Dopisi. Iz Škal. (Poj asnjenje). V zadnji itr. nGospodarja" se je nekdo gled^ zadnje volitve ob6inskega predstojnika (župana) in one cerkvenih klju6arjev z zmago svoje stranke hvalil in može nasprotne stianke napadal. No, pri volitvi župana je v istini koservativna stranka zmagala, ^če je nam že tako ljubo stranke krsčevati; ali v Skalah o konservativcib ali liberalcib govoriti, je toliko kakor v mebih svetlobo v temno sobo nositi. Kje je kaki liberalec v Škalab? — Pojte, pojte ! Stranki ste bili dve, pa obe enako liberalni ali klerikalni ali konservativni, kakor hočete; le ena je hotela tega moža, druga je agitirala za drugega. Večino glasov je močnejša agitacija dosegla in le vsled tega je Srebotnik župan postal. Stari župan pa, kakor ta, je skozi in skozi poštena duša, ki je pri županovanji svojo sposobnost dokazal in mnogo za blagor občinski žrtvoval. Od novega bodemo še le videli. Srenjski računi so pri predstojniku vsakemu na razpolago ležali, tudi bili popolnoma potrjeni do krajcarja. Zakaj se dopisnik ni potrudil jib malo pregledati? Glede cerkvenib ključarjev bodi toliko omenjeno: osebnosti ključarjev se ni nikoli nobeden dotikal, ker sta dva poštenjaka, le nekemu sklepu njibovemu iu izpeljavi tega sklepa so se nekateri protivili. Ali tudi temu je že davno ,,viža" proč. Zakaj bi mrtvece budili? Iz Koroškega. (Razne novosti). Letošnja zima je izredno silna. Kar jo še občutljivejšo dela v gornjej Koroaki, posebno pri Belanah, je ta čudna prikazen, da po planinab ni 8koro ni6 snega ob prisojnih legah. Tem hujše brije mrzel 7eter. Drava je polna ledu in bati je se nesre6ne po7odnji, ako prenaglo potegne južno vreme, česar 8e vsaki čas nadejamo, ker silna zima po vsej E^ropi pojema in 7 Gorici unkraj nasib planin cvetlice cveto. — V Celovec dobimo ve6 vojakov in marsikdo misli vsled tega na srborite Italijana, ki bi zopet radi nekaj po hrbtu dobili in vkljub temu še nekaj naših dežel si osvojili. Kajti 6udni strici so Italijani. Dvakrat od nas tepeni vzeli so nam dve deželi. Vojaki dragonarji pri nas imajo zaporedom same nesreče: blizu Beljaka jim je 1 mož zblaznil, v Podkloštru je dva ogljenec zadušil eden pa se je obesil. Čudno smrt pripravil si je tudi nek hlapec v Lavantskej dolini; 7 nekem gojzdu si je nanosil veliko gromado in se na njej sežgal. Iz Mozirja. (V e s e 1 i c a). Kakor so se na mnogih krajih v podporo stradajočim Istrijanom milodari nabirali, je bil tudi odbor tukajšnje čitalnice priredil besedo v spomin V. Vodnika s tombolo 7 korist stradajo6im našim sorodnim bratom v Istri. Udeležitev je bila povoljna, kajti razven doma6ib društvenikov, pocastilo nas je Jbilo tudi oddaljenih gostov. Gosp. predsednik j. Škoflek je v svojem pozdravnem govoru posebno poudarjal blagodejni namen zabave ter spodbujal navzoce k radodarnosti v podporo ubogim revežem. Slavnostni govor gosp. Iv. Govedi6a je bil povsem večeru primeren. Gosp. govornik je v odličnej in jedrnatej besedi naslikal pesnika Vodnika kot iskrenega in požrtvovalnega rodoljuba in koncem dostavil, da ako se veselimo slaveči njegov spomin, je naša sveta dolžnost, da tudi mi po njegovem izgledu pokažemo dejansko svoje clovekoljubje z milodarom v pomo6 ubogim Istrijanom in veselje naae bode toliko večje, ako smo se tudi svojemu bližnjemu na korist radovali. Cutili smo vai, da je govornik zajemal beaede iz 8rca in vira resničnega rodoljubja in navduaenje, 8 katerim je govoril, vnemalo je srca vseh, kar se je izraževalo z navdušenimi živijo in slara-klici. Zabvaljujemo se vsem p. n. udeleževalcem in onim dobrotnikom, ki ao bili podarili dobitke za tombolo, koje donesek se je odboru za stradajoče Istrijane odposlal. Pevci so se hvalevredno obnesli, steber vsakej čitalnicnej veselici je lepo petje. Prete6eno nedeljo priredil je pa bil krajni sol. svet veselico šolskej mladini osobito 7 zabavo marljivim izdelovalkam ženskih ro6nih del. Zabara vrsila se je 7 najlepšem redu, pri kojej se je mladež res prav nedolžno radovala. Popevala je izvrstno ter deklamovala odlicno mnogo lepih pesmic in znati je bilo, da je 7se, kar se je pepevalo in deklamovalo, mladini rez iz nedolžnega srca izviralo. Iz Središča. (Lep milodar Istrijanom). Kakor po drugih krajih naše mile slovenske dovenske domovine, tako tudi pri nas nabirali smo milodarov za naše stradajo6e sobrate Istrijance. Po naavetu nekaterih narodnih tržanov pobirali so se milodari pri odličnejših Središ6anih, da se uporabijo v korist jadranskim sobratom, katerim priskočiti v najvekši sili nas ne veže samo narodnost, nego tudi bratovska ljubav. Podvzetje naše ni bilo glas vpijo6ega 7 puš6avi. Z veseljem moramo javiti, da so vrli Središčani zopet svojo starodavno milodarnost znovi6 potrdili in pokazali, da pomorejo, kjer je sila velika in treba bljižnjemu pomagati. V to svrbu nabralo se je 26 fl. gotovih denarjev in raznovrstnih stvari, radi katerih napravila se je v nedeljo, t. j. 1. febr. tombola pri predstojniku g. Čulek-u. Pri tej priliki dobili smo zopet 36 fl. 21 kr., tedaj vsega skupaj 62 fl. 21 kr. Ker pa je gotovo pri nas zrnje ceneje nego v Istriji, nakupili smo za nabrane denarje 11 hkl. koruze, katero smo 4. t. m. vPazin poslali, da se razdeli med revne Istrijane. — V bljižnib Kora6icah, lastnini ormožke grajščine, stesalo se je v preteklem letu kakib 80.000 brastovib pražičev (Eisenbabnschweller) za železuico t Alžirsko v Afriki. Iz hrastovega vrhovja in menje močnih debel nasekalo se je mnogo sežnjev drv za kurjavo. Akoprem bilo je v gozdu 6ez celo leto dan za dnevom do sto delalcev, vendar je še mnogo dela ostalo za zimo. Ker pa je pri nas mnogo delalcev, a 7 zimskih časih malo dela in zaslužka, tubtal je gojzdnar in lovec ormožke graja6ine na starem marofi po rodu trd Nemec, kako bi te uboge jih pritiskaval. Tej zviti buci sejeto kmalu posrecilo; zaukazal je namreč, da, kdor ho6e čez zimo, tedaj v kratkih in mrzlih dnevib, si pri njem kaj zaslužiti, mu mora dati v poletnem času, tedaj takrat, ko je najdaljši dan, za okapanje turščice ali koruna dva težaka zastonj. Res žalostna prikazen, ako nam trd Nemec zaukazuje, in vsako priliko porabi, da na Slovenca pritiskava! Iz Gorice. (Potne opazke Štajerca.) Sedaj imamo novo železniško zvezo z Italijo. Iz Maribora se človek lehko pelja po železnici nad Celovec, Beljak in jo potem lehko ukrene proti Italiji nad Pontebo proti Udini, kder zopet tr6i na južno železnico, ki drži iz Maribora nad Ljubljano, Nabrezino, Gorico v Udino. Pravijo, da je nova železnica nad Pontebo krasna glede na okolico, po kateri njeni hlapon drdra in sopiba. Jaz o tej krasoti nisem ničesar videl, ker sem se po noči vozil in spal. Toda zgodaj prišedai 7 Udino moral sem se kmalu prepričati, da aem 7 istej Italiji, katero je umrli kralj Viktor Emanuel skrpati pomagal, in katera Italija še sedaj nima dosta polnega želodca, ker vedno preži, kako bi še južno Tirolsko in slovenske pokrajine ob Jadranskem morji pogoltnila. Bil je ravno 9. januar, smrtni den kralja Viktor-Emanuela. Razobešenih je bilo in po mestu gosto nasajenib trobojnih italijanskib zastav, ki so bile vse ovite s črnim židanim pajčnikom ali ^florom" v znamenje narodnega žalovanja. Zve6er sem bil v Gorici, pa bi skoraj pozabil, da sem uže v mestn, kojemu gospodar je avstrijski cesar. Kajti zve6inom italijanski govore6i ljudje so se obnašali, kakor da bi uže bili pod italijanskim kraljem. V gostilnici npri treli kronah" imeli so pojedino za 40 oseb; pred V8akim na krožniku ležal je šopek cvetlic s trobojnim italijanskim trakom ovit. Sprva bolj tiha družba je se čedalje bolj ugrevala, naposled navdušenju za ,,Italia unita" (združeno Italijo) ni bilo ne konca ne kraja, dokler niso zapeli italijansko-narodne žalostinke: „0 mia patriau (0 moja o6etnjava). Iz tega se vidi, kako dale6 smo prišli z večnim Ijiibkovanjem, s katerim je liberalno-nemška vlada našc Italijane božala, a vedno zveste Slovence zanemaijala. Kovarstvo in izdajstvo si je izgojila, ki čedalje predrzneje stopa na dan. Italijani v Goriškem, Tržaškem itd. imenujejo ove pokrajine: ,,Italia irredenta" (nereaeno Italijo) in komaj 6akajo, da bi sc odtrgale od Avstrije. Nevarnost je za nas večja, kakor je navadno po novinah brati. Vsaj jaz setn tako občutil. Od sv. Marjete pri Pesnici. (0 volitvi sr. pr edstoj nika). Naš obče spoštovani, pošteni, Sluvencem priljubljeni, g. Alojz Bračko je zopet izvoljen za srenjskega predstojnika. Se nasprotniki mu ne morejo ničesar krivega očitati; ker g. B . . . . iz Maribora je rekel po volitvi odbornikov v srenji Osek: ng. Bra6ko je izvrsten mož, dobro gospodari za srenjo in jaz nimam nicesar zoper njega, pa ker so njegovi nasprotniki silo delali, sem moral iti k volitvi." Pri sv. Marjeti je le 5 nemčurčckov, ki so ga hoteli s pomocjo Mariboržauov odbacniti. Sredstva, kojih so se posluževali zoper njega, so smeha vredna. Blebetali so: ,,g. Bračko boče na farovž nadstropje postaviti in gospodu župniku večjo klet zidati, ker imajo premalo prostora za vino." No, 6e nam ne bodo nemčurčeki boljših let izprosili, bo za vino še dovolj prostora! Dalje so brodili, da ho6e rnovo šolo zidati, ki bi 7eliko jezer goldinarje7 požrla". Na take govore pa že smemov odgovoriti, da bi le trapeže znali s tem slepiti. Cudimo se tukaj tudi ženskam, česar še nikjer ni bilo slišati, da bi se v volitve mešale. Jedna, od kateie smo izbraženosti pri6akovali, je rekla po volitvi srenjskih odbornikov: nste pa6 slovenske paverske krave" in to je ravno pouzrocilo, da niso hoteli krave, temu6 poštenjaki ostati. Po volitvi srenjskih odbornikov, kojib j« narodua stranka 7 izvolila, »i je od nemčurčekov eden silno prizadeval dva naainca, katera sino narodnjaki izvolili in jima zaupanje dali, pregovoriti za uasprotno 6tranko. Obetal je nekdo g. Poliču koa lesa za drva, ako preatopi in postane Judež, pa bilo je vse zastonj. Obljubil mu je na videz, da je le sitneža odpravil, vostal pa je vendar mocen, kakor skala. Za g. Cepejem je letal kakor lovec za zajckom in ga pied volitvijo isti den v uemčurčekovo klet peljal, ma dal še flaso vina seboj. Tudi ta maža ni pomagala. Vsi so zvesti ostali, vse grozenje in vse obljube so bile zastonj. Zdaj še predrzno obnašanje in podkuporanje prizanašamo, drugokrat pa bodemo dali take zajčeke v luknjo zapreti, ker je postavno prepo7edano glasove kupo^ati. Vsem poštenim volilcem izrekamo tukaj javno zahvalo, posebno Jareninskim, ki so v hudem mrazu tako dale6 prišli k 7olitvi in nam o6itno pokazali, da jim je mar za pošteuega moža, ne pa za istega, ki ga je nem6urska petica vrinoti hotela. G. Bračkotu pa želimo še dolgo let zdravje in sre6o : Živili Slovenci, pro6 z nem6arji! Iz Črešenc v konjiškem okraji. (Siromaštvo). Kakor smo v dopisu od sv. Jurija na Šarnici brali, se visoka vlada vrlo zanima za tamošnje od toče poškodovane siromake. Tudi naša občina Tolstivrh je bila avgusta 1. 1. od to6e tako potolčena, da mnogo, mnogo biš uže jeseni ni gleštalo ne žita ne vina. A za nas se razen presvitlega cesarja, kterib naj Bog živi in obrani, ki so nam po slavnem okrajnem glavarstvu 60 fl. poslali, od bogatib in imenitnih mož nihče ne apomni, izvzemši, da nas je c. k. davkarija neusmiljeno za zaostale davke ta mesenc rubovala. Da bi ubogi kmetski naši sosedi v Dramljab, št. Juriji in Vojniku nas proseče ne bili z žitom in sočivjena preživeli to zimo, umreti bi bil moral marsikateri. Bog vam mili slovenski bratje stoteino povrni in vas pred točoj in ujimoj obvarji! Zaslužka se pri nas malo kaže, ker marsikateri kmet ne bode vinog:adov kopal; živine nimamo; edino sena, otave in slame imamo se obilo, tako da novega pridelka ne bomo mogli kam spraviti, ker ni za te reči nobenega kupca; celo za 50 kr. se ne more stari cent sladkega sena prodati. Veliko dobroto bi nam taisti storil, ki bi nam živine v rejo hotel kupiti, da bi gnoja imeli, drugače bomo košnjo travnikov opustili. Da smo tako na ni6 prišli, so večjidel krive postave in naprave liberalnega gospodstva. Tudi v prihodnost gledamo trepetaje", ker državni zbor 7edno odlaga za6eti pri temelju državi, pri kmetijstvu 7 boljši tir stopiti, narode sprijazniti, katoličanstvu pravico pridobiti. Vele6estiti gospod urednik! povejte nam, ali bi se ne mogli kam preaeliti? Gremo pod Turke in Ruse da bi nam le ne bilo vedno 7 strahu biti, od gladu umreti, da bi nam uaše marljive roke le potrebnega živeža in obleke pridelale.*) Skoraj da bi turško rajo v Boani zavidali in si želeli tam kiistijani in Slavjani biti. Ako bi se kova krš6anska duša nas 8 kakim darom spomnila, naj blagovoli taiati veličastitima župnikoma v Črešence in Špitalič poslati. Pošta: Gonobitz. *) Je težko »vetovati, ker v Evropi j« skoro povsod slabo! Najbulj bi še kazalo v Bosno! Ured.