti sebi in s tem izpostavil možni kriminalni prose-k lici ji. 25,000 Amerikancev dospelo na varno po težkem umiku iz pasti IZGUBE MARINOV ZNAŠAJO 30 ODSTOTKOV, NISO PA ŠE ZNANE IZGUBE PEHOTE zbor zapel "Slepec," "Rože je na vrtu plela" in "Venček narodnih," ki so ga zelo dobro zapeli in je navzoče tako navdušil, da so malim pevcem burno aplavdi-rali. Vsa čast in priznanje gre zbo-rovi učiteljici Miss Florence Unetič, ki jo imajo mali pevci in pevke zelo radi, za tako lepo izvajan program.. Pevci so dobro diciplinirani in poslušni. Miss Eleanor Pavli jih je spremljala na klavirju. Ta koncert Je zopet pokazal, kaj se da napraviti z našimi malčki, če je volja in vztrajnost, tako od strani staršev, otrok in vodstva zbora. Ne bi bilo prav, da bi moral še ta zbor prenehati, zgolj radi tega, ker ni dovolj zanimanja od strani staršev, da bi posečali seje in pomagali ga vzdrževati s svojim sodelovanjem pri priredbah. Sedanji odbor povečini tvorijo zavedni možje in žene, katerih otroci so bili pri zboru od začetka, in so sedaj že odrasli ter imajo sami svoje otroke. Največje veselje za ta odbor bi bilo, če bi se začeli očetje in matere iz druge generacije zanimati za vodstvo zbora, da bi se ga ohranilo, kolikor časa bodo naša društva živela. Še nekaj—ali ne bi bilo umestno, da bi se naši pevski zbori navdušili za ta Mladinski zbor? Naše mnenje je, da bi bilo priporočljivo, da bi se ti odrasli zbori udeležili koncertov Mladinskega zbora in s svojo navzočnostjo in sodelovanjem vlili malčkom večje navdušenje za slovensko petje, sebi bi pa na ta način tudi pridobili bodoče člane, ki bodo, ko odrastejo, jačali te zbore, ki že sedaj hirajo, ker nimajo dovolj pevcev. Silen val korejskih vojnih beguncev SEOUL, Koreja, 11. dec. — Prebivalci Koreje bežijo kot oblaki kobilic pred kitajsko komunistično vojsko proti linijam Združenih narodov. V teku je morda največja masna migracija civilistov te nesrečne, oct vojne razdejane dežele, odkar se je prošlega junija začel usodni konflikt. Tisoči bežijo iz ozemlja, ki so ga zasedle kitajske'komunistične čete. Drugi tisoči vro iz vasi med komunističnimi in zavezniškimi linijami. Ta spontana reakcija mož, žena in otrok, ki brezupno iščejo varnosti, ]e zajela prebivalstvo do Seoula in dalje proti jugu. Zrakoplovski piloti poročajo, da so na cesti, vodeči iz Caerjon-ga proti Haeju videli ogromen val bežečega človeštva, s katerim se ponjika proti jugu od 300,000 do 500,000 mož, žena in otrok. V "Enako'piavnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o aogodkih po svetu in doma! Ameriška novinarja napadena v Singaporu SINGAPORE, 12. dec.—Resno je bil danes pretepen tekom velikega izgreda, ki so ga vpri-zorili muslimani, ameriški novinar Larry Allen, ki je leta 1942 dobil Pulitzerjevo nagrado za vojna poročila v Sredozemlju. Izgredi, kateri so se vršili včeraj skozi ves dan, so izbruhnili, ko je sodišče odločilo, da se neko mladenko, ki je "bila vzgojena v muslimanski veri, vrne njeni katoliški materi. V mesto se je vrnil mir šele danes zgodaj zjutraj. Allena se je zadnjič videlo, ko je bežal po eni izmed glavnih ulic pred izgredniki, potem ko je druhal ustavila avto, v katerem se je nahajal skupno z lokalnim šefom "Associated Pressa" Tomom Mastersonom. Izgredniki so zažgali avto in grozili vreči Mastersona živega v ogenj, ko ga je rešil neki Indijec in ga odpeljal s pozorišča v taksiju. Masterson ima ^zlomljeno nogo in se nahaja v bolnišnici. V bolnišnici se nahaja tudi Allen, ki je bil komaj sposoben povedati, da si je rešil življenje, ko so mu v neki kitajski hiši nudili zavetišče. Pri prihodu v bolnišnico je bil pri zavesti, ampak obseg njegovih poškod še ni bil ugotovljen. Kitajski odgovor je nejasen, poroča Rau LAKE SUCCESS, N. Y.—Indijski delegat Sir Senegal Rau je danes izjavil, da so kitajski komunisti odgovorili na apel 13 malih vzhodnih narodov, da se kitajska komunistična armada ustavi na 38. prečnici, ampak so se-v svojem odgovoru izmaknili direktni izjavi, kaj nameravajo storiti. Rau je povedal reporterjem, da ni prejel formalnega odgovora od vlade v Pekingu na apel malih narodov, toda dostavil je, da je imel včeraj pogovor z načelnikom kitajske delegacije Wu Hsiu-čuanom, ki mu je rekel, da bodo Združeni narodi "sposobni soditi sami zase iz dogodkov na bojišču, kakšen bo odgovor na apel." Rau je rekel, da ni izgubil upanja, da to odgovor komunistične Kitajske ugoden. Opozoril je, da po poročilih kitajska komunistična armada še ni prekoračila 38. prečnice, potem pa je pristavil: "To mi daje upanje." 13 malih narodov objavilo apel za konec sovražnosti LAKE SUCCESS. 11. dec.— Danes je 13 malih narodov azijskih arabskih dežel, ki so pretekli teden pozvale pekinško vlado, da se njene čete ustavijo na 38. prečnici, naslovilo poziv na organizacijo Združenih narodov, da apelira na Kitajsko, da ustavi sovražnosti na Koreji. Isti narodi so tudi urgirali, da se brez odlašanja podvzame-jo koraki za posredovanje v konfliktu potom komisije Združenih narodov. Indijski delegat Sir Senegal Rau je nocoj naznanil, da bosta oba predloga že jutri zjutraj predložena Generalni skupščini Združenih narodov. Nesreča v kuhinji S hudimi opeklinami na telesu se nahaja v bolnišnici St. Alexis eno leto stari Kenneth Debelak iz 6823 Gertrude Ave., katere je dobil v nedeljo, ko je bil s starši na obisku pri prijateljih. Otrok je v kuhinji potegnil električni trak, s katerim je bil zvezan lonec za kuhanje kave, posledica česar je bila, da je lonec vrele kave padel na njegovo glavo. Letna seja Letna seja društva sv. Ane, št. 4 SD"Z se vrši v sredo zvečer v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri zvečer. Članice so prošene, da se udeleže v polnem številu, ker je več važnih zadev za rešiti, kakor tudi volitev odbornic za prihodnje leto. Po seji se vrši prosta zabava. V nedeljo, 17. dec. OB 4. URI POPOLDNE se bo kazalo SLIKE IZ JUGOSLAVIJE S PETJEM pod pokroviteljstvom SANSA v SLOV. NAR. DOMU na Si. Clair Ave. TOKIO, torek, 12. decembra—Včeraj pozno zvečer je 25,000 mož broječa sila ameriških marinov in armadnih oddelkov pehote dospela na varno v notranjosti linij 10. armadnega zbora Zedinjenih držav v severnovzhodni Koreji. V umiku, ki je bil na celi črti spremljan z borbo, so marini izgubili v mrtvih in ranjenih 30 odstotkov svojega moštva. Neki marinski zastopnik v! ......... - - — Washingtonu ceni, da marinske izgube štejejo morda manj kot 6,500 mož, ki jih je marinski zbor izgubil med drugo svetovno vojno v borbi na Pleleliu in več kot 3,300 mož, ki jih je utrpel v bitki pri Tarawi. Ena najbolj junaških operacij v vojaški zgodovini Odstotek izgub, katere je na umiku v severnovzhodni Koreji izgubila armadna pehota, ni ocenjen in enako tudi ni ocenjen odstotek mrtvih med marini. Major general E. M. Almond, poveljnik 10. armadnega zbora, je 60-miljski umik v mrazu, v katerem je živo srebro padlo pod ničlo, iz Judana do planote na korejski obali, skozi gorato pokrajino, označil za eno najbolj junaških vojaških operacij v zgodovini. Amerikanci so se morali na celi poti skoro neprenehoma boriti in odbijati napade sovražnika, ki jih je daleč nadkrilje-val po svoji udarni sili in nikdar prenehal z naskoki, ne glede na izgube. Kitajci so v borbi izgubili 15,000 mož Amerikanci so se borili skorc ob slehernem koraku svojega dvanajst dni trajajočega umika in zadali sovražniku težke izgube. Računa se, da so Kitajci v svojem desperatnem prizadevanju, da ameriškim silam zastavijo pot v svobodo, izgubili 15,-000 mož. Dočim ni na razpolago številk ki bi pokazale razmerje med ubitimi in ranjenimi Amerikanci pa se računa, da so izgube v ra njenih mnogo višje od mrtvih. Časnikar Jack Macbeth,'ki je spremljal marine na celi krvavi poti njihovega epičnega umika. poroča, da je bilo z leteli odne-šenih iz borbe 4,000 ranjencev dva dni predno se je začel strahotni pohod v svobodo. t t , , ^ Ivan Levar umrl v domovini Poznani Mr. Janko N. Rogelj je prejel včeraj sporočilo od prijatelja v Ljubljani, da je tam v začetku decembra umrl Ivan Levar, znani operni pevec in član Narodnega gledališča. Star je bil 63 let. Rojen je bil na Rakeku na Notranjskem; pozneje se je družina Levar preselila v Grahovo pri Cerknici, rojstno vas očeta Matija Levar-ja, ki je umrl letos v januarju v visoki starosti. V zadnji svetovni vojni je bil Ivan itnerniran v zloglasnem taborišču Dachau-u v Nemčiji, kjer je mnogo pretrpel, kar je bila posledica trajna bolezen, kateri je končno tudi podlegel. V stari domovini zapušča sestre: Francko v Grahovem pri Cerknici; Amalijo in Terezijo ter brata Alojzija v Ljubljani; brata Antona nekje v Franciji; v Ameriki pa sestro Mary šega nekje na farmah v državi New* York; brata Matija na Elyu, Minn., in brata Franka v Clevelandu, Ohio. KITAJSKA DELEGACIJA OBISKALA KINO NEW YORK. — Kitajska komunistična delegacija je v soboto večer želela obiskati kino gledališče, ampak ko so člani delegacije dospeli pred Radio City Musical Hall, so odločili, da ne želijo stati v vrsti. Ko je bil manager pozvan k blagajni, je pojasnil, da so- vsi sedeži zasedeni. Gen. Wu in njegovi kolegi so nato imeli kratko posvetovanje', potem pa so zavzeli svoja mesta na koncu vrste. Končno so dobili vstopnice in zanje tudi plačali. To je bil prvi slučaj, da je kak diplomat, ki je tukaj na -obisku, moral plačati vstopnino. Dewey priporoča, ' da se preneha kritika administracije NEW YORK, N. Y.—Gover-ner Thomas E. Dewey je podal formalno izjavo, v kateri je pozval republikance, da z ozirom na stanje nujnosti, v katerem se nahajajo Zedinjene države in njih zaveznice, bi morala vsa na-daljna kritika administracije prenehati. Governer je svoje priporočilo za "politični moratorij" podal v zvezi z naročili, katere je objavil za protekcijo civilnega prebivalstva v slučaju vojne. Rekel je: "Prestiž naše dežele je padel na nizko točko. Drugi svobodni narodi so očividno prvič v teku zadnjih let nepripravljeni slediti nafaeii-a vodstvu. "Že skozi zadnjih pet let aem ponovno poudaril, da se svobodni narodi nahajajo v veliki nevarnosti. Bil sem eden najostrej-ših kritikov administracijske politike na Daljnem vzhodu, toda sedaj ni čas za nadaljnjo kritiko. "Predsednik in naša vlada se nahajajo sredi najtežjih konferenc. Odločitve morejo biti napravljene po mirnem premisleku in biti morajo pravilne, ker usoda sveta odvisi od dveh stvari: "Sklepi, ki bodo storjeni in spretnost in brzina, s katero bomo zakasnelo mobilizirali našo moč in našli, kdo so naši prijatelji na svetu. "Nahajamo se v stanju narodne, nujnosti. Krizo bomo preživeli, ako mobiliziramo potencialno moč Amerike in ustvarimo enotno fronto doma in z zadostnim številom ostalih svobodnih narodov." Pogreb Pogreb pokojnega Jerneja Bricel se vrši danes popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 17010 Lake Shore Blvd. STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 _^sued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For Ope Year—(Za eno leto) 12. decembra 1950 For Six Months—(Za šest mesecev) For Three lyionths—(Za tri mesece) ._$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_____________ For Six Months—(Za šest mesecev) __ For Three Months—(Za tri mesece) ___________ .$10.00 _ 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at __Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. Filmi iz stare domovine v Slov. nar. domu Cleveland, Ohio—To nedeljo, 17. decembra bo v Slovenskem narodnem domu zopet razstaV' Ijena naša stara domovina, ta nezabni kraj, katerega se prav radi spominjamo. Podružnica št. 39 SANSa predvaja ravno do-šle novejše filme o rekonstrukciji in gospodarskem in kulturnem poletu sedanje Jugoslavije, kot tudi o borbi, katero je doprineslo to herojsko ljudstvo za samoohranitev. Razviti bodo sledeči došli filmi : "Obzornik," "Delavski prazniki," "Po treh letih nove Jugoslavije," "Macedonija" in "Stali v pesku." Vsi so zvočni filmi, tolmačijo v angleščini. Vsi ti filmi so povezani z napori in razgibanostjo nove Jugoslavije pri gradnji hiš, tovaren, cest, strojev, razvitja razne produkcije ip kmetijstva. Seznanjajo nas tudi z zadrugami, zavodi, zdravstveno higi-jeno, kulturnim stremljenjem, športu, o letoviščih, kamor pohaja delavstvo na počitnice in V DNEVIH SVETOVNE KRIZE Združeni narodi so na iniciativo Zedinjenih držav nastopili proti agresiji na Koreji na temelju načela, ki! prvi v slovenščini; sodi se, da mora prej ali prej postati temelj sožitja med narodi sveta, j v njih komentira naš bivši O tem je treba biti popolnoma na jasnem. Načelo je bilo j gost. Drago šega, ostali filmi pravo. Bodoči mir sveta ni vreden počenega groša, dokler ne bo mednarodno občestvo posedalo ne le voljo, temveč tudi moč, s katero bo mogoče ustaviti agresijo kjerkoli na svetu. Kakor so pokazal tragični dogodki zadnjih dni, metoda sama na sebi ni dovolj, ako ni sredstev in moči, da so načelo uveljavi in vsili. Pokazalo se je, da Zedinjene države, močne kakor so, same ne posedajo dovolj moči, da bi uveljavile diktat mednarodne vesti. Napram temu se je treba sprijazniti s krutim dejstvom, da je sovjetska diplomacija postavila Zedinjene države baš tja, kamor jih je hotela postaviti—na rob svetovne vojne, ki bi se v danih okolščinah mogla končati edinole s triumfom Kremlja, pod pogojem seveda, da bi se v svetu po vojni, v kateri bi padale atomske bombe, sploh kdo mogel smatrati za zmagovalca. Iz tega sledi, da kar je danes Ameriki in svetu izven zone sovjetskega vpliva najbolj potrebno, je to, da ohrani mirno kri in da se pod pritiskom krize, katero je povzročil poraz sil Združenih narodov na Koreji, ne zaplete globlje v položaj, iz katerega bi ne bilo izhoda. S tega vidika je bil obisk britanskega premier j a Attlee-ja v Washingtonu nepreračunljive važnosti. Attlee je prišel v Washington, ker so se naši prijatelji in zavezniki bali, in to ne brez vzroka, da bodo Zedinjene države v paniki ,iz ponvhe korejske borbe skočile naravnost v ogenj vojne na Daljnem vzhodu. Ako bi se to zgodilo, bi vlade, ki bi se čutile obvezane, da nam sledijo, ne imele na svoji strani ljudstva svojih dežel. Edini goreč zaveznik Amerike v taki vojni bi bil totalno diskreditirani Čiangkajšek. Ena najbolj poembnih posledic Attlee-ovega obiska je realizacija dejstva, da tu ne gre za spor med Trumanovo administracijo in njenimi nasprotniki, temveč da je na kocki mir sveta in morda sam obstoj Zedinjenih držav— realizacija, da Zedinjene države ne morejo igrati nobene vloge na svetovni pozornici, ako bosta presednik Truman in državni tajnik Acheson še nadalje tarča napadov in natolcevanj, ki imajo svoj izvor v notranjih političnih trenjih. V tej zvezi je skrajno značilen poziv governerja De-weyja za "politični moratorij" v resni situaciji, v kateri se nahajajo Zedinjene države. Opaziti je tudi razveseljivo dejstvo, da so časopisi, ki so še pred kratkim dan na dan zahtevali, da mora Acheson iti, nenadoma spremenili svoj ton in začeli gledati na položaj takšen kakor je, in da v trenotnem streznenju priznavajo, da ne gre za to, ali je imel Acheson prav ali ne, temveč da gre to, kako bodo Zedinjene države prišle iz krize, v kakršni se še niso nahajale v vsej svoji zgodovini. Velika nevarnost obstoja, da bi Amerika v grenkem razočaranju nad tem, kar se je zgodilo na Koreji, obrnila hrbet ideji, ki jo predstavljajo Združeni narodi, in se skušala vrniti, na pot izolacije. Ni dvoma, da bo pritisk za tako politiko ogromen. To bi utegnilo za kratek čas izgledati praktično in zaželjivo, ampak v končni analizi bi moglo voditi le v polom. ' Zedinjene države so postale velika sila in morajo sprejeti na svoje rame odgovornost, ki gre z močjo, katero posedajo. Moč, ki jo posedajo, morejo rabiti—toda labiti razumno in realistično. V tem leži upanje, da sile svobode in napredka pridejo iz te hude preizkušnje dovolj močne, da ohranijo in ščitijo mir po katerem koprnijo vsa ljudstva sveta. z vso vabo in lepoto, ki jo nudi stara domovina. Med odmorom nastopijo poznani pevci: Louis Belle, Frank Plut, John Nosan in Primož Kogoj ter kvartet pevskega zbora "Zarja.' Po vsporedu, kateri se prične ob 4. popoldne, bo domača zabava v prizidku. Vstopnina ni dražja kot je po naših "movies," le 50 centov za osebo, zato ni povoda, da bi ne prišli. Pripeljite s seboj tudi otroke in tu rojeno mladino, to pa, da se tudi ona seznani z deželo naših očakov za medsebojne boljše razumevanje. Ne pozabite, da bo to prihodnjo nedeljo! Sedaj, ko je od. suše upostoše-na stara domovina, je potrebno, da se spomnimo in pošljemo moko in druge pakete svojcem čez lužo. To lahko sedaj storimo potom SANSa, kateri ima zvezo z Express Gift Parcel Service. Pišite ali pa se zglasite osebno pri tajniku John Pollock, 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, v Slovenskem narodnem domu. Vrečo moče, 100 funtov, se pošlje za $11. Leo. Poljšak. Novi uradniki Pri društvu France Prešeren št. 17 SDZ so bili izvoljeni za leto 1950 sledeči uradniki: Peter Sernik, predsednik; F. Krnc, podpredsednik; John Zalar, tajnik že 24. leto; Michael L. Krainz, blagajnik; Edward Zalar, zapisnikar; nadzorni odbor: John Centa, ki tudi zastopa društvo pri Klubu društev SND, Anton Logar in John Svekrič; vratar John Branisel. Seja je bila živahna in članstvo veselo. Bilo je lepega petja in lepe godbe od predsednika Peter Sernik. Upam, da se prihodnje leto vsako sejo vidimo vsi zdravi in veseli. Tako želim vsemu članstvu vesele božične in novoletne praznike. Anton Logar. Na kraškem polju bo rodovitno v Dalmaciji je Sinjsko polje največje kraško polje, ki pa doslej za kmetijstvo ni imelo večje-■ga pomena. Leži v kotlini ob vznožju gora. Čez polje teče reka Cetina. Polje je pogosto več mesecev na leto poplavljeno. Skoraj redno se spremeni v jezero jeseni in voda odteče šele pozno spomladi. Doslej so zemljo obdelovali samo v višjih legah, kamor poplave niso segale. Po osvoboditvi so se lotili velikih melioracijskih del, da pridobijo na tisoče hektarov zemlje. Tu bi mogli pridelovati med drugim tudi zgodnjo zelenjavo in sočivje ter pridelke izvažati v industrijske kraje po državi. Ob 8. obletnici Gubčeve brigade NAPAD NA AJDOVEC (Iz spominov podpolkovnika Francija Kolarja) Prvi uspeh zdravljenja oslovskega kašlja Prve poskuse poletov za otroke, ki so oboleli na oslovskem kašlju, so napravili že v začetku tega leta v Beogradu. S poletom v višino nad 8,00 kilometrov, kjer je temperatura okrog 0° C, so dosegli dokaj dobre rezultate zdravljenja. Takšen poizkus so konec julija napravili tudi v Ljubljani. Pri tem poletu so bile nekatere nepravilnosti, zaradi katerih uspehi niso bili povsem zadovoljivi. "JAT" je dal otroški kliniki na razpolago potniško letalo. Zdravniki so pri pregledu otrok določili, kateri smejo spremeniti temperaturo zraka za okrog 20°, da ne bi nastopile posledice. Pri tem so zavrnili vse tiste otroke, ki poleg oslovskega kašlja bolehajo še za tuberkulozo, ušesnimi boleznimi, ali pa, da so podvrženi krvavitvam. Nekatere' no ogorčeno boril proti našim matere so svoje otroke kljub; bombašem brat Ajdovškega zdravnikovi opombi le vsilile v župnika, tudi duhovnik. Njega letalo. Mnogi starši so pripelja- j smo kasneje ujeli, pa nam je li otroke kar brez nogavic, jopi- j ponovno pobegnil in smo ga čev in tople obleke. I slednjič ujeli šele čez nekaj dni. Med poletom so se vsi otroci Najtrši oreh, ki ga je bilo počutili dobro. Zdravniki so pri treba streti, je bila brez dvoma ponovnem pregledu ugotovili, da I cerkev. — Zaradi svoje močne je poizkus v splošnem dobro j konstrukcije in zaradi svojega Pod vodstvom komandanta brigade Ambrožiča Ladota-Novljana in njegovega namestnika Jeftiča Dragana ter komisarja Avblja Viktorja-Rudija so edinice Gubčeve brigade 10. decembra 1942 proti večeru krenile preko ceste i n železniške proge Novo mesto-Trebnje v smeri Nemška vas, Podboršt, Reber. V zgodnjih jutranjih urah 11. decembra smo se nastanili v vaseh Vrh, Šmaver in Kal. Tu smo se ves dan pripravljali za napad na belogardistič-no postojanko Ajdovec, vzhodno od Žužemberka. V teh pripravah se je posebno — kakor tudi kasneje v borbi — izkazal tov. Dragan, namestnik komandanta brigade, ki je pripravil in tudi vodil bombaške grupe. Ves dan smo imeli sestanke, konference in slično, tako da je prav vsak borec natančno vedel, kakšno nalogo bo imel v borbi. Za napad je bil odrejen III. — moj — bataljon, kateremu je bilo dodeljeno nekohko lahkih strojnic iz Tomšičeve bri gade in težka strojnica "švarc-loze" iz naše brigade. Ostali ba taljoni so varovali napad našega bataljona in v ta namen organizirali zasede v vseh smereh. j Sovražna postojanka v Ajdovcu je štela 72 do kraja zagrizenih mož, od katerih je bilo okoli 30 domačinov, a tudi ostali so bili iz okolice. Postojanka je bila močno utrjena, predvsem prosvetni dom in cerkev, ki so jo beli spremenili v bunker. Ob enajstih zvečer se je po predhodni popolni obkolitvi postojanke začel napad, že v prvem hipu smo zajeli stražarja, ki nam je povedal in pokazal, koliko je kje sovražnih vojakov, kje je njihov komandant in vse, kar še o postojanki nismo natančno vedeli. Najprej smo zavzeli šolo, iz katere so beli kaj hitro pobegnili in se pridružili tistim v cerkvi. Za šolo smo zavzeli župnišče, kjer se je poseb- strašne smrti v ognju. Toda tega nisem dočakal. Po uničenju sovražnika v bunkerju — cerkvi, so se naši borci z vsemi silami vrgli na prosvetni dom. Obroč okoli njega smo popolnoma zožili, zakaj vsa vas je že bila v naših rokah. Tudi V prosvetnem domu se sovražnik ni hotel predati. Beli so celo ubili župnika, ko smo ga poslali k njim, da jim pove, da je njihova nadalnja b o r b a popolnoma brezuspešna. Sovražnik se je ves čas fantastično — zverinsko upiral. Posluževal se je raznih zvijač. Končno smo bili prisiljeni, da smo ob pol petih zjutraj zažgali še prosvetni dom. Sovražnik je bil popolnoma uničen: ujeli smo 27 živih, ostali so poginili. Mi smo izgubili 2 tovariša, a še ta dva sta padla zaradi neprevidnosti. Naslednje dneve smo imeli težke borbe z Italijani, ki so prodirali z vseh strani, pa kljub svoji veliki številni premoči niso dosegli svojega cilja. Na sektorju Ajdovec — Vr-hovec — Dobrnič in Brezova Reber je brigada ostala do 24. decembra istega leta, nakar se je vrnila na sektor Rihpovec — Radna vas — Zabukovje. Ze v dneh 26.—27. decembra je dosegla novo sijajno zmago: zavzela je trdo fašistično postojanko Dob v Mirnski dolini. Tu smo uničili slehernega sovražnika. Brigada je v borbi zajela prvo težko strojnico in več drugega orožja in municije. Porušila je preko 1000 metrov že- lezniške proge in s tem onemogočila promet za 4 mesece. V borbi za Ajdovec je vsa naša sila pokazala odločno udarnost in hrabrost in je bila zato tudi uradno pohvaljena. V vseh borbah so se posebno odlikovali: vodnik Omerza Tone iz III. bataljona in komandir 2. čete Kolar Franček, ki sta največ pripomogla k uničenju utrjenega prosvetnega doma, dalje mi-traljezec Felko iz 2. čete in znani mitral jezeč Možina Tone, ki je bil v brigadi vedno najboljši v tem pogledu, 14-letni Jurček, ki je kasneje padel, desetar Mesar Polde in drugi. Sovražno postojanko Ajdovec smo zavzeli v času, ko je fašistična in belo-plava izdajalska drhal vriskala in pela o končnem uničenju partizanov. Ta zmaga ima neprecenljiv političen in vojaški pomen za narod-dno osvobodilno borbo Slovenije v tem obdobju. Ljudstvo je bliskovito zvedelo za to sijajno zmago, ki je poživila vero in prepričanje v končno zmago Narodno osvobodilne vojske v svojo osvoboditev. Aktivisti OF na terenu in naša literatura so imeli ponovno vse povsod široko odprta vrata za svoje delo. Po drugi strani pa je bila ta zmaga začetek velikega ofenzivnega poleta v zimi 1942— 1943 in v nastopajoči pomladi. Zmaga pri Ajdovcu (kakor tudi zmaga Cankarjeve brigade pri Suhorju v Beli Krajini v nekako istem času in zmaga Gub-cev pri Dobu), je bodrila vrste partizanov še k večji discipliniranosti, požrtvovalnosti in sa-moodpovedi, hkrati pa je priklicala v partizanske viste nešteto novih borcev in bork in tako dala nove podvige, novo pobudo glavnini takratne Slovenske partizanske vojske. Tretja razstava umetniške fotografije v Jugoslavij uspel. Razen nekaj primerov se je zdravstveno stanje otrok izboljšalo, medtem ko se pri nekaterih otrocih, katerih starši niso poslušali zdravnikovih navodil, zdravstveno stanje ni spremenilo. V kratkem bo nov polet za otroke od 10 do 14 let. Za ta po- Poplave bodo preprečili z re-l j® prijavljenih že okrog 40 Odhod grških otrok v Avstralijo V začetku novembra je odpotovalo iz Beograda v Avstralijo k staršem in sorodnikom 35 grških otrok in 23 odraslih beguncev, ki so med državljansko vojno pribežali v Jugoslavijo. Z njimi je odpotovala tudi članica glavnega odbora Rdečega križa Jugoslavije Milica Dedijer, ki bo v Avstraliji gost Sveta za mednarodno socialno službo. Doslej .je bilo odposlanih iz Jugoslavije že 118 grških otrok. V tovarnah čevljev tekmujejo Delavci vseh tovarn čevljev v Sloveniji so se vključili v veliko tekmovanju po šahovsko turnir-skem načinu. Od 6. do 22. novembra je bilo finalno tekmovanje najboljših brigad. V vsakem podjetju tekmujejo štiri brigade. V tekmovanje so se vključile tovarne: Tovarna Triglav, Tržič, Industrija obutve, Ljubljana, Tovarna športnih čevljev 2iri in Tovarna čevljev, Kranj, i gulacijo Cetine. Ob reki bodo na-auli močne nasipe, da voda ne bo mogla več prestopati bregov. Nadalje bodo skopali veliko omrežje prekopov. Nameravajo tudi zgraditi močno črpalno postajo, da bodo s polja črpali presežno vodo v Cetino. Reko je treba regulirati v dolžini 14 kilometrov. Rečna nasipa pa bosta okrog 24 kilometrov dolga. Regulacijska dela bodo kmalu končali. Tudi druga melioracijska dela so dobro napredovala. Prihodnje leto bodo končali že vsa dela. Na osušenem delu polja imajo zdaj podjetja ekonomije. Ko bodo osušili vse polje, bodo prido-zemlje, kjer bodo pridelovali predvsem povrtnino. Po potrebi bodo polja mogli namakati. Nameravajo tudi izkoriščati vodno silo Cetine, da bodo imeli dovolj električne energije, ki jo bodo potrebovali na črpalnih postajah. otrok, vendar bo vsem tistim, ki se ne bodo ravnali po zdravnikovih navodilih, vstop v letalo prepovedan. Ker so bili primeri, da starši po prvem poletu niso pripeljali svojih otrok na kontrolni pregled, jih je moralo osebje otroške klinike iskati po domovih, tako da je šele po 14 dnevih bilo mogoče ugotoviti uspeh zdravljenja. Tudi spremstvo otrok s strani staršev je bilo pri prvem poletu po številu dokaj veliko. Zato so spremljevalci zasedli skoraj več prostora kakor pa otroci, bolni za, oslovskim kašljem. Spremstvo bo v bodoče določil za to odgovorni zdravnik. Vse- dominantnega položaja je bila zelo težko dostopna. Nekajkrat smo bele pozivali, naj se predajo, toda vselej smo dobili v odgovor — šop ročnih granat. Dokler ni bila zavzeta cerkev, ni bilo mogoče misliti na osvojitev prosvetnega doma,' do katerega je prihod lažji in zgradba manjša. V domu je bila glavnina sovražnika, ki so jo ščitili stroj-ničarji iz cerkvenega stolpa. Zato smo se odločili Rojšek Franc, Jaka,* komandir naše prve čete, njegov komisar Branko Radulo-vič in jaz, da se kakor koli prebijemo v cerkev in jo zazname-mo. Posvetovanje je bilo prav hitro končano. Poskušali smo takrat, a smo bili odbiti. Nikakor ni šlo, dokler nismo pustili pri naših borcih pušk, a s seboj vzeli samo bombe, pištole in "molotovko" (steklenica, v kateri je zažigalno gorivo). Najprej smo z bombami razbili težka cerkvena vrata in pozvali bele, naj se predajo. Ker se še vedno niso odločili za predajo. kakor pa se bo treba pri drugem smo šli naprej in jih pregnali iz poletu bolj ravnati po zdravniških navodilih, kar bo lahko privedlo do še boljših uspehov. J. U. (Ponatis iz "Ljudske pravice") Naročajte, širite in čitajtf (PonalU iz "Ljudftks preivics") ^'^'KlJcoprCiVtlOStl" cerkve v zvonik; a ker se tudi tukaj niso hoteli podati, smo bili prisiljeni cerkev zažgati. To sem opravil s pomočjo ostale dvojice. — Jaka in Branko sta se iz cerkve umaknila, jaz pa seni čakal, če se bo mogoče kateri belec prikazal, da se reši Tudi umetniška fotografija v Jugoslaviji si je po vojni našla novo pot: iztrgana iz okvira, v katerega so jo pred vojno oklepali predvsem trgovski interesi, se je približala človeku in njegovemu ustvarjanju, našla je svoj pravi namen in pomen ter postala v resnici umetniška. V novembru letos je bila odprta že tretja zvezna Razstava umetniške fotografije v Jugoslaviji po osvoboditvi. Na razstavi, ki je bila prirejena v Narodni galeriji v Ljubljani, je razstavilo 55 avtorjev iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, Bosne in Makedonije skupno okrog 180 del. Slovenci imajo v fotografiji že stoletno tradicijo. Slovenec Janez Puhar iz Kranja (1814-1864) je bil pionir na področju fotografije. Slovenci ga prištevajo med izumitelje, ker je s svojimi poskusi in odkritji zelo pomagal fotografiji pri njenem razvoju. V razdobju med dvema svetovnima vojnama je bila slovenska fotografija na višini. Slovenski fotoamaterji so z uspehom tekmovali s fotoamaterji vseh narodov sveta ter prinašali z mednarodnih razstav prve nagrade. Tudi na tretji zvezni razstavi po osvobc^ditvi so bili Slovenci najmočneje zastopani, saj se je razstave udeležilo 21 avtorjev, ki so skupaj razstavili 77 del. Hrvatska in Srbija sta bili za-stopani vsaka s 16 avtorji, iz Bosne in Makedonije pa se je udeležilo razstave samo po eden avtor, kar pomeni, da bodo v teh republikah morale organizacije Foto in kine zveze bolje poskrbeti za popularizacijo fotoama-terstva med ljudstvom ter vzbuditi več zanimanja za fotografijo in še posebej za umetniško fotografijo. Motivi razstavljenih fotografij so bili tesno povezani z današnjo stvarnostjo v Jugoslaviji. To so bili izrazi iz vsakdanjega življenja delovnega človeka, predvsem delavca. Motivi iz tovarn, rudnikov in hidrocentral. Vmes so bile seveda tudi pokrajinske slike ter ljubki prizori iz življenja otrok. Tako so kritiki predvsem pohvalili kot slike, ki so najbližje pravemu, resničnemu sorialističnemu realizmu, fotografije profesorja Hlupiča iz Maribora, ki je umetniško posnel nekaj prizorov iz svojega vsakdanjega življenja—šole. Za najboljšo .fotografijo na razstavi je kritika izbrala delo slovenskega avtorja Petra Kocijančiča, prizor iz življenja v otroških jaslih, ki jim je dal naslov : koncert v jaslih. Peter Kocijančič je prejel drugo nagrado 15,000 dinarjev. Enako je bil nagrajen z drugo nagrado član Foto zveze Hrvatske Mladen Gr-čevič za motiv "Mavrica nad Ra-bom." Prva nagrada ni bila podeljena, pač pa je bila vsota 20,000 dinarjev razdeljena za štiri nadaljnje nagrade. Že v prvih treh dneh je obiskalo razstavo nad 1,000 ljudi. Knjiga vtisov je bila polna pohval in laskavih pripomb. Tako je nekdo zapisal: "Odlično—take razstave vzbujajo v človeku smisel za umetnost." Jugoslovanski fotoamaterji se sicer zavedajo, da s to razstavo še niso vsega povedali in prikazali najboljšega, kar znajo i" zmorejo, vendar so z njo dokazali, da se je v Jugoslaviji tudi umetniška fotografija vživela v novo socialistično stvarnost, da je v njej našla svoj smoter in umetniško sproščenost ter dognanost. "v%, 5 12. decembra 1950 ENAKOPRAVNOST ^ STRAN 3 V PIONIRSKI DELAVNICI V Sloveniji zajema pionirska organizacija večino osnovno šolskih otrok. Veselo je v pio-^irskih odredih. Ti so razdelje-na različne sekcije in krožke, kakor v pevske in igralske krožke, krožke mladih tehnikov, vrtnarjev, sadjarjev, šivilj, telovadcev, šahistov itd. itd. Kakršno delo mladega pionirja najbolj zanima, v tisti krotek se pa vključi. Mladi tehniki delajo v lastnih delavnicah, opremljenih z orodjem, ki so ga deloma tudi sami napravili, ali pa. so jim pri tem pomagali nekaj let starejši mladinci . . . Zaspano, medlo zimsko soln-ce nas je spremljalo oni dan, ko smo obiskali pionirsko delavnico Vukovega odreda v Sliv-'lici pri Mariboru. Ko smo vstopili, nas je obdala prijetna toplota. V veliki peci je veselo brbotal ogenj. Pri-Pevala mu je vedra pesem ža-Sic, pil in stružnic, med katero je mešal razigran otroški smeh. Naš pogled je begnil po prostoru. Najprej se je ustavil ''a odredni zastavi, ki je stala ^ita v kotu poleg slike heroja Vuka, ki je v lepem okviru visela na steni. Ob nasprotni ste-je bila polica s knjigami, po-% radio. Okrog mizic je sedejo nekaj mladih šahistov, ki so ^ili tako zamišljeni v svoje Partije", da nas niso niti opa-Na majhni polički je bila l®po izdelana maketa visečega ®iostu. Ob dolgih mizah, polnih "najrazličnejšega orodja pa so stali mladi delavci in vneto stružili, pilili, rezljali, rezali, ža-Sali in zabijali. Tisoč reči bi radi vprašali obenem. Mladinec Legatov Gu-sti, ki vodi krožke, je začel smehljaje razlagati: "Delavnico smo ustanovili la-Nekaj orodja smo prinesli s ®®boj. Izprosili smo ga pri star-ali pa so nam ga napravili Sorodniki pri čezurnem delu. Pi-°^ii"ji so doma prebrskali vso ®taro šaro na podstrešju. Privlekli so v delavnico kup sta-^®ga zarjavelega polomljenega ^^lezja, ki nam je dalo prve pi-in žagice pa še marsikaj drugega." Na najvidnejšem mestu v delavnici je bila velika stružnica, ^a katero se lahko pritrdi Majhna cirkularka. Kar tako Mimogrede je Legatov Gusti povedal, da jo je sam napravil, ^to pač, ker brez nje ne bi ^ogli stružiti in žagati. "Saj jie zelo preprosta," je Omalovažujoče zamahnil z roko," ima leseno kolo in je na ^ožni pogon, ampak ..." "Ampak dobro pa le dela," je vskočil v besedo bistro-®ki Viktor, ki je spretno strugi velik kos lesa. Poleg stružnice je mal vrtal-strojček. "Ta nas je pa veljal celo pre-l^oženje," je rekel Gusti," štiri tisočake smo morali odšteti ^anj. Pozabil sem že, koliko |8er in drugih prireditev smo 'meli, da smo zbrali skupaj po ''eben denar." J^ile, žagice in stružnice so ^^eneče pele. Vmes je zdaj pa ^"^aj zazvenelo nakovalo, ki so ga iznajdljivi mladi tehniki na-Pi"avili iz odbijača, ki so ga s starega, nerabnega že ®^iškega voza. Med zven orodja se mešajo ^ ^oški glasovi. Pionii^ji-delav-pripovedujejo o modelih zra-O'plovov in ladij najrazličnej-tipov. Kažejo nam kose le-j 2a nove ladje. Govore o uči-g ' ki so jih že in ki jih bodo ® naredili za šolo. Ponosni so, ,^svoje izdelke. Poslali so jih hov»« 6" % 4. ' S' «.< "SSsviNGt tudi v Ljubljano na razstavo in so bili nagrajeni. Največ pionirjev dela v mizarskem krožku, kjer izdelajo vse lesene konstrukcije in dele učil, modelov in maket. Nato pa izdelke prepustijo v nadaljnjo obdelavo ključavnikar-skemu in elektrotehničnemu krožku. "Kako pa kaj odrasli gledajo na vaše delo?" nas zanima. "O, v začetku so se nam nekateri posmehovali," je odgovorilo več glasov hkrati. "Mislili so, da so naše delavnice samo za otročarijo." "Takrat poleti, ko se je pokvarila mlatilnica, so pa spoznali, da tudi mi nekaj znamo," je navdušeno začel pripovedovati pionir Viktor . . . "Sredi največje mlačve je bilo in hop , . drrrrr . . . mlatilnica nenadoma ostane. Vse so poskušali, pa je niso več mogli spraviti v pogon. Ko je pritekel k nam Kožuharjev Pepi in nam povedal, da se je mlatilnica pokvarila, smo takoj sklenili, da jo bomo poskusili popraviti. Legatov Gustj m še nekaj mladincev in pionirjev je vzelo orodje in so šli. Hm, ne rečem, da nam je bilo malo tesno. Vsak zase je bil potihem prepričan, da nam popravilo ne bo uspelo — o, to se nam bodo potem v vasi smejali." "Pa se je, pa se jel" je z visokim glasom zapel rdečeličen fantič tam v kotu ter v širokem smehu pokazal bele zobe. "Da, posrečilo se nam je," je prikimal Viktor. "Popravili smo mlatilnico. "Fantje, vi ste pa tiči," nas je takrat pohvalil Mažgonov oča; ki je že štirideset let ključavničar. Drugič smo potem popravili zadružnikom tri vodne črpalke, pa tudi v delavnico nam zdaj kmetje iz zadruge in tudi drugi zadru-garji dostikrat prinesejo v po-pravilo kakšno polomljeno orodje. Popravimo ga ter se pri tem učimo in urimo ..." Mračilo se je že, ko smo se poslovili o d mladih delavcev. Legatov Gusti nas je spremil košček poti. Spotoma nam je povedal, da bodo v kratkem ustanovili tudi kiparski krožek. Med njimi je nekaj talentov, ki jih to veseli. Glino so že naročili. Pionirke bodo imele pa krožek mladih šivilj. Organiza cija Antifašistične fronte žena jim je že podarila lep šivalni stroj. Nedavno so jih obiskali pionirji iz Frama in Hoč, ki bi tudi radi ustanovili pionirske delavnice. Slivniški pionirji jim bodo pri tem seveda pomagali. Tudi nekaj orodja jim bodo za začetek posodili. Na ovinku smo se poslovili. Mladinec Gusti je vsem možato stisnil roke. "Na svidenje," je rekel, "pridite nas še kaj obiskat. Saj ra- di pokažemo kaj zmoremo in znamo." "Ste opazili?" je pripomnil moj spremljevalec, ki je doma v teh krajih, "kakšna možatost in ponosna radost je žarela vsem na obrazih? Tega otroci včasih nismo poznali. Ko sem bil jaz njihovih let sem služil za pastirja na Murskem polju. Zjutraj, opoldne in zvečer sem jedel slabo osoljen krop pri bogatem kulaku. Pasel in oskrboval sem dvanajst glav živine. Zato sem prislužil materi dva polovnjaka koruze na leto . . . Edino knjigo, ki sem jo prinesel s seboj, zvezek Slovenskih večernic, mi je gospodinja vrgla v peč, češ branje je za gospodo ne pa za pastirje .... Teden dni sem prejokal za knjigo. Res, današnja mladina se bo lahko z veseljem spominjala svoje mladosti ..." Kakor v odgovor je v daljavi zazvenela vedra pesem. Pionirji so odhajali domov , . . Izumirajoči prvotni Američani Prvotni prebivalci Amerike sq bili Indijanci. Sicer sodijo nekateri znanstveniki, da so predniki Indijancev pravzaprav prišli na ameriški kontinent iz Azije, toda to na stvari nič ne izpremeni. Pred temi priseljenci iz Azije ni bilo ljudi na tem kontinentu. Kako zgodaj je bila Amerika obljudena, o tem so mnenja znanstvenikov različna. Dandanes je največ čistokrvnih Indijancev v Centralni in Južni Ameriki. Njihovo število se računa na 20 milijonov ali več, Mnogo več pa je tam me-šancev, to je, potomcev Indijancev in belih priseljencev. V Zedinjenih državah je okoli 300,000 čistokrvnih Indijancev, ki živijo večinoma v tako zvanih rezervacijah. Tudi me-šancev je nekaj, toda primeroma dosti manj kot v Centralni in Južni Ameriki. Pred naseljevanjem belcev je bilo v sedanjih Zedinjenih državah okoli 800,-000 Indijancev. To pomeni, da je bila dežela zelo redko naseljena. Po prihodu belcev se je število Indijancev stalno krčilo, deloma vsled bojev, deloma vsled opojnih pijač, delovna vsled bolezni, ki so jih beli priseljenci prinesli, deloma iz drugih vzrokov. Pred nekaj desetletji pa se je izumiranje Indijancev v Zedinjenih državah ustavilo in od takrat število "prvotnih Američanov" narašča; ne hitro, ampak zadovoljivo. Indijanci v naši deželi torej ne izumirajo, ampak se množijo. Naslov tega članka zato ne velja njim. "Izumirajo" le leseni kipi Indijancev, ki so pred desetletji 'krasili" pročelja tobačnih prodajaln. Oziroma so izumirali do zadnjega časa. Mi, ki smo že dolgo v Ameriki, se še spominjamo časov, ko je pred vsako boljšo prodajalne* tobačnih produktov stal lesen Indijanec. Danes so ti leseni Indijanci večinoma izumrli. Pred Več leti je neka tobačna družba iz vedla "ljudsko štetje" teh jesenih Indijancev širom Zedinjenih držav in našteli so jih komaj 60T. Od takrat se je to število še znatno znižalo. Baje se je običaj postavljanja lesenih kipov Indijancev prvič pojavil v začetku sedemnajstega stoletja v Angliji. Okrog leta 1770 so se leseni Indijanci pred tobačnimi prodajalnami v velikem številu pojavili tudi v Zedinjenih državah, ki so bile takrat še angleške kolonije. Najbolj razširjeni so bili ti leseni Indijanci v Zedinjenih državah med leti 1850 in 1880. Da so lesene Indijance postavljali pred prodajalne tobačnih izdelkov, je bil najbrž vzrok dejstvo, da je tobak originalno ameriška rastlina in da so bili Indijanci tisti dobri ljudje, ki so naučili belce pušiti in žvečiti to žlahtno zelišče. Zakaj so leseni Indijanci začeli izginjati izpred tobačnih prodajaln ,ni znano. Nekateri tozadevni eksperti sodijo, da zato, ker so bili tisti kipi preveč grdi in niso pravilno zastopali pravih Indijancev. Na splošno so Indijanci lepo razviti ljudje, toda "umetniki," ki so jih skušali predstaviti v lesu, niso bili pravi umetniki. Zadnje čase ima baje mnogo naročil za lesene Indijance rezbar Thayne Robertson v državi Idaho. On je pravi umetnik in je mnogo časa študiral žive In dijance v i*ezervacijah Idaho ter po teh likih izdeluje lepe lesene Indijance. Prodaja jih po tisoč ali več dolarjev komad. Da li bodo ti umetniško izdelani Indijanci spet našli prostore pred tobačnimi prodajalnami ali jim bodo odkazani bolj odlični prostori, kajpak, ne vemo. Razveseljivo pa je dejstvo, da ne izumirajo več pravi Indijanci v Zedinjenih državah in da se je tudi "izumiranje" lesenih Indijancev ustavilo. —NOVA DOBA SODNA KRONIKA Dolnja Lendava. — Franc La-slo iz Dobi'ovnika se je nedavno zagovarjal pred okrajnem sodiščem v Lend_avi. Kot mlatilničar je špekuliral z merico ter se ni ravnal po navodilih, ki so jih sprejeli mlatilničarji na skupnem sestanku še pred pričetkom mlačve. Razen predpisanega odstotka merice je Laslo jemal od kmetov v Dubrovniku 4% "za valgo," kar po zakonu ni dovoljeno. Tako si je ustvarjal viške merice, ki jih je nameraval pozneje prodajati po višji ceni in si na ta način napraviti premoženje. Pri posestniku Francu Varga ob mlačvi ni evidentiral 206 ki- ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: ENdicott 1-0718 lagramov pšenice prvega razreda, 196 kilogramov rži drugega razreda in 300 kilogramov ovsa, češ da je na to pozabil. Prav dobro pa je vedel za 800 kilogramov skrite merice na lastni par-mi v senu, ki si jo je na nedovoljen način prisvojil. Vedel je tudi za navodila Okrajnega ljudskega odbora, da je treba drugorazredno žito evidentirati, vendar tega ni storil, kot je priznal na sodišču, ker letos ni bilo pri mlatilnici kontrole. Na podlagi dokaznega gradiva in izjav prič je sodišče obso-diol obtoženega na eno leto odvzema prostosti s prisilnim delom, na zaplembo njegovega dela in mlatilnice in vseh neupravičeno prisvojenih količin žita. F. N. (PonatU iz "LJudskt pravice") DELO DOBIJO MOŠKI DELO DOBUO MOŠKI TEŽAKI ROČNI VOZNIKI do 50 let starosti. Stalno delo. CLEVELAND PNEUMATIC TOOL 3781 E, 72 St, od Broadway BEAUTIFY YOUR HOME, WIN CASH PRIZE, IN 1950 CHRISTMAS LIGHTING CONTEST OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61st St - HEnderson 1-2730 Outdoor Christmas lighting decorations can give you double pleasure this season. Besides making your home bright, cheerful and attractive for the holiday, you also have an opportunity to win as much as $100.00 in cash in the 1950 Christmas Outdoor Decoration Contest, sponsored by the Cleveland Junior Chamber of Commerce. The above illustration shows some of the charming effects possible ■with a few strings of colored lights, wreathes, bells, or other widely-available decorations. You may also make your own illuminated cut-out designs, if you prefer, from wood or metal. There are 60 cash prizes altogether, 20 awards in each of three differfent cla' les: first—$100; second—?50; third—$25; fourth—$15; next six—$1. each; next ten—$5 each. THE RULES: 1. Any Greater Cleveland resident liv-Ing in a mingle or two-family homo may compete. < 2. Fill out and mall (ho entry blank below, indicating which of the three clasbes you are entering: Class One—Ave or fewer pieces of decoration; Class Two —six to 10 pieces, inclusive; Class Three —11 or more pieces of decoration. 3. Outdoor decorations mean electrically illuminated decorations placed out-aide the house, or inside the house in such a position as to be clearly vi»ible from the street. 4. Judging will be done on the basis of what is intended to be seen from the street; that is. window lighting, ctr. Indoor trees, though visible through the windows, will not count. Outdoor Christ-maw trees, either growing or temporary, will count, if illuminated. 5. Decorations must he illuminated daily from 6 P.M. to 10:30 P.M., from December 15 to January 1, inclusive, so that they can be viewed by the judges. Contestants* house numbers shall be plainly visible from the street. 6. Entries muHt be postmarked before midnight, December 15. It is not necessary to decorate the home before mailing your entry, but decorations must be completed by 5 P.M., December 15. 7. Decision of the judges selected by the Cleveland Junior Chamber of Commerce shall be iinal and binding on all contestant«. ENTRY BLANK —1950 Christmas Lighting Decoration Contest Cleveland Junior Chamber of Commerce 400 Union Commerce Bldg., Cleveland 14, Ohio Please enter my home in the 1950 Christmas Lighting Decoration Contest, in the classification I have checked below: □ Class One—five or fewer pieces of decoration. □ Class Two—six to 10 pieces, inclusive. □ Class Three—11 or more pieces. I agree to the rules, and will have all decorations lighted from 6 P.M. to 10:30 P.M. daily, from December 15 to January 1, inclusive, so that they may be viewed by the judges. Signed........................................................................................................ Address .................................................................................................... Municipality..........................................Zone.. Phone.. UMIVALCI AVTOV POLNI ALI DELNI ČAS NA PODLAGI PROVIZIJE. Vprašajte za ^ J. W. CAPPER THREE C. AUTO WASH 22220 Lorain Ave. JUNIOR DRAFTSMAN Mlad moški, graduant visoke Sole, mehanično nagnjen z izkušnjo v mehanični risbi. Dobra prilika zp pohabljenega veterana. 5-dnevni tednik. Dobra plača. Pokličite Mr. RUDLOFF, med 1. in 4. pop. za dogovor. EN 1-2570 HIŠE NAPRODAJ Cena znižana na $11,900 Hiša od E. 185 St.—6 sob za čno družino. Plinska gorkota, solnčna soba, preproge, garaža. Ne bo dolgo trajala. PAGE REALTY CO. 15525 Lake Shore Blvd. KE 1-4967 TRGOVSKI LOKALI NAPRODAJ MESNICA Downtown Cleevland; se mora prodati; po zmerni ceni; velik biz-nes. V prvovrstnem kraju; nesporazum med solastniki. TY 1-0431 TEŽAK ZA IZDELOVALNICO KRST Mora biti stalen delavec. 6 dni v tednu. Visoka plača od ure. CLEVELAND VAULT CO. _ 8616 Buckeye Rd. STEEL FITTERS in ' POMOČNIKI Plača od ure. Podnevi in ponoči. Nadurno delo poleg incentivne plače. may- FRAN ENGINEERING Inc. 1710 Clarkstone Rd. Avtni mehaniki MORAJO BITI IZURJENI Eden izmed največjih G.M. prodajalcev v mestu. Najboljše delov-ne razmere. Jamstvo in določena plača. Eno-tedenske počitnice s plačo po 6 mesecih, 2 tedna s plačo po enem letu. Samo taki, ki želijo stalno delo, se naj priglasijo. Vprašajte za Mr. Baldwin QUA BUICK, INC. 10250 SHAKER BLVD. MAŠINISTI Plača od ure — podnevi in drugi šift Morajo imeti izkušnjo za splošna dela Nation Carbon 1257 West 74ih St. severno od Detroil Ave. DOBRI DELAVCI za podjetje, ki razdira nerabne avte. Morajo znati razrezati avte, da se shrani najboljše dele. $1.50 na uro. dovolj nadurnega dela. 3310 E. 79 St.. BR 1-1444 AVTO MEHANIK za Dodge-Plymouth prodajalca; mora Wti izurjen in zanesljiv. Polna plača in jamstvo. Zglasite ali pokličite MR. OLLER STEUDEL MOTORS, INC. The House of Dependability 8620 LORAIN DELO DOBIJO ŽENSKE Comptometer operatorice 5 dni v tednu — 40 ur tedensko Stalno — dobre delovne razmere_ dobra plača. E. 7and St. in St. Clair Ave. tel. EX 1-7200 DOBRO SLUŽBA Z FINO PRILIKO je na razpolago za prijazno dekle v prodajalni na Heights, Stalno delo za pravo dekle. Dobra plača, YE 2-1100 KLERKINJE Mednarodno znana organizacija ima službe na razpoiago v clevelandski pisarni za dekleta 18-26 let z visoko-šolsko izobrazbo. Dobra plača, razne podpore, počitnice plačane in prijetne delovne razmere. 5-dnevni tednik. LIBERTY MUTUAL INSURANCE CO. 1375 Euclid WJW Bldg. 4. nadnj. 9. do 11. in 2. do 3.30 Oskrbnica in snažilka za pisarne in splošno čiščenje popoldanski šift — 3.30 do 12 zv. Dobra plača od ure oBnus za'nočni šift 45 ur tedensko Cleveland Wire Works General Electric Co. 1331 Chardon Rd., Euclid, O. KE 1-5050, Line 17 aircraft machinists milling machines engine lathes Radial drill presses Si morajo sami vzpostavite delo in obratovati stroje. Visoka plača od ure Employment urad odprt vsaki dan 8.30 do 4. pop. ob sobotah 8. do 12. the cleveland pneumatic tool company 3781 e. 77 St., od Broadway vajenci Moški, ki so mehanično sposobni ali imajo tehniško treningo, se sprejmejo na inter vu j. Imajo priliko postati izurjeni mašinisti. Visoka plača od ure. Uposlevalni urad odprt vsaki dan. 8:30 do 4. pop. ob sobotah 8. do 12. the cleveland pneumatic tool company 3781 e. 77 St., od Broadway KUHARICA Izurjena splošnega dela v kuhinji. Naš način kuhe je razdeljen na oddelke, tako da ne pade vse breme na ramo ene osebe. Nič dela ob nedeljah, praznikih ali pozno v večer. Dobra plača in obedi. Zglasite se takoj v našemu uradu. Ne prezrite prijetne delovne razmere in stalno delo. Cloverleaf Restaurants 62 the arcade SHEET METAL LAYOUT, TEMPLATE MAKERS AND FABRICATORS Morajo znati brati "blueprints" in merila. Morajo biti v stanju delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. 19300 EUCLID AVE. The Oliver Corp. STRAN 4 % !. v %: ❖ I I V '4 UDOVICA POVEST IZ 18. STOLETJA Napisal: L E. Tomič Poslovenil: Štefan Klavs (Nadaljevanje) Da bo v kraljevini vlada, ki bo upravljala vse, kar se bo ukrepalo proti upornim kmetom, je odredila konferenca, da bodi stalen zbor v Zagrebu, kateremu predsednik bodi Bužar, a člani oni, ki jih izbere sam. Ta zbor je moral obveščati vicebana o vseh korakih proti kmetom. Viceban pa bo dobival od tega zbora navodila, po katerih se mora ravnati, ker je še posebno sam zahteval, dobro vedoč, da mu bodo nalagali samo to, kar bo on sam. želel. Konferenca se je razšla zadovoljna s svojimi sklepi. Plemiči so bili prepričani, da v kratkem času zavlada zopet red v deželi. Vrnivši se domov, se je viceban spomnil takoj Domjaniča; poslal je po kaštelana, ki mu je zapovedal, naj vzame štiri pan dure in poišče Domjaniča v njegovi hiši. "Ako ga najdete — in morate ga najti,— je dovršil viceban — "primite ga ter ga vrzi te v ječo, denite ga v verige in mi javite." Kaštelan se je čudil tej zapovedi, ker takšno postopanje s plemičem v onem času je bilo nenavadno. No, viceban je zapovedal in njegova zapoved se mora izvršiti. Čez dobro uro je javil kaštelan vicebanu, da je Domjanič izginil iz Zagreba. "Mnogi so ga videli, je javil kaštelan ponižno, "kako je kasno v noč jahal v najhujšem diru iz mesta. Gotovo je nekaj vohal." "Dobro! Dobro!" je rekel viceban, zlobno nasmehnivši se. "Tudi jaz sem že njega ovohal. Idite!" * Županijska gospoda, plemiči in duhovniki, so delali z groz-nično hitrostjo, da so zbrali kraljevo vojsko. Seli so hiteli od vasi do vasi, kjer so živeli odpuščeni vojaki, pa jih pozivali pod orožje proti upornim kmetom. Tu ni bilo nobenih pomislekov, ampak morali so takoj iti in odhiteti v Zagreb. Turo-poljcl so se vsi dvignili, a tako tudi več tisoč drugih svobodnih kmetov, ki so, ali peš, ali na konju, izvrševali svojo vojaško dolžnost. Že drugi dan po konferenci so hiteli plemiči v Zagreb, kjer so jih čakali častniki. Viceban je odredil, da nače-luje in uredi plemiče zagrebški podžupan Jura j Petkovič. Nemalo se je začudil, ko so mu javili, da je gospod podžupan, ki je nekdaj služil kakor častnik pri banovih husarjih, že krenil proti kmetom v smeri proti Božjakovini. Nikola Škrlec, beležnik judi-cijarne tabule, ki si ga je bil zbral viceban za tajnika, mu je priobčil to vest. "To ni možno!" je rekel viceban jezno. "Kdo mu je dovolil? — s čigavim dovoljenjem je odšel?" "Zdi se, da ni nikogar vprašal," je odgovoril Škrlec. "Slišal je na konferenci, da kmetje nameravajo preko Lonja in kreniti proti Božjakovini in se je zbal za svoja posestva, ki leže v bližini." "Pri moji duši, ta človek je znorel!" se je jezil viceban. "Odkod je dobil ljudi, s katerimi je udaril na kmete?" "Njegov zet, kapetan Nikola Matlekovič," je rekel Škrlec, "mu je privel iz želina Erdo-' dyjev banderij, kateremu zapoveduje." "Malediatus furbo!" je zavpil viceban, ki se je šele sedaj raz jezil nad Petkovičem, ko je zve del, da ima s seboj oborožene, vešče ljudi, a bi mogel s tem vicebanu zmanjšati slavo, ki se je je nadejal. "Prosim vas, amice, idite ter takoj napišite temu norcu, da ne sme ne ko raka iz Božjekovine. Tu mora čakati kakor predstraža, dokler ne pridem z vojsko, županijski husar naj takoj odhiti v Božja-kovino in izroči moje povelje No, tega pokličem na odgovor! Škrlec je odšel v drugo sobo, da napiše zapoved, za podžupa na. Viceban, ves jezen, je šetal po sobi. Kar je nekdo potrkal na vrata. "Ave! se je oglasil glasno viceban, pridodavši takoj: "Da bi te vrag". Vstopil je Krištof Damjanič ter se globoko priklonil viceba nu. "Prišel sem na zapoved vaše presvetlosti!" reče. "Kdo ste vi?" je vprašal viceban jezno, kakor da ima pred seboj Petkovica. "Kaj me ne pozna vaša milost? Jaz sem Krištof Damjanič, bivši banderijski častnik, pa sem prišel, da me Vaša pre-svetlost dodeli k četi v vojski napram kmetom. "Aha, sedaj se spominjam' je rekel viceban mirnejše. No, lepo, da ste prišli. Častnikov potrebujem čim več. Ali, da vam rečem . . . Kaj vam je oni Damjanič v Preseki?" "Moj stric . . ." "Imate finega strica!" je pri čel viceban. "Da se ni o pravem času umaknil, bi sedaj se del vkovan v županijski ječi." "Za Boga, zakaj?" je vprašal Damjanič, prebledevši, ne vedoč ničesar o vsem, kar se je sumilo o njegovem stricu in kar so nameravali storiti z njim. "Na sumu je, da je držal s temi prokletimi uporniki", je odgovoril viceban rezko. "Grof Patačič mu je to rekel v. obraz na konferenci, a drugi so ga vr gli skozi vrata. Kaj pravite na to? Ha? . . . Damjanič Je pobesil oči od srama. "To bi bil velik madež za na še ime!" je rekel mirno Krištof po kratkem molku. "A zatrjujem s svojim plemiškim poštenjem, da o vsem tem nisem nič vedel, da proklinjam nezvestobo svojega strica . . ." ^ blag spomin četrte obletnice po smrti našega dragega soproga in brata ANDREW RENKO kateri je zatisnii svoje oči za vedno dne 12. dec. 1946, štiri leta je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, odšel si tja, kjer ni trpljenja, tja, odkoder več vrnitve ni. V mislih naših si med nami in ostaneš nam do konca dni. Žalujoči ostali: Josephine, soproga John, brat v star domovini zapušča brata Matija in Frank ter druge sorodnike Cleveland, Ohio, dne 12. dec. 1950. Te odkritosrčne besede so dobro vplivale na vicebana. "Verujem vam!" je rekel"z milim glasom Damjaniču, ki je stal ves potrt pred njim. "Morem misliti, da vam je to zelo neprijetno. A nič za to! Da je vaš stric izdajica, niste vi krivi temu. Vsprejemam vas v svojo vojsko ter se nadejam, da se izkažete pravega častnika in plemiča". "Zahvaljujem se vaši milosti", je rekel sedaj že zelo prijazno, viceban in mu podal roko v slovo. Uro kasneje je prišla baronica Pudencijana k vipebanu, ki je sedel za mizo ter pisal nujno uradno pismo. "Ave, carissime!" ga je pozdravila vsa zasopla ter sela takoj v naslanjač. Videlo se ji je, da je hitela do njega. "Ave, ave!" je odzdravil viceban zelo prijazno. "Našla si me v največjem delu, glavo mi hoče raznesti. "Vidim, vidim! Ne bom te dolgo motila ... Ti veš, da ne maram govoriti prazne besede!" Baronica in viceban sta se ti-kalfi, ker sta na lovu na sloke v Krestincu pila bratovščino, "IzvoU, torej! je poprosil viceban, "Pro primo sem te prišla vprašat, carissimo, quo i ure jemlješ tuje služabnike v svojo vojsko? . , , Ti si mojemu upravitelju zapovedal, da ima iti s teboj na uporne kmete" . . . "To je moje pravo!" je odgovoril viceban, "V takih slu-jih jaz ne rabim nobenega dovoljenja. Jemljem vsakega, če se le nadejam, da bo zame . . . In tvoj Damjanič mi bo zelo koristil . . . Hraber in vešč vojak je! ... Takih rabim . . ." "Tudi jaz ga potrebujem na svojem posestvu", je rekla Pudencijana. "Kaj, če se tudi moji kmetje upro? Nihče drugi, nego on jih bi mogel brzdati". "Aj, ne boj se za tvoje kmete!" jo je mirti viceban. Tvoji Brajci so najboljši ljudje v vsej deželi. Ne upro se, to mi lahko verjameš! še za Gubčeve vstaje se niso dvignili proti svoji ENAKOPRAVNOST Uncle Sam Says W/ZAjt Now is the time to make certain your dollars are not contributing their share in creating inflation. If you're really wise you'll see that they aren't idling, either. Make sure they're working for you today so that tomorrow those dreams of yours will come true. The safe and sure way is to enroll for the U. S. Savings Bonds Payroll Savings Plan where you are employed. Bonds purchased on this automatic plan actually add to your "take home savings." "NOW LET'S ALL BUY BONDS." U. S. Treasury Otpartmtnl gospodi ... De caetero, jaz se poslužujem svojega prava, kakor sem že rekel. "In jaz svojega", je odvrnila baronica. "Odpustila, sem ga malo preje iz službe. Rekla sem mu: ,če me zapuščate sedaj, ko vas potrebujem, tudi pozneje mi ne hodite več nazaj. Kar pojte! . . . Damjaniči tako niso vsi zanesljivi ljudje! ... Pa naj vas viceban vzame kasneje v svojo službo!" Viceban se je nasmejal, a ni rekel nič. Pudencijana je že bila taksna. Njene sitnosti in muhe so morali vedno drugi prenašati. "Še samo nekaj!" je povzela takoj za tem besedo baronica, "na to pojdem takoj! Ali je res, kar se govori o Damjaniču iz Preseke, ki so ga vrgli iz posvetovalnice ? "Bo že nekaj resnice, ker beži pred mojim ukazom, ter se skriva, je odgovoril viceban. Da ni kriv ne bt se skrival. Prej ali kasneje mi že pri^e v roke. "Če je tako, potem se čudim, kako moreš trpeti v svoji četi stričnika, takega človeka, ki je izdajalec svojega stanu in ki hujska kmete proti svojim bratom!" je rekla baronica. Mary A. Svetek POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. - KE 1-3177 POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI Ambularčna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni. \ Redna letna seja korporacije SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio se vrsi V nedeljo, dne 28. januarja 1951 Pričetek ob 2. uri popoldne ZA DIREKTORIJ SDD VINCENT COFF, tajnik "3tričnik je nedolžen pri vsej stvari," je začel braniti viceban. "On ni nič vedel o vsem tem in peče ga sramotno delo njegovega strica ..." "Naj bo, ali on vendar ne spada med plemiče, med častnike deželne vojske" se je jezila Pudencijana. "Sramota vendar ostane na njem, ker je iste krvi in nosi isto ime kakor stric; in potem, kdo ve, če bi nam tudi ne mogel škodovati, izdati vaših načrtov, zapovedi et cae-tera . . . Kdo ti jamči, carissime, da' tudi on ni delal spora-' zumno s stricem? Kdo ve, če tudi sedaj ne stoji v dogovoru ž njim? . . . Viceban je pogledal baronico vprašujoče in po kratkem molku je, odkimal z glavo, rekši: , "Ne, tega ne morem verjeti o njem . . . Sicer pa, kadar dobim njegovega strica, dam naj-tančnejše preiskati . . in videlo se bo, če je imel sokrivce v svoji rodbini , . . "A dotedaj . . ." ga je prekinila baronica jezno, "trpel boš v svoji družbi človeka, ki nosi omadevaženo rodbinsko ime; njemu ni mesta med plemiči . . tako mislim." "Ti greš predaleč,: draga Pudencijana," je rekel viceban. "Ti se jeziš nanj, ker ti hoče odvzeti tvojo favorito — Gito," je pristavil viceban zlobno. "Zelo se motiš!" je zavrnila baronica vicebana, "še mislila nisem sedaj na Gito in njeno možitev (tu je baronica lagala). Naj se omoži Gita in dela po svoji volji. Jaz se ne vtikam v njene stvari . . . pri tem imam jaz čiste roke ... Ali toliko ti vendar pravim, ako se dokaže, da je presežki Damjanič držal s kmeti, jih hujskal proti svojim bratom, potem porabim vsa sredstva, da njegov stričnik ne dobi Gite za ženo . . . Njena poroka s takšnim človekom bi odvrnila vse plemstvo od nje . . . A sedaj zbogom, dragi Januš . . Želim ti, da ne padeš kmetom v pest." Tako uščipnivši še pri slovesu vicebana, je baronica hitro vstala ter stekla iz sobe, ne po-gledavši več vicebana, ki jo je brez vsake besede spremil do vrat ter jih zaprl za njo. "Vražja ženska!" je zamrmral za tem in šel k mizi ter nadaljeval prekinjeno delo. VI. Z veselim srcem je bil pobite Damjanič na viceba-nov poziv v Zagreb. Radoval se je, da zopet pripaše vitežko sabljo ter zajaha bojnega konja, da bo nekaj časa živel v bojnem metežu, ki mu je bil nad vse ljub. Razven tega je tudi dobil pismo od Gite, da pride ona s svojo deco isti dan v Zagreb, kakor on, ker se boji upora med svojimi kmeti, ki so se tudi v Zagorju pričeli čudno vesti napram svojir^ grajščakom. (Dalje prihodnjič) 12. decembra 1950 IZ MALEGA VELIKO Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je v Zedinjenih državah nad 151 milijonov ljudi. Toda večina teh ljudi ne biva v velikih mestih. V vsej deželi je samo pet mest, ki imajo več kot milijon prebivalcev. Mest, ki štejejo nad 100,000 ljudi, je samo 92. Mest, ki štejejo 25,000 ali več prebivalcev, je samo 412, vštevši ona, ki so že goraj omenjena. V mestih z manj kot 25,-000 prebivalcev ter v malih naseljih živi nad 60 odstotkov vse-5ja prebivalstva Zedinjenih držav. —NOVA DOBA OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI VAŠI ČEVLJI BČDO ZGLED ALI KOT NOVI. ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank M ar zlikat 16131 ST. CLAIR AVE. EMPIRE COAL — 8202Broadway OLGA POCOHONTAS' IMAMO VSAKOVRSTNI PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE VES PREMOG DOBRO ODBRAN VUlcan 3-3416 Anna For tuna, lastnica Lepa božična darila! Prav lepo izbero flanelastih nočnih srajc in pižamov za otroke in odrasle dobite pri nas. To je idealno božično darilo. Imamo pa še mnogo drugih lepih stvari, ki napravijo razveseljivo božično darilo, kot napri-mer: spodnje perilo, halje, nogavice, fine bombažne hišne obleke za matere, itd. Na izbero imamo tudi izvrstne Lampl Gabardine Suits, s katerimi boste gotovo razveselili za božič, po samo ^|0 QO Odprto vsak večer in sredo do 8.30 ure do božiča. ARSICH & RUS S 6108 St. Clair Ave., HE 1-3910 VABILO NA POSET! (, Filmske slike, katere je posnel TONE NOVAK na njegovem nedavnem obisku svojih staršev v Jugoslaviji, se bo kazalo v petek, 15, decembra V Slov. del. domu na Waterloo Rd. PRIČETEK OB 7.30 URI ZVEČER Vstopnina 50c CHICAGO and ali sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the Chicago Advertising Co. 139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Father — Employed daughter, grandson 12 years old urgently need 5-6 room unfurnished apartment or house. In Oak Park or vicinity. Moderate rental, — ESterbrook 8-1365 or AUstin 7-3628. ■ RESPONSIBLE Young Couple — (Newlyweds to be) urgently need 3-4 room unfurnished apartment. North or West or South West. Moderate rental. — LYonS 3-3185 or RAnd 6-6125. RESPONSIBLE Plasterer —- Wife and baby desperately need 4-5 room unfurnished apartment. Will decorate. Any good location N. W. Moderate rental to $50.— PEnsacola 6-9803. EXECUTIVE permanently transferred to Chicago with national organization needs 3 bedrooms, 2 baths, unfurni,shed house. N. or NW. suburbs preferred. WiH guarantee perfect care. Call W-Galovan. DElaware 716000. Ext-36, days or GReenleaf 5-4000. Mr. K. A. Selter, eves., Sundays^ RESPONSIBLE Cudahy PackinS Co. Representative transferred to Chicago needs 2 bedroom unfurnished home or apartment. Family of 4. Prefer S., S.W. or suburban area. Moderate rental-—REgent 4-aOOO, extension 1?- FEMALE HELP WANTED NURSES — Registered, pracitcal and undergraduates: gen. duty-regular night duty and one surgery supervisor in new 40-beo county hospital; town of 4,000-Top salary including board. Dale Callison, Administrator, Winter set, Iowa. EXPERIENCED Couple — For serving. Cooking. Bulter. General housework. Good references. Stay in River Forest. — FOrest S-8842. Wanted Straw operators ON LADIES' HATS EXPERIENCED LONG SEASON BIG LOTS — GOOD PAY Apply LOUIS FELDMAN HAT MFG. CO. 72 E. RANDOLPH BUSINESS opportunity GOOD OPPORTUNTIY — Cleaning Store for sale. Well established business. Good location-Excellent transportation. Sellif'^ Called to service. Best takes. — Dickens 2-2340. HELP WANTED—Domestic tn COMPETENT GIRL — Assist wi children. Good housekeeper. P®*" sonal laundry only. No cooking-Stay. $25. — DElaware chil' NO GOOD WOMAN — jCare of 2 dren. General housework, cooking. Own room. — BUttef' field 8-2635.