Učinki in Tveganja
Odvisnostni potencial
Razlikujemo telesno in psihično odvisnost. Praviloma je mogoče telesno odvisnost odpraviti hitreje kot psihično. Za odvajanje od psihične odvisnosti je potrebno precej več časa.
Opiati
(opij, heroin, metadon, morfin): zelo velika nevarnost nagle telesne in psihične odvisnosti.
Kokain
(tudi crack in free base): zelo velika nevarnost nagle psihične odvisnosti; ni telesne odvisnosti.
Kanabis
(hašiš, marihuana, hašiševo olje): nevarnost psihične odvisnosti je povsem očitna in je v precejšnji meri odvisna od količine učinkovine. Telesno odvisnost je mogoče opaziti le zelo redko.
Halucinogene droge
(npr. LSD, tudi Ecstasy, ki je halucinogeni amfetamin): možna je določena psihična odvisnost; telesna odvisnost ni znana.
Amfetamini
(poživila, Speed): obstaja povsem izražena nevarnost psihične odvisnosti.
Barbiturati
(uspavalna sredstva): pri kronični uporabi povsem jasna nevarnost psihične in telesne odvisnosti.
Alkohol
pri kronični uporabi povsem jasna nevarnost psihične in telesne odvisnosti.
Nikotin
velika nevarnost psihične odvisnosti; telesna odvisnost od nikotina le pri delu kadilcev.
Pomirjevala
predvsem nevarnost psihične odvisnosti. Telesna odvisnost le do določene mere.
Učinek pri uživanju drog
Učinkovanje droge je odvisno od njene vrste in koncentracije. Poglavitna nevarnost je predvsem okoliščinam neprimerno delovanje, ki lahko ogroža druge osebe (alkoholiziranost) ali uživalca samega (halucinogene droge).
Opiati
nenaden nastop evforičnega stanja. Pri odvisnikih pogosto pride le še do odprave abstinenčnih simptomov. Pri večjem doziranju se pojavi nagla zaspanost in omamljenost.
Kokain
pri zmernem doziranju sledi uživanju prijetno vzburjeno stanje. Pri večjih dozah je možna razdraženost, zmedenost in tudi čutne prevare.
234 DROGE NA TEHTNICI
Učinki in tveganja
odpravlja stanje napetosti. Pri večjih dozah ali pri ustrezni dispoziciji lahko pride do izkrivljenega zaznavanja, napačnih dejanj, tudi do anksioznega stanja razdraženosti. Možna prehodna stanja zasledovalne manije.
posledice so spremembe pri zaznavanju, doživljanju prostora in časa. Pojavljajo se lahko tudi stanja panike in popolnoma napačne ocene situacij, denimo zasledovalna manija ali samopoveličevanje.
Kanabis
Halucinogene droge
posledice so povečana aktivnost in motiviranost, prehodna povečana učinkovitost in zmanjšana utrujenost. Lahko se pojavijo stanja nemira, razdraženosti, stanja izkrivljenega doživljanja in čutne prevare.
Amfetamini
utrujenost, ki pripelje do spanja; pri odvisnosti ali pri povratnem učinkovanju prevelika budnost in prevelika sproščenost (brez zavor); omamljenost s povečanim ogrožanjem sebe in drugih oseb; zmanjšana koncentracija, omejeno zaznavanje in omejena sposobnost reagiranja.
Barbiturati
v omamljenosti zmanj šana kritičnost in sposobnost presoj e, samopoveličevanj e, motnje v zaznavanju, zmanjšano vidno polje. Pogosto je stanje brez zavor, pojav nasilnosti ali depresije.
Alkohol
lahko stimulirajoči učinek, šele pri večjih dozah učinkuje v nasprotni smeri z	^PNESiH zmanjševanjem pozornosti in koncentracije.
pri terapevtskem doziranju odprava napetosti in slabega razpoloženja;	^^BnEEDeEO zaspanost; pri večjih dozah motnje v koncentraciji in sposobnosti reagiranja.
Fizične posledice pri dolgotrajnem uživanju drog
Kadar presojamo telesne nevarnosti, moramo upoštevati, do katere stopnje je uživanje droge povezano s splošno zanemarjenostjo telesa, ki se pogosto pojavi z zmanjševanjem telesnih obrambnih moči.
splošno zmanjšanje telesne odpornosti, še posebej pri infekcijskih boleznih. Ne gre za sistematično uničevanje določenih organov in njihovih sistemov. Predvsem pri intravenoznem uživanju opiatov pride zaradi nesterilnega ravnanja in zaradi nekontroliranih primesi pogosto do zamašitve krvnih poti, do šoka zaradi obrambne reakcije telesa, tudi do težkega vnetja jeter (hepatitis) in do inficiranja z virusom HIV.
zmanjšanje telesne odpornosti in sposobnosti delovanja. Poškodbe nosne sluznice in nosnega pretina (zaradi njuhanja).
znane kadilske poškodbe, predvsem motnje v delovanju pljuč, kronični bronhitis in pljučni rak. O drugih škodljivih posledicah ni znano nič gotovega.
specifične telesne poškodbe niso znane.
motnje pri spanju in zmanjšana telesna odpornost.
Opiati
Kokain
Kanabis
Halucinogene droge
Amfetamini
ZDRAVJA 235
Učinki in Iveganja
Barbiturati
ne redko motnje v ravnotežju in govoru. Možne so tudi motnje v delovanju jeter in poškodbe kostnega mozga s spremembami krvi.
Alkohol
učinkuje kot strup na telesna tkiva, in sicer na celotni živčni sistem (pojav ohromelosti in omejena sposobnost delovanja možganov), kakor tudi na jetra (trdine v jetrih), želodec (želodčni čir) in srce (poškodbe srčne mišice).
Nikotin
Pomirjevala
kronično draženje sluznice v žrelu in pljučih, zaradi tega povečana občutljivost za infekcije (bronhitis) in pljučni rak. Poškodbe sten v krvnih žilah in motnje v prekrvavljenosti lahko pripeljejo do uničenja tkiv in celih organov (kadilska noga, srčni infarkt).
možne motnje v vegetativni regulaciji (vrtoglavica, zapeka idr.).
Opiati
Psihične posledice pri dolgotrajnem uživanju drog
Pri dolgoročnih psihičnih posledicah je pri skoraj vseh drogah v ospredju t.i. z odvisnostjo pogojena sprememba osebnosti, ki se izraža v spremembi psihičnih funkcij, kakršne so sposobnost koncentracije in pozornosti, vzdržljivost, intelektualne in druge sposobnosti. Deloma so posledica učinkovanja strupa, deloma pa tudi s psihičnih in socialnih posledičnih pojavov odvisnosti.
sorazmerno hitra sprememba osebnosti kot posledica odvisnosti. Izražena prikrajšanost zaradi telesnih in psihičnih pojavov ob abstinenci, ki nastopijo, kakor hitro izostane običajno učinkovanje morfina.
Kokain
zaradi odvisnosti nastale spremembe osebnosti so pogoste in se pojavijo sorazmerno hitro. Lahko pride tudi do kroničnih zastrupitvenih psihoz.
Kanabis
Halucinogene droge
z odvisnostjo so možne spremembe osebnosti, in sicer toliko prej, kolikor pogostejše je uživanje in kolikor bolj koncentrirana oblika kanabisa se uživa.
nastanek z odvisnostjo povezane spremembe osebnosti je pri zdajšnjem načinu uporabe le redek.
Amfetamini
izrazite z odvisnostjo povezane spremembe osebnosti niso redke. Možna so dolgotrajna stanja zasledovalne manije, ki jih z abstinenco lahko odpravimo.
Barbiturati
visok odvisnostni potencial razmeroma pogosto in hitro pripelje do sprememb osebnosti: indiferentnost, nezainteresiranost, pomanjklj iva storilnost. V abstinenčem stanju so pogosta stanja zmedenosti.
Alkohol
v ospredju je zaradi odvisnost spremenjena osebnost, pri čemer lahko zmanjšanje intelektualnih sposobnosti privede do stanj dejanske omračitve uma. Verjetnost takšnih posledic je pri različnih ljudeh različna, vendar pa je načeloma toliko večja, kolikor pogosteje in kolikor obilnejše količine alkohola uživamo. Posledica kroničnega alkoholizma so lahko: delirium tremens (t.i. pijanska norost), trajne čutne prevare, manična ljubosumnost idr. V abstinenci jih je deloma mogoče odpraviti.
236 DROGE NA TEHTNICI
Učinki in tveganja
pri kronični zlorabi se zmanjša storilnost in poveča utrujenost. posledica odvisnosti so lahko tudi spremembe osebnosti.
Nikotin
Pomirjevala
Socialne posledice pri dolgotrajnem uživanju drog
Socialne posledice so le pogojno posledica farmakoloških lastnosti drog. Predvsem ne smemo podcenjevati vloge, ki jo ima družbena in kulturna vpetost kakor tudi reakcija družbe. Enako pomembni pri tem so tudi dolžina učinkovanja droge, stopnja odvisnosti, toksični učinek na centralni živčni sistem (npr. z zmanjševanjem sposobnosti zaznavanja in zmanjševanjem storilnosti) in osebnostni faktorji uživalca.
razmeroma pogosti - tudi v najtežji obliki - so socialni pojavi zanemarjenosti. Kriminal, povezan z nabavo, in spremljevalni kriminal, ki naj bi zagotavljal oskrbovanje, je v prvi vrsti posledica visokih cen in ilegalnosti droge.
socialne posledice so predvsem posledica zmanj šane sposobnosti koncentracij e in storilnosti pa tudi zmanjšanega čuta odgovornosti in občutka dolžnosti. Občasni so tudi pojavi socialne zanemarjenosti in pridobitne nesposobnosti.
nezaželene socialne posledice so navadno izj ema. V kolikšni meri so neposredna posledica uživanja kanabisa in v kolikšni meri posledica reakcije družbe na to uživanje, je še sporno.
nezaželene socialne posledice so zelo redke.
pri izrazitem odvisnostnem vedenju obstaja velika nevarnost socialne zanemarjenosti zaradi zmanjšane storilnostne sposobnosti, razdražljivosti in/ ali indiferentnosti.
Opiati
Kokain
Kanabis
Halucinogene droge
Amfetamini
pri spremenjenem vedenju zaradi odvisnosti pride do ustreznih socialnih ^ESuSmEGaiil posledic z izgubo pridobitne sposobnosti in morda do delikventnosti.
pri odvisnostnem vedenju pride pogosto do težkih socialnih posledic s ^EtkSfflHl poklicnim neuspehom in celo do potrebe po dolgotrajni hospitalizaciji. Poleg tega pelje kronični alkoholizem v pogostejše nezgode, povzroča nagnjenost k obolevnosti, motnje v medčloveških odnosih itd.
socialne posledice zaradi zmanjšane telesne zmogljivosti in morebitne ^pSkoGEn invalidnosti.
možne so vse socialne posledice z odvisnostj o pogoj enih sprememb v vedenj u, ^^gEEEVaO vključno s socialno zanemarjenostjo.
ZDRAVJA 237
Učinki in Iveganja
Opiati
Simptomi predoziranja
Nevarnost akutne telesne zastrupitve z drogami je v večini primerov odvisna od zaužite doze. Pri intravenoznem uživanju opiatov pride do smrtnega predoziranja pogosteje kot pri drugih oblikah uživanja drog. Najmanjše je tveganje pri kanabisu, halucinogenih drogah in tobaku. Pri večini teh drog je posledica predoziranja ohromitev dihanja.
poglavitna nevarnost je hromitveni učinek na dihalni center, ki je glede na zaužito dozo lahko smrten. Poročajo tudi o poškodbah pljuč.
Kokain
pri akutni zastrupitvi je po predoziranju možna smrt zaradi ohromitve dihanja. Pri majhnih dozah se lahko pojavijo motnje krvnega tlaka in dihanja, včasih tudi napadi krčev.
Kanabis
Halucinogene droge
odvisno od doze in koncentracij e učinkovine sledijo manj še motnj e v delovanj u srca ali želodca in črevesja, draženje bronhialne sluznice. Ni dokazov za življenjsko ogroženost.
zanesljive telesne posledice akutne zastrupitve z LSD-jem niso znane.
Amfetamini
spremembe telesnih funkcij (med drugim povišanje krvnega tlaka, hitrejše dihanje, povišanje telesne temperature), pri večjih dozah (zelo velike razlike pri posameznih osebah) tudi napadi krčev ali smrt.
Barbiturati
slabitev centralnega živčnega sistema, pri večjih dozah močan uspavalni učinek. Predoziranja povzročijo ohromitev dihanja in smrt, včasih dolgotrajne ohromelosti.
Alkohol
motnje v krvnem obtoku, delovanju srca, tudi motnje v ravnotežju in govornih sposobnostih. Pri večjih dozah smrt zaradi ohromitve dihanja.
Nikotin
Pomirjevala
učinkuje na vegetativni živčni sistem (srce/obtočila, želodec/črevesje). Zmanjšana preskrba s kisikom, predvsem v možganih in srcu. Pri predoziranju krči, ki jim lahko sledi ohromitev dihanja (z normalno inhalacijo to ni mogoče).
predvsem pri večjih dozah začne slabeti centralni živčni sistema; pri predoziranju nastopi smrt zaradi ohromitve dihanja.
Prevedla Zlata Gorenc.
Vir: NZZ-FOLIO, Die Zeitschrift der neuen zürcher Zeitung, st. 4, april 1992.
238 DROGE NA TEHTNICI