1 j n cL s k i šoli.

četrtega popravljenega, in po učnih črtečih
vredjenega natisa.

Spisal

Andrej Praprotnik.

Velja zvezano v platnenem hrbtu 32 kr.


? IjaUjMl, lili.

Založil ter prodaja Matija Gerber,  bukvovez.
Natisnil R. Milic.

Prvi del,

a j e.

L Imenovanje.

1. Imenujejo in napisujejo se osebe in reči.

Kdo je v učilnici? Kdo je v domači hiši?

Katere reči so v učilnici? Katere reči so v do¬
mači hiši?

Imenuj in napiši razna oblačila in orodja!

V učilnici so: učitelj, učenci, poslušalci . . .

V domači hiši so: oče, mati, sin, hči', deček,
deklica, hlapec, pastir, dekla, strijc, teta, ujec,
ujna, bratranec, bratranka, sestranec, sestranka . . .

V učilnici so: klopi, knjige, zemljevidi, podobe,
miza, stol, deska, stojalo, melj ali kreda, goba, peč,
vrata . . .

V domači hiši so: miza, stol, klop, polica, omara,
skrinja, posteljnjak, ogledalo, ura, podobe, peč, okna,
vrata . . .

Oblačila so: srajca, hlače, prsnik, životnik,
klobuk, kapa, slamnik, čevelj, škornja, suknja, jopa,
plašč, janka, predpasnik, jopica, šapelj, peča, čepa,
zavijača, ruta, kožuh, rokavica, nogavica . . .

Orodje je: kolovrat, motovilo, pinja, jerbas, sito,
rešeto, torba, vrč, skleda, nož, vilice, žlica, ščet,
glavnik, dežnik, metla, igla, šivanka, motika, lopata,
kopača, kosa, srp, grablje, vile, sekira, kladivo, sve¬
der, klešče, šilo, pila, žaga, dleto, skobel, vevnica,
kopito, trlica, kij, bič, plug, brana . . .

1  *

4

Napili nekatera moška in ženska krstna imena!

Napiši več krstnih imen in priimkov svojih součenccv!

Katere reči so v kuhinji, v hlevu, v kleti, v skednji?

Katere reči so v cerkvi?

Kaj vidiš na vrtu, na polji, v gozdu, v vodi, v zraku,
na nebu?

Napiši več domačih in divjih živali!

Imenuj ptiče, ribe, žuželke in črvje, ki jih poznaš!

Katera drevesa rastejo na vrtu, katera v gozdu?

Naštej več cvetic! Katere cvetu zgodaj, katere pozno?

Imenuj nekatere strupene rastline!

Imenuj kovine!

Napiši dneve v tednu in mesece v letu!

Imenuj zapovedane praznike v letu!

Imenuj dele svetA, nekatere znane dežele in mesta, gore in vode!
Imenuj več rokodelcev! Kateri pridelujejo živež, kateri imajo
delo z našo obleko, kateri s stanoviščem?

Naštej gospodarsko, krojaško, čevljarsko in mizarsko orodje!

2. Imenujejo in napisujejo se osebe in reči
mnogih lastnosti in dejanj.

Kdo je priden? Kaj je belo, kaj je črno, kaj
je rudeče?

Kdo uči? Kdo se uči? Kdo poje? Kdo lovi?
Učenec je priden. Učenka je pridna. Hlapec
je priden. Dekla je pridna. Dete je pridno. Dekle
je pridno . . . Papir je bel. Zid je bel. Sneg je
bel. Srajca je bela. Rjuha je bela. Peča je bela.
Apno je belo . . . Klobuk je črn. Kos je črn.
Suknja je črna. Ogljije je črno. Sukno je črno . . .
Jezik je rudeč. Kri je rudeča. Ustnice so rudeče.
Lice je rudeče. Jagode so rudeče . . .

Učitelj uči. Duhovnik uči. Roditelji uče. Skušnja
uči . . . LTčenec se uči. Deček se uči. Deklica se
uči. Mladi se uči. Stari se uči . . . Pevec poje.
Pevka poje. Ptič poje. Petelin poje. Zvon poje . . .
Ptičar lovi. Lovec lovi. Mačka lovi. Pes lovi. Li¬
sica lovi . . .

Kdo je mlad, kdo je star? Kaj je modro, kaj je zeleno, kaj
je rumeno?

Kaj je sladko, kaj je grenko, kaj je kislo?

Kaj je veliko, kaj jo majhno? Kaj je dolgo, kaj je kratko? Kaj
je široko, kaj je ozko? Kaj je visoko, kaj je nizko? Kaj
je plitvo, kaj je globoko? Kaj je debelo, kaj je tenko?
Katere reči so gorke, katere so mrzle ? Katere reči so mehke,
katere so trde?

Kakšno je kolo? Kakšen je kamen? Kakšen je most?

Kdo prodaja, kdo kupuje? Kdo prosi, kdo deli? Kdo uka¬
zuje, kdo uboga? Kdo prede? Kdo ali kaj plava?

Kaj rožlja, kaj ropota, kaj zvenčl?

Kateri ptiči pojo, kateri se selijo, kateri plavajo?

II. Popisi.

1. Napisuje se, kakšna ali eegova je kaka
oseba ali reč, ali iz česa je ali iz česa se dela
kaka reč.

Kakšen je deček? Kakšna in iz česa je hiša?
Čegova je? Kakšno je drevo? Kakšna je voda?
Čegovo orodje je šilo, čegovo skobelj, čegovo kkldivo,
čegovo brana?

Kako se imenuje les od lipe, od hrasta, od breze,
od bukve?

Kako se imenuje meso od govedi, od kaštronov
in prašičev?

Iz česa je miza, stol, streha?

Iz česa se dela maslo? Iz česa se melje moka?
Deček je pobožen, krotak, pazen, priden, postrež-
ljiv, spraven, marljiv, ubogljiv, uljuden, vesel, od¬
kritosrčen, čeden, poslušen . . .

Hiša je visoka, široka, velika, majhna, nova,
stara, zidana, lesena . . . Hiša je sosedova, srenjska,
deželna, cesarska . . .

Drevo je zeleno, suho, košato, malovejno, ravno,
krivo, nizko, visoko, mlado, staro, rodovitno, nerodo¬
vitno . . .

6

Voda je tekoča, hladna, mrzla, gorka, mlačna,
vroča, čista, kalna, sladka, slana, zdrava, nezdrava . . .
Šilo je čevljarsko orodje. Skobelj je mizarsko oro¬
dje. Kladivo je kovaško orodje. Brana je poljsko
orodje.

Les od lipe je lipov les. Les od hrasta je hrastov
les. Les od breze je brezov les. Les od bukve je bukov
les.

Gnjezdo od lastovice je lastovičje gnjezdo. Strup
od kače je kačji strup. Rog od vola je volovski rog.
Meso od goved je goveje meso. Meso od kaštronov je
kaštronovo meso. Meso od prašičev je prašičevo meso.

Miza je lesena, jkamnena. Stol je lesen, spleten,
oblazinjen. Streha je slamnata, skodlasta, opečna,
škrilnata.

Moka se melje iz žita. Maslo se dela iz mleka.

Napiši, kakšen je delavec, ubožec, vojak?"

Napiši, kakšne so te reči po barvi: melj, mleko, apno; po¬
maranča, vosek, žveplo; plavica, nebo, oko; list, detelja, tra¬
va, zelje; kostanj, oreh, orehovo drevo.

Kakšen je vrt, travnik, vinograd, gozd?

Kakšna je njiva, paša, gora?

Kakšno je polje, žito, vreme, predivo, platno, usnije, železo,
srebro, zlato?

čegovo orodje je uzda, sedlo, bič, britev, naklo, meh, sablja,
puška ?

čegov je kak klobuk? Cegčve so kake bukve? Čegovi so
kaki čevlji?

Kako se imenuje kruh iz pšenice, rži, ajde?

Kako se imenuje moka iz turšice, kako olje iz lanenega semena?
Kako se imenuje cvetje češnje, lipe, bezga, ajde ?

Kako so pravi klasu od žita, drevju iz gozda, palici pastirja,
obleki otrok, petju ptičev?

Iz česa je nož, kozarec, skleda, jopa, pokrivalo, plot, most,
stopnjice, ključ, denar ?

Iz česa je klobuk, plašč, lonec, jermen, obleka, krogla, sekira,
moka, posoda, glavnik, gumb ?

Iz česa se peče kruh? Iz česa se dela pivo, vino in žganje?
Iz česa slamnikar plete slamnike, iz česa tkalec tke platno,
iz česa tkč suknar sukno ?

7

Iz česa se dela posoda, olje, sveče, mjilo?

Iz česa se dela smodnik, iz česa plin?

Katere k  med teh-le reči so usnjene, platnene, lončene, stek¬
lene, zlate, železne, kamnene, lesene, koščene? — rjuha,
klešče, glavnik, prstan, šivanka, kozarec, lonec, vrč, mlinsko
kolo, vajet, naklo, skleda, lopata, deska, škarje, žlica, vilice,
čevelj, ruta, dvajsetica, verižica, okrožnik, žebelj, gumbi.

Imenuj pet reči, in povej, kakšne so po barvi, po podobi, po
potipa, po okusu ali slasti, po snovi ali robi, iz katere so
narejene I

Kar se danes stori ali zgodi, imenuje se današnje.

Kako se pravi temu, kar je bilo včeraj, sinoči, davi,
z aj  ut  ra?

Kako se imenuje, kar je bilo letos,  kar je bilo s pomladi,
kar nekdaj, kar je zdaj?

Kako se imenuje to, kar je notri, kar je z unaj, kar je na
sredi, kar je spredaj, kar zadaj, kar je gori, kar
je doli?

2. Napisuje se, kaj kaka oseba ali reč dela,
ali kaj se z  njo godi ali dela, ali kaj biva
z njo.

Kaj dela učitelj? Kaj dela učenec, in kaj se z
njim godi?

Kaj dela kmet? Kaj dela konj, in kaj se z njim
godi ?

Kaj se dela in godi s semenom'?

Kaj biva z drevesom?

Učitelj podučuje, pripoveduje, kaže, piše, števili,
risa, bere, vpraša, poje, moli, hvali, graja, opominja,
kaznjuje . . .

Učenec pazi, bere, piše, števili, risa, poje, moli,
govori, zapomnuje, odgovarja, premišljuje, uboga,
stoji, sedi, molči, razgraja, nagaja; ga hvalijo, gra¬
jajo, opominjajo, kaznjujejo.

Kmet gnoji, seje, orje, vlači, kosi, naklada,
vprega, vozi, izprega, razklada, krmi (klade), seka,
cepi, koplje . . .

8

Konj vozi, nosi, dela, zoblje, koplje, brci. naž¬
geta; ga vpregajo, brzdajo, poganjajo, zavračajo, iz-
pregajo, podkovavajo . . .

Seme se poseva, zavleče, kali, zeleni, se vrašča,
posuši, pognjije, pozebe . . .

Drevo raste, poganja, cvetč, rodi . . .

Napiši, kaj dela mizar, tesar, zidar, kovat, krojač, čevljar,
mlinar, kosec, ženjica, tcrica, plevi ca!

Napiši, kaj vse delaš čez dan! Kaj delajo tvoj oče, kaj tvoja
mati?

Katera iz med teh-le živali žvergoli, razgeta, muka, kruli, Me¬
keta, mekeče, laja, mijavka, tuli, gaga, kokadaka, gruli,
poje, gode, cvrči, reglja, škriplje? — ovca, volk, petelin,
murin, prašič, koza, vol, gos, žaba, grlica, golob, mačka,
ptič, pes, konj, kura, lastovica.

Napiši, kako pravimo, hoteč dopovedati, da se gibljejo ali
premikajo črvje, kače, žabe, ribe, zajci, ovce, konji, žrebeta!

Napiši, kaj dela sapa, veter, vihar, grom, ogenj, potok, reka,
mlin, zvon!

Napiši o teh-le rečeh, kaj se dela z vsako: žito, drevo, trava,
repa, krompir, lan, preja, platno, mah, listje, smrečje!

Kaj dela človek, in kaj se mu godi?

3. Napisujejo se deli in število reči.

Katere dele ima ali iz katerih sestaje: glava,
roka, noga, drevo?

Koliko nog ima človek, konj, vrabec, muha?

Glava ima obraz, teme, zatilnik, lase, sanci, oči,
nos, lica, usta, ušesa . . .

Roka ima rame, komolec, prste, dlan in pest.

Noga ima stegno, koleno, piščal, meča, gleženj,
peto, podplat in prste.

Drevo ima korenine, deblo, vrh, skorjo, stržen,
veje, mladike, listovje, popke, cvetje, sadje . . .

Človek ima dve nogi. Konj ima štiri noge. Vra¬
bec ima dve nogi. Muha ima šest nog.

9

Katere dele ima hiša, rastlina?

Koliko strani ima list v knjigi?

Koliko klopi, miz, stolov, peči, vrat, oken in sten ima šolska
soba ?

Kaj je sedem dni, trideset dni, dva in petdeset tednov, tri sto
in pet in šestdeset (ali tri sto šest in šestdeset) dni?

Kaj jo tri mesece, kaj je šest, kaj je devet mesecev?

Kaj jo 10 metrov?

Kaj je 100 metrov?

Kaj je 1000 metrov?

Kaj je 100 štirjaških (kvadratnih) metrov?

Kaj je kubični meter?

Kaj je 100 litrov?

Kaj je 1000 gramov?

4. Napisuje se, kaj je kaka oseba ali reč.

Kaj je ovčar, pekar, knjigar?

Kaj je klobuk, srajca, plašč, lipa, pšenica,
volčja jagoda, železo, pes, volk, prst, telo, glava,
čelo ?

Ovčar je pastir. Pekar je rokodelec. Knjigar
je trgovec.

Klobuk je pokrivalo. Srajca je spodnje oblačilo.
Plašč je zgornje oblačilo. Lipa je listnato drevo.
Pšenica je žito. Volčja jagoda je strupena rastlina.
Železo je kovina. Pes je domača žival. Volk je zver.
Prst je del roke. Telo je del človeka. Glava je del
telesa. Čelo je del glave.

Napiši, kaj je človek, suknja, pomlad, teden, vzhod, Sava, Tri¬
glav, Ljubljana?

Kaj je škrjanec, kokoš, ovca, srebro, demant, vijolica?

Kaj je deblo, vreteno, rumenjak, os, minuta, ura, dan, mesec?
Kaj je decimeter, centimeter, milimeter, štirjaški meter, ar,
liter, kilogram, dekagram, gram, decigram, centigram, mili¬
gram ?

Katere iz med teh-le reči so živali, katere rastline, katere
rudnine in katere prsti?

10

konj, pav, svišč, kotlovina, košuta, lilija, opica, ris, jelen, erman,
kavka, zlato, jazbec, jagnje, jagujed, apnile, vidra, leča,
kuna, pelin, kopriva, kumara, lisica, topol, brina, brinovka,
polh, jeklo, višnja, kremen, jantar, jelen, kresalnik, hoja,
jelša, živo srebro, jež, svinec, vrba, kositar, topol, bivol,
jerebika, jerebica, cinek, miš, železo, hmelj, srebro, žaba,
rež, muha, šmarijnica, ščuka, stršžič, bezeg, trta, postrv,
goba, rak, krt, sraka, strnad, česen, bob, mah, proso,
zelje, pesa, rogač, čebela, redkev, mravlja, puhlica, kre me¬
nica, senica, smreka, glinja, sliva, il, apnica.

Vredi te-le živali po razredih: sesalci, ptiči, ribe,
dvoživke, žuž člke, črvje!
osel, gos, vol, pav, sova, lipan, vrana, mrena, želva, močerad,
čuk, miš, hrošč, kavka, pajk, kos, metulj, kunec, jelen, oven,
detal, srna, slavec, modras, slanik, dihur, škorec, rak, žer¬
jav, kozel, vrabec, brencelj, pijavka, ščuka, podgana, dežev¬
nik, pes, gosenica, osa, kukavica.

5. Napisuje se, čemu je kaka reč.

Čemu je knjiga, papir, pero, svinčnik, črnilo ?
Čemu je voda, detelja?

Čemu imamo roke, noge?

Knjiga je za branje, za zabavo, za učenje . . .
Papir, pero, svinčnik, črnilo je za pisanje,
risanje . . .

Voda je za pitje, za kuho, za umivanje, za pranje,
za kopanje, za zalivanje . . .

Detelja je za klajo.

Roke imamo za delo. Noge imamo za hojo.

čemu je konj, vol, kvava, koza ?

Čemu je preja, loj, vosek, volna?

čemu je drevesni vosek, gnoj, apno, posek, opeka in ka¬
menje?

čemu je pri uri zvonec? čemu je pri vodnjaku ploh?

Čemu je korenje in pesa, žito in moka?
čemu je seme?

11

6. Napisuje se, kaj osebe ali reči konečno
delajo, ter se tudi določuje, kje, kdaj, kako,
zakaj ali čemu se kaj godi ali dela.

Kaj piše učenec? Kaj obdeluje kmet? Kaj
goni pastir? Kaj si znašajo ptiči? Kje piše učenec?
Kam se vzdigujejo vodne sopare? Kam teče Sava?
Kod bodeš popotoval? Kdaj ptiči pojo? Dokle ptiči
pojo? Kdaj je najdalji dan? Kako golobje letajo?
Kako se ti delo odseda? Kakošno je jutro? Zakaj
roditelji otroke, kaznjujejo?

Učenec piše nalogo, list, pismo.

Kmet obdeluje polje, njivo, travnike.

Pastir goni čedo, krave, ovce.

Ptiči znašajo gjnezda.

Učenec piše doma, v učilnici, pri učitelju.

Vodne sopare se k višku vzdigujejo.

Sava teče v Donavo (v Dunav).

Popotoval bodem po Kranjskem, Koroškem, Šta¬
jerskem, Primorskem.

Ptiči pojo s pomladi.

Ptiči pojo do vročega poletja.

O kresu je dan najdalji.

Golobje naglo letajo.

Delo se mi po všeči, po godi odseda.

Jutro je jasno, lepo.

Roditelji kaznjujejo otroke zaradi neubogljivosti.

Kaj sadi vrtnik, kaj izdeluje mizar, kaj melje mlinar, kaj po¬
dira vihar ?

Kaj oznanuje duhovnik? Kaj časti pobožen kristijan? Kaj
oznanujejo zvonovi?

Kaj varuje pes? Kaj lovi mačka? Kaj pobirajo ptiči? Kaj
nese kokoš? Kaj pajk prede?

Kaj nezmernost podkopuje ? Kaj delo utrjuje?

Kaj ogreva solnce? Kaj razsvetluje luna?

12

Kaj napaja dež? Kaj pobija toča? Kaj varuje sneg? Kaj
goni veter, kaj voda, kaj hlap?

Sestavi iz teh-le besed pregovore: rahla beseda srd utolažiti;
pravica oči klati; obljuba dolg delati; skrbi lase beliti; sila
kola lomiti; potrpljenje železna vrata prebiti; delo delavca
hvaliti; tiha voda mostove pobirati; denar gladko pot delati.
Kje živi zajec, kje jazbec? Kje rije krt?

Kje se dobivajo kovine? Kje žgejo apno? Kje kujejo železo?
Kje izvira Sava? Kam se izliva Soča? Kje prebivajo Slo¬
venci ? Kod si že popotoval ?

Kam se hodiš kopat? Kdaj gredo ljudje poletu delat?

Kdaj ne stojte pod drevesi ali pri visokih poslopjih ? Kdaj se
ptiči selilci selijo? Kdaj se povračujejo? Obkore greš v
šolo ? Obkore prideš domov ? Dokle poje škrjanec ?

Dokle so drevesa zelena?

Kako lazi polž? Kako skače veverica?

Kako poje slavec? Kako dela čebela?

Kako diši vijolica? Kako Šumija studenec? Kako molimo?

Kako govorimo? Kako gori plinova luč?

Čemu so živali, čemu so rastline, čemu so kovine?

Od česa zemlja poka? Od česa se led in sneg taja?

7.  Odgovarja se vprašanjem :

čegdv? koga? česa? komu? čemu?
koga? kaj? o kom? o čem? pri kom? kje?
s kom? s čim?

Čegova duša je nesmrtna? Koga se veseli?
Česa se veseli? Komu ukazuje gospodar? Komu
pomagajmo? čemu je verjeti? Koga poučuje uči¬
telj? Kaj ima konj? O kom govori prijatelj? O
čem govori učitelj? Pri kom so otroci najraji?
Pri čem je čoln privezan? S kom se tovarši? S
kom se izprehajaš? S kom se igraš? S čim igraš?

Duša vsacega človeka je nesmrtna. Veseli se
dobrega prijatelja! Veseli se zdravja! Gospodar u-
kazuje hlapcu. Vsakemu človeku pomagajmo. Dobrim
knjigam je verjeti. Učitelj poučuje učence. Konj
ima grivo. Prijatelj govori o prijateljih. Učitelj go¬
vori o zeliščih. Otroci so pri materi najraji. Čoln

13

je h količku privezan. Z dobrimi ljudmi se tovarši.
S prijateljem se izprehajam. Z bratoma, s sestricami,
s tovariši, s prijatelji se igram. Z igračami igram.

Koga se veseliš? česa sc veseliš? Koga potrebuje bolnik?
česa potrebuje bolnik? Koga potrebuje malo dete? česa
potrebuje malo dete ? Česa je vreden dober delavec? česa
potrebuješ pri pisanji? Koga potrebuje slepec? česa po¬
trebuje slepec? Česa se mokri ne boji? Česa ubožec prosi?
česa je Bog plačilec?

Komu koristijo nauki? Komu je pobožen otrok ljub? Komu
škoduje žganje? Komu škoduje tobak? čemu škoduje toča?
čemu škoduje slana?

O kom spoštljivo govorimo? O čem otroci pripovedujejo? O
čem se pomenkovajo dečki, o čem deklice? O čem molči?
O čem govori?

Pri kom se učiš? Pri kom dobivaš brauo in stanovanje? Pri
kom dobivaš pomoč in tolažbo? Pri čem mati otroke vodi?
Po čem poznaš ptiča ?

8, Odgovarja se raznim vprašanjem.

Odgovorite tem vprašanjem: Kaj se godi zjutraj?
Kaj se prikazuje iz teme? Kaj oznanjuje nebo? Kaj
obledeva v solnčnih žarkih? Kaj vse preseva? Kaj
se zlati?

Zjutraj se dani. Stvari se iz teme prikazujejo.
Nebo oznanjuje solnčni prihod. Mesec in zvezde ob-
ledevajo v solnčnih žarkih. Solnce vse preseva. Gore
se zlatijo.

Kdaj ljudje vstajajo? Kam gre kmet? Kam gre rokodelec?

Kaj zapuščajo ptiči? Kaj delajo?

Kam se zvečer soluce pomika ? Kam se skrije ? Kakšno je
nebo ? Kam hiti popotnik ? Kam se ptice spravljajo ? Kaj
se godi na ognjišči? Kaj gospodinja pripravlja? Kaj se
glasi z zvonika ?

Kako solnce sije s pomladi ? Kaj se oživlja in ozeleneva?
Kaj delajo ptiči? Kakšne so gore in doline? Kakšno je
nebo ?

Kako sije solnce poletu? Kaj napaja in poživlja velo drevje,
travo, zelišča in vse polje? Kako vse raste po dežji? Kaj
delajo kosci? Kaj delajo ženjice? Kaj dela vinogradnik?

14

Kaj gre in pada po zimi? Ykaj se po zimi voda izpreminja?
Kaj oblačijo ljudje po zimi? Kateri prazniki se godujejo
po zimi ?

9. Popisujejo se stvari po vprašanjih.

Kaj je drevo? Katere dele ima drevo? Kaj se
razvija iz cvetja? Kaj je v sadu? Kaj nam dajejo
drevesa?

Drevo.

Drevo je rastlina. Ima korenine, deblo, veje,
mladike, listovje, popke, cvetje. Iz cvetja se razvija
sad. V sadu je seme. Drevesa nam dajejo sadje
ali ovočje, les in nastiljanje.

Kakšno drevo je češnja ali črešnja? Kakšno ima deblo?
Kakšen vrh? Kako cvetč češnja? Kdaj cvete češnja? Kdaj
so zrele češnje? Katerim češnjam pravimo krustavke?

Kaj je klobuk? Kje nosimo klobuk? Katere dele ima klo¬
buk? Kdo dela klobuke? Iz česa jih dela? Kje in komu
se odkrivamo?

Kaj je voz? Katere dele ima voz? Kakšna so kolesa? Koga
vpregajo v voz? Kdo potrebuje voz? Kdo dela vozove
ali kola?

Kaj je gos? Kakšen kljun ima gos? Kakšen ima vrat?
Kakšne ima noge ? S čim ima prednje prste na nogi zve¬
zane (plavna pečica)? Kaj dela gos? Kaj gos koristi?

Kaj je miš? Kakšna je? Kakšno ima glavo? Kakšne ima
oči? Kaj miši radi delajo? Kaj delajo z zobmi? Ali so
koristne, ali škodljive? Kdo lovi miši?

Kaj je hrošč? Kdaj se prikaže? Kakšen je? Koliko ima
kril? Kaj ima na glavi? Koliko ima nog? Kje sedi po
dnevi? Kaj počne zvečer? Kaj hrošč objeda? Zakaj je
hrošč škodljiva žuželka?

Kaj je glogov belin?. Kdaj se pokaže? Koliko kril ima ta
metulj? Kakšna so krila? Kaj ima na glavi? Kakšen je
zadek ? Kakšno oprsje ? Kaj leže ta metulj ? Kaj se iz¬
vali iz njegovih jajčic? Kaj te gosenice žr6?

Kakšna žuželka je kuhinjski ščurk? Kje prebivajo ščurki?
Kje tiče po dnevi? Kaj delajo po noči? Kako ščurke pre¬
ganjajo? Kdo jim je tudi hud sovražnik?

15

Kaj je železo? Kje izkopavajo železno rudo? Kje se železna
ruda raztopi? Zakaj se raztopi? Kako se potem železo
imenuje ? Kako se pravi zelo trdemu železu ? Kaj se na-
reja iz železa?

Kaj je baker? Kakšen je baker? Kdo ga obdeluje? Kaj
dela kotlar iz bakra ? Kaj še delajo iz bakra ? Kaj se
naredi, ako pride na baker kislina? Kaj je zeleni volk?
Kakšne morajo biti bakrene posode?

Kaj je sol? Kje se nahaja kamena sol? Kje so v našem
cesarstvu bogate solne jame? Kje se dobiva studenčna sol ?
Kje morska sol? Kakšne jedi dela sol?

10. Popisujejo se stvari po načrtih.

Popiši stanico! (Stene, strop, tla. Stene
navpične, tla in strop vodoravna. Tla, deske. Okna,
šipe, okvirji. Vrata, stežaji, kljuka, ključavnica. Peč.
Pohišje.)

Staniča.

Staniča ali soba ima stene, strop in tla. Stene
stoje navpično, tla in~strop pa sta vodoravna ali po¬
razna. Tla so z deskami vložena. V stenah so okna.
Okna imajo v lesenih okvirjih šipe. Vrata vise v
stežajih, in se s kljuko in ključavnico odpirajo in za¬
pirajo. Skozi vrata hodimo v stanico in iz stanice.
V stanici je peč in razno pohišje. V stanici stanu¬
jemo.

Popiši cerkev!  (Velika in lepa zgr&da. Altarji, prižnica
ali leča, krstni kamen, spovednice, stoli, klopi. Kor, orgle.
Zagrad. Zvonik, zvonovi, ura; vrh zvonika: križ, zvezda,
petelin. Velika, stranska vrata. Hiša božja.)

Popiši krta!  (Žužkojed. Valjasto truplo. Dlaka modro-
črnikasta, gosta,((mehka. Občutljiv rilček. Široke, gole pred¬
nje šapice. Drobne oči. Ušesa v dlaki skrita. Kratek rep.
Koristna žival.)

Popiši jdža!  (Žužkojed. Špičast rilček. Kratek rep. Po
hrbtu, po straneh obrasten z dolgimi bodicami. Trebuh,
rajava dlaka. Zvije se v klopčič, skrije glavo, noge. Po
grmovji, po močvirnih gozdih. Ponočnjak. Živež: žabe,

16

miši, žuželke, polže, sadje, korenje. Pik kače ne škoduje.
Izkoplje jamo, prespi vso zimo. Po hišah — ščurke, mrčese.)

Popiši veverico!  (Glodavka. Urna živalica. Dolg rep.
Rijasta, na trebuhu belkasta. Hrana: semena, plodovi
gozdnih dreves. Po zimi v mehko nastlanem gnjezdu, v
duplu, v podzemeljski luknji.)

Popiši lisico!  (Deroča žival. Ozek gobec, ostre zobe.
Kosmat rep. Rudeča dlaka. V gozdih, v luknjah. Živež:
zajci, jajca, med, grozdje, kuretina, golobi, gosi, race, mleko.
Zvita, škodljiva; nekaj koristi: miši, podgane, koža.)

Popiši volka!  (Dereča, požrešna, krvoloka zver. Podoben
velikemu psu. Glava špičasta. Čelo plošnato. Ušesa po
konci. Gosto, rumenkasto-sivo dlako, Metlast, pobešen rep.
Napada divjačino, domače živali, celo ljudf. Koža dobra
kožuhovina, močno usnije.)

Popiši srnol  (Sesavka, dvoparkljar. Poletu rujava, po zimi
rudečkasto-siva. Srnjak kratko rogovje. Nima repa. Po
gozdih. Okusno meso.)

Popiši lastovico!  (Selivka. Zgoraj plavkasto-črna, spo¬
daj bela ali rudečkasta. čelo, grlo rijasto. Kljun kratek.
Perutnice dolge, koničaste; daljša repna peresa, rep škar-
jast. Kratke noge. Na kmetih: pod streho, v veži, v ku¬
hinji, v dimniku. Gnjezdo iz blata. Hrana: žuželke. Glasno
ščebeta. Koristna, priljubljena ptica. Oznauovalka pomladi.)

Popiši sinico!  (Stalna ptica pevka. Hrbet rumeno-zelen-
kast, trebuh rumen. Po sredi prs in trebuhu črna. Rep in
perutnice sive. Kratek, čvrst kljun. Zakrivljene kremplje.
Se obeša in pleza. Je: žuželke, semeua, meso. Po dpplali.
Koristna ptica.)

Popiši škrjanca!  (Selivna ptica pevka. Zgoraj prsteno-
rnjav, spodaj belkast z rujavimi lisami na prsih. Zdaljšan
kljun. Na nogah ravne kremplje. Dolg ostrogast krempelj
na zadnjem prstu. Na polji, ua tleh. Pevajoč od tal, v
višavo; pada ua zemljo. Hrana: semena. Oznanovalec po¬
mladi. Okusno meso.)

Popiši jerebico!  (Kokoši podobna. Stalna ptica. Zgoraj
rujavkasta, spodaj pepelasta s poprečnimi progami. Sanici
na prsih kostanjevo liso. Na polji. Hrano: žito, žuželke.
Plaha ptica. Teče. Ne leta rada. Okusno meso. Lov,
s psom ptičarjem.)

Popiši žabo rego!  (Dvoživka. Zgoraj zelena, spodaj
rumenkasto-bela. Poletu porujavi, naposled osivi. Kratko,
golo telo. Štiri nogo. Zadnje noge daljše. Prsti na njih
do polovice zvezani s plavno kožico. Na grmovji in drevji.
Jajca položi v vodo. Po zimi se zarije v blato.)

17

Popiši slepca! (Kači podoben. Kuščarica. Tenko, valjasto
telo. Nima nog. Z  gladkimi luskicami pokrit. Zgoraj rudečo-
rujav, po dolgem temno-progast, spodaj temnejši. Majhne
oči. Po vlažnih senčnatih gozdih. Skriva se v luknje, pod
listje. Hrana: žuželke, črvje, polži. Nedolžna živalica.)

Popiši gadal  (Strupena kača. Zgoraj siv ali rjast, po
hrbtu rujav trak, po straneh črnkaste lise. Na tilniku kri¬
žu podobno marogo, po trebuhu črn, belo-pikast. Glava
drobna, luskava. V gornji čeljusti dva daljša, otla stru¬
pena zoba. Po gorah na suhih skalnatih mestih, na senožetih,
celo v močvirjih. Nizki grm, kamenje. Gadov pik ne¬
varen, celo smrten.)

Popiši postrv!  (Kiha. Po hrbtu zelenkasta, po bokih ru¬
menkasta ali sivkasta, z rudečimi ali črnikastimi pikcami
posuta. V mrzlih, bistrih, gorskih potokih. Hrana: vodni
žužki, muhe. Okusno meso.)

Popiši krapal  (Riba. Hrbet visok, slok. Velike luske.
Zgoraj temno-zelenkast, ob straneh rumenkast. Pri gornji
čeljusti štiri kratke brke. V čeljustih nima zob, a goltne
kosti imajo ploske in bradovite zobe. Sedem plavut: hrbtno,
repno, predrepno, po dve trebušni, po dve prsni. Zadaj
za glavo pod pokrovkami škrge. V rekah, ribnjakih. Živež:
črvjč, vodne zeli, blato. 60 — 100 cm. dolg. 11 — 20 ICgr.
težak. Malo koščic, dobro meso.)

Popiši čebelo!  (Žuželka. Živi v velikih družbah. Tršato,
dlakovo telo, glavo, prsi, zadek; velike oči, tri pikčasta
očesca na temenu. Kratke tipalnice, usta za grizenje, lizanje.
Na oprsji štiri ozka, koznata krila. Delavke, troti, matica.
Panj ali ul, dupla. Rojijo. Med in vosek. Koristna živalica.)

Popiši svilopredko!  (Gosenica. Svilni metulj zleze 400 —
500 jajčec, izvale gosenice. Hitro rastejo. Zavijajo se v me¬
šičke. Mešiček ali kokon, 280 — 300 m. dolga nitka.
Svila. Koristna živalica.)

Popiši lipo!  (Listovec ali listnato drevo. Veličastno drevo.
Gost, košat vrh. Listi zrčasti, napiljeni, temno - zeleni.
Cveti dišeči. Raste posamično. Velika starost. Lipovfna
mehka, podobe, druge reči. Lipovo ogljije za črtanje. Cvetje,
čaj. Cvete junija, julija.)

Popiši smereko!  (Gozdno, pri nas najvišje drevo, jelovina.
30 — 40 m. visoka. Deblo valjasto, ravno. Skorja pusta,
hrapava. Listi iglasti, zmiraj zeleni. Seme v češarkih.
300 — 400 let stara. Smola, črna barva. Bruni, deske,
les za kurjavo. Skorja čreslo, rabijo strojarji.)

Spisje.

2

18

11. Napisuje se vse, kar se ve o kaki osebi
ali reči.

Miza, človek, ovca, krava, pes, kokoš, golob
ščuka, kuščarica ali martinček, belouška, pomlad,
cvetice, zvonček, vijolica, ljuljka, hrast, gozd, kruh,
mleko.

Miza.

Miza je hišno orodje. Ima pločo, štiri noge,
miznico. Miza je lesena ali kamenena, štirioglata ali
okrogla, polirana, pobarvana ali nepobarvana, velika
ali majhena, nova ali stara. Mizo dela mizar od
mehkega ali trdega lesa, najčešče od smrekovega,
češnjevega in orehovega lesa. Pri mizi ali za mizo
sedimo, na nji delamo, pišemo in jemo.

Človek.

Človek je naj imenitnejša stvar božja na zemlji.
Ima dušo in telo. Telo se vidi; duša pa je duh, in
se ne vidi. Človek vidi z očmi, posluša z ušesi, du¬
ha z nosom, pokuša z ustmi, posebno z jezikom in
čuti z vsem životom. Duša y  stori, da je človek živ
in da misli in razumeva. Človek govori, poje, se
smeji in joka. Človek lehko dela dobro ali slabo.
Ima prosto voljo. Dobri človek je pobožen, pošten,
resničen, ponižen. Dobrega človeka Bog plačuje, hu¬
dobnega pa kaznjuje.

Ovca.

Ovca je koristna domača žival. Ima štiri noge,
podolgasto glavo, špičast gobček, daleč narazen stoječi
očesi, preklane parklje in dolg rep. Oven ali ka-
štron ima zavite roge. Mladiču pravimo jagnje. Ovca
daje volno in tudi mleko. Poletu ovce strižejo, jeseni

19

pa koljejo. Volno podeluje suknar, kožo krznar, loj
pa mjilar. Iz ovčje kože delajo krznarji kožuhe, iz
loja pa mjilarji sveče. Iz ovčjih čev delajo strune.
Ovčjak daje dober gnoj.

Krava.

Krava je zelo koristna domača žival. Štejemo
jo k govedi. Ima štiri noge in dva okrogla, gladka
in otla roga, gol gobec in široke nosnice. Na vratu
ima ožrelje ali podvratnik. Rep ima dlakav čop. Na
vsaki nogi ima dva v parklje obuta prsta, zadej pa
ima še dva manjša. Barve je rujave, bele, črne ali
lisaste. Krava nam daje teleta, mleko, sir in maslo,
meso, loj, kožo in roge za glavnike in druge reči.

Pes.

Pes je domača žival. Ima štiri noge, ostro zo¬
bovje, dolg jezik, na prednjih nogah pet, na zadnjih
pa štiri prste z negibkimi kremplji. Naj raji je
meso in gloda kosti. Pes laja, tuli, renči in tudi po¬
pada. Varuje hišo in pase in zavrača živino. Rad
se prilizuje človeku. Z ostrim nosom tudi sledi div¬
jačino. Psi so: hrt, lovski pes, jazbečar, ovčarski
pes, koder in doga. Vstekel pes je zelo nevaren.

Kokoš.

Kokoš ali kura je ptica. Ima s perjem pokrito
telo. Nese jajca in vali piščeta. Na glavi ima rudeč,
mesnat, zarobčan greben. Rep ima srpasto navzgor
zavihan.

Golob.

Golob je čedna ptica. Ima gosto in trdo perje,
dolge perutnice in mehak kljun. Perje ima naj
več temno pepelnato, na vratu višnjevo, zelenka-

2  *

20

sto in zlato. Hodi korakoma, leta pa zelo hitro in
vztrajno. Živi' se naj več z zrnjem. Golobica znese
jajca in zleže mladiče. Stari jih pitajo iz grbanca z
neko sirasto kašo. Žive s paroma. Golobje meso je
okusno.

Ščuka.

Ščuka je riba roparica. Živi po sladkih vodah.
Velikosti je različne. Valjasta je in z majhenimi,
sivimi luskami pokrita. Glavo ima plosko in v gobci
velike in špičaste zobe. Na hrbtu ima eno samo
kratko plavuto. Barve je sive, zgoraj bolj zelenka-
sto-rujave, spodaj bele. Oči ima velike, ploske in z
rumenim obročkom obdane. Meso je belo, jako okus¬
no in zdravo. Ščuka živi ob črvih, ribah, žabah, ka¬
čah in podganah. Tudi mlade race in gosi napada.

Kuščarica ali martinček.

Kuščarica ali martinček je plazavec. Telo ima vre¬
tenasto in z luskami pokrito. Glava je široka in skoro
štirivoglata. V čeljusti in v ustih ima več zob. Jezik
ima dolg in špičast, gobec širok. Vrat je kratek in
debel. Telo se konča v dolg, tanji rep. Kuščarica
ima štiri noge in na vsaki nogi prste z ojstrimi kremp¬
lji. Rada se solnči na peščenih krajih. Živi ob
žuželkah in črvih in lehko dolgo lakoto trpi. Po
zimi se zarije v zemljo, s pomladi pa se zopet pri¬
kaže. Kuščarica ni strupena.

Belouška.

Belouška je navadna kača. V mladosti je plav-
kasto-siva, pozneje bolj temna, črno-pegasta, na tre¬
buhu belo-rumena in plavkasto-črna. Na tilniku ima
dve jajčasto-okrogli, rumeni lisi. Belouška je skoraj
za meter dolga. Drži se rada po vlažnih gozdih,
po zaraščenih bregovih stoječih ali počasi tekočih

21

voda. Tudi plava po vodi, pravijo ji tedaj vodna
kača. Rada se približa hišam, pride v hleve in staje.
Plavajoč moli glavo iz vode, pa tudi po dnu vode
plava. Na suhem spleza tudi na drevo. Belouška
se živi' ob žuželkah in črvih. Posebno rada lovi mar¬
tince, žabe in ribice, pa tudi mlade miši. Belouška
človeku nič žalega ne stori; nima strupenih zob.
Jeseni zleze v zemljo ali se zarije v gnoj, otrpne in
leži tako do pomladi. Jež, dihor, jazbec in mnoge
ptice so belouškam sovražniki.

Pomlad.

Pomlad se začenja 21. sušca. Solnce visokeje
vstaja, je dalje na nebu. Bolj prijazno in gorkeje je.
Ban se daljša. Travniki in vrti, polja in gozdi ze¬
lene, in prikazujejo se razne cvetice, ter lepo cvetd
in diše. Ptiči selilci pridejo iz gorkih krajev, delajo
gnjezda in lepo prepevajo.

Po zemlji je vse živo. Kmetovalec orje in seje,
vrtnik dela na vrtu, vinogradnik v vinogradu. Otroci
so radi pod milim nebom, nabirajo cvetice in pleto
vence.

Cvetice.

Cvetice so rastline; lepo Cveto in prijetno diše.
Po njih čebele med bero. Otroci cvetice trgajo in
se z njimi igrajo. Cvetice rastejo po vrtih, senožetih,
travnikih, gozdih in planinah. Iz cve.tic pripravljajo
tudi razna zdravila.

Zvonček.

Zvonček ali dremalka ima belo čebulico. Iz če¬
bulice raseta dva ozka, sinja lista. Med tema listo¬
ma je precej visoka betva in kimast bel cvet. Zvonček
raste po senčnatih, vlažnih in listnatih gozdih, in
cvete že meseca svečana ali sušca. Zvonček je prva
pomladanska cvetica. Oznanuje nam veselo pomlad.

22

Vijolica.

Vijolica ima narezane liste in pri sredi cvetne
peceljne. Cvete naj večkrat temno-vijolčasto, in prav
lepo diši. Raste po tratah in mejah v senčnatih kra¬
jih. Cvete že meseca sušca ali malega travna.
Zavoljo prijetnega duha jo radi trgamo in pri sebi
imamo.

Ljuljka.

Ljuljka je strupena rastlina. Raste po strupnih
žitih, požene klasovje in ima rujavkasto, osladno stru¬
peno zernje. Ljuljka se mora pleti, žito z ljuljko pa
vejati in čistiti. Žito z ljuljko daje slab kruh in ne¬
zdravo jed.

Hrast.

Hrast je gozdno drevo in listovec. Ima močne
korenine, debelo, grčavo deblo, velike veje in zobčaste
liste. Cvete maja meseca in rodi želod. Hrastov les
je trpežen; rabijo ga za stavbe. Tesarji delajo iz
njega doge za sode, kadi in druge posode. Skorjo
rabijo usnjarji. Z želodom pitajo prašiče, pa tudi
kava se pripravlja iz želoda.

Grozd.

Gozd je kos zemljišča. V gozdu rasto drevesa,
grmovje in druge rastline. Gozd je velik ali majhen,
svetel ali temen, bregovit, gorat ali raven. V gozdu
rastri jelke, hrastje, bukve, breze, smreke, jelše,
grmovje, robidovje, zeljišča, gobe, jagode, cvetice in
mah. V gozdu žive jeleni, srne, lisice, zajci, dihorji
in veverice. Tu si narejajo gnjezda: kos, drozeg,
sinica, divji golob, krokar in druge ptice. Gozd nam
daje drva v kurjavo, les v' stavbe in druga tesarska
dela. Daje nam tudi steljo, žir in želod. Gozde je
treba varovati

23

Kruli.

Kruh je najpotrebnejši vsakdanji živež. Mesijo
ga iz pšenične ali ržene moke. Pečejo ga v krušni
peči. Kruh nam največ pripravlja pekar. Hlebec je
okrogel ali podolgovat. Ima skorjo in sredico. Skorja
je trda, zgoraj rujava, spodaj bela. Sredico objemlje
skorja. Skožnjasta (luknjasta) je in prhka. Prhki
kruh je zdrav in okusen. Kruh je božji dar. Zanj
Boga prosimo: „I)aj nam danes naš vsakdanji kruh!"

Mleko.

Mleko nam daje krava in koza. Mleko je tekoče,
mastno in neprozorno. Barve je bele ali višnjavkaste.
Opresno mleko je sladko, staro pa kiselkasto. Mleko
jemo in pijemo. Za otroke je mleko najzdravejša pi¬
jača. Na mleku se naredi smetema. Iz smetene se
nareja surovo maslo. Iz mleka delajo tudi sir.

PopiSi hišo, učilnico, učenca, rokodelca, vojaka, mačka, konja,
govejo živino, prašiča, kozo, purana, vrabca, jastreba, ku¬
kavico, polža, muho, jablano, hruško, češpljo, breskev,
krompir, lan, konoplje, vinsko trto, mušnico, volčjo jagodo,
trobeliko, zobnik, ilovico, apnenec ali apnenik, skril, brus-
nilc kamen, sol, šoto, premog, dež, sneg, točo, roso, slano,
zrak, vodo, vas, trg, mesto, sobice, dan, noč, jesen, zimo,
hribec ali grič, goro, gorovje, brdo, visoko ravan, sedlo,
hrbet ali greben, sleme, vršac !

12. Zapisuje še, v čem sta si dve osebi ali reči
podobni, in v čem si nista podobni.

Vas in mesto, rež in pšenica, pomlad in jesen.

Vas in mesto  sta kraja. V vasi in v mestu
so hiše in cerkve. V vasi in v mestu so ljudje. V
vasi in v mestu so lepi vrti in zalo drevje. — Pa v
vasi so naj več le kmetski ljudje; v mestu pa sta¬
nujejo gospoda, uradniki, učeniki, zdravniki, kupče-

24

valci, umetniki. V vasi so hiše majhne, temne in s
slamo pokrite; v mestu pa so velike, svetle in z
opeko pokrite. V vasi se hiša ne drži hiše; v mestu
se pa hiša drži hiše.

Rež in pšenica  je žito. Rež in pšenica se
seje jeseni in s pomladi. Rež zraste na bilki in klasji,
in se požanje, posuši in omlati; pšenica ravno tako.
Iz rži in pšenice se moka melje in kruh peče. —
Pa pšenica raste bolj počasi in je tudi debelša in trd¬
nejša od rži. Rež je zgodaj, pšenica pa pozno zrela.
Pšenično zrnje je kratko in debelo, rženo pa dolgo
in drobno. Iz pšenice se naredi lepa, bela moka, iz
rži pa bolj slaba in črna. Iz pšenice se speče bel
kruh (pogača), iz rži pa črni kruli.

P o m 1 a d i n j e s e n sta letna časa. S pomladi
in jeseni sta dan in noč enako dolga. S pomladi in
jeseni rado dežuje, in so hladne noči. S pomladi in
jeseni orjejo, sejejo in vlačijo. — Pa pomlad se za¬
čenja za zimo; jesen pa nastopi za poletjem. S po¬
mladi je od dne do dne prijetneje in gorkeje, jeseni
pa je od dne do dne mrzleje in neprijetneje. S po¬
mladi je dan zmiraj daljši, noč pa krajša; jeseni je
ravno narobe. S pomladi drevesa zelene in cveto;
jeseni se pa oblete, in so gole. S pomladi žito raste
in cvete; jeseni se pa žanje in domov spra vlja. S
pomladi ptiči gnjezda delajo in pojo; jeseni pa je-
njajo peti. S pomladi se vsa narava oživlja in veseli;
jeseni pa umira.

V čem so si podobni in v čem si niso podobni: črtalnik in
svinčnik, nož in vilice, stol in klop, ogledalo in okno, voz
in čoln, cerkev in hiša, konj in osel, pes in maček, ovca in
krava, miš in podgana, golob in kura, zajec in lisica, vrt in
travnik, hruška in jelka, solnce in luna, Kranjsko in Koroško.

13. Napisuje se, kako se kaka reč dela.

Kako in kaj se dela na polji, na vrtu, v mlinu
in v kovačnici; kako se kruh peče; kako se dela maslo,
kako sir; kako se drevesa cepijo?

25

Kako se na polji dela.

Na polji delajo ljudje in živina. Naj pred se
izvozi gnoj na njivo. Potlej se raztrosi. Ratej vpreže
vole v plug, derži z levo roko ročnik, z desno pa
otiko, in odpravlja z njo grude. Potem zemljo s čer-
talom in lemežem razorje, vseje seme, in njivo z
brano prevleče. Zrelo žito ženjice požanjejo in s po-
reslom v snope povežejo. Snopovje skladajo v koz-
lece ali v stavke. Posušeno spravljajo v skeden.

Kako se na vrtu dela.

Na vrtu se koplje z motiko in z lopato; potem
se seme seje ali sadike sade. Mlada drevesca se
obrežejo in s plemenitimi cepovi pocepijo. O suši se
mora cveticam, sadikam in mladim drevescem prilivati.

Kako se v mlinu dela.

V mlinu kolesa in kamene voda goni in vrti.
Žito se spe na kamen, in izpod kamena se moka melje.
Laneno seme, proso in ječmen se tudi v stopali ob¬
deluje.

Kako se v kovačnici dela.

V kovačnici je ognjišče. Na ognjišče se dene
ogljije, v ogljije se vtakne železo, in potem se z me¬
hom piše; ogljije se užge in železo razbeli. Ža¬
reče železo se vzame s kleščami iz ognja, se položi
na naldo, ter se s kladivom kuje in obdeluje. Tako
se delajo žeblji, podkove, verige, sekire in druge reči.
Obdelano železo se v vodi shladi.

Kako se kruh peče.

Kruh se nareja iz moke. Moka se dene v niške,
pril i j e se kropa, in primesi se drožja. To se osoli
in v testo premeša. Testo se vzdigne. Vzdignjeno

26

testo se še enkrat pregnjete, in se razdeli' v hlebe,
hlebce ali štruce. Ti se vsade v razbeljeno peč in
tako dolgo puste, da se spečejo.

Kako se maslo dela.

Maslo se dela iz mleka. Sladko mleko se dene
v sklede, in se zasiri. Tu se loči na dvoje. Po vrhu
je smetena, spodaj je pa kislo mleko. Smetena se z
mleka posnema in spravlja. Potem se dene v pinjo,
in se z veslom mede, da se maslene drobtinice v
kepo sprimejo; drugi ostanki pa ostanejo v pinjenem
mleku. Sirovo maslo se naredi v štruce in pri ognji
raztopi. Tropine padejo na dno; maslo pa je pri
vrhu, in se ustrdi.

Kako se sir dela.

Navadni domači sir se dela iz kislega, boljši pa
iz sladkega mleka. Mleko se posname, in se postavi
v lonci v gorko peč. Čez nekoliko časa se voda v
mleku na dno usede, in mleko stopi na vidi. Potlej
se oboje skupaj v rešeto ožine in razgrne, da se si-
ratka odcedi. Potem se sir malo osoli in s kumeno
potrese in vtisne v razne posode.

Kako se drevesa cepijo.

Divjake naj raji cepljujejo z nakladom in v
sklad. Z nakladom se tako-le cepi:

Cepič se na debelšem konci z ostrim nožem
sprekoma en palec dolgo od ene strani do druge od¬
reže, in se zgoraj do drugega ali tretjega očeseca
prikrajša, da je komaj kake tri palce dolg. Tudi div¬
jak se spodaj gori po strani en palec dolgo odreže,
in potem se tako skupaj pritisneta, da je pri obeli
koža na koži, les na lesu in stržen na strženu. Potlej
se oboje s prtenim in povoskanim trakom trdo po-
vije, in drevesce je cepljeno.

27

V sklad se cepi, da se divjak vprek prereže.
Potem se odrezani z nožem pogladi, ter se nastavi
nož na sredo debla, in se razkolje. V sklad se za¬
bije zagojzda. Cepiš se poojstri z ostrim nožem, kakor
zagojzda. Nož se zasadi' vštric enega očeseca v cepič,
in se toliko prekoma reže, da debelši konec cepiča
en dober palec pod tem očesecem odleti. Potem se
nož zasadi v nasprotno stran cepiča , in se zopet
potegne, kakor na prejšnji strani. Zgoraj se cepiča
nekoliko odreže. Poslednjič se še divjakova rana s
cepilnim voskom zamaže, s cunjo povije in s trakom
ali ličjem poveže. V sklad se le bolj debeli divjaki
cepljujejo.

Kako suše sadje ali ovočje?

Kako delajo hruševec in jabolčnjak ?

Kako belijo platno?

Kako narejajo in žgejo oglarnico ali kopo? kako apnenico?
Kako gase apno?

Kako delajo opeko?

Kako lončar dela lončarsko posodo?

Kako ribič ribe lovi ?

Kako ptičar ptiče lovi?

14. Napisuje se, kako se je kaj izšlo ali zgodilo.

Kako so učenci šolski praznik obhajali; kako je
bilo na sveti večer; kako so učenci svojega učitelja
k pogrebu spremili.

Kako so učenci šolski praznik obhajali.

Meseca majnika so učenci obhajali šolski praz¬
nik. Zbero se v šoli, in gredo potem s šolsko za¬
stavo po dva in dva vkup mimo zelenili vrtov in po
polji na bližnji liribec. Tega šolskega praznika ude¬
ležilo se je tudi več staršev in šolskih prednikov
in prijateljev. Posamezni učenci so o raznih rečeh

28

govorili. Eden popisoval je kraj, drugi je kazal na
hribci štiri strani neba in gore, vode, ceste in bližnje
kraje. Potem vsi skup zapojo več lepih šolskih in
domačih pesem, telovadijo in igrajo nekatere igre.
Zadnjič se usedejo, in vsak dobi kruha in sadja. Po¬
tem zapojo še cesarsko pesem, in gredo domov.

Kako je bilo na sveti večer.

Prišli so veseli božični prazniki in sveti večer.
Oče denejo žerjavice v lonec, vzamejo kadila in bla¬
goslovljene vode, molijo angelovo češčenje, kade po
stanicah in okoli hiše; otroci pa jih spremljajo in
molijo z njimi. Potem mati prinesejo mrzlo večerjo
na mizo. Pri večerji se pogovarjajo, kako se je že
marsikateremu sveti večer godilo, kaj je delal, videl
in slišal. Po večerji otroci prižgo luči pri jaselcah.
Videli so se pastirci in ovčice in sveto rojstvo, nad
hlevcem pa angelj s pesmijo: „Slava Bogu!“ Tudi
pozlačeni orehi so se pod stropom svetili. Oče vza¬
mejo molek s stene, pokleknejo in molijo rožni venec,
družina pa moli za njimi. Po molitvi oče dajo mlaj¬
šemu sinu evangeljske bukve, da glasno prebere sveto
dogodbo tega večera. Potem pa vsi zapojo veselo
božično pesem: „Eno dete je rojeno!“ O polnoči
gredo vsi v cerkev, samo starji hlapec in pa sultan
varujeta doma. V cerkvi je luč pri luči, svetlo kakor
po dnevu. Zvonovi veselo pojo, in veselo petje se
razlega po praznični božji hiši.

Kako so učenci svojega učitelja k pogrebu spremili.

Umeri je gospod učitelj. Učenci so ga prisrčno
ljubili in spoštovali. Hoteli so ga še zadnjič poča¬
stiti. Pred pogrebom zbero se pred učiteljevim sta¬
novanjem, in gredo vrstoma za črnim križem k po¬
grebu. Na grobu zapojo ganjivo pesem : „ Jamica tiha“.
Potem nataknejo ves grob s cveticami in zelenjem,
ter gredo svak-sebi z voščilom: „Bog mu daj ne¬
besa!"

29

Povedi in napiši, kako se je obhajalo obhod svetega rešnjega
telesa!

Povedi in napiši, kako so učenci cesarjev rojstni dan praz¬
novali !

Povedi in napiši, kako je huda ura ali nevihta razsajala!
Povedi in napiši, kako so kres kurili!

Povedi in popiši, kako sta stari oče in stara mati zlato
svhtbo obhajala!

Popiši požar in gorišče!

III. Basni in povesti.

1. Sestavljajo se basni in povesti po
vprašanjih.

Sestavi basen „Lisica in krokar!"

Kdo ukrade sir, kam sede in kaj misli z njim
storiti? Kdo ga zapazi, kaj mu pravi? Kaj stori
ta hvala? Kaj stori krokar? Kaj se s sirom zgodi?
Kdo ga zgrabi in požre ?

Lisica in krokar.

Krokar ukrade sir, sede na drevo, in ga misli
užiti. Lisiea ga zapazi in mu pravi: „0 ti lepi pti¬
ček! kako se sveti tvoje perje, kako imaš lepe oči,
kako zalo postavo; ako bi ti znal tudi peti, mogli bi
te narediti za kralja nad vse druge ptiče". Krokarja
ta hvala prevzame in začne peti: „kra, kra!" Sir mu
pade iz kljuna, in zvita lisica ga zgrabi in požre.

Sestavi pripovedko o „Dravi, Savi  in  Soči!"

Katere reke so sestre? Kaj so se nekedaj med seboj menile?
Kateri dve zvečer zaspite ? Katera se potuhne in začne tiho
naprej teči? Kaj stori Sava, ko se zjutraj prebudi in
vidi, da se Drava že proti morji vali?

Kaj stori Soča, ko vidi, da sta jo sestri prekanili?

30

Zapiši basen „S rak a in pavje perj e" ter odgovarjajte tim-le
vprašanjem: česa je sraka nabrala? Kakšno je pavje perje?
Kaj stori sraka z njim? Kam gre potem tako ozaljšana
sraka? Kaj pavi hitro spoznajo? Kaj pavi tujki store?
Kakšna se privleče med svoje sestre? Kaj store tudi
srake z njo?

Zapiši zgodbo o »Rudolfu Habsburškem".

Kdaj je živel Rudolf Habsburški? S čim se je rad kratko¬
časil ? Kam pride enkrat V Koga tu zagleda ? Kaj je delal
duhovnik ? Kako vpraša grof duhovnika ? Kaj odgovori
duhovnik? Kaj stori grof? Koga pripelje drugi dan du¬
hovnik grofu nazaj? Kaj pravi Rudolf? Kaj želi duhov¬
nik grofu ? Kaj je postal Rudolf Habsburški ? (začetnik
in ustanovnik vzvišeni naši cesarski rodovini).

Zapiši, kako so se ustanovljali goratanski vojvodi?

Kje so se ustanovljali goratanski vojvodi? Kaj je tam stalo?
Kdo je sedel na kamenu? Koga je držal z eno, koga z
drugo roko? Kdo je stal zraven njega, in kako je bil ob¬
lečen? Kaj stori vojvoda? Kako ga kmet povpraša? Kaj
odgovore psi okolu sedeči? Kako kmet dalje povpraša?
Kako mu vsi odgovorč? Kaj reče kmet? Kako vsi od¬
govore ? Kaj stori potem kmet ? Kam stopi knez in kaj
stori?

2. Sestavljajo se basni in povesti po načrtih.

Zapiši basen o „radovedni miški!"

Več miši vkup pod deskami na tleh. Skozi malo
razpoklino mačko videti, mirno na tleh ležati, glavo
med prednjimi tacami imeti, nič hudobe na obrazu
brati. Mlada miš: Ta mačka ni drugim enaka, tako
prijazna, pohlevna; jaz bi jo natančneje opazovala.
Druge miši jo svare. Ne posluša. Razpoklino bolj
pogledati, skozi zlesti, mačko natanko ogledovati.
Mačka urno skočiti, vjeti raztergati, — Prijaznemu
obrazcu vselej ne zaupati.)

Radovedna miška.

Več miši je vkup pod deskami na tleh. Skozi
malo razpoklino vidijo mačko ; mirno leži na tleh,
glavo ima med prednjimi tacami, in kar nič hudobe

31

se ji bere na obrazu. Mlada miška pravi: Ta mačka
ni drugim enaka; tako je prijazna in pohlevna ; 'jaz
bi jo rada natančneje opazovala. Druge miši jo sva-
re, a ona jih ne posluša. Bolje pregleda razpoklino,
zleze skozi, ter mačko natanko ogleduje. Mačka
urno skoči, vjame miško, in jo raztrga.

Prijaznemu obrazu ne zaupaj vselej!

Zapiši basen o „k uka vici!"

(Kukavico govoriti s škorcem, ki je iz mesta všel. „Kaj ljudje
v mestu praviti o ptičjem petji". „Kaj praviti o slavcu?"
„Ves svet hvaliti njegovo petje". „ICaj o škrjancu". Pol
mesto hvaliti njegovo lepo ščebečanje. „In o kosu". Tudi
kosa hvaliti. Še nekaj: „Kaj praviti ljudje o meni". Tega
ne vedeti škorec; živa duša, ne govoriti kaj o kukavici.
Kukavica : Hoteti se zaradi nehvaležnosti maščevati in večno
sama o sebi govoriti.)

Zapiši pripovedko o »Rudolfu Habsburškem in pros-
j 4ku!“

(Rudolf rad šaliti se. Prosjšk: „Brat Rudolf, dar!“ Cesar
začuden: „Od kdaj brata?" Prosjak: „Adam oče". Rudolf:
„Prav, nisem mislii tega". V žep seči, vinar dati. Prosjak:
„Od cesarja premalo". Rudolf: „Vsi bratje od Adama vi¬
nar, ti naj bogatejši človek". Potem cesarski dar.)

Zapiši pravljico o „Vrbskem jezeru!"

(Na velike sabote zvečer veselica v vaški gostilnici. Hrup,
godci, plesali, vriskali. Vrata se odpreti. Prikazati star
možiček s sivimi lasmi. Jezno se ozirati, plesalce opomi¬
njati, Smejati se mu. Starček oditi. Bližati polnočna ura.
Isti starček z malim sodcem pod pazuho stopiti v izbo.
Še enkrat opominjati. Kazati sodec, prisiliti pipo odpreti.
Smeh, krohot. Le izdreti pipo! Sivček: „Izgubljeni
Zginiti. Ura polnoči biti. Strašen vihar prihrnščiti. Luči
ugasniti. Blisk švigati, grom hrumiti. Huda ploha. Stu¬
denci, potoki razlijati. Voda naraščati, skozi vrata, okna
v hiše vršti. Veseljaki na strehe, višine zbežati. Volovi jih
dohiteti. Vsi žalostno poginiti. Voda ne več odtekati. Še
do danes ostati. Vrbsko jezero.)

Zapiši zgodbo o »Cirilu in Metodu".

(V devetem stoletji gospodovati po slovanskih deželah knezi:
Rotislav, Svatopluk, Kocei. Vneti za krščansko vero in iz-
omiko svojih podložnih. Grškega cesarja Mihaela prositi:

32

Naša država pokristjaniti. Ne imeti učiteljev. Učitelje
poslati, znati učiti. Poslati učena brata Cirila, Metoda, iti
med Slovane luč sv. vere prižigat. Razlagati v domačem
jeziku večne resnice, preložiti potrebne sv. knjige. Zovati
slovanska aposteljna.)

3. Sestavljajo se basni, povesti in pravljice
po berilu.

Preberi večkrat katero sledečih basen, povest
ali pravljico; povej jo, in potem jo zapiši!

Osel in koza.

Nekdo je osla in kozo skupaj redil. Koza je bila
pa oslu nevošljiva zaradi njegove klaje; zato mu
pravi, da se bo z vsakdanjo vožnjo in nošo vsega
potrl, in mu svetuje, da naj se obložen nalašč ob
tla meče, kakor bi ga božjast metala. Potlej bo pa
brez dela živel. Osel kozi verjame. Ko enkrat
močno obložen težko nese, telebne v jamo, in se tako
pobije, da obleži na pol mrtev. Gospodar ročno po
zdravnika pošlje. Ko zdravnik ogleda bolnega osla,
mu to zdravilo zapiše : „Kozje pljuča na drobno raz¬
sekajte, in jih oslu užiti dajte! Tomu  bo precej po¬
magalo". Gospodar kozo brez odloga zakolje, in osel
zares kmalu ozdravi.

Sam v jamo pade , kdor jo drugim koplje.

Pes in petelin.

Pes in petelin se sprijaznita in skupaj popo-
tovata. Zvečer se tako pogovorita , da bode petelin
na drevesu, pes pa spodaj v votlini prenočil. Ko pa
petelin po svoji navadi po noči zapoje, pride lisica
in ga prosi, da bi skočil z drevesa, ker bi ga zaradi
njegovega prijetnega glasa rada počastila. Petelin
pa ji odgovori: „Vratarja imam spodaj; dokler se

33

pri njem ne oglasiš, ne smem z drevesa 11 . Lisica teh
besed ne premisli, stopi bližej drevesa, in zalaja. Pes
se zbudi, plane na lisico, in jo zadavi.

Kdor zvito ravna, se kmalu kesa.

Modra miška.

Miška iz luknjice prileze, ugleda nastavljeno
past, in modruje: „()ho! vidiš jo past! Glejte, kaj si
ljudje izmislijo! Dve deščici nastavijo; na zgornjo
nalože kamenja, v sredi med deščicama pa nataknejo
košček slanine, da bi miška okusila slanino, sprožila
past, in se ujela. Pa miši smo modrejše, kakor ljudje.
Me dobro poznamo take zvijače. Pa povohati", djala
je miška, „povohati pa dobro slanino vender smem;
nosek še ne more sprožiti pasti. Slanino pa kaj rada
voham". Miška smukne v past, in prav na lahko po¬
voha slanino. Past je prav mehko nastavljena, in ko
se miška slanine dotakne, lop! past zagrmi, in miška
— mrtva leži.

Kdor nevarnost ljubi , sc pogubi.

Žaba in vol.

Žaba je videla vola na travniku, in bi bila rada
njemu enaka; zatorej začne napihovati svojo grbasto
kožo, ter vpraša svojih tovarišic: „Ali sem tako velika
kakor je vol?" „Nisi ne", pravijo ji. Le še bolj se
napenja, ter zopet vpraša: „Ali sem vender zdaj
enaka velikemu volu?" Zopet ji odgovore, da ne.
Z vso močjo se bolj in bolj napenja, in — poči.

Napuh pripravi v nesrečo.

Medved in lisica.

Medved in lisica zagledata od daleč panj medu,
in pa še nekaj pri njem. „Štor je", pravi medved,

Spisje. 3

34

in hitro proti panju plane. Lisici se prvikrat
tudi tako zdi, pa vender še pomisli in bolj natanko
pogleda, ter dobro razloči in vidi, da lovec s pušo
pri panji čaka. Ko bi pihnil, jo pobegne lisica po
bosti. Kmalu potem se sliši strel, ki je končal
medveda.

Kdor ne pomisli, predno kaj stori , dostikrat se
v nesrečo zaleti.

Volk in lisica.

Volk in lisica gresta na lov, in prideta do ve¬
likih in malih živali. Lisica zgrabi kokoš ; volk pa
ukrade mladega žrebeta iz hleva, čeravno bi bil
lahko dobil tudi ovco. Neseta in vlečeta svoj plen v
brlog. Lisica precej skrije svojo jarico; samogoltni
volk pa konjiča ne more spraviti v dupljo. Lovec pride,
in gre pri lisičji luknji naravnost mimo ; ko pa pride
do volkovega brloga, vidi zadnji konec konja zunaj;
tedaj sproži puško, in ustreli volka.

Bodi z malim zadovoljen!

Mlada koza in volk.

Stara koza je šla na pašo. Pri odhodu zapove
svoji kozici, da ne sme nikomur vrat odpreti, dokler
ona nazaj ne pride. Komaj stai - ka odide, glej, že
volk na vrata trka in z glasom stare koze kliče:
„ Odpri mi vrata!“ Ali mlada koza, spomnivši se po¬
velja svoje matere, pogleda skozi okno, in ugleda
volka. „Ne bom ti vrat odprla ne; zakaj, akoravno
ti z glasom moje matere govoriš, te poznam, da si
volk, in da mi nič dobrega ne želiš “.

Kdor nauke svojih staršev rad uboga, ga ne
tepe nadloga.

35

Sraka.

Stari ptičar , Matej , je imel srako, ki je znala
nekatere besede prav razločno izgovarjati, če je Ma¬
tej rekel: „Sraka! kje si?“ vselej je prav gladko

in glasno odgovorila: ,,Tukaj sem!“ Nobenega ptiča
ni ptičar raji imel, kakor to srako. Tudi sosedov
Tonče jo je kaj rad imel, in je rad zahajal k Ma¬
teju. Neki dan, ko Tonče k njemu pride, ga ni
doma. Željno pogleduje pisano srako, ki skaklja po
hiši. Misli si: „ko bi bila ta sraka moja!“ Urno
stopi za krotko srako, ujame jo in potlači v žep.
Ravno misli tiho iti iz hiše, kar pride Matej, in da
bi mlademu dečku storil veselje, pokliče po stari na¬
vadi: „Sraka! kje si?“ Sraka pa v dečkovem žepu
prav krepko odgovori: „ Tukaj sem !“

Nič ni tako skrito , da bi kdaj ne bilo očito.

Nepokorna deklica.

Jelica je rada imela ptičke. Večkrat je mater
prosila, da bi ji kakega lepega ptička kupili. „Bom
že videla; če bodeš pridna", pravijo mati, »morebiti,
da ti kaj kupim". Nekega dne, ko hčerka pride iz
šole, jo mati pokličejo v izbo, rekoč: »Grem malo
časa od doma. Tu na mizi je škatlica; zapovedujem
ti, da je ne smeš odpreti; še dotakniti se je varuj!
Če me bodeš ubogala, ti bodem nekaj dala, kadar
pridem domov". Jelica obljubi, da bode slušala, in
mati gredo. Pa komaj so mati na dvorišči, ima Je¬
lica že škatlico v rokah. „Oj, tako je lahka, na po-
krovci so pa luknjice", pravi, „kaj bi bilo vender v
njej? Mati ne bodo vedeli, če jo odprem, in drugi
me ne vidi". Ko jo še malo ogleduje, privzdigne
počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček
izleti iz škatlice, in zažvrgoli po izbi. Hitro hoče
Jelica ptička ujeti in nazaj v škatlico djati; pa ptiček
leta urno od kota do kota, in se ne pusti ujeti. Ko
vsa prepehana lovi ptička, mati odprejo vrata.

3 *

36

„0j ti nepokorni otrok!" zavpijejo, „ali me tako
ubogaš? Ravno tega ptička v škatlici sem ti bila
namenila; pa izkusiti sem te popred hotela, ali me
boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi
tako storila; zato bodem pa zdaj ptička ptičarju nazaj
dala, in ti ne boš nič imela". Jelica joka in prosi.
Prepozno je; ni dobila ptička.

Kdor mater ne uboga , se lcmalu kesa.

Skrivna učenica.

Županova Franjica je vsako nedeljo popoludne,
ko so se drugi otroci igrali, šla nekam, da nihče ni
vedel. Starji brat neko nedeljo opazuje Franjico,
in vidi, kako gre naravnost v konec vrta, v sa¬
motno dolino, kjer je bila senca gostega grmovja.
Tiho stopa za njo, in pazi pri grmovji. Tu sliši
govorjenje in izgovarjati besedo za besedo. Ko bliže
pogleda, vidi zraven Franjice še drugo sosedovo de¬
klico, katera v abecedniku bere; Franjica pa ji kaže
in pomaga. Brat gre domov, in pove, kje in kako je
dobil Franjico. Starši so bili veseli, da je Franjica
tako lepo obračala čas, katerega so drugi zaigrali,
in oče pravijo: „Od danes naprej naj sosedova de¬
klica hodi naravnost k nam v hišo, in tu naj se učite,
kakor jima je ljubo in drago".

Dober človek tudi skrivaj dobro dela.

Milosrčna deklica.

Viktorij ca sreča na poti iz šole staro slepo ženo,
ki ne more dalje. V srce se ji smili. Ponudi se ji,
da bi jo pri roči peljala po poti. Žena se je prime,
ter počasi dalje greste. Sreča ji neki gospod, ki po¬
stane, in ubogi ženi podari desetico. Zraven pa tudi
vpraša, čegova je ta deklica, ki ubogi ženi streže.
Ko gospod zve, da je Viktorijca to ubogo ženo samo
til na poti videla in ji tako lepo pomagala, pohvali
milosrčno deklico, in pravi: „Deklica, ker imaš tako

37

blago srce, ti moram dati mali spominek 11 . Sname
si zlati prstan s prsta, in ji ga da rekoč: „Tukaj

vzemi ta prstan, in hrani ga. Kadar odrasteš, ti
bode prav; nosi ga, in spominjaj se, da je blago in
dobro srce naj večja lepota za leta mlade 11 .

Stara vrv.

Dva dečka, Filip in Jarnej, najdeta staro vrv
na cesti. Oba bi jo rada imela; zato se začneta za
njo prepirati, da se razlega po bregu in dolini. Filip
jo drži za en konec, in Jarnej vleče za drugega.
Precej časa se pulita za njo, in drug drugega vlačita
po cesti. Zdajci se vrv pretrga, in oba lopita v lužo.

Tako se godi vsem svojeglavnim prepiravcem.

Boljša je kratka sprava, kakor dolga pravda.

Želod in buča.

Kmet je ležal pod hrastom, in premišljeval bu-
čevino, ki je poleg njega rastla po plotu. Z glavo
odkimuje, in pravi: „Ne vem, čemu majhna bučevina
rodi tako velik in težek sad, močan in velik hrast pa
ima tako malovreden sadek. Ko bi bil jaz svet u-
stvaril, bi bil to gotovo drugače naredil. Hrast bi bil
mogel roditi velike in težke buče, bučevina pa drobne
želodke. To bi bilo veselje videti! 11  — Komaj to iz¬
reče, potegne veter, in odtrga želod s hrasta. Pade
mu ravno na nos, in ga tako udari, da se mu kri
pocedi. „0 joj! 11  zavpije kmet ves oplašen, „zdaj
sem pa gorko dobil za svojo modrost. Ako bi bila
to buča, glavo bi mi bila razbila.

Kar Bog naredi, vse prav stori.

Vsem se ne more ustreči.

Mlinar in njegov sin ženeta osla na prodaj. Na
poti srečata voznika, ki se jima začudi, in reče:

38

„Vender sta nespametna, da pustita osla praznega
iti, sama pa hodita peš za njim!“ „Res je tako“,
pravi mlinar, in reče svojemu sinu, naj se usede na
osla. Ko dalje gresta, dojdeta drugega voznika, lci
dečka strmo pogleda, in pravi: „Ti nesramni sin, ali
se spodobi, da ti jahaš, tvoj oče pa za teboj težko
hodi?" Deček odsede, in mlinar se spravi na osla.
Kmalu potem srečata kmetico, ki gre s polja domov,
in mlinarju očita, rejroč: „Vi ste kaj neusmiljeni, da
tako široko na oslu sedite, sina pa v blatu pustite!"
Mlinar vzame tedaj še sina k sebi na osla. Komaj
pa jahata še malo, že vpije neki pastir nad njima,
in pravi: „Ti uboga žival ti! Glej, oba sedita na
malem oslu; ugonobila ga bosta!" „Kaj pa hočeva
storiti", pravi deček očetu, „da bova vender ljudem
ustregla?" „Kar koli storiva", odgovori oče, „ne bode
vsem po volji".

„Stori, Jcar veš, da je prav, in ne poslušaj , kaj
ljudje govore".

Dobri kosec.

Kosec gre zjutraj zgodaj na polje deteljo kosit.
Tu priseče do nekega ptičjega gnjezda. Sedem go¬
lih ptičkov je sedelo v gnjezdu in milo čivkalo. Smi¬
lijo se mu uboge živalice. Vso njivo pokosi, le okoli
gnjezda pusti toliko detelje, da je bilo gnjezdo zava¬
rovano. Stara ptiča ves čas med tem žalostno sim
in tje letata, potem pa prideta blizu, in pitata mla¬
diče. Kmalu se zgodnjajo in izpeljejo, ter se koscu s
petjem zahvaljujejo za njegovo dobroto.

Tudi naj manjši živalici rad dobro stori!

Razsrdeni ovčar.

Ovčar je po gori ovce pasel. Sedi na strmini
neke pečine v senci pod jelko, in zadremlje, ter nepre-

39

neboma z glavo kima. Oven z zvoncem meni, da ga
ovčar na boj kliče; postavi se torej nekaj korakov
predenj, zaleti' se, in ga buti z rogmi. Ovčar se zbudi
in budo razsrden zagrabi ovna za roge, in ga vrže
čez skale v prepad. Ko ovce vidijo in slišijo, da je
njihov oven v nižini, poskačejo druga za drugo za ov¬
nom v zijavko, in se pobijajo po skalovji. Ovčar pa
si od žalosti in jeze lase puli.

Kroti svojo jezo!

Čebelnjak.

Dva dečka se igrata na vrtu, in prideta do
čebelnjaka. Vrtnik ju opominja, da naj čebel nikar
ne motita, sicer bi ju opikale. Toda večji deček se še
ne zmeni za to opominjevanje, in gre naravnost pred
čebelnjak, kjer so čebele ven in notri letale. Na en¬
krat zaleti se mu več čebel v lase in v obraz, ter
ga neusmiljeno pikajo. Vsa glava mu debelo oteče,
in dolgo je trpel velike bolečine.

Kdor ne uboga , ga tepe nadloga.

Netopir.

Ptiči in čveteronogate živali so se vojskovali.
Dolgo niso ne ti, ne uni zmagali ali izgubili vojske;
zdaj premaga ta, zdaj una stranka. Netopir je bil
pri tej vojski prav previden in moder. Kadar zma¬
gajo ptiči, veselo leta z njimi po zraku, in vsi se
čudijo temu redkemu tovarišu. Če pa čveteronožci zma¬
gajo, lazi netopir z njimi po tleh, in se meša med
miši. Nazadnje pa se ptiči in čveteronožci pomire
in sprijaznijo, in vidi se netopirjeva zvijača; prega¬
njajo ga ptiči in čveteronožci. Če je prišel k čvete-
ronožcem, podile so ga mačke; če pa je prišel k
ptičem, lovili so ga čuki in sove. Netopir se tedaj
boji belega dneva, samoten leta po noči, in nihče
zanj ne mara.

Z zvijačo se nikomur ne prikupiš.

40

Jelen in jazbec.

Jelen je prehodil že mnogo dežel;! in se rado-
val po zelenih tratah in poljanah, po senčnatih liva¬
dah in goščavah. Na svoji poti dobi jazbeca, ki je
živel v prav pustem kraji, v temni luknji. Pravi mu:
„Neumnež, kako vender moreš živeti v tej puščavi in
v tej temni luknji ? ali se nikamor ne upaš ? čemu si
tako bedast?" Jazbec mu pohlevno odgovori: „Obiraj
me, kakor le hočeš, in zaničuj moje stanovišče!
Moj kraj mi je mnogo ljubše, kakor vse tvoje trate
in poljane, livade in goščave; zakaj ta kraj je moja
domovina".

Ne sramuj se svoje domovine!

Pozabljena obljuba.

Kuže je po zimi zelo zmrzoval. Trdno sklene:
Brž, ko mine zima, naredil si bodem kočo, in jo bodem
dobro zadelal in s slamo in z mahom nastlal. Pozimi
bodem hodil vanjo ležat, in nikoli več ne bodem
premiral na mrazi. Poletje pride, in kuže se spomi¬
nja, kaj je po zimi obetal, da bode storil; toda vedno
delo odlaša, in pravi: „Cemu bi mi bila gorka koča,
saj mi je še v koži prevroče!" Zopet pride huda
zima, in kuže zopet na mrazi prezebuje.

Lenega tare nadloga.

Sava.

Jaz, Sava, podobna sem čvrstemu človeku. V
otročjih letih sem samopašna; kot dekle sem živa,
kot žena sem nagla in čvrsta; v starosti sem bolj
počasna in tiha, pa rada dobrodelna. V začetku s ve
dve sestrici. Gornja Sava pridem izpod Mangarta, ki
se vijem in bijem ob belih skalah, ter se zaletavam iz
kotov v kote; druga, Dolnja Sava, imam prekrasni iz¬
vir, in napajam se v lepih bohinjskih planinskih jezerih.

41

Ko Savica padam čez šest metrov visoke pečine, in se
izpreminjam v tisuč in tisuč drobnih, prašnatih kapljic,
ter bobnim v votlino, da se daleč sliši na okrog. Na
solnci imam krasno, biserno obleko. Vsak me obču¬
duje in hvali. Od tod pa hitim in šumim med ka¬
menjem in pečovjem, kakor neporedni dečki, ki pri¬
dejo iz šole na prosto. Med mesticem Radovljico pri-
deve Gornja in Doljna Sava vkup, se objameve in
združive v eno reko, Savo.  Urna in dereča sem, in
rada spodrivam jezove, in jezmi trgam zemljo. Po¬
boljšam se pri božji poti mimo Smarijne gore; Ljub¬
ljano pozdravljam na desno. Naprej sem precej ši¬
roka, potem pa zopet ozka med skalovjem. Poljubujem
kranjsko in štajersko zemljo. Potem prehajam na
Hrvatsko, v Granico, in mejim Turško od Avstrijskega
do Belega grada, kjer se združujem z veličastno Du-
navo. Z menoj se združujejo: tržiška Bistrica, Ko¬
kra, Gameljščica, kamniška Bistrica, — Sora, litijska
Reka, Krka in Ljubljanica.

Napiši zgodbo o Egiptovskem Jožefu!

Napiši zgodbo o zveličarjevem rojstvu 1

Napiši kako baseu, povest ali pravljico, ki si jo bral ali
slišal !

Napiši pravljico o divjem moži!

Napiši pravljico o povodnem ali vodenem moži!

Napiši kako pravljico o Vilah!

Napiši kako pravljico o Rojenicah!

Napiši, kaj šivanka sama o sebi pripoveduje!

Napiši, kaj bankovec sam o sebi pripoveduje!

4. Izpreminjajo in posnemajo se basni po¬
vesti ali pravljice.

Tinska, trta in krompir (kornn).

Vinska trta se nagne k vinogradniku, in sprego¬
vori, rekoč: „ Človek, ali imaš med rastlinami večjo do¬
brotnico od mene?“ Vinogradnik pravi: „Kaj pa, da

42

imam večjega dobrotnika, kakor si mi ti!“ „In kdo
je ta?“ vpraša vinska trta. Vinogradnik odgovori:
n Krompir mi je večji dobrotnik od tebe, kajti krom¬
pir mi daje potrebni živež, ti pa le prijetno kapljico,
če imam drugega dovolj."

Povedi in zapiši ravno to basen tudi o demantu in premogu,
o biseru in opeki, o zlatu in železu!

Drago zCilijce.

Dve dekli, Urša in Minka, ste šli v mesto na trg,
in vsaka je nesla težak jerbas sadja na glavi. Urša
vso pot godernja in zdihuje, Minka pa je vesela in
se smeje. Urša pravi: „Kako se moreš smijati in
dobre volje biti? Tvoj jerbas je ravno tako težak,
kot moj, in ti nisi močnejša od mene".

Minka odgovori: »Priložila sem v jerbas neko
skrivno zelijce, in komaj čutim, da kaj nesem".

„Joj“, pravi Urša, „to je pa posebno zelijce, po¬
vej mi, kako se li imenuje in kje se dobiva? Minka
odgovori: To zelijce raste povsod, kjer koli hočemo
in ga varujemo. Imenuje se potrpežljivost".

Zapiši to povest tako, kakor bi jo Minka pripovedovala: Jaz
in Urša neseve jčrbasa s sadjem v mesto. Obe enako možni.
Jerbasa enako težka,. Urša zdihuje in godrnja. Jaz se
smijem in šalim. Urša me vpraša, kako se morem smi¬
jati in dobre volje biti. Odgovorim ji. Moj jerbas lahek.
V mojem jerbasu zelijce. Imenuje se potrpežljivost.

Zapiši to povest tako, kakor bi jo Urša pripovedovala I
Izpremeni to povest tako, kakor bi jo kdo drugi o teh deklah
pripovedoval!

Spiši po vzgledu te povesti drugo in sicer tako: Peter in Pa¬
vel služita pri kmetu za hlapca. Dvojčka sta. Vsak nese
enako težko vrečo moke v mlin. Peter težko nese, in mr¬
mra. Pavel tiho nese svoje breme. Peter ga vpraša, mu
li breme ne teži. Pavel pravi, da ne, ter pripoveduje o
skrivnem zelijci.

Spiši enako povest o dečkih, ki vodo neseta!

Spiši enako povest o dveh učencih, ki se berilno vajo na pa¬
met učita!

43

Potonika in vrtna roža.

Potonika pravi vrtni roži: „Glej, kako velika in
polna sem! Moji cvetoči listi so rudeči kakor jutranja
zarja, in moje steblo nima trnja. Zares, naj lepša
sem na vrtu! Le ne vem, zakaj človek tebe bolj
čisla od mene; da bi le vedela, kaj mu pri meni ni
všeč!“ Kraljica cvetic, vrtna roža, pravi svoji prevzeti
sosedi: „Povetn ti, zakaj te človek ne čisla. Ti si
res na videz zelo lepa, a ne dišiš pa nič. Me druge
rože razširjamo po vrtu prijetno vonjavo.“

Povej in zapiši ravno tako o trnu in vinski trti, o volčji ja¬
godi in češnji, o kači in jegulji!

IV. Vezani govor napiše se v ne¬
vezani besedi.

Popotnik. (J. Strel.)

Popotnik idem čez goro, od doma jemljem še
slovo; in kamor se oko ozrč, povsod se mi nov svet
odprč. Tud’ tukaj solnce hodi v krog, doline vidim,
hrib in log ; a solnce naše bolj blišči, in hrib naš
lepše zeleni.

Tud’ tii cveto cvetičice, po njih šume čebelice;
a naših rož je lepši cvet, čebelic naših slajši med.
Skoz’mesta hodim in vasi, povsod drugač’ se govori;
jaz tuj’c nikogar ne poznam, in sred’ ljudi povsod
sem sam.

Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš,
kjer znanci moji še žive, prijaflji moji v grobih spe?
Zdihujem, vprašam vedno: Kje? prijaflji, k vam

želi srce. Perut imeti si želim, da k vam domov, ko
ptič, zletim.

44

Popotnik.

Popotnik hodim čez gore, od doma še slovo jem¬
ljem ; in kamor koli se ozrem, povsod vidim nove reči.
Tudi tukaj solnce vzhaja in zahaja, ter vidim doline,
hribe in loge; a solnce doma lepše sije, in hrib do¬
ma lepše zeleni.

Tudi na tujem cveto cvetice, in čebele po njih
med nabirajo; a cvetice doma lepše cveto, in čebele
imajo sladkejši med. Po mestih hodim in po vaseh,
ljudje razno govore; jaz sem tujec med njimi, in ni¬
kogar ne poznam; sem pri ljudeh, in vender se mi
zdi, da sem v samoti.

Kje si draga dežela, kjer ljudje moj jezik go¬
vore, kjer moji znanci prebivajo, in kjer moji prija¬
telji v gomilah počivajo? Zdihujem, pozvedujem skoz
in skoz: kje? prijatelji, po vas hrepeni srce. Pe¬
rutnice bi rad imel, da bi, ko ptič, k vam domov
zletel.

Napiši te-le pesni v nevezanem govoru:

Spomladi v gozdu. (Boris Miran.) Na polji. (Fr. Cimperman.)
Pastir. (Vilhar.) Pomladnji sprehod. (Fr. Levstik.) Pla-
ninar. (BI. Potočnik.) Sraka in mlade. (V. Vodnik.) Vršac.
(V. Vodnik.) Zvonilcarjeva. (BI. Potočnik.) Spominjaj se
smrti (Memento mori.) (Fr. Preširen.) (Jbežni kralj. (Fr.
Levstik.)

V. Razlagajo se pregovori (poslovice)
in izreki.

Razlagaj pregovor: „Ako te jedro mika, zgrizi
lupino!“

Orehovo jedro je sladko in slastno, a zaprto je
v trdo lupino, ki se ne stare rada. Kdor hoče jesti
jedro, mora tedaj lupino streti. Tako je tudi v živ¬
ljenji. Kdor hoče kaj zdatnega ali posebnega sto¬
riti, mora se truditi. Zlato je globoko v zemlji, in

45

najboljši sad visi visoko na drevesu. Resnico tega
pregovora izkusil je kmetovalec. Hotel je obilo pri¬
delati. Pomladi je oral in pridno obdeloval njivo,
ter se vse leto zelo trudil, kakor je vedel in mogel,
da bi bila njiva bolje obdelana. Jeseni je veliko na-
žel in pridelal. Sosed ga vpraša, kako je mogoče,
da je toliko več od njega nažel. Kmetovalec mu
pripoveduje, kako se je vse leto trudil, in pravi :
„Ako te jedro mika, zgrizi lupino!"

Razlagaj te-Ie pregovore in izreke: Bob v steno metati. Rana
ura zlata ura. Roka roko umiva. Vsaka ptica leti tje,
kjer se izvali. Za pridnega je za vsakim grmom petica. Mojo
pesem bodeš pel. Koga v kozji rog vgnati. Ni piškovega
oreha vreden. Brez potu ni medu. Resnica oči kolje.
Hišni prag naj večja planina. Denar ima polžek rep. De¬
vet igralcev še enega petelina ne redi. Hleb za trebuhom
ne hodi. Kakoršno seme seješ, tako žito bodeš žel. Vsak
je svoje sreče kovač. Ena garjeva ovca vso čedo pokvari.
Brez glave storjeno gotovo skaženo. Kdor drugim jamo
koplje, sam v njo pade.

VI. Napisuje se, kako se kaka beseda
različno govori.

Križ, pero, sladko, brati.

Križ.  Odrešenik nas je na svetem križi  odre¬
šil. Znamenje svetega križa  delamo z desnico. On
ima križ  na prsih. Vsak človek ima svoj križ.
Svoj križ  moramo voljno nositi. Kristus pravi:
„Ako koče kdo za menoj priti, naj vzame svoj
križ."

Pero.  Pišemo z jeklenim ali gosjim pere¬
som. Ura ima pero.  Ključevo pero  odpira klju¬
čavnico. Nekateri stoli in blazine imajo peresa.  Voz
se ziblje na peresih.  Deček ima peresa  za klo¬
bukom. Ptica se pozna po perji.  Bog že ve,
komu perje  lomi.

46

Sladko. Med je s 1 a d a k. Spanje je s 1 a d k o.
Beseda  je  sladka. Nič ni slajšega nad dobro
vest. Ne bodi  presladak, da se kdo s teboj ne
posladka!

Brati. Učenec  se  uči  brati.  Otroci bero
jagode in češnje. Mašnik bere  sveto mašo. Na
obrazi se mu b ere,  da je dober človek.

Razloži te-le besede: petelin, maček, kos, drevo, mesec, kup,
kositi, kopati, pihati, goniti, tičati.

VIL Razklada se kaj.

Napiši, kaj koristijo in škodujejo vetrovi!

Vetrovi splob čistijo zrak škodljivih sopar; brez
njih bi se zrak, kakor stoječa voda, izpridil, in ljudje,
živali in rastline bi ne mogli v njem živeti. V se¬
vernih krajih vetrovi mraz omečijo in v povratniških
krajih vročino manjšajo. Vetrovi razganjajo oblake,
ter nam ob suši prinašajo dežja, in ob mokroti zem¬
ljo sušijo. Vetrovi tudi razširjajo in množijo rastlin¬
stvo, ker semena nekaterih rastlin prenašajo v daljne
kraje. Vetrovi premajujejo jezera in morje, da se
voda v njih ne usmradi, gonijo barke na morji, in
kjer tekoče vode ni, imajo tudi mline na sapo.

Dasiravno vetrovi mnogo več koristijo kakor
škodujejo, vender tudi viharji večkrat velike škode
narejajo, hiše razkrivajo, drevje lomijo in barke na
morji poškodavajo.

Po moči in hitrosti, s katero veter vleče, se loči
v sapico ali vetrič,  ki  v sekundi prehodi pot
do 1 '/ a  metra dolgo, sapa  ali navadno veter,  ka¬
teri preide 2  do 5 metrov v sekundi; močni veter
preide pot 6 do 13 metrov dolgo, piš ali vihar,
na morji nevihta, pa še več kot 13 metrov dolgo.
Silno močni viharji, orkani  imenoyani, vlečejo od
52 do 40 in celo do 50 metrov v sekundi. Z njih
hitrostjo rase tudi njihova moč, s katero tišče na vse
nasprotne stvari.

47

Nekateri vetrovi so človeku zelo škodljivi ali
vsaj neugodni, škodujejo pa tudi živalim in rastlinam.
Suhi, oj stri, mrzli vetrovi tako tudi mokri zahodni
vetrovi človeku večkrat na zdravji škodujejo, ako
se jili ne varuje.

Napiši, Itako se stanovalci v naši domovini dele a)  po veri,
b)  po jeziku in c) po opravilih 1
Napiši, kaj nam koristijo živali!

Napiši, kateri živež nam daje rastlinstvo!

Napiši, zakaj so dobre knjige dobra tovaršijal
Napiši, kaj komu koristi, če zgodaj vstaja!

Napiši, kaj nam ogenj koristi!

Napiši, kaj nam koristi svetloba in gorkota.

Napiši, kako ima vsaki letni čas svoje veselje!

Napiši, kaj nam koristi sadno ali ovočno drevje!

Napiši, kako človek trpi škodo zaradi nevednosti!

Napiši, kdaj kdo denar dobro obrača !

Napiši in povej, zakaj je zadovoljnost polovica srečnega živ¬
ljenja !

Napiši, kaj nam koristi kmetski, kaj rokodelski in kaj trgovski
stan!

Napiši, zakaj je čestitljiv in nam koristen vojaški stan!
Napiši, zakaj je znanje naj boljše premoženje 1
Napiši, kaj nam koristijo železnice!

Napiši, zakaj moramo svojo domovino ljubiti 1

-' i

Baragi d@L

Listi ali pisma.

1. V listih se komu kaj poroča, naznanja
ali popisuje.

Mali učenec piše svojemu prijatelju prvo pismo.

Ljubi prijatelj !

Učim se že na pamet napisovati. Precej sem
že napisal. Danes so nam naš gospod učitelj poka¬
zali, kako se piše list ali pismo. Prvi list, ki ga pi¬
šem, ga pišem Tebi, ljubi moj Janko. Vem, da Ti
že bolje znaš pisati, zato Te prosim, povej mi, če
ne pišem prav, da se navadim bolje pisati. Ako do-
voliš, Ti bodem večkrat pisal in povedal, kako in kaj
se učim v šoli. Bodi zdrav in vesel, in spominjaj
se svojega

V Ljubljani  . . .

zvestega prijatelja
Bogošlava,

49

Tonče Vojtehu sporoča o prvih pomladnih živalicuh.

Prisrčni moj Vojteh!

Včeraj sem bil z očetom na polji, in ne morem
Ti povedati, koliko sem že videl živalic, ki se ra-
dujejo vesele pomladi. Videl sem čmrlja, ki je ko¬
pal luknjo v topla tla in si narejal gnjezdo. Videl
sem svetlega hrošča, brzeca, kako je bežal in se čez
glavo prekucoval, ker se še ni navadil dobro hoditi
po novi zemlji. Videl sem mravlje, kako urno že
tekajo in nanašajo raznih drobnin, pezdirja, semen,
lesovine, da si napravljajo mravljišče in v njem nove
hiše, ulice in ceste. Zdaj je res naj lepši čas, da
opazujemo stvari, ki nam jih kaže modri stvarnik.
Pojdi tudi Ti večkrat pod milo nebo in veseli se

s svojim prijateljem

V Novem mestu  ... Tončetom.

Prijatelj prijatelju popisuje hrta.

Ljubi prijatelj!

Spominjaš se še, kako se je uni dan sosed jezil
nad krtom, da mu po vrtu rije in škodo dela. Tudi
jaz sem bil na krta hud, in sem ga že večkrat šel
na vrt čakat, da sem ga z motiko mahnil, ko je na
vrh priril. Danes pa so nam naš učitelj v šoli pra¬
vili, da je krt prav nedolžna in še celo koristna ži¬
val. Krt je sesavec, je navadno črn, in ima kakor
žamet lepo gladko kožo. Oči ima prav drobne in v
koži skrite, da jim prst ne škoduje. Nos ima prav
tenak, in na konci nosa ima gibljiv rilček. Iz med
vseh sesavcev je krt edini, ki živi pod zemljo, in
ne je, kakor ljudje mislijo, korenstva in rastlinstva.
Njegov živež so črvje, kateri podjedajo rastline, in
delajo škodo. In ravno zaradi tega, ker krt gre za
škodljivimi mrčesi, je dobrotnik, ne pa škodljivec na

Spisj e, 4

50

vrtih in travnikih, in tedaj ni prav, da ga lovimo in
preganjamo. Kupec prsti, ki jo krt narije, naj se
razgrabi po travi, in tako ne škoduje ne krt in ne
krtina.

Ljubi prijatelj, povej tako o krtu tudi svojim so¬
sedom ! Z Bogom!

Tvoj prijatelj

V Smledniku  ... Jurij.

Učenec piše svojemu prijatelju , in mu pripoveduje,
kako so se učenci in učenke z učiteljem izprehajali.

Dragi prijatelj!

Včeraj smo šli z našim ljubim učiteljem prvi¬
krat pod milo nebo. Zjutraj ob 8. uri zbrali smo se
v šoli; potem smo se pred šolo uvrstili. Dečki imeli
smo telovadbine palice, in smo šli naprej, deklice pa
so se vrstile za nami. Učitelj so nam ukazovali:
„ Pozor! — Naprej! — Stopaj! 1, 2, 1, 2!“ Potem
zopet: „Stoj! — Desno nazaj! — Palico v tla! —
Palico z rok: 1, 2, 3! Naprej! — Na desno! —
Na levo! — Stopnjo menjaj!“ i. t. d. Dalje zapeli
smo lepo pesem: „Hitimo pomladi na proti!“ in tako
pridemo vrh malega hribca za vasjo. Tu se usto-
pimo v kolo, dečki vkup, deklice vkup, in zapojemo
pesem „Zlati čas“. Združeno petje razlegalo se je
po hribu in dolu, in delavci na polji so postajali in
poslušali. Učitelj so nam potem kazali obzorje in
štiri strani neba; mi pa smo po nebnih stranih za¬
znamovali vsak svoj domači kraj; potem pa še druge
znane kraje, vode in hribe. Ker smo vse lepo pove¬
dali, zapeli smo še pesem: „Visoko vrh planine sto¬
jim". Potem se nekaj časa razidemo, dečki na desno,
deklice na levo. Dečki so naredili skakalnico, in so
skakali, deklice pa so nabirale cvetice, in so jih popiso¬
vale. Na zadnje se zberemo in odpravimo proti
domu. Po poti peli smo pesem: „Mati lepa, mlada

mati“. Ko pridemo pred šolo, učitelj ukažejo: „Stoj!
— Daj palico!" in ko zložimo palice, zahvalimo se
gospodu učitelju, da so nas tako lepo vodili. Z vo¬
ščili: „Z Bogom! Srečno!" šli smo vsak-sebi.

Verjemi mi, da je bil ta dan eden naj lepših,
ki jih je doživel

Tvoj prijatelj

V Ljubnem  ... Matej.

Učenka svoji prijateljici popisuje svilo.

Ljuba prijateljica  !

Ali si že katerikrat mislila, iz česa je Tvoja
mehka ruta za vrat in Tvoj lepi trak, ki ga v lase
vpletaš? Glej, to je od svile. Naša ljuba učenica so
nam danes pripovedovali, kje in kako se svila dobiva
in dela. Čudila se boš, če Ti povem, da svila je od
vode, zraka in zemlje, in prav res je tako. Ali po¬
znaš malo murvovo zrnice v sladki jagodi? To zr-
niee pride v zemljo, kali in raste, srka svoj živež
iz vode, zraka in zemlje, ter doraste čvrsto drevesce.
Na murvovo vejico pride zrnice, metuljevo jajčice,
manjše od pšena. Solnce ga greje, in mehki sok v
njem izpremeni ga v malo gosenico. Časoma ta go¬
senica, svilopredka ali svilni prelec, zleze na mlado in
mehko peresce, ga požrešno uživa, hitro raste, in
se štirikrat preobleče ali levi. Navadno doraste v
štirih tednih. Dorasla gosenica je gola, bela, in
ima na predzadnjem členu rožiček. Zdajci se začne
zapredati. Ko se z nekolikimi nitimi pripne med
veje, slamo i. t. d., zamota se v gost, dolg zapredek
(kokon). Vnanja preja tega klopčička je iz debelili
sesukanih niti; precej spodaj pa se odloči tanka
nitka, ki je kakih 280 do 300 metrov dolga, in
da naj lepšo svilo. Sprede se več nitek vkup v
močno nit in zvije v štrene, katere potem barvajo,
ter delajo iz njih draga svilnata oblačila, lepe
rute, pisane trake i. dr. Tako se tedaj svila na¬
pravlja od goseničnega svilnatega soka, sok od mur-

4*

52

vovega perja, perje pa od zemlje, zraka in vode;
torej je draga svila od zemlje, zraka in vode s po-
pomočjo dveh zrnic, namreč murvovega semena in
metuljevega jajčika.

Toliko sem si zapomnila o svili. Piši tudi Ti kaj
svoji prijateljici

V Škofji Loki .  . . Jeli.

Miroslav piše svojemu prijatelju Cirilu iz Bleda,
kamor je šel z očetom.

Prisrčni moj Ciril!

Vselej, kadar sem slišal in bral o lepem bled-
skem kraji, sem mislil: Oj, ko bi bil vender jaz kate-
rikrat v tem kraji! Zdaj so se mi izpolnile te želje.
V Bledu sem z očetom, in občudujem, kakor pravijo,
naj lepši biser kranjske dežele. Ker vem, da bi
tudi Ti rad kaj več zvedel o tem lepem kraji, Ti ga
nekoliko popišem. Bled je v gornji gorenjski strani,
ne daleč od železniške postaje v Lescah, v kotu, kjer
se stekate bohinjska in dolinjska Sava. V dolini med
obraščenimi hribi in griči je bledsko jezero, in za
njim se dvigajo gora za goro do sivega Triglava.
Jezero je podolgasto okroglo, in meri od juga proti
severu čez 2500 stopinj; široko pa je cez 1000 ko¬
rakov. Okoli in okoli jezera potrebuje se 7500 ko¬
rakov. Globoko je naj bolj do 20 metrov. V južni
strani štrli iz jezera strma skala, ki ima na temenu
zeleni venec prekrasnega bledskega otoka. Okoli je¬
zera so lepe vasi, tu pa tam tudi s krasnimi gospo¬
skimi hišami in vrti. Osredek bledskega jezera je
podolgasto okrogel. Iz jezera peljejo do vrha dvojne
stopnjice, ene na vzhodni, druge pa na zahodni strani.
Prve štejejo 98, druge pa 76 stopinj iz obrezanega
peskovca. Vrh otoka je lepa ravan, kjer sta dve hiši
in prelepa romarska cerkev matere božje. Nad vasjo
navpik iz jezera na desni strani moli visoka skala,
na kateri je grad, s katerega se vidi vsa krasna oko-

53

lica v naj lepši zbirki. Človeku topi se srce v slad¬
kih čutih, ko ogleduje te lepe kraje. Kadar pridem
domov, povedal Ti bodem še več o tem kraji, ki ga
po pravici imenujejo „podobo raja 11 .

Srčno Te pozdravlja

Viljem Stanislavu pripoveduje, kaj je strah.

Preljubi Stanislav!

Ko sva šla zadnjič zvečer iz mlina domov, si re¬
kel, da te je strah. Tudi mene je bila groza, in si
nisem upal odpreti oči, da bi kaj strašnega ne videl.
Povem pa Ti, da me zdaj kar nič več ni strah, od¬
kar so nam naš učitelj v šoli povedali, kaj je strah
in kaj nas po noči straši. Tako-le so pripovedovali:
Lahkovernega človeka po noči vsaka reč straši. Kar
le vidi in sliši, se mu vse zdi drugače, kakor je v
resnici, ter se trese pred strahom, ki si ga sam dela.
V resnici pa je vsaka reč po noči taka, kakor je po
dnevi. Grmovje stoji po noči tam in tako, kjer in
kakor stoji po dnevi, in drevesa in štorovi so po noči
ravno taki, kakor sicer. Vender pa se nam po noči
grmovje, drevesa in štorovi drugači vidijo zato, ker
imajo po noči zavoljo premale svetlobe vse reči dru¬
gačen obraz. Pametnega človeka ni nikoli strah;
ako se mu kaka stvar čudna zdi, gre do nje, in se
natanko prepriča, da je taka, kakoršna je v resnici.
Ljudski pregovor prav pravi: „Strah je v sredi votel,
okoli kraja ga pa nič ni“.

Ljubi Stanislav, upam, da bodeš zdaj vedel in
nn verjel, kaj je strah, in da se ga ne bodeš bal, ka¬
kor se ga ne boji tudi

V Bledu  . . .

Tvoj

prijatelj

Miroslav.

Tvoj

prijatelj
Viljem .

V Ornem Vrhi . . .

m

■Sin pove svojim staršem , da bode že učilna leta doštcd.

Ljubi starši:!

Danes Vam 'kaj veselega pišem. Minola so štiri
'leta, kar sem zapustil dom in šel v mesto se roko¬
delstva učit. Ker učilnine niste mogli odrajtovati,
ste se pogodili, da se bodem pet let učil. Pretečeno
nedeljo so me pa gospodar poklicali in mi djali, da mi
bodo eno leto odpustili zato, ker jim že precej poma¬
gam delati. Prihodnjo nedeljo me bodo uka oprostili in
me imeli za pomočnika. Ne morem Vam povedati,
ljubi starši, kako zelo sem bil tega vesel! Od ne¬
delje naprej bodem torej že nehal učenec biti. Go¬
tovo Vas bode, dragi moji, ta novica zelo veselila.
Dobro se mi zdi, da sem že dokončal težavno učenje;
še bolj me pa veseli, da bodem zdaj že kaj zaslužil,
in tudi Vam kaj pomagal. Vnovič se Vam prav lepo
zahvaljujem, da ste me dali učiti, in da tako lepo
za me skrbite. Vedno bodem

Vam hvaležni sin

V Kranji  . . . Srečko.

Sin piše staršem , in pove, kako se mu pri vojakih
godi.

Prisrčni starši!

Ker vem, da zmiraj za me skrbite, Vam tedaj pre¬
cej, ko mi je mogoče, pišem in povem, da sem zdaj
v Trsti, in da se mi, hvala Bogu, še dosti dobro godi.
Trstje veliko in lepo primorsko mesto in prvo trgovsko
pristanišče avstrijskega cesarstva. Trgovinstvo in bo¬
gastvo je tii domžL Ljudi se tu vidi iz med raznih
narodov. Tu slišiš Slovenca, ondi Laha, Nemca, Grka,
Turka, Srba, Juda i. t. d. Govori se naj več po laški,
pa tudi po slovenski in nemški. Navadil sem se
že tudi jaz nekoliko laškega jezika. Moji vikši me

imajo radi. Vsaki dan mislim na Vas in ljube brate
in sestre doma. Nikoli ne bodem pozabil Vas in svo¬
jega ljubega doma. Upam, da se bodete tudi Vi mene
spominjali. Prosim Vas, pišite mi kmalu kaj, in po¬
vejte 6e ste še vsi zdravi.

Vse lepo pozdravljam. Bodite srečni in veseli;
jaz sem neprenehoma

Vam pokorni sin

V Trsti . . . Henrik.

Prijaielj prijatelju naznanja , da mu je toča polje pobila.

Dragi  p rij  at  el  j!

Pretečeni četrtek je bil za me in za ves naš
kraj žalosten in nesrečen dan. Opoludne se je vroče
solnce skrilo in nebo naglo pooblačilo, ter jelo grmeti.
Naenkrat prihrumi čez goro hud vihar. Toča se vsuje
in rožlja, da je bilo groza. Vse, kar je bilo zelenega,
nam je potolkla. ter neznano veliko škodo naredila.
Vse polje je razdjano. Oj, dragi prijatelj, kaj maraš,
ko imaš še lepo polje!

To sem ti naznanil, da bodeš vedel, kako kmalu
ena nesrečna ura podere vse upanje ubogega kmeta.

Z Bogom!

Tvoj odkritosrčni prijatelj

V Ratečah  .». . Gašper Lipič.

Sestra sestri poroča , da so mati zboleli.

Ljuba sestra!

Ko si danes teden za nekoliko dni k naši pre¬
mili gospej tetki v Ljubljano odhajala, sem srčno že¬
lela, da bi se Ti pri njih ravno tako dobro imela,
kakor jaz lani;  ali človek obrača, Bog pa obrne.
Nekaj žalostnega Ti poročam; vender se nikar
preveč ne prestraši. Naša ljuba mati so nam zbo-

m

leli. — V nedeljo iz cerkve prišedšim je jelo slabeti,
in kmalu so se mogli vleči. Zdravnik je sicer rekel,
da bolezen še ni zelo nevarna, pa bi bila vender ne¬
varna, če jim kmalu ne odleže. Pridi, ljuba sestra,
kakor hitro moreš! Srčno Te pozdravljam in v duhu
objamem, gospej tetki pa roko poljubujem. Z Bogom!
Miluj

svojo

žalostno sestrp

AnčiJco.

V Kostanjevici . . .

List, v katerem komu kaj poročamo, pripovedu¬
jemo ali naznanjamo, imenujejo se poročil ni ali
naznanil  ni  list.

Pri poročilnem listu mora se:

1. pomisliti, kaj je treba, in kaj se sme komu
poročati.

2. O bolj važnih stvareh naj se bolj natanko
govori, kakor o navadnih in manj zani m ivih.

Poročaj prijatelju, da so lastovice že prišle, in povej,
kako letajo in delajo gnjezda!

Popiši prijatelju kunca ali domačega zajca!

Popiši prijatelju veselo trgatev!

Popiši prijatelju, kako o božiču koledniki koledvajo.

Popiši prijatelju, kako so kres kurili.

Povej prijatelju, kakšna je postojinska jama, kakšno je
cerkniško jezero, kakšno je jadransko morje!

Razloži prijatelju, kaj so vraže!

Povej staršem, kako se učiš in napreduješ v šoli!

Piši prijatelju, in mu povej kaj o lepi povesti, ki si jo

bral!

Piši prijatelju, da so strijc z Dunaja prišli in ti novo
žepno uro prinesli.

Prijateljica prijateljci pripoveduje, kako je šolske počit¬
nice preživela.

57

2. V listih se koga kaj prosi,

Neki učenec prosi svojega prijatelja, da bi mu novo
knjigo posodil.

Ko sem bil zadnjič pri Tebi, si mi lanski tečaj
„ Vrteča" kazal. Veliko lepega sem v njem videi.
Ali bi Ti kotel tako dober biti, da bi mi ta časopis
za kaka dva ali tri dni posodil, da bi ga nekoliko
pregledal? Lepo te prosim, stori mi to! Nikar se
ne boj, da bi Ti ga kaj poškodoval. Kadar bodem
jaz kaj takega imel, Ti bodem vselej rad posodil, saj
sem vedno

Brat prosi sestro, da bi razžaljenega očeta potolažila.

Veš, žalibog, kako sem zadnjič našega ljubega
očeta razžalil. Zelo sem se že zaradi tega kesal.
Pred ne bodem vesel in dobre volje, in tudi domov
si ne upam, dokler ne bodem zvedel, da so mi oče
odpustili. Ljuba sestra! prav lepo Te prosim, da bi
očeta za mp prosila, da bi mi odpustili. Ti jih še
nikoli nisi žalila; radi Te imajo, zato bodo tudi Tvojo
prošnjo poslušali in uslišali. Peci jim, da mi je zelo
žal, da sem jih razžalil. Bodi mi dobra, ljuba sestra,
in stori mi to dobroto. Kadar boš tako srečna, da
boš razžaljenje poravnala, prosim Te, precej mi piši.
Težko odgovora pričakuja

Prisrčni prijatelj!

V Borovljah . . .

Tvoj zvesti prijatelj

Aleš Vrtni k.

Ljuba sestra!

Tvoj

potrti brat

Andrej.

V Celji . . .

58

Učenec prosi očeta potrebnega denarja.

Ljubi oče!

Težko mi dene, da morate /miraj toliko denarja
za me izdajati. Rad bi sam kaj prislužil; pa zdaj
še ne morem. Ko bi Vi za me ne skrbeli, slabo bi
se mi godilo. Začeli smo drugo polovico šolskega
leta, in treba mi bo zopet nekaj novih knjig in
pisalnega in risarskega orodja. Prav lepo Vas te¬
daj prosim, pošljite mi zopet nekaj denarja, da se
bom mogel s potrebnim preskrbeti in dalje učiti.
Zdaj, ko je ravno sejni, mi denar lahko po kakem
domačem človeku pošljete. Če pa sami utegnete k
meni priti, me bo pa še naj bolj veselilo. Pridno se
bodem učil in lepo vedel, (la se ne boste nikoli ke¬
sali, da ste toliko za me izdajali.

Lepo pozdravljam Vas, ljubo mater, brate in
sestre, ter sem

Vaš

V Ljubljani . . .

pokorni sin
Janez.

Učenec v mestu prosi svojega gospoda župnika na
kmetih, da bi mu naredili ubošno spričalo.

Prečastiti gospod župnik!

Poznam Vaše blago srce, zatorej se predrznem,
in Vas nekaj prav ponižno prosim. Naš gospod šol¬
ski ravnatelj so nam naznanili, da je zdaj več usta¬
nov za uboge učence razpisanih. Prosilci pa morajo z
ubožnim spričalom ali listom dokazati, da so res ubožni.

Tudi jaz bi rad prosil za neko tako ustanovo,
saj veste, da bi je bil potreben. Prosim Vas tedaj
prav pohlevno, da bi mi ubožno spričalo blagovoljno
naredili in ga mojemu očetu izročili.

Trdno se zanašam na znano dobroto Vašega bla¬
gega srca, in pričakujem, da boste mojo ponižno

59

prošnjo milostljivo uslišali. Zraven pa tudi obetam,
da se bodem vedno lepo obnašal in pridno učil, da
bodem vedno

Vam hvaležni in pokorni sluga

V Novem mestu . . .

Jose Stojan ,

učenec drugega gimn. razreda.

Učenec prosi svojega součenca , da bi mu nalogo pre¬
bral in popravil.

Ljubi Ljudevit!

Včeraj so nam naš učitelj naročili, da naj doma
popišemo „lan“ in ta spis pri prihodnjem uku v spisji
v šob' prinesemo. Vem, da Ti bolje spisuješ, kakor
jaz, zato Te lepo prosim, preberi in popravi moj
spis, in mi ga pošlji, da ga še enkrat lepo prepišem.
Kad bi ga brez pogreška spisal. Tako-le sem pisal:

„L a n.

Lan ima tanko korenino, 3 do 6 dm. visoko in
le pri vrhu nekoliko vejnato steblo. Listi so goli,
cveti stoje vrh stebla, in so višnjevi; plod je pa
obla glavica, ki ima rujavo seme v sebi. Lan se po¬
nije, predno so glavice popolnoma zrele, potem se
razgrne, godi, vzdigne, suši in s trlico otare. Pre¬
divo se omika in sprede. Iz preje tkalec tke platno.
Iz lanenega semena delajo laneno olje ; ostanki so za
pitanje živini. S setvijo lanu, s prejo in s tkanjem
platna peča se mnogo ljudi. Lan je neizrečeno ko¬
ristna rastlina".

Nadejam se, da bodeš mojo prošnjo uslišal. Rad
bodem popravil, kakor mi bodeš zaznamoval, in prav
hvaležen Ti bode za to dobroto
Tvoj

V Kameniku . . .

zvesti prijatelj
Simen.

60

Kmetovalec prosi svojega prijatelja , da bi mu nekaj
žita sa seme posodil.

Ljubi  pri  j a tel  j !

Poznam te, da rad dobro storiš; zato tudi upam,
da mi tega, česar Te bodem prosil, ne bodeš odrekel.
Znano Ti je, da smo letos na našem polji kaj slabo
in malo pridelali, in da strnenega žita celo nič nismo
dobili.

Prišel je čas, da bo treba sejati, in nimam žita,
da bi ga sejal. Prav lepo te prosim, bodi mi tako
dober, posodi mi za letos en hektoliter pšenice, da
bom vender mogel vse njive obsejati. Pošlji mi jo
še ta teden po vozniku Jarnejcu, ki večkrat v naše
kraje pride.

Drugo leto, ako Bog da, Ti jo bodem z obilno
mero hvaležno vrnil. Ako bi Ti katerikrat potreboval
kaj,  s čimur bi Ti mogel jaz postreči, bodem Ti z
naj večjim veseljem postregel. Vedno bodem

Tvoj hvaležni

V Hvastji  ... Ji o k Vegam.

Nekdo prosi denarja na posodo.

Častiti gospod!

Ravno zdaj sem jel nekoliko kupčevati. Zato pa mi
je treba nekaj denarja. Ne bodite hudi, da se pre¬
drznem v tej sili Vam, častiti gospod, pisati in Vas
vprašati: ali bi mi hoteli 200 gobi. eno leto poso¬
diti? Upam, da mi bodete to dobroto storili. Ako
bodete tako dobri, da mi posodite ta denar, prosim,
pošljite mi ga kmalu, in povejte, če zahtevate dolžno
pismo ali kako drugo potrdilo.

Da ta moja prošnja ne bode zastonj, trdno se
zanašam, in sem

V Starem trgu . . .

Vam

udani sluga
Anton Kos.

61

Dolžnih prosi, da hi posodnik še nehaj časa potrpel.

Častiti gospod!

V dolžnem pismu Vam obetani, da Vam bodem
konec tega meseca dolg plačal. Ker pa mi ravno
zdaj kupčija dobro kaže, bi prav težko utrpel denar.
Ako bi Vam hotel precej denar vrniti, bi ga mogel
zopet drugje na posodo vzeti. Prosim Vas tedaj, do¬
brotljivi gospod, da bi hoteli zaradi tega še pet ted¬
nov potrpeti. Do tistega časa bodem pa kupljenega
blaga že toliko prodal, da mi bo lahko dolžno pismo
rešiti. Ker sem prepričan, da ste mi vedno radi po¬
magali in dobro želeli, vem, da mi tudi Te prošnje
ne bodete odrekli. S spoštovanjem sem

Vam udani sluga

V Ribnici  ... Jože Ribnik.

List, v katerem koga kaj prosimo, je prosil ni
list ali prosbenica.

Ker take liste le v svoj lastni dobiček pišemo,
moramo si prizadevati, da jih tako pišemo, da se
naša prošnja usliši in izpolni.

Pisati se mora:

1. zakaj si upamo koga kaj prositi.

2. Prositi se mora lepo, ponižno in kratko.

3. Obetati se mora, da se bode prejeta dobrota
hvaležno uživala in če mogoče povračala.

Prosi prijatelja, da ti povč, kako se dobro črnilo za pi¬
sanje naredi.

Prosi prijatelja, da ti povč, kako se napravi zbirka po¬
sušenih rastlin ali herbarij.

Prosi prijatelja, da ti pove, kako se lovč in skranujejo
kobri in metulji.

Deklica prosi svojo prijateljico, da ji pove, kako naj
bolje ravna s perilom.

62

Deček prosi trgovca, da bi ga po dokončanem šolanji
vzel v uk v prodaj alnico.

Tvoj prijatelj gre v mesto na sejm; prosi ga, da bi ti
nakupil reči, katere mu našteješ!

Piši zdravniku, in ga prosi, da naj pride na dom, ker so
oče (ali kdo drugi) hudo oboleli.

Prosi kakega znanega premožnega gospoda, da bi ti z
denarji pomagal, da bi šel v kako posebno (v kmetijsko, vi-
norejsko ali živinozdravniško) šolo!

3. V listih se komu za kaj zahvaljuje.

Učenec pošlje svojemu prijatelju posojeno Icnjigo , in
se mu za njo lepo zahvaljuje.

Dragi prijatelj!

Pošiljam Ti posojeno knjigo. Prav rad sem jo
prebiral in pregledoval. Veliko potrebnega in do¬
brega sem se iz nje naučil. Lepo se ti zahvaljujem,
da si mi jo posodil. Povem ti, da še nisem imel
tako lepe, podučne in zabavne knjige. Tukaj ti po¬
šiljam zapisnik vseh svojih knjig; ako Ti je katera
iz med teh všeč, mi kar piši; prav rad Ti vsako
posodi

Tvoj hvaležni prijatelj

Na Bistrici . . . Jakob.

Sin sc staršem zahvaljuje za poslane denarje.
Ljubeznjivi starši!

Veselo sem prejel list in denarje, ki ste mi jih
poslali. Prisrčno se Vam zahvaljujem za nje in za
vse dobrote, ki ste mi jih že sto in stokrat delili.
Bog Vam daj srečo in svoj blagoslov, pa tudi meni,
da se bodem vedno lepo obnašal, pridno učil in Vam
veselje delal, ter Vam zdaj s tem povračeval vse,
kar storite dobrega

V Ljubljani . .  .

svojemu

hvaležnemu sinu
Janezu.

<53

Zahvala za posojene denarje.

Častiti gospod!

Ker ste že dvakrat mojo prošnjo tako blago¬
voljno uslišali, ste mi veliko dobrega storili, in me
iz velike skrbi in iz zadreg rešili. Kupčijo sem srečno
dokončal in vse prav dobro izvršil. Ne bilo bi mi
mogoče tega storiti, ko bi mi Vi ne bili pomagali.
Tukaj Vam pošiljam in vračam posojenih 200 gold.,
in se Vam prisrčno zahvaljujem, da ste mi jih poso¬
dili. Vedno se bodem spominjal tolike Vaše dobrote,
in kjer koli mi bode mogoče, bodem kazal, da sem
Vam hvaležni služabnik

V Starem trgu . . . Anton Kos.

Učenec se konec šolskega leta svojemu učitelju za¬
hvaljuje za prejete nauke.

Častiti gospod učitelj!

Moja prva in sveta dolžnost je, da se Vam konec
šolskega leta za vso Vašo skrb in prizadevanje prav
srčno zahvaljujem. Ne morem izšteti, koliko dobrega
ste mi storili. — Vedno ste po vsi moči skrbeli za
me in me lepo učili. Za toliko dobroto se ne morem
spodobno zahvaliti; vender vem, da Vam bo, častiti
gospod, gotovo po volji, če Vam slovesno obetam,
da bodem vse Vaše lepe nauke in napeljevanja vedno
v dejanji izpolnjeval, in si prizadeval, da Vam bo¬
dem z lepim vedenjem veselje in čast delal. Vaša lepa
vodila in Vaši lepi nauki mi dodo vedno v spominu.
Tudi bodem vsaki dan dobrotljivega Boga prosil, da
bi Vam milostljivo dodelil, kar koli potrebujete na
duši in na telesu, in Vam povrnil vse, česar Vam
jaz povrniti ne morem. Vedno bodem

Vam hvaležni učenec

Jože Božnik,

V Trebnem . . .

64

Ubogi učenec zahvaljuje se svojemu dobrotniku za
blagovoljno podporo.

Milostivi gospod!

Globoko ganjen pišem Vam to pismo. Rad bi
Vam z besedo povedal, kar v srcu čutim. Vaša mila
dobrotljivost pomagala mi je v naj večji stiski. Pravi
moj angelj rešenik ste Vi, milostivi gospod! Po
smrti mojih ljubih staršev nisem imel nikogar, da
bi mi bil kaj pomagal; brez Vaše mile roke mogel
bi bil pustiti učenje, in iti bi bil mogel služit. Vsa
pot do daljnega izobraževanja bi mi bila zaprta.
Zdaj pa mi je po Vaši blagi dobroti zopet mogoče,
da se bodem učil dalje, kakor sem vedno srčno že¬
lel. Bog naj Vam stotero povrača vse, kar ste za me
storili! Po vsi svoji moči bodem si prizadeval, da
bodem tudi vreden te Vaše velikodušne podpore, ter
bodem vedno

Vam hvaležni

Anton Koren.

V Planini . . .

Kadar nam kdo kaj da ali kaj dobrega stori, je
naša dolžnost, da se za prejete dobrote srčno zahva¬
ljujemo. List, v katerem se komu za prejete dobrote
zahvaljujemo, je zahvalni list ali zahvalni  ca.

V zahvalnem listu mora se:

1. dobrota, ki smo jo prejeli, ceniti.

2. Moramo se dobrotniku kratko, pa lepo in
srčno zahvaljevati, in sicer vselej tako, kakor nam
govori hvaležno srce.

3. Zahvala se ne srne predolgo odlašati.

65

Zahvaljuj se materi za poslano vezilo!

Zahvaljuj se prijatelju za blago pomoč v sili!

Prijateljica zahvaljuje se prijateljici, ki ji je v bolezni
stregla.

Zahvaljuj se prijatelju za reči, ki ti jih je na sejmu ku¬
pil in preskrbel!

Zahvaljuj se prijatelju, ki ti je pri kakem nauku po¬
magal !

Zahvaljuj se gospodu duhovnemu učitelju, ki so te za
prvo sv. obhajilo pripravljali.

Zahvaljuj se svojemu botru, da te je zapisal v družbo
sv. Mohora, od koder bodeš dobival mnogo lepih knjig!

Zahvaljuj se svojemu strijcu za lepo knjigo, ki ti jo je
poslal za vezilo!

Zahvaljuj se zdravniku, ki je tvojega očeta srečno
ozdravil!

Zahvaljuj se na konci leta svojemu dobrotniku za do¬
brote, ki si jih je pri njem čez leto užival.

4. V listih se komu srečo vošči ali se
mu čestita.

Minica materi za god srečo vošči.

Premila moja mati!

Vaš veseli god me spominja velike dolžnosti,
da bi se Vam za vse prejete dobrote prav lepo za¬
hvalila, in Vam naj večjo in lepšo srečo iz srca
voščila. Bog Vam daj ljubo zdravje, zadovoljno živ¬
ljenje in vsega, česar potrebujete na duši in na te¬
lesu! Neskončno dobrotljivi Bog naj Vam stokrat po¬
vrne, kar ste meni dobrega storiii. Vedno bodem
ljubega Boga prosila, da bi Vam dal srečo in Vam
podelil vsega, karkoli bi Vaše blago srce razvese¬
ljevalo. Zmiraj bodem se pridno učila, da bodem ka¬
kor do zdaj tudi za naprej vedno

Vaša pokorna in hvaležna

V Radomljah . . , Minica.

Spisje,

5

66

Sin očetu za god srečo vošči.

Ljubeznjivi oče!

Jutri je Vaš veseli god. Voščim Vam srečo in
rečem: Bog Vam daj veliko let zdravih in veselih
doživeti! Ako bodete Vi srečni, bodem z Vami tudi
jaz vesel in srečen. Vedno bodem za Vas molil in
Boga prosil, da bi Vam dal, česar Vam je treba za
dušo in telo, in da bi Vam vse povrnil, kar ste do¬
brega storili

svojemu hvaležnemu sinu

V Dravljah  . , . Mihaelu.

Prijatelj prijatelju piše za novo leto.

Predragi prijatelj!

Danes začenjamo novo leto. — Voščim in želim,
da bi Ti letošnje leto veliko več veselega in dobrega
prineslo, kakor pa neprijetnega. Ljubeznjivi nebeški
Oče naj ti da zdravja, sreče in vsega, kar si sam
voščiš in želiš.

To je, kar Ti jaz ob kratkem, pa iz pravega, do¬
brega srca resnično voščim. Ostani in bodi tudi letos
moj ljubi prijatelj, kakor sem tudi jaz

Tvoj zvesti prijatelj

V Crnomlji .  . . Jurij.

Prijatelj piše prijatelju Juriju, zahvaljuje se mu za
voščilo, in mu tudi on oh kratkem srečo vočši.

Preljubi moj Jurij!

Tvoje prijazno in srčno voščilo za novo leto
sem veselo vzprijel in bral. Vidim, da si še vedno
moj stari prijatelj. Lepo se Ti zahvaljujem za Tvoje
lepo voščilo, in ravno to, kar si Ti meni voščil, tudi

67

jaz iz srca Tebi voščim. Bog nama daj obema vkup
prav srečno in veselo novo leto! — Najna prijaznost
naj se ponavlja z vsakim novim letom, in naj bode
vedno živa in prisrčna. Tako bode dovolj srečen

Tvoj zvesti prijatelj

V Fodgabru . . . Tomaž.

Prijatelj prijatelju srečo vošči , da je zopet ozdravel.

Prisrčni prijatelj!

Kolikorkrat sem katerega znanca iz vašega kraja
dobil, sem vselej skrbno popraševal, kako Ti je že
kaj. Zmerom sem želel in Boga prosil, da bi Ti zopet
ozdravel, in da bi se nama zlati in veseli časi vrnili.
Hvala bodi Bogu! moja srčna želja se je veselo iz¬
polnila. Neizrečeno sem bil vesel, ko sem zvedel, da
si že vstal in da že zopet hodiš. Komaj čakam ve¬
selega dneva, ko se bodeva zopet videla in veselila
Tvoje sreče, da si zopet zdrav in vesel, kar ti gotovo
nobeden tako ne privošči, kakor

Tvoj zvesti prijatelj

V Madovljici . . . Luka.

Učenec svojemu dobrotniku , gospodu župniku , za god
srečo vošči.

Prečastiti gospod župnik!

Premili moj dobrotnik!

Danes je dan, na katerega sem že velikrat mi¬
slil in se ga veselil. Prosim, dovolite, da Vam pišem
in Vam k Vašemu častitemu godu srečo voščim. Vsa
leta, kar pomnim, ste mi bili velik dobrotnik. Ko
bi se Vam pač za vse dobrote vredno zahvaliti mo¬
gel! Revež sem, in ne vem, kako bi se Vam hva-

5*

68

ležnega kazal. Rad bi Vam saj povedal, kaj danes
občuti moje srce, toda tega z besedo ne morem.
Ljubi, večni Bog naj izpolni moje srčno voščilo, in
naj Vam da naj večjo srečo vse Vaše žive dni. On
naj Vas varuje in ohrani še mnogo let, da bodete
nam zapuščenim revčikom še dolgo, dolgo dobrotnik
in pravi oče.

Z naj večjim spoštovanjem sem

Vaš naj hvaležuiši sluga

V Mengišu . . . France Skalar.

Kadar se našim rodovincem, prijateljem in vik-
šim dobro godi, jim moramo srečo privoščiti in se z
njimi veseliti. Tudi je lepo in spodobno, da jim ob
posebnih priložnostih svoje spoštovanje, ljubezen in
prijaznost razodevamo.

List, v katerem komu srečo voščimo, ali mu svoje
veselje nad njegovo srečo naznanjamo, je voščil ni
list ali čestitka.

Srečo voščiti ali komu čestitati je posebno pri¬
merno ob godeh, o novem letu, kadar kdo kako ne¬
varno bolezen srečno preboli, ali če kako težavno
delo, ali kaj drugega imenitnega srečno izvrši.

Voščilni list mora se pisati ljubeznjivo, prisrčno
in udano, toda brez prilizovanja.

Vošči prijatelju srečo za god!

Vošči strijcu srečo za god!

Vošči staremu očetu srečo za osemdesetletni rojstni god!

Vošči učitelju (učiteljici) srečo za god!

Vošči dobrotniku srečo za novo leto!

Vošči svojemu součencu srečo, ker je bil konec šolskega
leta prvi med učenci!

Vošči srečo prijatelju, ki je z daljne poti srečno domov

prišel!

Vošči srečo prijatelju, ki se je z vojske srečno povrnil!

Vošči srečo prijatelju, ki je svojega tovariša srečno iz
vode otel.

69

5. V listih se sožaluje ali koga miluje
in tolaži.

Prijatelj tolaži prijatelja, lci mu je brat umrl.

Ljubeznjivi prijatelj!

Tebi in meni je nemila smrt veliko žalost na¬
redila. Vzela je Tebi ljubega brata, meni pa prebla¬
gega prijatelja. Žalost in solze, katere sva za njim
potočila, je ljubi pokojni gotovo zaslužil. Bil je lju-
beznjiva, blaga duša. Vsi smo ga prisrčno ljubili.
Bog pa ga je vzel k sebi. Upajva, da se bodemo
enkrat zopet veselo snideli. Zatorej ne žaluj preveč,
in potolaži se

s svojim prijateljem

Na Jesenicah . . . Francetom.

Prijatelj tolaži bolnega prijatelja.

Dragi prij  ate  1 j!

Vselej sem se Tvojega lista zelo razveselil; a to
pot me je pa list, ki mi ga je Tvoj brat pisal, močno
prestrašil. Žalosten sem zvedel, da si naglo obolel.
Želo se mi smiliš. Zdrav in čvrst si bil vedno kakor
riba, zato upaj, da bodeš to bolezen srečno prebolel,
in da Ti bode kmalu boljše. Kadar bodem le mogel,
prišel bodem k Tebi. Bog daj, da bi Te videl vese¬
lega in zdravega

Tvoj zvesti prijatelj

Na Pivki . . . Vladimir.

Prijatelj tolaži prijatelja, hi mu je toča polje pobila.

Ljubi moj prijatelj!

Zelo sem se ustrašil, ko sem zvedel, da je pri
vas huda ura razsajala in ravno Tebi naj večje škodo

70

naredila. Težko mi de, da se Ti je taka nesreča pri-
godila; vender kaj pomaga žalovati, ker žalost ne
zmanjša nesreče. Veliko revnim se bode še slabeje
godilo, kakor Tebi. Ko bi kaj potreboval, mi le od¬
kritosrčno povej ; prav rad Ti bodem postregel, saj
me poznaš, da sem

Tvoj pravi prijatelj

V Tuhinji . . . Miha Globočnik.

Veseli smo, kadar se našim rodovincem in pri¬
jateljem dobro godi; a žalostni smo in milovamo jih,
kadar jih zadene kaka nesreča in žalost.

List, v katerem koga milovamo ali tolažimo, ime¬
nujejo se milovalni, tolažilni ali sožalujoči
list ali so žal ni ca.

V milovalnih ali tolažilnih listih moramo:

1. žalost tistega, katerega milovamo ali tola¬
žimo, kratko in rahlo omeniti.

2. Tolažiti moramo s tem, kar je tistemu, ki
ga tolažimo, primerno.

3. Tolažimo z božjo previdnostjo, z resnicami
svete vere in z vzgledi.

4. Tolažba naj ne pride ne prezgodaj, in tudi
ne prepozno. V prvi žalosti tolažba malo pomaga;
prepozna tolažba pa žalost ponavlja.

Milovaj in tolaži prijatelja, ki so mu oče (mati) umrli!

Milovaj in tolaži prijatelja, ki mu je sestra umrla!

Milovaj in tolaži prijatelja, ki mu je dobrotnik umrl!

Milovaj prijatelja, ki je pogorel!

Milovaj prijatelja, ki mu je povodenj veliko škodo na¬
redila!

Milovaj prijatelja, ki je z voza padel in si nogo zlomil!

Milovaj prijatelja, ki mu je živina počepala!

Milovaj prijatelja, ki je bil okraden!

Milovaj prijatelja trgovca, ki je pri trgovini veliko
denarja izgubil!

71

6. V listih kdo koga na kaj vabi ali
povabi.

Prijatelj prijatelja vabi na napraljeno veselico,

Preljubi prijatelj !

Naš vrt je ravno zdaj naj lepši. Drevje je ze¬
leno in cvetč, in cvetice so v naj lepšem cvetji. Na¬
menil sem nekaj svojih ljubih prijateljev povabiti, in
v nedeljo popoludne majhno veselico napraviti. Ljubi
Marko! Ti si moj prvi prijatelj; prosim Te, ne odreci
mi, in pridi v nedeljo po popoludanski božji službi k
meni. Tudi drugih prijateljev bo precej prišlo; po¬
sebno Te bode nekdo razveselil. Večkrat si se že
prepričal, kako Te rad imam pri sebi. Nadejam se,
da bodeš gotovo prišel in razveselil

svojega prijatelja

Na JBrezji  ... Matija.

Povabilo na cerkveni shod.

Ljubi prijatelj!

Danes teden bode pri nas cerkveni praznik in
veliki shod. Po stari navadi imamo o tem časi malo
boljši kruh. Znanci in prijatelji pridejo na ta dan
vkup, da se kaj pogovore. Obljubili so mi že neka¬
teri, da bodo prišli; pa brez Tebe bi za me ne bilo
veselega dneva. Uljudno Te vabim, pridi tudi Ti!
Zelo me bo veselilo, ako prideš. Zanesljivo Te pri¬
čakuje

Tvoj prijatelj

Na Dobrem polji . . . Miha Selak.

72

Povabilo k pogovoru.

Ljubi prijatelj!

Dolgo že želim s Tabo nekaj posebnega govoriti;
vender ni bilo do zdaj še prave priložnosti, da bi bila
sama. Tudi k Tebi bi bil že rad prišel, pa ne vem,
kdaj bi te doma dobil, ker zmerom kam greš. Zdi se
mi, če sem prav zvedel, da bodeš danes popoludne
prišel na Posavec. Prosim Te, potrudi se še malo
dalje, in pridi k meni; prav vesel Te bode

Povabilo gospodu župniku na stoletni god starega
očeta.

Prečastiti gospod župnik!

V četrtek, t. j. 25. t. m., bodo naš stari oče
ravno sto let stari. Lepa starost je to, ki jo le
redki učaka. Po vsi moči si prizadevamo, da bi ta
veseli dan veselo praznovali. Jaz naj starji sin,
vnuki in vnukov žene, sinovi in hčere se bodemo
zbrali in dobremu starčeku svoje spoštovanje in srčno
voščilo naznanjali. Vse, kar je pri hiši, se mora ve¬
seliti! Tudi nekaj sosedev in znancev smo k tej
veselici povabili. Naj ljubše bi nam pa bilo, in sta¬
rega očeta bi tudi kaj zelo razveselilo, ko bi tudi Vi,
prečastiti gospod župnik, prišli ta slovesni dan v našo
družbo. V imenu vse družine Vas tedaj spodobno
povabim in lepo prosim, da bi gotovo prišli. Z Vami,
ljubi gospod oče! bode naše veselje še le popolno.

Veselo Vas pričakujem, in sem z naj večjim
spoštovanjem

Tvoj

stari prijatelj
O ž b e O z im ek.

V Dolenji vasi . . .

V Ponikvi  . . .

Vam

udani

Jože Verbič.

73

Kadar bi radi, da bi k posebnim slovesnostim,
veselicam in drugim veselim dogodkom prišli naši
rodovinci, prijatelji in vilcši, moramo jih povabiti.

List, s katerim koga na kaj vabimo, imenuje se
povabilni list ali povabilo.

Pri povabilnih listih mora se:

1. popisati to, k čemur koga vabimo.

2. Povabilo mora se priljudno in srčno pisati
in povedati, da želimo, da bi povabljenec prišel.

Povabi prijatelja na sprehod !

Povabi prijatelja v trgatev!

Povabi prijatelja k igri!

Povabi prijatelja k šolski veselici!

Povabi svojega dobrotnika k šolskemu spraševanju !
Povabi prijatelja, da bi šel s teboj popotovati
Povabi prijatelja na koline!

Povabi prijatelja k nekemu poučnemu govoru!,

Povabi prijatelja k pevski zabavi!

Prijateljica prijateljico povabi na prejo.

Prijatelj prijatelja povabi k pogrebu.

7. V listih se s kom kaj posvetuje.

Neki mladeneč , ki so mu oče umrli, prosi svojega
strijca v mestu, da bi mu svetoval, kaj bi zdaj storil.

Ljubi strijc!

Ni še dolgo, ker ste bili sami priča, ko so nam
naš ljubi oče tako naglo umrli. Noč in dan žalujem,
da sem svojega ljubega in skrbnega očeta tako kmalu
izgubil. — Zdaj nimam nikogar več, da bi mi kaj
pomagal in poskrbel. Rodovincev nikogar nimam,
kot samo Vas, ljubi strijc, ki bodete gotovo tudi za
me kaj storili. Ker Vas poznam, da ste blagega in
dobrega srca, vas zaupno prosim, da bi zdaj Vi na¬
mesto očeta za me skrbeli. Znano Vam je, da sem

74

hodil v domačo solo. in se navadil šolskih naukov.
Rad bi se še dalje kaj učil. Rad bi hodil še v šolo,
ali pa bi se šel učit kakega rokodelstva.

Prosim Vas, ljubi strijc, svetovajte mi, kaj bi
bilo bolje za me. Hvaležen Vam bode za to

Vaš ubogi bratranec

V Kostanjevici . . . Matija.

Prijatelj starega prijatelja prosi, da bi mu svetoval ,
ali bi se zemljišče, M je na prodaj, dobro kupilo,
ali ne.

Ljubi prij atelj  !

Poznam Te, da si previden mož, ker si mi že
velikrat dobro svetoval, in me že iz te ali unc stiske
rešil. Zaradi tega se tudi zdaj obrnem k Tebi, in
Te prosim, da bi mi svetoval.

Slišal sem, da je v vaši vasi Gorjančevo zem¬
ljišče na prodaj. Ker sem si nekaj prihranil, sem
si namenil to zemljišče kupiti, ako ne bo predrago.
Vender bi popred bolj na tanko rad zvedel, kakšno
je, koliko ima njiv, travnikov, gozdov i. t. d. Pro¬
sim Te tedaj, povej in svetovaj mi, kaj naj storim.
Zagotovljam Te, da se bodem ravnal po Tvojem
svetu, zato, ker sem prepričan, da Ti vsako reč do¬
bro preudariš. Prosim Te, odgovori kmalu

svojemu prijatelju

V Tenetišči  ... Juriju.

Večkrat se primeri, da si v tej ali uni zadevi
sami ne vemo in ne moremo pomagati, ker nismo
dosti skušeni. V takih okolnostih moramo kakega
prijatelja ali znanca prositi, da bi nam svetoval.

List, v katerem koga za svčt vprašamo, imenuje
se posvetovalni list.

75

V posvetovalnem listu mora se

1. povedati, zakaj da imamo do katerega za¬
upanje, da ga za svet vprašamo.

2. Reč, o kateri sveta prosimo, mora se na
tanko razložiti in popisati, da se nam po tem more
kaj svetovati.

3. Pristaviti moramo, da bodemo za dober svčt
hvaležni, in da se bodemo tudi po njem ravnali.

Vprašaj prijatelja, iz katere knjige bi se učil zemljepisja.

Vprašaj prijatelja, katere poučne povesti bi bral.

Vprašaj prijatelja, da bi ti svetoval, katerih naukov bi
se zraven zapovedanih še učil.

Vprašaj prijatelja za svftt, kam bi o šolskih praznikih
popotoval.

Vprašaj prijatelja za svčt, kam in h komu bi so šel ro¬
kodelstva učit.

Vprašaj sadjerejca, katera drevesca bi sadil in cepil na
svojem vrtu.

Kmet vpraša bolj slcušcnega kmeta, kaj bi sejal na svoje
prazne njive.

Kmet vpraša svojega prijatelja živinorejca, kje bi se ku¬
pilo kaj dobre živine.

Deklica vpraša svojo teto v mestu, kje bi se učila klo¬
buke in lepotičja delati.

8. V listih se koga kaj opominja ali
se komu kaj očita.

Prijatelj prijatelja opominja, da bi mu kaj pisal.

Ljubi prijatelj!

Pregovor pravi: „Iz pred oči iz pred misel
in res je tako. Obetal si mi, da mi bodeš pogosto
dopisoval iz svojega novega prebivališča; toda zdaj
je minolo že pol leta, in ni sluha o Tebi. Ne mi¬
slim, da bi bil me pozabil, toda vender se mi čudno
zdi, ker tako dolgo molčiš. Ali si morda bolan? ali
pa se je kak tvoj list izgubil? ali kaj je vzrok, da

76

o tebi ne zvem ničesa. Prosim, piši mi vender, da
ne bodem mislil, zakaj tako dolgo molčiš. Prisrčno
te pozdravljam, in sem neprenehoma

Tvoj zvesti prijatelj

V Retjah  . . . Anton Gruden.

Prijatelj prijatelja opominja , da bi mu poslal
obljubljeno ajdo.

Dragi prijatelj!

Ko sva bila danes štirinajst dni pod lipo skupaj,
obljubil si mi, da mi bodeš posodil ajde za seme.
Tudi si bil tako dober, da si še rekel, da jo bode Tvoj
hlapec, ki večkrat v naše kraje pride, sim pripeljal.
Ker se pa zdaj že čas približuje, da bo treba ajdo
sejati, Te še enkrat lepo prosim, da bi mi hotel pre¬
cej, ko Ti bode mogoče, omenjenih šest mernikov se¬
menske ajde poslati. Kar se tiče plačila ali vrnila,
bodem na tanko skrbel. Te dobrote željno pričakuje
Tvoj stari prijatelj

V Prevalji  ... Anton Iskra.

Nekdo opominja dolžnika, M mu že dve leti ni
obresti plačal.

Ljubi tovariš!

V dolžnem pismu, ki sva ga pred dvema leto¬
ma za 500 gold. naredila, obetal si,. da bodeš 5 gold.
od sto vsako leto natanko plačeval. Ker sta pa zdaj
že dve leti pretekle, in mi še nisi ničesa poročil, mi¬
slim, da ne bodeš hud, če Te uljudno prosim, da bi
mi dolžnih 50 gold. še ta mesec poslal. Nadejam se,
da mi bodeš gotovo precej odgovoril in svoj dolg po¬
ravnal. S spoštovanjem

Tvoj tovariš

Jurij Zajec.

V Brežicah  . . .

77

Prijatelj svari prijatelja , Td se je igri udal.

Prisrčni prijatelj!

Slišal sem, da se pečaš z igralci. Ne bodi hud,
da Ti ravno zaradi tega te le vrstice pišem, in Te
zavoljo velike nevarnosti, ki Te čaka, prijazno opomi¬
njam. Veš, da sem Tvoj prijatelj; zato bi me zelo
žalilo, ko bi kdaj videl, da Te je igra storila revnega
in nesrečnega. Veliko vzgledov bi Ti lahko povedal,
kako je igra že marsikaterega v nesrečo pripravila.
Oboje, dobiček in izguba, škoduje. Z dobičkom se
človek navadi zapravljati in slabo živeti; izguba pa
pelje k prepiru in k drugim nerodnostim. Ljubi moj!
ne bodem Ti dalje popisoval te hude razvade. Lepo
Te prosim, ubogaj svojega prijatelja, ki Ti iz srca
dobro želi, in nikar ne igraj! Vedi, da se zaradi
tega ne bodeš kesal. Upam, da me bodeš ubogal in
iz tega pisma spoznal, da sem resnično

Tvoj pravi in odkritosrčni prijatelj

V Žabnicah . . . Andrej.

Op o min javni listi ali opomenice  so taki
listi, v katerih koga kaj opominjamo ali mu kaj oči¬
tamo.

Pri takih listih je treba preudariti:

1. ako nam kdo le iz dobrote kaj stori, ali

je nam dolžan kaj storiti.

2. Ako koga opominjamo česa, kar nam je iz

dobrote obljubil, moramo ga bolj prositi, kakor

naravnost opominjati, da bi izpolnil svojo obljubo.

3. Ako pa koga opominjamo, da bi izpolnil

kako dolžnost, ga prvikrat le vprašajmo, zakaj
tega ne stori; ako pa tako rahlo opominjevanje nič
ne izda, smemo ga tudi resneje opominjati.

Opominjaj svojega brata, da naj bode bolj priden v Soli!

Spominjaj prijatelja, da ti posodi knjige, ki ti jib je
obljubil!

78

Spominjaj prijatelja, da ti pošlje cepičev ali čepov ple¬
menitih dreves, ki ti jih je obljubil!

Opominjaj krojača, da ti kmalu naredi obleko!
Kmetovalec spominja prijatelja, da bi mu poslal krom¬
pirja za seme, ki mu ga je obljubil.

Deklica spominja prijateljico, da bi ji poslala cvetičnili
semen, ki jih ji je obljubila.

Nekdo terja dolžnika, da bi mu posojene denarje vrnil.
Hišnik terja gostača, da bi mu stanarino plačal.
Kupčevalec tčrja denar za blago.

9. V listih se kdo kaj izgovarja ali
opravičuje.

Učenec se pri roditeljih izgovarja , da je šolsko leto
slabo dokončal.

Ljubeznjivi roditelji!

Komaj se upam z Vami govoriti. Prav bridko
mi je pri srci, in bojim se k Vam domov priti. Ko
bi bil Vas vender ubogal, ko ste me tolikrat svarili,
da naj ne zamujam zlatega mladega časa! Zdaj
spoznam svojo krivico, a prepozno je! Zaostal sem;
mogel bodem v ravno ta razred še eno leto hoditi.
Zaostal sem pa naj več zato, ker se precej pri začetku
šolskega leta nisem vseh naukov proti učil, ter sem
se preveč zanašal na učiteljevo dobroto. Še enkrat
Vas prosim, odpustite mi to nemarnost! Odslej za
naprej bodem se po vsi svoji moči prizadeval, da po¬
pravim, kar sem zakrivil, in da bodem zopet

Vaš dobri sin

V Mariboru . . . Vilko.

Služabnik prosi svojega gospoda, hi ga je razžalil ,
da bi mu odpustil.

Častiti gospod!

Moja vest me sili, da odkritosrčno spoznam, da
sem Vam krivico storil, in da se Vam je po meni

79

škoda godila. Znano Vam je, kaj stori slaba tovar-
šija. Slaba družba me je zapeljevala, da velikrat
nisem izpolnjeval svoje dolžnosti. Lepo Vas prosim,
častiti gospod, odpustite mi! Stokrat in stokrat, sem
se že pokesal in storjeno krivico obžaloval. — Pri¬
zadeval si bodem, da bodem svoj pregrešek, kar bode
mogoče, poravnal. Še enkrat Vas lepo prosim, poza¬
bite mojo nerodnost, in bodite mi zopet dober go¬
spod in vzprijmite

svojega skesanega služabnika

V Slavini  . . . Antona.

Nekdo, ki je bil obdolžen, da je opravljal, se opravičuje.

Dragi moj Jarnej!

Tvoje undanje pismo me je kaj užalilo. Očital
si mi, da sem jaz zoper Tebe govoril. Vse sem pre¬
mislil, pa se kar ne spominjam, da bi bil kdaj kje
zoper Tebe kaj rekel in le mrvico drugače, kakor
resnico govoril. Ne vem tedaj, kako more to biti,
da si kaj takega mogel o meni slišati in verjeti. —
Rada se imava že od mladih nog, in drug drugega
ni nikoli žalil. Kako bi vender zdaj ravno jaz mo¬
gel Tebe žaliti! Le kak malovreden jezik je mogel
ta nemir med naju nastaviti, da bi razdrl najino lepo
prijaznost. Verjemi mi, da sem v tej reči čisto ne¬
dolžen, in da sem vedno kakor sem bil

Tvoj pravi in zvesti prijatelj

V Radgoni . . . Henrik Cvetko.

Ako nas kdo kaj opominja, svari ali nam kaj
očita, moramo se časi izgovarjati ali opravičevati.
Listi, v katerih se izgovarjamo ali opravičujemo, so
izgovorni ali opravičevalni  listi.

Opravičevalni listi ravnajo se po tem, ali smo
krivi ali nekrivi tega, kar se nam očita.

80

Tu moramo

1. ako smo krivi, svojo krivico odkritosrčno spo¬
znati, obžalovati in obljubiti, da se bodemo poboljšali.

.2. Ako nismo krivi, dokažimo, da smo nedolžni,
in povejmo, da se nam težko zdi, ko se o nas slabo
misli.

Piši prijatelju in se izgovarjaj, da mu uisi posojenih
knjig kmalu poslal.

Izgovarjaj se prijatelju, ki mu nisi o pravem času dolga
plačal.

Izgovarjaj se prijatelju, ki mu nisi naročenih reči pre¬
skrbel.

Gostač se hišniku izgovarja, da mu ni o pravem času
stanarine plačal.

Izgovarjaj se prijatelju, ki mu nisi dolgo pisal.

Izgovarjaj se prijatelju, da si mu naročila prepozno
opravil.

Nekdo se prijatelju opravičuje, da se pri odhodu ni pri
njem poslovil.

10. V listih se komu kaj odgovarja,
ali se mu odpisuje.

Brat mlajšemu bratu odgovarja na prvo pismo.

Ljubi Bogoslav!

Tvoj list me je prav zelo razveselil. Prav za¬
dovoljen sem s Tvojim prvini spisom. Vidim, da že
kaj misliš; kdor dobro misli, tudi kmalu dobro piše.
Vsake reči se more človek učiti in vaditi, če hoče,
da jo dobro zna. Tudi pri spisovanji je tako. Kdor
rad bere, piše in se vadi, kmalu dobro piše.

Velikrat mi moraš pisati in mnogo pripovedovati,
da se boš privadil dobro in gladko pisati. Pridnost
je kos vsaki teži. — Bodi zdrav in vesel, in piši kmalu
svojemu odkritosrčnemu bratu

V Kropi .  . . JanJcotu.

81

Sestra odpisuje bratu.

Dragi brat?

Težko sem že pričakovala Tvojega lista. Bala
sem se že, ker nisi precej pisal, da bi ljubeznjivim
staršem ne delal večje žalosti.

Kakor si mi naročil, da bi pri starših za Te
govorila in prosila, sem berž izpolnila Tvojo prošnjo,
in sem vse poravnala, karkoli mi je bilo mogoče.
Ravno na vrtu smo bili. Oče so na klopi v senci
sedeli, mati so bili zraven njih, in jaz sem cvetice v
venček zbirala. Tukaj sem jim povedala Tvojo proš¬
njo in jih prosila, da bi ti odpustili. Precej so hoteli
Tvoje pismice videti, in ko sem jim ga pokazala, so
rekli, da Ti odpuste in razžaljenje pozabijo, ako bo¬
deš le zanaprej dober in priden, kakor jim obetaš.

Ljubi brat! neizrečeno me je veselilo, ko sem
slišala mile zanesljive besede ljubih staršev. Bodi
potolažen in brez skrbi; ljubim staršem pa nemudoma
piši, in se jim zahvali za toliko ljubezen. Zdaj pa
se obnašaj tako, da te bodo starši radi imeli, in da
bodeš moj ljubi brat, kakor sem tudi jaz

Tvoja zvesta sestra

V Lobniku .  . . Rezika.

Prijatelj odpisuje prijatelju, ki ga je na veselico
povabil.

Ljubi prijatelj!

Tvoj prijazni list sem veselo vzprijel. Prepričan
sem, da me imaš iz srca rad. Rad bodem v nedeljo
k Tebi prišel, ker sem vselej vesel v Tvoji blagi to-
varšiji; čas pri Tebi mi vselej prezgodaj mine. —
Tukaj Ti pošiljam pletenico naših zgodnjih češenj.

Spisjo, g

82

Prosim, vzemi jih v znamenje najinega zvestega pri¬
jateljstva. Bodi zdrav in vesel!

Tvoj zvesti prijatelj

V Češnjicah .  . . Marko.

Prijatelj odgovarja prijatelju, ki ga je vprašal, ali bi
zemljišče kupil, ali ne.

Dragi prijatelj!

Pisal si mi in me vprašal zavoljo zemljišča, ki
je v naši vasi na prodaj. Vse, kar vem o njem, Ti
rad povem.

Zemljišče je na lepem rodovitnem kraji in naj
več vse skupaj okoli hiše, ki stoji na hribci. Njiv
je osem precej velikih, na katere se kakih dvajset
hektolitrov poseje. Travnikov je pet. Trije so pri
vodi, dva sta pa v bregu. Gozdnih delov je tudi
pet, kateri so pa že precej posekani; sim ter tje so
pa vender tudi z mladim lesom že gosto zaraščeni.
Zelo hi Ti privoščil to zemljišče, zato ker je tako
malokdaj na prodaj. Pridi kmalu sim, in sam ga
poglej! Z Bogom!

Tvoj odkritosrčni prijatelj

Na Brezovici .  . . Janez Orehar.

Kadar se v listu kaj odgovarja ali odpisuje, je
to odpis ali pismeni odgovor.

Odgovarja ali odpisuje se natanko po tem,  ka¬
kor kdo vpraša.

Odgovarjaj prijatelju, Iti te vpraša, katere knjige bi bral!

Odgovarjaj prijatelju, ki te vpraša, katere poučne povesti
bi bral!

Odgovarjaj prijatelju, ki te vpraša, katerih naukov bi se
zraven zapovedanih še učil!

Odgovarjaj prijatelju, ki te vpraša, kam bi o šolskih,
praznicili popotoval.

Odgovarjaj prijatelju, ki te vpraša, kam in b komu bi se
šel rokodelstva učit.

83

Sadjerejec odgovarja, katera drevesca naj bi sadil in ce¬
pil na vrtu.

Skušen kmet odgovarja kmetu, kaj naj bi sejal na svoje
njive.

Živinorejec odgovarja kmetu, kje bi se kupilo kaj dobre
živine.

Deklica odgovarja deklici, kako se cvetice sejejo.

Deklica odgovarja deklici, kako se šiva na šivalni mašini
ali na šivalnici.

III. Rasni listi.

Učenec prijatelju zastavlja uganke.

Mili prijatelj!

Naš gospod učitelj so nam unikrat obljubili, da
nam bodo več ugank povedali, če bodemo pri nauku
pazljivi. Danes po nauku so nam jih povedali.

Vem, da jib bodeš tudi Ti rad zvedel. Dam Ti
jih. Take-le so:

1. V kateri šoli ne berejo in ne pišejo, in v
kateri se ne izprašuje in ne odgovarja?

2. Katera ura nima koles in ne mahala?

3. Če gove škarje nimajo klinje?

4. Čegova hiša nima oken in tudi ne strehe?

5. Kateri zvonček ne poje, pa ga imamo vsi
radi ?

G. Katera miš ima dve nogi?

7. Kakšen ključ ne odpre nobenih vrat?

8. Kateri igralec nič ne zaigra?

9. Kateri hlapec ne služi plačila?

10. Imamo pri hiši reč, ki vedno gre in kaže,
pa nima nog in ne rok.

11. Imamo hišico. V nji sedi dva in trideset
delavcev; veseli so in čvrsti, sede vsi lepo v vrsti, se

6 *

84

ne premikajo, pa vender hodijo gori in doli, in več¬
krat prav pridno delajo. V sredi med njimi je go¬
spod v rudeči obleki.

12. Imamo drevo, katero ima dve večji veji in
vsaka veja pet malih vejic, in kar je na svetu naj
drajšega in lepšega, je sad teh vej.

13. Poznam deklico, ki je naj pred bela kakor
sneg, potem zelena kakor trava, potem pa rudeča
kakor kri.

14. S pomladi te veselim, poletu te hladim,
jeseni te živim, po zimi te gorkim.

15. Pri delu na polji sem neugnana; sim in
tje se mečem, pa nikoli ne sečem.

16. Imam glavo in štiri noge; vender če se
me dotakneš, sem brez glave in nog, in če me pri-
meš, me kmalu spustiš.

17. Kjer je solnce, luč gori, tam ta žena le
živi; s tabo vedno se pomika; časi je mala, časi
velika. 1

18. V peči le sem prav doma; jem naj raji le
drva; če te poljubim, te boli; če uidem, vse vkup
leti; voda me umori.

19. Prav večkrat hodim jaz na pot, pa vender
sem doma v kot’.

20. Huda z mano se godi, močne me drve
pesti; v razbeljeni peči me peko; za me tudi molijo.

21. Žgč in peče, a ogenj ni; bode, a igla ni.

22. Lase ima, a glave nima.

23. Kdo stoji z glavo na eni nogi?

24. Kdo vse sliši, pa nič ne govori?

Ljubi moj! uganjuj te uganke, in spominjaj se
svojega prijatelja

V Železnikih . . . L j udevika.

Prijatelj učencu pošilja odgonethe zastavljenim ugankam.

Dragi L j ude vik!

Tvoj prijazni list z ugankami me je zelo razve¬
selil. Nisem popred miroval, da sem jih uganil.

85

Pošiljam Ti tedaj odgonetke teh ugank, da bodeš vi¬
del, če so prav. Te-le so:

1. V drevesni šoli. 2. Solnčna ura. 3. Rakove.
4. Polževa. 5. Cvetica zvonček. 6. Slepa miš (pri
igri). 7. Ključ za uro. 8. Igralec pri glasoviru ali
orglah. 9. Hlapec za izuvanje. 10. Ura. ll. v Usta,
zobje in jezik. 12. Roke in prsti. 13. Češnja.
14. Drevo. 15. Brana. 16. Jež. 17. Senca. 18. Ogenj.
19. Polž. 20. Kruh (peka). 21. Kopriva. 22. Turšiča
ali koruza. 23. Zelnata glava. 24. Ušesi.

Menim, da sem jih prav uganil. Prosim, večkrat
mi še pošlji kaj takega mičnega blaga. Vsaka vr¬
stica od Tebe je draga

Brat priporoča svojega brata vojaka nekemu znancu
v Gradci.

Človek, ki Vam prinese ta list, je moj naj mlajši
brat. Prišel je k vojakom v Gradec.

Veselo se spominjam zlatega časa, ko sem se
pri Vas rokodelstva učil. Imeli ste me kakor svojega
lastnega sina, in ste mi veliko dobrega storili. Pre¬
drznem se tedaj, da Vam pišem te vrstice, in Vas
prav lepo prosim, da bi mojemu bratu dovolili ka-
terikrat k Vam priti, in da bi mu kaj svetovali ali
sploh kaj pomagali v njegovem težavnem stanu. Za
vsako naj manjšo dobroto, ki jo bodete storili moje¬
mu bratu, bodem Vam zelo hvaležen, in Vani bodem
to tudi v dejanji kazal, kadarkoli bodem mogel.

Prav lepo se Vam priporočam, in sem vedno

V Selcih . . .

Tvojemu

prijatelju

B lazu.

Častiti gospod!

Vam

udani in hvaležni služabnik
Alojzi Bučar.

V Vipavi . . .

86

Mizar priporoča svojega rokodelskega učenca dru¬
gemu mizarju.

Častiti gospod!

Deček s tem listom je moj učenec, in bi se rad
še drugod mizarstva učil. Prav ubogljiv, marljiv,
postrežljiv in krotak deček je, zatorej Vam ga pri¬
poročam, da bi ga v uk vzprijeli. In ravno zato, ker
mislim, da je še ves pošten, prosim, da bi ga va¬
rovali zapeljivih pomočnikov in spridenih učencev.
Rad bi videl, da bi bil ta moj učenec tudi v Vaši
hiši srečen, ter čast in veselje Vam in svojim staršem.

Ako bi mogel jaz Vam kaj postreči, bi me zelo
veselilo. S poštovanjem

Vam udani sodelavec

V Višnji gori  ... Anton Dolenec.

Prijatelj, ki gre na vojsko , se pri prijatelju poslovaje.

Predragi prijatelj!

Nisem mislil, da se bodem od svoje mile domo¬
vine in od svojih preljubih prijateljev in znancev tako
kmalu mogel ločiti. Pred tremi dnevi sem dobil od
gosposke povabilo, da moram nemudoma iti k voja¬
ščini. Jutri moram oditi. Nimam tedaj časa, da bi
se mogel z besedo pri Tebi, ljubi moj, posloviti.
Imej tedaj spisano poslovilo za dobro!

Zahvaljujem se Ti, da si mi bil vedno tako dober
prijatelj, in da si mi toliko dobrega storil. Prosim
Te, ne pozabi me! spominjaj se me večkrat! Koder
koli bodem hodil, bodem tudi jaz vedno na Tebe mi¬
slil, in ti bodem* pisal, kadar bodem kaj posebnega
vedel. Tudi Ti mi večkrat piši! V duhu Te obja¬
mem! Z Bogom!

Na Ježici . . .

Tvoj

zvesti prijatelj

Miha Milošič.

87

Prijatelj prijatelju prijaznost zagotavlja.

Prisrčni prijatelj!

Ko sva se ločila, obetala sva si, da bodeva
vedno prijatelja in da drug drugega nikoli ne bodeva
pozabila. Zdaj v tujem kraji še le spoznam, kako
dober pa redek je pravi prijatelj. Imenuje se sicer
marsikdo prijatelja, toda, če je treba prijateljstvo v
dejanji pokazati in komu kaj dobrega storiti, takrat
pa se ogiba. Mi dva sva že od mladih nog v vseh
okoliščinah bila drug z drugim in pomagala drug
drugemu. Kaj ne, da bodeva tudi za naprej v sreči
in nesreči vedno prava prijatelja? Jaz bodem nepre¬
nehoma

Tvoj zvesti prijatelj

V Ljutomeru  ... Matej Zemljič.

Oče svojemu sinu.

Ljubi moj sin!

Rekel si, da bi rad imel od mene kako pismo
v spomin. Dragi moj! ne vem Ti boljšega v spomin
zapisati, kakor zlate besede, ki jih je nekdaj pobožni
oče Tobija govoril svojemu sinu. Vtisni si jih v
srce, in ravnaj se po njih. Moj nauk so! Zapišem
ti jih: „Moj sin, poslušaj besede mojih ust, in vtisni
jih trdno v svoje srce! Kadar bode Bog mojo dušo
vzel, pokoplji moje telo, in spoštuj svojo mater vse
dni njenega življenja. Vedno imej Boga v spominu,
in varuj se, da kdaj v greh ne privoliš, in da v ne-
mar ne puščaš zapoved Gospoda, našega Boga. —
Kar nočeš, da bi kdo drugi tebi storil, glej, da ti
nikdar drugemu ne storiš. — Išči vselej sveta pri
modrem. Vsak čas hvali Boga, in prosi ga, da vodi
tvoja pota, in da vsi tvoji sklepi v njem ostanejo 11 .
(4. bukv.) Bog te blagoslovi po
tvojem

V Zgošah . . .

skrbnem očetu
Matiju.

88

Poučilo.

List ali pismo je pogovor s človekom, ki ni pri¬
čujoč. Kdor pismo piše, mora misliti, da se resnično
pogovarja s tistim, ki mu piše. List ali pismo je te¬
daj namestnik ustnega govora  ali žive besede.

Ako se listom odpisuje ali odgovarja, ali če si
dve ali več oseb druga drugi pišejo, je med njimi
dopisovanje  (korespondencija).

Ker se list piše posebej komu ali kaki določni
osebi, mora se tedaj vediti, v kateri osebni zvezi so
ti, kateri si dopisujejo, to je, pisavee  (adresant) in
ta, ki list vzprij me ali v z p r i j e m n i k lista  (adresat).

Kdor tedaj list ali pismo piše, ravnati se mora
po posebnih pravilih.

Paziti je, kako naj se list piše ali kako naj še
pisavee v njem izražuje, kako naj vreduje in vrsti
misli in kakšen naj bode list po vnanji obliki.

Ako se komu kaj malega naznanja, piše se na
dopisnico  (korespondenckarte).

1. Pisava ali slog v listih.

Pisati se mora tako, kakor se govori in občuje
v pošteni družbi. List naj bode tak, da ga sme
vsak pošten človek brati.

Piše naj se mirno, previdno, razborno, skrbno in
marljivo. Po tem, kako je list pisan, sodi se o pi-
savčevem umu, o njegovi omikanosti in o njegovem
mišljenji. Večkrat se je že prigodilo, da se je zaradi
kakega dvozmislenega izraza v listu prijateljstvo po¬
polnoma razdrlo.

Pisati se mora razumljivo in določno tako, da se
naravnost ve, kaj kdo piše. Prizadjati se mora tudi,
da se piše prav,  to je, pravilno po slovnici in pra¬
vopisu, da ni kaj dvoumno.

Pisati se mora spodobno, prijateljem in znancem
drugače, kakor tujim in neznanim osebam, kaj žalost¬
nega drugače, kakor kaj veselega i. t. d.

89

Pisati se mora tudi vselej uljudno, to je, da se
iz lista vidi, da spoštujemo in imamo v čisli človeka,
katerem pišemo. Posebno se mora vikšim spoštljivo
pisati.

2. Vnanja oblika listov.

K vnanji obliki lista šteje se vse, kako se to,
kar se piše, razporedi,  kako se po vnanje piše,
na kakšen papir  se piše, kakšen je zavitek
z nad pi s o m, in kako se list zloži in zapečati.

Vsak popolni list ima: ogovor  ali naslov, v-
vod, govor ali razgovor, sklep in podpis.

Z ogovorom  ali z naslovom ogovorimo ali
počastimo tega, komur pišemo. Prijatelje in znance
navadno ogovarjamo in pravimo: ljubi, dragi, preljubi,
predragi, mili, prisrčni spoštovani, mnogocenjeni prijatelj i. t. d.

Drugače se ogovarjajo tuje osebe; pridevati se
jim morajo spodobni naslovi.*)

Ogovor zapiše se bolj pod vrhom v listu. Vikši
ko je ta, komur pišemo, toliko več prostora se pusti
med ogovorom in med prvimi vrsticami lista.

Začenja se list različno, pri prijateljih in znancih
naravnost brez ovinkov; pri tujih osebah pa se list
začenja z raznimi vvodi, recimo tako-le:

Veseli me, da Vam naznanjam i. t. d.

Prosim, odpustite mi, da Vam pišem i. t. d.

Imam čast, da Vam naznanjam i. t. d.

Dovolite, velecenjeni gospod, da Va.s nadlegujem in nekaj
prosim i. t. d.

Vaša obče znana prijaznost in dobrotljivost daje mi srce,
da se v stiski k Vam zatekam i. t d.

Nadejaj e se, da Vam ustrežem, naznanjam Vam i. t. d.

Veseli me, da Vam morem ugodno odgovarjati na Vaš
cenjeni list i. t. d.

Govor ali razgovor  je v listu poglavitna
stvar. Misli se morajo poredoma vrstiti, in pisati se
mora razločno in določno.

Sklepa  se list navadno tako, da se poglavitna
reč, o kateri se piše, še enkrat kratko povzame, ali

* Glej z&daj naslove!

90

se na zadnje še kaj prosi, ali se izreka kaka želja,
kako upanje, povabilo i. t. d., ali pa se zagotovlja,
da pisavec ostaja prijazen, udan in da spoštuje tega,
komur piše. Listi znancem in prijateljem dovršujejo
se navadno tako, kakor se navadno poslovljata prija¬
telja, ki gresta vsak-sebi; listi tujim osebam pa se kon¬
ča vajo z raznimi uljudnimi slovitvami, recimo tako-le:

Z naj veti rn spoštovanjem podpisujem se i. t d.

Imam čast, da se z globokim spoštovanjem imenujem
Vaše blagorodnosti i. t. d.

Ponižno se priporočam Vaši blagi dobroti, in sem z naj-
večim spoštovanjem i. t. d.

S posebnim spoštovanjem podpisuje se i. t. d.

Z odkritosrčnim spoštovanjem imenujem se i. t. d.

Bodite prepričani, da Vas stanovitno spoštujem, in sem
vedno Vam udani i. t. d.

Z velikim čislanjem i. t. d.

Z vsem spoštovanjem i. t. d.

Z odličnim spoštovanjem i. t. d.

P o d p i s ima zraven imena pisavčevega navadno
tudi še kak uljudni pridevek, recimo: Tvoj zvesti, pravi,
odkritosrčni prijatelj, — Vam udani, voljni, pokorni, najhva-
ležniši sluga, služabnik i. t. d. Vikša ko je oseba, ki ji
pišemo, toliko več se pušča prostora med zadnjo
vrsto lista in med podpisom.

Podpisu nasproti zapiše se kraj, dan, mesec in
leto. V listu prijateljem in znancem postavi se kraj,
dan mesec in leto tudi pod vrb nad ogovorom.

Pisati se mora z dobrim črnilom in razločno, da
se lahko bere. Črke in besede se ne smejo zamazo-
vati ali izbrisovati.

Papir za list mora biti lepo bel, obrezan, tenak,
pa tudi ne tak, da bi črnilo puščal. Znancem in
prijateljem pišemo na osmerko, sicer pa tudi na če¬
tvorko, in se pušča zgoraj in spodaj, tako tudi na levi
strani primeren prazen prostor. Za liste ali pisma na
višje (plemenite) osebe in za vloge na gosposke jem¬
lje se cela pola.

Listi se navadno zavijajo v zavitke  (kouverte),
kateri se ravnajo po veči ali manjši listovi obliki.

91

Listi se pečatijo s pečatnim voskom, z
oblati, ali s pečatno znamko.

Listi vikšim osebam pečatijo se z rudečim pe¬
čatnim voskom. Kadar se naznanja smrt ali če ža¬
lujoči piše, pečati se s črnim voskom.

Posebno providno se morajo pečatiti listi, v ka¬
terih se denarji pošiljajo. O tem je treba vedeti po¬
sebnih ukazov in se po njih ravnati. Navadno pa
se denar pošilja po poštnih nakaznicah.

V nad  p is  se postavi ime, priimek, in če je
treba, tudi hišno ali domače ime in stanovišče vzpri-
jemnikovo; večkrat, posebno, če se komu vikšemu
piše, mora se pristaviti tudi stan, dostojnost, poklic
in delo, s komer se bavi in sicer s primernim pri¬
devnikom. Nadpis je treba prav pazljivo in razločno
pisati, da se lahko bere, ker sicer list ne pride do
namenjenega kraja, časi je treba, da se kraju pri¬
stavi tudi ime v kakem drugem jeziku, če gre list v
daljni kraj, ali če je krajevno ime različno od slo¬
venskega.

Nadpisi se, recimo, tako-le delajo:

Gospod Anton Robič,

posestnik

Znamka.

Gorici.

V Dolgih ulicah, h. št. 50,
v I. nadstropji.

92

Častiti

gospod Simon Ma$ek,

učitelj

Znamka.

V

Kropi

na Gorenjskem.

Blagorodni

gospod

Znamka.

dr. Anton Vehar,

c. k. nadzdravnik pri 73. pešpolku

v

Mariboru.

(Marburg.)

93

Gospod Anton Puščavec,

pravnik na vseučelišči
v

Pragi.

V Širokih ulicah, h. št. 18. — II.

Priporočeno

Velecenjena (rekomandirano).

gospa Franja Robar jeva,

posestnica

v

Kopru.

(Capodistria.)

Dopisnica.

Gospod Vladislav Markovič,

ltr. javni bilježnik

Varaždinu.

94

Naslovi,

kakor se rabijo v listih za ogovor, v razgovoru ali
v govoru samem, pri podpisu in na zavitku za nad-
pis, so taki-le:

Njegovemu Veličanstvu, cesarju Avstrijskemu
pravimo:

v ogovoru:  Presvetli cesar! Vaše cesarsko in kra¬
ljevsko apostolsko Veličanstvo! Pre-
milostivi cesar in gospod !
v govoru:  Vaše cesarsko Veličanstvo;

v podpisu:  Vašemu cesarskemu Veličanstvu prepo-
korni, najponižniši, najudaniši, pod¬
ložnik ;

v n a d p i s u: Njegovemu cesarskemu in kraljevskemu
Veličanstvu (ime), cesarju Avstrij¬
skemu, kralju ogerskemu, češ¬
kemu i. t. d.*)

Njenemu Veličanstvu, cesarici Avstrijski pravimo:

v ogovoru:  Vaše cesarsko in kraljevsko Veličan¬
stvo ! Presvetla gospa
v govoru:  Vaše Veličanstvo;

v podpisu:  Prepokorni, najponižniši;
v nadpisu:  Njenemu cesarskemu in kraljevskemu
Veličanstvu, presvetli gospe (ime),
cesarici Avstrijski.

Nadvojvodom in nadvojvodinjam Avstrijskim
pravimo:

v ogovoru:  Vaša cesarska Visokost! Presvetli
gospod nadvojvoda! Presvetla go¬
spa nadvojvodinja!

(Gospčm iz vladajočih rodovin se daje naslov „gosp&“,
če tudi niso omožene.)

* Namesto 3 'sklona (dajalnika) rabi se v nadpisih na¬
vadno že le 1 sklon (imenovalnik) zato, da se i m 6 ne izpreminja.

95

v govoru: Vaša cesarska Visokost;

v podpisu:  Preponižni, preponižno podpisani;
v nadpisu:  Njegovi cesarski Visokosti, presvet¬
lemu gospodu nadvojvodu (ime),
kraljevskemu princu ogerskemu in
češkemu i. t. d. Njeni cesarski
Visokosti, presvetli gospe nadvojvo-
dinji (ime), kraljevski princezi i. t. d.

Knezom in kneginjam, pravimo:

v ogovoru:  Vaša Svetlost! Milostivi knez in go¬

spod! Vaša Svetlost! Milostiva
gospa kneginja!
v govoru:  Vaša Svetlost;

v podpisu:  Najponižniši služabnik, preponižno pod¬
pisani ;

• v nadpisu:  Njegovi (Njeni) Svetlosti, gospodu
(gospe) (ime) knezu (kneginji).

Grofom iti grofinjam pravimo

v ogovoru:  Visokorodni gospod grof! Milostivi
gospod! Visokorodna gospa gro¬
finja! Milostiva gospa!
v govoru:  Vaše Visokorodje;

v podpisu:  Ponižni, pokorni služabnik;
v nadpisu:  Visokorodnemu gospodu, Visokorodni
gospe grofinji (ime).

Baronom in baronicam pravimo:

v ogovoru:

v govoru:
v p odpisu:
v nadpisu:

Preblagorodni gospod baron! Prebla-
gorodna gospa baronica!

Vaše Preblagorodje, Vaša Milost;
ponižni služabnik;

Preblagorodnemu gospodu baronu, Pre¬
blagorodni gospe baronici i. t. d.

t

Vitezom in sploh plemičem, potem vilcšim urad¬
nikom in častnikom pravimo:
v ogovo.ru:  Preblagorodni gospod!

96

v govoru:  Vi, preblagorodni gospod;

v podpisu:  pokorni, najudaniši;

v nad pišu:  Preblagorodnemu gospodu vitezu (ple¬

miču) i. t. d.

Ljudem, hi niso plemenitega rodu, pravimo-.

v og ovoru:

v govoru:
v podpisu:
v nad pišu:

Blagorodni gospod, Mnogospoštovani
gospod! Velecenjeni gospod ! Ča¬
stiti gospod! i. t. d.

Vi, blagorodni, mnogospoštovani go¬
spod;

Udani, ponižno udani, pohlevni slu¬
žabnik ;

Blagorodnemu gospodu (ime in stan),
Mnogospoštovanemu gospodu, Ve¬
lecenjenemu gospodu, Častitemu go¬
spodu i. t. d.

Tajnim svetovalcem in ministrom pravimo:  „Vaša
prevzvišenost!" „Vaša ekselencija!" Papežu pravimo:
„ S veti oče! “ „ Vaša Svetost!“ Kardinalom pravimo:
„Vaša Eminencija!“ Knem nadškofu pravimo:  „Vaša
kneževska Milost!" Knesoškofom pravimo:  y „Vaša
knezoškofovska Milost!“ Škofom pravimo:  „Škofov¬
ska Milost!“ Drugim duhovnim gospodom sploh pra¬
vimo  : Prečastiti gospod, Visokočastiti gospod! Pre-
častni gospod! (prošt, kanonik, korar, dekan, župnik,
duhovni oskrbnik, pomočnik, duhovni oče i. t. d.)

Vloge javnim uradom imajo naslov „visoh“,
„preslaven“ in „slaven“:  Visoko c. k. ministerstvo!
Preslavni državni zhor! Preslavni deželni zbor! Pre¬
slavno c. k. deželno predsedništvo! Preslavna c. k.
deželna vlada ! Preslavni c. k. deželni učilniški svet!
Slavno c. k. deželno sodišče! Slavni deželni odbor!
Slavno c. k. okrajno glavarstvo! Slavno c. k. okrajno
sodišče! Slavni srenjski odbor! Slavni c. k. okrajni
učilniški svet! Slavni krajevni učilniški svet! Slavno
ravnateljstvo! Prečastito škofijstvo i. t. d.

o

97

Opravilni listi in spisi.

L Opravilni listi.

1. Naroeilni listi ali naroebeniee.

Prodajač si naroča svinčnikov.

Gospod France Kos , trgovec v Zagrebu.

Pri Zidanem mostu . .  .
Prosim, nemudoma mi pošljite:

60 zvezkov navadnih svinčnikov,

20 zvezkov s št. 5 v črnem lesu,

25 zvezkov s št. 5 v rudečem lesu,

25 zvezkov s št. 4 v črnem lesu.

Kadar dobim blago, pošljem precej denar.

Z Bogom. Marka Srakar,

prodaj&č.

Posestnik si pri kolarji naroča nov voz.

Spoštovani kolar Jernej Jez  v Bolci.

V Dolini . . .

Jaz bi do sv. Jakopa t. 1. rad imel nov voz ali
kola, težka za dva vola, in želim, da bi jih dobil že
okovana. Prosim Vas, povejte mi, če jih morete na¬
rediti do imenovanega časa, in koliko da bi stalo to
delo. Zdravi! .

Janez Čebular,

_ posestnik.

7

Spisjc.

98

Kadar hoče kdo od koga kupiti ali sploh dobiti
kako reč ali blago, si mora to pri njem naročiti.
List, v katerem si kdo pri kom kaj naroča, imenuje
se naročilni  list ali naročbenica.

V naročilni list je treba natanko zapisati:

1. kakšnega blaga ali reči, in koliko od tega hoče
kdo dobiti. Številke in vse, kar se piše, pa mora
biti prav določno pisano, da se ne pripeti kaka zmota.

2. Pove naj se, kdaj in kam naj se pošlje, ali kdo
bo prevzel naročeno reč.

3. Določi naj se, kdaj in kako se bo naročena reč
ali blago plačevalo.

4. Opuščajo se navadno uljudni ogovori; in namesto
teh se zgoraj v pismu postavi nadpis tega, komur
se piše, zraven pa tudi precej kraj, dan, mesec in leto.

Namesto ogovora postavi se navadno nadpis vz-
prijemnikov. Kraj, dan, mesec in leto se namreč
navadno zapisuje na desno stran zgoraj v listu.

črevljar si pri usnjarji naroča različnega usnija.

Kmetovalec si pri vrtniku naroča mladik v cepljenje.

Gostilničar pri mesarji naroča mesil in klobas.

Krojač naroča pri trgovci raznega blaga.

Pek&r naroča pri mlinarji moke.

Mizar pri žagarji naroča jelovih desk.

Gostilničar naroča pri vinogradniku vina.

HiSnik naroča pri lončarji novo peč.

Gospodinja si naroča pri trgovci šivalnico ali šivalni stroj.

2. Ponudili listi ali ponudnice.

Tesar se županu ponuja , da bi delal nov most.

Spoštovani oče župan!

Zvedel sem, da bodete pri vas delali nov most
čez Krko, in da ste Vi pooblaščeni, da jemljete de¬
lavce za to delo. Ker sem jaz že v več krajih delal
večje in manjše mostove, in menim, da so srenje po-

99

vsod zadovoljne z mojim delom, se tudi Vam, blagi
oče župan, ponujam za to delo, in prosim, da bi ga
meni izročili. Obetam Vam, (la si bodem vse pri-
zadjal, da Vam postavim dobro delo in Vam popol¬
noma ustrežem. V tem Vas uverja

Vam ponižno udani

Na Zgornji Beli . . .

Valentin Sirar,
tesarski mojster.

Hlapec se gostilničarju ponuja v službo.

Spoštovani gospod gostilničar!

Slišal sem, da bo Vaš dosedanji hišni hlapec šel
v mesto služit, in da Vi zdaj iščete drugega hlapca.
Jaz sem že služil po več gostilnicah, kakor kažejo
spričala, ki jih vidite tukaj pri pismu. Veselilo bi me,
ako bi me v službo vzeli. Obetam Vam, da bi Vam
zvesto služil. S spoštovanjem sem

Vam udani služabnik

v  „ . Anton Gradovec,

ezam  . . . hišni hlapec pri Voljbenku.

Nekdo ponuja drva naprodaj.

Častiti gospod!

Pretečeno nedeljo ste bili pri nas, in ste po-
praševali po drvih, da bi jih kupili za pivovarno.
Ker takrat mene ni bilo doma, Vam ponujam tukaj
iz svojega gozda mehkih drv, ki mi jih je po zimi
sneg polomil, in ki so že naj več razsekane in za na¬
prodaj pripravljene. Ako Vam je drago, pridite jih
sami pogledat, ali pa pišite, da jaz k Vam pridem, da
se razgovariva zaradi cene in še drugo, kar je treba.
Verjemite mi, da so to dobra drva, taka, kakoršnih
ravno potrebujete. Zadovoljni bodete s kupčijo, ki
Vam jo ponuja

Vam

V Podgorjah .  .

udani

Gregor Dimeč,
po domafie Gorjanec.

7 *

100

List, v katerem kdo komu ponuja kako službo
ali blago, je ponudili  list ali ponudnica.  Taki
listi se morajo prav varno pisati, da si kdo z njimi
več ne pokvari, kakor koristi.

Pisati se morajo:

1. pošteno, to je, da se ne obeta več, kakor kdo
more storiti, in da se nihče ne žali.

2. Naj bolje se priporoča s tem, da se kaže na
dela in službe, ki jih je že kdo storil in opravljal,
in na utrjena spričala.

Mizar se srenji ponuja, da bi v novo Solo narejal mizar¬
ska dela.

Izučen vrtnik se ponuja v grajščino za vrtnika.

Sadjerejec posestniku ponuja drevesa iz svoje velike dre¬
vesnice.

Kmetovalec ponuja pšenico na prodaj.

Prodaj&č ponuja svoje drobno blagd.

3. Okrožna naznanila.

Trgovec naznanja, da je napravil trgovino s črevlji.

V Ljubljani . . .

Gospodu Mihu Vraničarju v Kranji.

Naznanjam Vam, da sem v Ljubljani na mestnem
trgu napravil in ravno odprl trgovino s črevlji, ter Vas
uljudno vabim in prosim, da bi me počastili tako, da
bi obilno črevljarskega blaga pri meni naročevali in
kupovali. Zagotovljam, da bodem vsakoršna naročila
ceno In pošteno izvrševal.

Priporočaje se Vašim blagovoljnim naročilom sem
s posebnim spoštovanjem

Vam udani

Matjaž Kukovec.

101

List, v katerem kdo komu kako podjetje naznanja,
in se z ravno tem listom mnogim priporoča, jeokrožno
naznanilo ali okrožnica.

Okrožnice pišejo se enako ponudnicam.

Trgovec naznanja svojo prodajalnico s platnarijo.

Pivovarnar naznanja, da vari pivo, in jo priporoča.

Pekar naznanja, da je odprl novo peMrnico.

Mlinar naznanja, da je napravil nov m&lin, v katerem
melje vsakovrstno žito i. t. d.

4. Izgovorni listi ali izgovornice.

Mizar se izgovarja , da naročenega dela ni o pravem
času dovršil.

Blagorodni gospod!

Pišiljam Vam naročeno pohišno orodje, namreč:
dve mizi, štiri stole, omaro in posteljnjak. Prosim,
ne bodite hudi, da Vam vsega tega nisem poslal do
Velike noči, kakor sem obljubil. Hotel sem te reči
narediti iz suhega gorenjskega lesa, katerega sem si
še vlani naročil; pa dolga in huda zima je bila kriva,
da sem ga pozneje dobil. Tedaj nisem sam kriv, da
Vam nisem o pravem časi postregel. Prosim torej,
blagorodni gospod, odpustite mi to zamudo; zagotav¬
ljam Vam, da bodem vprihodnjič natanko dovrševal,
kakor mi bodete naročiti blagovolili.

Z odličnim spoštovanjem sem

Vašega blagorodja ponižni shlžabnik

Na Črnučah .  . . Josip Čebulj,

mizar.

Črevljar se izgovarja, daje gospe pretesne črevlje naredil.
Častita gospa!

Prav zelo me je srce zabolelo, ko sem slišal, da
niste zadovoljni s črevlji, katere sem Vam včeraj

102

poslal. Ako so čižmi, kakor častita gospa omenjate,
pretesni, sem se morda pri meri zmotil. Rad jih vza¬
mem tedaj nazaj in naredim druge, Vam po godu, da
mi, blaga gospa, še dalje zaupate in pri meni delo
naročujete, ker vselej sem pripravljen, in si bodem
tudi prizadeval, da Vas s svojim delom popolnoma
zadovoljim.

Priporočaje se Vam, častita gospa, sem z vsem
spoštovanjem Vam udani služabnik

V Slivji  ... Jan Smola,

—- črevljar.

Opravilni izgovor ni listi ali izgovor niče
pišejo se tako, kakor sploh izgovomi ali opravičevalni
listi. Izgovarja naj se vselej z resničnimi in verjet¬
nimi razlogi.

Opravilni listi naj bodo sploh določni in razločni.
Pišejo se navadno na pol pole v četvorki.

Trgovec se izgovarja, da je kupcu slabo blago poslal.

KrUšnar ali brinjevec se izgovarja, da ni mogel poslati
naročenega ovdčja ali sadja.

Mlinar se izgovarja, da ni o pravem času žita zmlel.

Lončar se izgovarja, da je naročeno lončeno peč skizil.

Drvar se meščanu izgovarja, da mu ni o pravem času
drv pripravil.

Perica se izgovarja, da ni perila dovolj belo oprala.

Švelja se izgovarja, da naročenih srajc ni o pravem času
naredila.

II. Prošnje ali prosbenice.

Učenec v prvem gimnazijalnem razredu prosi za
oprostilo od učnine.

(Znotraj.)

Preslavni c. k. deželni učilniški svet!

Ponižno podpisani je učenec prvega razreda
c. k. višje gimnazije v Ljubljani, in prosi,
da bi ga preslavni c. k. deželni učilniški

svet blagovolil oprostiti od učnine, ter
svojo ponižno prošnjo podpira s sledečimi
razlogi:

A Spričalo, ki je s črko A zaznamovano in
priloženo, kaže, da se je prvo polovico
tekočega, šolskega leta marljivo učil in
popolnoma lepo vedel.

Je, sin ubogih staršev, kateri mu komaj
utrpe preskrbovati najpotrebniše reči za
življenje. Tako kaže tudi priloženi ubožni
B list B.

Obeta, da bode te velike dobrote vedno
vreden ostal tako, da bode vse svoje
dolžnosti zvesto izpolnjeval in se nepre¬
nehoma lepo obnašal in marljivo učil.

V Ljubljani . . . Ivan Poljak.

(Zunaj.)

Preslavni c. b. deželni učilniški svet

v

Ljubljani.

Ivan Poljak,
učenec 1. gimn. razreda
v Ljubljani,

prosi

za oprostilo od učnine.

(Z 2 prilogama.)

Sin prosi, da bi mu gosposka izročila volilo, ki ga
ima po svojetn očetu.

(Znotraj.)

Slavno c. b. sodišče!

Jurij Leskovec iz Poljan spodobno px - osi,
da bi se mu izročil sporoček ali volilo,
katero so mu ga volili ranjki oče v po¬
slednjem sporočilu v 16. dan grudna

104

1878. L, in ki znaša 500 gld. Svojo po¬
nižno prošnjo podpira s sledečimi razlogi:

A Je, kakor kaže krstni list A, dopolnil 24. leto.

Je vse storil, kar mu je bilo zaradi tega
po očetovem poslednjem sporočilu storiti
naloženo. Da je tako, to se vidi iz pil¬
il loženega pisma B.

Bi rad nekaj zemljišča kupil in na svoje
delati začel.

F Poljanah . . . Jurij Leskovec.

(Zunaj.) Slavno c. k. sodišče

v

Loki.

Jurij Leskovec
iz Poljan, v hiši št. G5.

prosi,

da bi se mu izročilo volilo, katero
ima po svojem očetu.

S prilogama A in B.

Nekdo prosi, da hi se mu dovolilo narediti pri vodi
Bistrici nov mlin.

(Znotraj.)

Slavno c. k. okrajno glavarstvo!

France Jenko, kmet v Kamenjali, ponižno
prosi, da bi se mu na njegovem zem¬
ljišči pri vodi Bistrici v Bohinji dovo¬
lilo, nov mlin narediti, in podpira svojo
prošnjo s sledečimi razlogi:

Ni v tem kraji celo uro okoli in okoli no¬
benega mlina.

105

Je voda Bistrica dosti velika in prav pri¬
pravna za to.

Prosilec je mlinarskega dela dobro vajen,
ker je že, kakor kaže priloženo spriealo
•/. s •/■) več let v mlinu delal.

Prizadeval si bode, da bode ljudem dobro
in zvesto stregel.

V Kamenjali .  . . France Jenko.

(Zunaj.)

Slavno o. k. okrajno glavarstvo

v

Radovljici.

France Jenko,
kmet v Kamenjali, h. št. 24.

prosi,

da bi se mu dovolilo pri vodi Bistrici
nov mlin narediti.

S prilogo j.

Učenec prosi, da li se mu ustanovnina (štipendija)
podelila.

(Znotraj.)

Prečastiti knez ln škof!

Jožef Dolžan, učenec prvega gimnazijalnega
razreda v Ljubljani, ponižno prosi, da
bi se mu izpraznjena Strojeva ustanov¬
nina podelila, in podpira svojo pohlevno
prošnjo s sledečimi razlogi:

Se je v prvi polovici šolskega leta dobro
učil in obnašal, kakor kaže priložena
A svedočba A.

Je sin ubožnih staršev, in je, kakor' priča
B priloženi ubožni list B, podpore resnično

potreben.

106

Je Pod Tabrom doma in z ustanovnikom
te ustanovnine ali zaloge v rodu,

C kakor kaže rodoslovni list C.

V Ljubljani . .  . Jožef Dolžan.

(Zunaj.)

Prečastiti knez in škof

v

Ljubljani.

Jože Dolžan ,
učenec prvega gimn. razreda
v Ljubljani,

ponižno prosi,

da bi se mu podelila izpraznjena
Strojeva ustanovnimi.

S prilogami A, B, C.

Pismo, s katerim kakega človeka ali kako go¬
sposko kaj prosimo, imenuje se prošnja ali pros¬
ta e n i c a.

Prošnja se mora tako-Ie pisati:

1. Vzame se cela pola papirja, ki se po sredi
pregane, ter se piše le po desni strani.

2. Pod vrhom se postavi naslov, in potlej se
ob kratkem zapiše, kaj se prosi.

3. Naštejejo se razlogi, zavoljo katerih kdo pri¬
čakuje, da se bode prošnja uslišala.. Ako se pa prošnja
opira na kake sveddčbe, zaznamovajo se in k prošnji
prilagajo.

4. Na koncu, na levi strani, se zapiše kraj,
dan, mesec in leto, in na desni strani malo spodaj
se postavi ime tistega, ki prosi.

5. Zunaj na desni polovici se zapiše nadpis z
naslovom, komur ali kamor se oddaja prošnja.

107

6. Malo spodaj se zapiše ime, stan in stanovišče
tistega, ki prosi.

7. Spodaj se prav ob kratkem postavi, kaj se
prosi, in koliko je priloženih drugih pisem, t. j. prilog.

8. Prošnje na gosposke imajo kolek ali štempelj
na sebi.

9. Nekatere prošnje (recimo: za ustanovnine,
za denarno podporo, za izpraznjene službe i. t. d.)
morajo se v nekem določenem roku ali času vlagati
dotičnim oblastvom.

Učenec v prvem letu višje realke c. k. vlade prosi, da
bi ne plačeval učnine.

Učenec prosi pri deželnemu odboru, da bi se mu podelila
deželna ustanova.

Nekdo c. k. okrajnega glavarstva prosi, da bi smel na¬
praviti gostilnico.

Nekdo c. k. okrajnega glavarstva prosi, da bi smel zidati
pri cesti novo hišo.

Nekdo prosi službe pri železnici.

Občan prosi pravice meščanstva.

108

III. Opravilni spisi.

Zapis ali inventar.

Zapis reči , ki sem jih imel 1. januarja l. 18

109

V Zdolih . .  .

Matičič Bolida.

110

Zapis domačih živali.

V Gdbriji . . . France Vitez.

V zapis ali inventar zapisujejo se stvari,
ki jih kdo ima, ki je tedaj njegova imovina.

Zapis ali inventar mora biti lepo vredjen in
kolikor je mogoče popolnoma.

Zapiši vse hišno orodje !

Zapiši vse poljsko in kmetijsko orodje, ki je pri hiši!

Zapiši vsa sadna ali ovočja drevesa, ki jih imate na
vrtu pri hiši!

111

Zapisniki.

Učencev zapisnik, kaj je čez leto prejel.
Leta 18 . . . sem prejel:

V Porečah . . . Anton Škrjanec.

Učencev zapisnik , kaj so starši čez leto zanj
izdajali:

Leta 18 ... so starši to-le za me izdajali:

112

Gospodarjev zapisnik ali hišni račun.

Ostaja še 64 gl. 94 kr.

V Planini  na sv. Silvestra dan 18 . . Miha Polenec.

113

Gospodinjski zapisnik.

Prejela sem 21 gl. 80 kr.
Izdala » 8 » 9 »

Ostaja še 12 gl. 71 kr.

Na Vranskem,  v 31. grudna 18 . .1. Neža Križajka.

Spisje. 3

114

Zapisnik Petra Slavinca , tkalca.

Prejel sem 59 gl. 70 kr.
Izdal » 36 » 15 »

Ostaja še 23 gl. 55 kr.
V Tominu . . .

Knjižica, v katero kdo zapisuje, kaj ima ali kaj
med letom vzprijema ali izdaja, je zapisnik.

V zapisnik zapisuje se, kdaj in za kaj kdo kaj
vzprijema ali izdaja, in koliko je za reč vzprijel ali izdal.

Zapiši vsa svoja oblačila, ki so bila to leto nova, in
povej, koliko je vsako vredno!

Zapiši vse poljske pridelke, ki jih pri vas pridelujete!

Zapiši, kaj je gornik (vinogradski) med letom vse vzpri-
jemal in izdajal j

Izpiski ali računi

115

Mizarjev izpisek.

Izpisek.

Antonu Rogaču, kmetu v Podgorji, sem naredil te-le
mizarske reči:

V Tupaličah . . .

Janez Potočnik,

mizar.

Teh 45 gold. 80 kr. sem vzprijel.

V Tupaličah . . .

Janez Potočnik.

8 *

116

Izpisek kovaškega dela.

Izpisek.

Gospodu Antonu Godcu, grajščaku na Skali, sem
naredil te-le reči:

V Srednji vasi . . .

Šimon Poljanec,
ko vač.

Do dobrega vzprijel 17 gold. 6 kr. v 25. dan oktobra
meseca, 18 . . 1.

Šimon Poljanec.

117

Črevljarjev izpisek.

Izpisek.

Gospodu Matevžu Lisičarju, meščanu v Velikovci,
sem naredil to-le obutalo:

V Velikovci . . .

Teh 24 gold. in 60 kr. sem vzprijel.

Lenart Maček,
črevljar.

V Velikovci . . .

Lenart Maček.

Trgovčev izpisek.

Izpisek.

Gospodu Janezu Moravcu , posestniku v Senožečah,
sem prodal te-le reči:

V Novem mestu . . .

Martin Golob,
trgovec.

Resnično prejel 34 gold. 14 kr. v 4. dan julija meseca, 18 . . 1.

Martin Golob.

118

Rokodelci ali obrtniki in trgovci imajo knjigo,
v katero zapisujejo reči, ki jih komu delajo ali pro¬
dajajo, in iz katere potem izpisujejo te reči z zneskom
vred svojim naročnikom ali odjemnikom. Taki listi
so izpiski, računi ali konti  (z laško besedo).

V izpisek se zapiše:

1. ime tistemu, komur je kdo kaj naredil ali
prodal.

2. Naredi se navadno pet prostorov. V prva
dva se zapiše leto, mesec in dan, v tretjega, kaj se
je delalo ali prodajalo, in v zadnja dva se postavijo
goldinarji in krajcarji izšteviljene cene, po kateri se
je delalo ali prodajalo.

3. Spodaj se zapiše kraj, dan, mesec, leto in
ime tistemu, kdor je kaj delal ali prodajal.

4. Kadar se denar vzprijme, se na konci zapiše,
da je plačano.

5. Na izpisek devlje se kolek ali štempelj.

Naredi krojačev izpisek!

Naredi rokovičarjev račun!

Napravi račun za šivna in vezivna dela (za rute, srajce,
prevleke, različno perilo, za vezčnje, za prirezanje in šivanje,
za popravo i. t. d.)!

Spiši kolarjev izpisek!

Naredi bukvovezov račun!

Naredi tesarjev račun!

Napravi kamen&rjev račun!

Spiši prodajačev račun!

Pobotnice.

Pobotnica za stanarino.

Pobotnica.

Jaz, Filip Kožemal, sem danes vzprijel od Matija
Stroja osemdeset  goldinarjev stanarine od svetega
Jurija 18 . . 1. do svetega Jurija 18 . . 1.

Na Brodu . . . Filip Kožemal.

30 gold. avstr. velj.

119

Plačilnica za plačilo na mesec.

Plačilnica

za pet in dvajset goldinarjev avstr, velj., katere
sem jaz nižje podpisani kakor plačilo za mesec . . .
18 . . L od svojega letnega plačila 300 gold. iz
tukajšnje srenjske blagajniee danes resnično prejel.

V Dolenjem Logatci  ,
25 gold. avstr. velj.

L uh a Ovsec,
nočni čuvaj.

Pobotnica za zasluženi denar.

Pobotnica

za dvajset  goldinarjev avstr, velj., katere sem jaz,
Miha Hlebčar, od gospoda župnika v Smledniku za
zidarsko delo pri veliki cerkvi danes res in pošteno
prejel.

V Smledniku . . .

20 gold. avstr. velj.

Miha Hlebčar,

zidar.

Pobotnica za vrnjeni denar.

Pobotnica.

Potrjam, da mi je Jurij Jelenec s pridevkom:
Bojčev Jurij, kmet v Mošnjah, dve sto goldinarjev
avstr, velj., ki sem mu jih pred 3 leti posodil, danes
res in pošteno vrnil.

V Mošnjah .  . .
200 gold. avstr. velj.

Tone Vehar,
krčmar.

Plačilni list za izplačano volilo.

Plačilni Ust,

s katerim jaz, Valentin Cunjar, potrjam, da mi je
moj brat France tri sto goldinarjev avstr, velj., ki

120


so mi jih moj pokojni oče v oporoki v 30. dan junija
18 . . 1. volili, danes popolnem izplačal.

V Rudniku . . .
300 gold. avstr. velj.

Valentin Cunjar ,
vzprijemnik.

Jurij Sever,  priča.
Marka Burja,  priča.

Plačilnica za obresti.

Plačilnica

za dvanajst  goldinarjev in 50 kr., katere sem jaz,
Peter Slamniear, od Janeza Vesela kakor obresti za
celo leto 1881. od kapitala 250 gold. po 5 %  resnično
vzprijel.

Na Luši . ■ .

12 gold. 50 kr. avstr. velj.

Peter Slamniear.

Plačilni list , v katerem se odpisuje le nekoliko dolga.

Plačilni list na vzemje.

Alojzi Bezeg, hišnik v Ribnem, mi je danes
resnično plačal petdeset  goldinarjev avstr. velj. na
dolg, katerega je bilo 200 gold., kar mu tedaj s tem
plačilnim listom potrjam in od imenovanega dolga
odštevam.

Na Ravnem . . . Tomaž Vranic ,

50  gold. avstr. velj. prodajač.

Pobotnica, s katero se dva nasprotno pobotavata.

Vzajemna pohotnica.

Mi dva nižeje podpisana, Vrban Prosenec in Gre¬
gor Pavšži, sva danes medsebne račune pregledala,

121

poravnala in vzajemno pobotalo tako, da do današnjega
dneva ne more drug drugega ničesar terjati. Uničila
sva vse račune in spise, kar sva jih imela o med-
sebnih terjatvah, ter izrekava, da so neveljavna vsa
taka pisma, ki bi morda še kje bila. Naredila sva
to vzajemno pobotnico dvojno, sva obe svojoročno pod¬
pisala in vsak eno shranila.

Na VrhniM . . . Vrbdn Prosenec , trgovec.

Gregor Pavša,  trgovec.

Pobotnica, pobotni ali plačilni list ali
plačilnica  (kvitunga) je pismeno potrjenje, da
je kdo od koga ali od kod neki znesek denarjev
resnično vzprijel.

V pobotnico se mora zapisati:

1. koliko  se je vzprijelo. To se zapiše s črkami,
da se ne more izbrisati in kaj več ali manj zapisati.

2. Zapiše se ime tistemu, kdor denarje vzprijme,
in ime temu, od koga ali od kodar jih vzprijme.

3. Pove se, zakaj  se denar vzprijme.

4. Prav blizo konca pisma se zapiše še kraj,
dan, mesec, leto in ime vzprijemnikovo in pa prič, če
jih je treba. Tudi je navada, da se spodaj na levi
strani vzprijeti znesek še s številkami pristavi.

5. Časi pa se potrja le nekoliko plačenega dolga;
časi pa se tudi dva, ki sta drug drugemu dolžna,
tako pobotata da drug drugemu ne dolgujeta. Po¬
botnica, ki se piše v takih zadevah, imenujejo se
pobotnica na vzemje  in nasprotna pobotnica.

6. Pobotnice morajo imeti postavni kolek ali
štempelj.

Naredi pobotnico za poluletne obresti od kapitala 860
gold. avstr. velj. s 6 gold. od sto !

Naredi pobotnico za 80 gold. enoletne zakupščine od na¬
jetega zemljišča!

Delavec naredi gospodarju pobotni list za 25 gold., ki
jih je čez leto pri njem zaslužil in potegnil.

Hlapec naredi gospodarju pobotnico za 80 gold. letnega
plačila.

122

Švelja naredi' pohotni list za 10 gold. 12 kr., katere je
zaslužila za razno šivarsko delo.

Napravi pobotnico za 10 gold; katere je mizar za mizarska
dela vzprijel.

Vzprijemni list!.

Nelcdo potrja, daje vzprijel denar, da ga izroči drugemu.

Vzprijemni list.

Za petdeset gold. avstr, velj., katere mi je
Juri Kapun  današnjega dne oddal, da jih izročim
Kazdrtskemu župniku, prečastnemu gospodu Antonu
Babniku.

V Razdrtem . . . Miha SivJco.

Nekdo potrja, da je vzprijel zapečateno pismo, da hi
ga oddal drugemu.

Vzprijemni list.

Jaz Emil Koščec,  trgovec v Zagrebu, potr-
jam s tem listom, da je gospod Cvetko Golobič
na Studenci zapečateno pismo do gospoda Vekoslava
Vidoviča,  trgovca v Zagrebu, ker ga ravno ni bilo
doma, danes pri meni pustil, da mu ga dam, kadar
domov pride.

V Zagrebu . . . Emil Koščec,

trgovec.

List, v katerem potrjamo, da smo denarje, blago
ali kako drugo reč ali za se, ali za koga drugega
resnično vzprijeli, je vzprijemni list.

Vzprijemni listi se pišejo tako, kakor pobotnice,
in sicer zapiše se

1. reč, ki se vzprijema;

123

2. postavi se dan, kdaj se je kaj vzprijelo;

3. pristavi se vzprijemnikov podpis.

4. Ako vzprijemnik reč za koga drugega vzprijme,
se zapiše ime tistemu, čegova je stvar.

Vzprij emni listi imajo po okoliščini tudi kolek.

Naredi vzprijemni list nekemu, ki ti je oddal zapečaten
zvezek pisem, da jih oddaš nekemu pravniku!

Nekdo je pustil pri tebi zabit sod vina z znamnjem AL,
da ga oddaš nekemu gostilničarju. Naredi mu vzprijemni list!

Naredi vzprijemni list nekemu, ki ti je oddal zapečaten
zaboj, da ga oddaš svojemu sosedu!

Naredi vzprijemni list, da si vzprijel zvezček svetih po¬
dobic, da jih oddaš vašemu župniku!

Hranilni listi.

Nekdo potrja, da je vzprijel denar, da ga hrani.

Hranilni Ust.

Jaz Martin Kvas,  posestnik v Juhanu, po-
trjam, da sem danes od našega gospoda župnika
Vekoslava Mraka deset cekinov  ali zlatni¬
kov po osem  gold. resnično vzprijel, da jih hranim,
in jim jih izročim, kadar pridejo iz Rima, kamor mi¬
slijo te dni popotovati.

V Juhanu  . . .

Martin Kvas.

Nekdo potrja, da je vzprijel zlato uro.

Hranilni list.

Jaz Luka Sršen,  posestnik z Jesenic, potrjam,
da mi je gospod Jakob Vernik,  fužinai', danes svojo

124

zlato uro dal, da naj jo shranim, dokler pride iz
Beča, kamor jutri odpotuje.

Na Jesenicah . . .

Luka Sršen.

Nekdo potrja, da je vzprijel sto srebernih tolarjev po
dva gold., da jih hrani.

Hranilni list.

Tukajšnji urar, gospod Marcelj Koželj, mi je da¬
nes sto srebernih tolarjev  po dva gold. naštel
in v hrambo izročil. Potrjam, da sem teh sto sre-
bernjakov resnično vzprijel in ob enem obetam, da
jih bodem zopet nazaj dal ali njemu ali njegovemu
pooblaščencu, kadar jih bode zahteval in mi pokazal
ta hranilni list ali hrambenico.

V Koprivnici . . .

Lovro Toplišek.

List, v katerem potrjamo, da smo denar ali kaj
drugega vzprijeli, da kaj časa hranimo, je hranilni
list ali hramb  eni  ca  (depozitka).

V hranilni list se zapiše in pove

1. kaj se daje v hrambo;

2. pove se, kdaj in kako se bode hranjena stvar
nazaj dajala;

3. zapiše se ime tistemu, kateri hranuje in
onemu, ki prevzema in izdaje hranilni list;

4. postavi se dan, kdaj se je reč vzprijela.

Nekdo potrja, da mu je gostač hraniti dal skrinjo z be¬
lim platnom.

Naredi hranilni list za 10 cekinov po 5 gold., ki jih kdo
pri tebi hrani!

Naredi hranilni list, v katerim potrjaš, da je tvoj prija¬
telj pri tebi hranil malo škatlico z dragotinami!

125

Vozni listi.

Nekdo pošilja zaboj s steklarskim, blagom.

Vozni list.

Gospodu Josipu Cedilniku v Mengišu.

Kolek.

V Ljubljani v 20. dan januvarja 18 . .1.

Pošiljam Vam po vozniku Jakobu Krušiču iz
Šiške v zaboji z znamenjem J. K. steklarskega blaga,
kakor ste ga naročili; teže nečiste (kosmate) je 70 kilogr.
Ako poslano dobite o pravem časi, to je od danes v
dveh dneh, plačajte voznine pet gold.

Lovro PreseJcar.

Nekdo pošilja pšenico iz Ljubljane v Novo mesto.

Vozni Ust.

V Ljubljani v 11. dan

rja 18 . .1.

Po vozniku Antonu Kašmanu z Viča pošiljam
gospodu Janezu Črniču, žitnemu kupcu v Novo me¬
sto, deset  hektolitrov egiptovske pšenice v dveh
sodih, zaznamovanih s KL. Ako to žito dobro ob¬
varovano in v pravem časi, to je, do 18. t. m. vzprij-
mete, plačajte vozniku 80 kr. od hektolitra.

Janez Gaber ,
kupec.

126


Nekdo pošilja šelcso.

Vozni list.

Na Kladivu v 11.

a 18 .. I.

Po vozniku Valentinu Jegliču iz Srednje vasi
pošiljam gospodu Tomažu Pozniku, fužinarju v Kamni
gorici, petdeset  kilogr. obdelanega železa. Ako
blago v pravem časi, to je, od danes v treh dneh
vzprijmete, plačajte vozniku 30 kr. od kilogr.

Ciril Javornik ,
fužinar.

Vozni list.

V Ipavi v 18.

ija 18 . . I.

Po vozniku Silvestru Čelešniku iz Ipave pošiljam
gospodu Lovretu Čuku, gostilničarju v Doljih, dva
soda letošnjega vina (mošta), ki sta zaznamovana z
A- Ako to vino dobro obvarovano in v pravem
časi, to je, v dveh dneh, vzprijmete, blagovolite pla¬
čati vozniku deset  gold. avstr. velj.

Vam

udani

Jakob Krov ar,
vinogradnik.

List, kateri se piše, da ga s soboj vzame voznik,
ki kako blago prevzame ali kam pelje, imenuje se
yozni list.

V vozni list se mora zapisati:

1. voznikovo ime in kraj, iz katerega je doma.

2. Postavi se ime, stan in kraj tistemu, kateremu
se blago pošilja.

3. Imenuje se poslano blago, in se zapiše, ko¬
liko ga je, kako je zavito ali zabito, in s čim in
kako je zaznamovano.

4. Zapiše se, koliko je treba voznine plačati,
koliko od teže, ali pa od vsega blaga skupaj, kakor
se je pogodilo z voznikom.

5. Pove se, kdaj se je blago oddalo, in dokle
mora priti na svoje mesto.

Nekdo pošilja nekemu tržinarju 5 centov prediva.

Kupec gostilničarju pošilja kave in sladkorja.

Kmet tesarju v mesto pošilja 7 obrezanih hrastev.

Svilorejec pošilja trgovcu mešičkov (kokonov).

Sadjerejec pošilja branjevcu raznega sadja.

Odpovedni listi ali odpovednice(reYersi).

Sosed daje odpovedni list sosedu , Id mu je dovolil , da
sme na njegovem vrtu čebelnjak ali ulnjak po¬
staviti.

Odpovedni Ust.

Moj sosed, LjudevitHrašovec,  mi je pripustil
kos svojega vrta, da na njem postavim čebelnjak ali
ulnjak. Zavezujem se, da bodem ta kos vrta brez vsega
ugovora odstopil, kadar bi to zahteval on ali bi to za¬
htevali njegovi nasledniki in. sicer v tistem stanu, v
katerem sem ga vzprijel. Da je tako res, kažem, da
sem to pismo sam s svojo roko podpisal in da sta
ga podpisali tudi dve naprošeni priči.

Na Lanišči . . .
Vul Strojan,  priča.
Srečko Zaviršek,  priča.

Ljubivoj Peganec,
uradnik.

128

Odpovedni list ali odpovednica (revers)
je pismo, s katerim se izrekuje, da s tem, če kdo
komu kaj dovoli, drugi še nima vedne pravice do
kake reči.

V odpovednico se zapiše

1. kdo dovoljuje,

2. komu  kdo kaj dovoljuje,

3. kaj se dovoljuje,

4. da se dovolitev ne trdi za vedno pravico.

5. Zapiše se kraj, dan, mesec in leto, kdaj se
odpovednica piše, in podpiše se ta, ki jo izdaja in
dve priči.

Odpovednice morajo se določno pisati, da pozneje
ni prepira.

Ti listi morajo biti tudi kolekovani.

Nekdo drugemu pripušča pašnik. Naredi o tem odpo¬
vedni list!

Sosed sosedu dovoljuje, da sme voziti skoz njegov gozd.
Napiši o tem odpovedni list!

Sosed sosedu dovoljuje, da sme prebiti in narediti okno
na njegov vrt. Sestavi o tem odpovedni list!

Nakaznice (asignacije).

Nakazuje se 50 gold.

Nakaznica.

Gospod Jurij Prevec  naj temu, ki prinese
to pismo — Andreju Petelinu — izplača petdeset
goldinarjev, in naj jih meni všteje!

V Semitu . . . Marica Ruda ,

trgovec.

Nakazujejo se drva.

Nakaznica.

Gospod Janez Maček!  logar Iške grajščine,
blagovolite mojemu hlapcu Antonu Dolginu  dati
pet kub. m. trdih derv, katere Vam bodem jaz plačal!

V Bistri .  . . Martin Telovnik.

pek.

129

Nakazuje se sukno.

Nakaznica.

Častiti gospod Matej Majnik! blagovolite temu,
ki Vam prinese to pismo, odmeriti in oddati trideset
metrov sivega sukna, ki ga meni vštejte.

Pod Smreko . . .

Jožef Dolar.

Z nakaznico  ali z nakaznim listom (asigna-
cijo) naročamo komu, s katerim nasprotno pobotujemo,
tako, da komu kaj da, in potem to nam všteje.

V nakaznico se zapiše

1. kdo naj kaj da ali izplača,

2. komu in kdaj naj se to stori,

3. kaj in koliko naj se da ali izplača, in

4. komu naj se všteje ta znesek.

Naredi nakaznico za 20 veder novega vinal

Naredi nakazno pismo, da naj se sosedu iz tvoje za-
kupščine izplača 20 gold., in naj se tebi vštejejo!

Naredi nakaznico za 5 mernikov pšenice, katero bodeš
pozneje plačal!

Spiši nakazni list, da naj kdo na tvoj račun plača
črevljarja, ki je za te delal!

Dolžna pisma ali zadolžnice.

Nekdo vzame na posodo 50 gold. v bankovcih, in
hoče od njih po o gold. od sto plačevati , in jih
v dveh letih vrniti.

Dolžno pismo.

Jaz, Anton Mrvar, po domače Sodar v Medve¬
dovem selu, s tem pismom potrjam, da mi je Vrban
Tratar za mojo potrebo danes posodil petdeset

Spiejo, 0

130

goldinarjev avstr. velj. v bankovcih, in da mu bodem
ta denar v dveh letih gotovo vrnil, do tistega časa
pa tudi obresti po pet goldinarjev od sto plačeval.

V Medvedovem selu . . .

Anton Mrvar,  dolžnik.

Miha Buda,  priča.

Luka Hribar,  priča.

Dolžno pismo za 600 gold., za katere bode dolžnih pla¬
čeval po 5 gold. od sto, in jih bode vrnil, kadar
mu jih bo upnik pol leta popred odpovedal.

Dolžno pismo.

Jaz, Ljudevit Lipar, za se in za svoje naslednike
veljavno potrjam, da mi je g. Alojzi Pavlič, tukajšnji
trgovec, danes posodil in gotovo naštel šest  sto gol¬
dinarjev avstr. velj. Zavezujem se, da bodem od teh
denarjev plačeval na leto po pet goldinarjev od sto,
in jih bodem v enaki veljavi pošteno vrnil g. Aloj¬
ziju Pavliču ali njegovim pravim naslednikom, in sicer
pol leta potem, kadar mi bodo napovedani. V zava¬
rovanje istine in obresti dovoljujem, da upnik sme
ta dolg vpisati v zemljiško knjigo na mojo nezadol-
ženo hišo št. 22 v Stranski vasi.

V dokaz tega sem to pismo sam s svojo roko
podpisal in tudi naprosil dve priči, da sta ga podpisali.

V Stranski vasi . . .

Ljudevit Lipar,  dolžnik.

Jurij Božič,  priča.

Anton Selan,  priča.

Dolžno pismo ali zadolžnica  (obligacija)
je pismo, s katerim dolžnik potrja, da mu je kdo de¬
narja posodil. V dolžnem pismi se mora natanko
imenovati

131

1. posojevalec ali upnik, to je, tisti, ki denar
posojuje ali upa.

2. Zapiše se, koliko in kakšnega denarja je
kdo posodil.

3. Določi se, ali se bodo od posojila tudi pla¬
čevale obresti, in po koliko se bode na leto od sto
plačevalo.

4. Pove se in obeta, kdaj in kako se bode
dolg vračal.

5. Podpiše se kraj, dan, mesec, leto in dolžni¬
kovo ime, časi pa tudi še dve priči, če dolžnik
pisma sam ne piše.

6. Dolžna pisma morajo imeti postavni kolek
ali štempelj.

Naredi dolžno pismo za 300 gold., od katerih bode po¬
sojevalec po 4'/j gold. od sto na leto plačeval, in jih v treh
letih vrnil!

Sestavi ravno to dolžno pismo s pristavkom, da dolžnik
zastavlja za ta dolg svojo njivo!

Naredi dolžno pismo za 1000 gold. avstr, velj., od katerih
bode posojevalec 5 gold. od sto plačeval in jih v petih letih
vrnil! Za dolg dolžnik zastavlja svojo hišo.

Naredi dolžno pismo za 100 gold., katere ti kdo po
prijaznosti brez obresti za eno leto posojuje!

Poroštveni listi.

Nekdo je upniku za dolžnika porok.

Poroštveni Ust.

Jaz nižeje podpisani se s tem pismom zavezujem,
da bodem 100 gold., pravim sto goldinarjev avstr,
velj., katere je Vekoslav Strgar, prodajač v Tržiči,
v 16. dan svečana 18 . . L, posodil Lenartu Večnarju,
krojaču v Kovorji, jaz plačal, ako bi jih imenovani
Lenart Večnar ne mogel z obrestmi vred v določenem
časi vrniti.

V Tržiči  . . . Ciril Mali,

usnjar.

9 *

132

Kdor se zavezuje, da bode upniku plačal dolg,
ako bi prvi dolžnik te svoje dolžnosti ne izpolnil, je
porok,  in dogovor, ki ga dogovorita in zapišeta
upnik in porok, je poroštveni list ali porokov-
nica.  Ti listi se pišejo le takrat, kadar upnik za
svojo posojilo hoče varnosti.

Kolek se ravna po vsoti.

Nekdo je upniku za 300 gold. porok. Sestavi poroštveni list!

Nekdo je upniku za 500 gold. in za izgovorjene obresti
porok. Spiši o tem porokovnico!

Odstopni listi (cesije).

Nekdo prepušča drugemu doUno pismo.

Odstopni list.

Jaz, Miha Podrečar, potrjam s tem pismom, da
Tomažu Kolarju, kmetu v Loškem potoku, prepuščam
dolžno pismo, katero mi je v 5. dan decembi'a 18 . . 1.
podpisal in dal Anton Seljan, trgovec v Novem mesti,
za posojenih sto in petdeset  goldinarjev avstr,
veljave. Prepuščam ali odstopam pa to dolžno pismo
Tomažu Kolarju tako, da on sme z njim ravnati, ka¬
kor s svojo imovino.

V Novem mesti . . .

Miha Podrečar ,
posestnik.

Nekdo drugemu odstopa terjatev.

Odstopni list.

Jaz podpisani, Martin Jelar, potrjam, da tistih
trji sto goldinarjev avstr, velj., ki mi jih je Anton

133

Predurnik z Viča, h. št. 20, dolžan od 22. februarja
18 . . L, z vso pravico odstopam svojemu bratu Josipu
Jelarju. Izročam mu ob enem tudi dolžno pismo, da
ravna s tem dolgom popolnoma po svoji volji.

V Ljubljani . . .

Martin Jelar,  prepustnik.

Lovro Slamnik , priča.

Jarnej Svatec,  priča..

Odstopni list sa 200 gold.

Odstopni list.

Dolžno pismo, ki ga je meni, Franju Tepkarju,
naredil in dal g. Davorin Vrtnik za posojenih dve sto
goldinarjev avstr. velj., in je podpisan v 8. dan sep¬
tembra 18 . . L, je zapadeno; tedaj odstopam in pre¬
puščam s tem pismom teh 200 gold. z obrestmi vred,
da jih izterja Leopold Vehar, hišnik v Šiški, in mu
dajem ob enem dolžno pismo, da more v svojem imeni,
kakor svojo imovino za se to istino z obrestmi vred
izterjati.

V Šiški . . . Franjo Tepkar,

posestnik.

Kadar kdo komu drugemu prepušča ali odstopa
svojo terjatev, in če se to zapiše, je tak spis od¬
stopni ali prepustni list.

V odstopni list se zapiše

1. kdo kaj odstopa ali prepušča,

2. kaj, komu in kdaj se odstopa ali prepušča,

3. po katerih pogojih se kaj odstopa ali pre¬
pušča.

4. Odstopni listi morajo imeti po ceni kolek
ali štempelj.

Sestavi zgornje prepustno pismo v ravno tem pomenu, pa
z drugimi besedami!

Oče prepušča sinu 2000 gold., ki mu jih je sosed dolžan.
Naredi za to odstopni list!

134

Pogodbe

Nekdo kupuje pol zemlje s hišo vred; prodajaš in Jcu-
povdlec pišeta kupno pismo ali hipno pogodbo.

ki sta jo dogovorila in sklenila Matej Molj, kmet
na Hruševem, h. št. 18, prodajat, — in France Oblak,
gostilničar v Gabrijih, h. št. 20, kupovalec, tako-le:

1. Matej Molj prodaja svoje pol zemlje, ki je
na Hruševem s št. 18, in je zapisana v zemljiški
knjigi Polhovgraške grajš&ine v urb. št. 114, z vsem
pohištvom in vsemi pravicami vred Francetu Oblaku
za tisoč  in sto  goldinarjev avstr. velj. v polno
last z dopuščenjem, da se brez opovire precej sme
prepisati.

2. France Oblak kupuje zgoraj popisano zem¬
ljiško in hišno posestvo s pritiklino vred za dogovor¬
jeno kupnino 1100 gold., reci: tisoč  in sto  gol¬
dinarjev avstr velj., ter plača precej polovico, t. j.
550 gold.; drugo polovico pa obeta plačati v dveh
obročih, in sicer en del o sv. Juriji, en del pa o Bo¬
žiči 18 . . L; zraven pa prodajaču dovoljuje, naj se
ta dolg vpiše v javno knjigo.

3. Prodajat potrja, da je polovico plačila, t. j.
550 gold., gotovo vzprijel, in plača vse zaostale e. k.
davke in druge dajatve do današnjega dneva; stroške
za kupčijo in prepis in vse c. k. davke in druge da¬
jatve od današnjega dneva naprej pa prevzema in
bode plačeval kupovalec.

V spričbo te pogodbe so naslednji svojeročni
podpisi:

Na Hruševem . . .

Kupna pogodba,

Jožef Kuščar,
priča.

Janez Krstnik,
priča.

Matej Molj,
prodajat.

France Oblak ,
kupovalec.

135

Nekdo daje v zakup ali v najem svojo njivo.

Zakčpna pogodba.

1. Janez Sajavec daje v zakup Marku Zoriču
svojo dolgo njivo za vrtmi, na katero se poseje 12
hektolitrov, v zakup na štiri leta zaporedoma za to,
da mu plača na leto po 24 gold. zakupščine.

2. Marka Zorič Janezu Sajavecu obeta, da bode
zakupščino vsako leto jo sv. Juriji naprej plačeval,
sicer pa tudi, da bode skrbel, da bode njiva dobro
obdelana.

Jožef Rekar,

priča.

Janez Sajavec,
posestnik.

Tomaž Kobilica,

priča.

Marka Zorič,
zaktipnik.

V družbenem življenji se mnogokrat zgodi, da
ljudje drug drugemu kaj dajejo, dovoljujejo, ter si to
pa uno nasprotno obetajo. Ker pa je treba, da se
dogovorjena reč natanko izpolnuje, je posebno v ta¬
kih okolnostih treba, da se zapiše, kar se je ustno
pogodilo. Pisma, v katera se pogodbe zapisujejo,
imenujejo se pogodna  pisma ali sploh pogodbe.

Pri pogodbah se mora natanko določevati

1. kdo se dogovarja ali pogaja.

2. Morajo se zaporedoma našteti vse pravice in
zaveze, ki se nasprotno sklepajo.

3. Spiše se toliko enakih pogodnih pisem, ko¬
likor je pogodnikov, to je, tistih, ki se med sabo do¬
govarjajo in pogajajo.

4. Morajo se na vsak prepis podpisati vsi ude¬
leženci, to je, vsi, kogar se pogodba kaj tiče, in
priče, ki so zraven.

5. Vsako pogodno pismo mora imeti tudi po¬
stavni kolek ali štempelj.

136

Sosed sosedu prodaja hišo za 800 gold. avstr, velj., ka¬
terih kupovalec polovico precej pri kupu plačuje, drugo polo¬
vico pa pozneje plača. Naredi kupno pismo!

Nekdo kupcu daje v svoji hiši v najem prodajalnico pri
tleh in tri sohe v prvem nadstropji za 6 let, in bode plačeval
100 gold. avstr. velj. stanarine na leto. Naredi mu zakhpno
pismo!

Eokodelec rokodelcu prodaja vso svojo pripravo in orodje
za 500 gold. Naredi kupno pismo!

Nekdo džtje v najem svojo hišo, v kateri je gostilnica.
Naredi zaktipno pismo!

Svedočbe ali spričala.

Sveddčba hlapcu.

Sveddčba.

Tomaž Lipnik iz Naklega, 28 let star, bil je pri
meni nižeje podpisanem pet let, to je, od Božiča 18 .. 1.
do Božiča 18 . . 1. v službi za hlapca, in je bil zmeraj
tako priden, zvest in pošten, da sem bil z njim po¬
polnoma zadovoljen. Ker se mu pa zdaj boljša služba
ponuja, mu z dobro vestjo dajem prav dobro svedočbo,
•in ga vsakemu priporočam kakor dobrega in zvestega
hlapca.

V Žavci . .  . Lovro Sluga,

posestnik.

Sveddčba dekli.

Sveddčba.

Ana Milčičeva iz Rožja, 40 let stara, je pri meni
osem let, to je, od 1. januarja 18 . . 1. do 1, januarja
18 . . 1. za deklo služila. Vsa leta je bila tako
pridna, poštena in zvesta, da sem bil z njo prav zelo
zadovoljen. Ker pa zdaj ne misli več služiti, ji da¬
jem z veseljem prav dobro svedočbo, in jo kakor
dobro žensko prav lepo pohvaljam.

V Reziji na Benečanskem . . .

Jošt Vojska ,
posestnik.

137

Svedočba pestunji.

Svedočba.

Urša Potokarjeva iz Šent-Jurija na Dolenjskem,
19 let stara, je pri meni tri leta, to je, od Kresa 18 . . 1.
do Kresa 18 . . I. za pestunjo služila. Ves čas je
bila pridna in skrbna pri otrocih, in se je tudi zme¬
raj prav lepo in pošteno obnašala, tako da sem bila
z njo v vsem zadovoljna. Ker so mi pa otroci odrasli,
in je več ne potrebujem, ji dajem hvalno svedočbo,
in jo vsem materam zelo priporočam.

V Krškem  . . .

Katra Dragačevka.
posestnica.

Svedočba o človeku, ki je utonil.

SvedSčba.

V dan 25. tega meseca, popoludne okoli dveh,
sva se šla z Janezom Šilarjem iz naše vasi v Soro
kopat. Pri kraji Silnikovega travnika, kjer sva se
že večkrat kopala, oba kmalu v vodo greva. Jaz sem
ostal pri kraji, Janez je pa šel bolj na sredo, ako-
ravno sem za njim vpil, naj nikar naprej ne hodi.
Ko se hoče obrniti, se pod vodo skrije, in več ga ni
bilo. — Jaz sem vpil in klical, da bi bil kdo pomagat
prišel, pa nobenega človeka ni bilo, in, ker jaz tudi
plavati ne znam, nesrečnemu Janezu nisem mogel po¬
magati. — Drugi dan so ga mlinarji mrtvega dobili.

Po zapovedi naše gosposke sem naredil to sve¬
dočbo, in sem pripravljen, ko bi treba bilo, tudi pri¬
seči, da je bilo res tako.

V Goričah . . Janez Pustotnik ,

hišnik.

138

Pismo, s katerim se priča, kako se je kdo vedel
ali obnašal, ali kako se je kaj dogodilo, je s ve¬
do čb a ali spričalo.

V svedočbo se zapiše

1. ime, stan, starost in rojstveni kraj tistemu,
kateremu se daje svedočba.

2. Zapiše se, koliko časa je služil, kako je slu¬
žil, in kako se je sploh vedel ali obnašal.

3. Kadar se priča, kako se je kaj dogodilo, se
mora pa vse, kar je treba, prav natanko popisati in
pristaviti, da je to resnica, in da bi se to tudi, ako
bi bilo treba, s prisego potrdilo, da je res tako.

4. Zapiše se kraj, dan, mesec, leto in ime
tistemu, ki daje svedočbo.

5. Svedočba mora imeti postavni kolek ali štem-

pelj.

Srenjski župan priča, da je neki srenjčan v njegovem
kraji ubožen in hromoten. Kako bode naredil svedočbo?

Gospodar rokodelec daje pomagaču svedočbo, in potrja,
da je prav umen in pripraven delavec.

Mlinar d4je hlapcu svedočbo, in potrja, da je v mlinar¬
skem delu zveden, in da je pošteno in zvesto služil.

Nekdo (očevidec) piše svedočbo o nekem boji.

Javna ali očitna oznanila.

Nekdo naznanja, da daje v zakup stanovanje.

Stanovanje.

V hiši, št. 8., na mestnem trgu se oddaja lepo
stanovanje v 1. nadstropji, s tremi izbami, s kuhinjo,
hramom in s kletom vred od sv. Jurija t. 1. Več o
tem se poizve ravuo v tej hiši pri hišniku v 1. nadstropji.

139

Nekdo naznanja, da je izgubil jopo, v kateri je imel

20 gl. bankovcev hranjenih.

Izgubljeno.

Črna jopa, v kateri je bilo v žepu 20 pogoldi-
narslab bankovcev, je danes izgubljena na poti iz
Medvod do Kranja. Pošten človek, ki bi bil našel
to jopo, naj bi jo oddal v Kranji, v gostilnico k „Je-
lenu“, kjer bode dobil za to primerno plačilo.

Nekdo prodaja zemljišče s hišo vred.

Na prodaj je

hiša in lepo zemljišče na Soriškem polji, na katero se
poseje dobrih 50 hektolitrov, in pri katerem so tudi
3 travniki in 4 gozdni deli. Kup in vse drugo o tem
naznanja

Anion Čakavec,
po domače Valjar,

gostilničar v Medvodah.

Kadar hoče kdo kaj ljudem oznaniti, mora to,
kar hoče oznaniti, popisati in ta spis pridjati časni¬
kom, ali pa ga prilepiti na kak očiten kraj, da ga
ljudje bero, in to je javno ali očitno  oznanilo.

Javna oznanila morajo se kratko pa razločno
pisati.

Naznanjati se morajo tudi pogoji, pod katerimi
bi imel kdo kako korist, in pristaviti se mora tudi,
kje se o tej reči more bolj natanko poizvedeti.

Nekdo naznanja, da bi rad kupil hišo, ki bi bila v pri¬
jetnem kraji in bi imela tudi vrt zraven, in da bi ne veljala
več kakor 1000 gold. avstr. velj. Naredi o tem oznanilo !

Neki kupec oznanja, da se je drugam preselil, in vabi
ljudi, da bi hodili k njemu kupovat. Sestavi oznanilo!

140

Sadjerejec naznanja, da ima mnogo prav lepih mladih
drevesec na prodaj.

Apnenar naznanja, da je odprl apnenico, in da prodaja
apno.

Nekdo svojim rodovincem in prijateljem naznanja, da je
nekdo v njegovi rodovini umrl. Naredi oznanilo!

Naznanila po telegrafu (telegrami).

Nekdo naznanja po telegrafu , da je opravilo dobro
opravil.

Telegram

Št.

od

Gospod Sovan, trgovec v Ljubljani.

Včeraj sem došel in vse srečno opravil. Pismeno več.

Kuščar.

Pisana naznanila, ki se naznanjajo in pošiljajo
po brzojavi, daljnopisi ali telegramu, imenujejo se
naznanila po telegrafu ali telegrami.

141

Naznanila po telegrafu morajo biti kratko pa
razločno pisana. Zgoraj se postavi nadpis vzprijem-
nikov in na konci podpis pošiljavčev.

Vzprijemnikov nadpis mora biti natančen, da se
telegram more oddati. Ako v kraji, kamor gre na¬
znanilo, ni telegrafske postaje, mora se v nadpis tudi
zapisati, kako naj se naznanilo dalje pošilja, recimo:
Miha Hvalec, Ježica, pošta Ljubljana.

Za naznanila po telegrafu plačuje se po številu
besed.

Naznani po telegrafu, da bodeš li komu prišel!

čestitaj komu kaj po telegrafu!

Zahvaljuj se po telegrafu za voščilo!

Naznanjaj po telegrafu, da je kdo obolel (umrl).

Poslednje sporočilo, oporoka ali te¬
stament.

Poslednje sporočilo , ki ga je sporočnik sam pisal in

podpisal.

Posljednje sporočilo.

V imenu Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha.
Amen.

Ker nihče ne ve, kdaj bode umrl, zato jaz nižeje
podpisani zdaj pri popolnoma zdravi pameti zapisujem
svoje poslednje sporočilo, katero naj velja po moji smrti.

1. Svojo dušo izročam Bogu; truplo naj se pa
pokoplje po šegi, kakor je v tem kraji navadna.

2. Poglavitnega dediča vsega svojega premo¬
ženja postavljam svojega brata Tomaža, ki je zdaj
pri vojakih v Beči. Vse naj ima, kar ostane čez
mojo potrebo in sporočilo.

3. Domači ljudski šoli v Bučkovcih sporočam
dve sto goldinarjev, katere naj krajni učilniški svet
vzprijme za šolske potrebe.

142

4. Ubogemu sosedu Lovretu Janu, ki mi je po
dolžnem listu v 5. dan sušca 18 . . 1. Štirideset
goldinarjev dolžan, odpuščam ves ta dolg.

To je moje poslednjo sporočilo, katero sem sam
pisal in podpisal.

V Bučkovcih . , . Jdrnej Rotar ,

sporočnik.

Oporočni pristavek ali zapiske (kodicil).

K svojemu pisanemu posljednjemu sporočilu
v 13. dan sušca t. 1. pristavljam pri popolnoma zdravi
pameti še to-le:

1. Vse svoje knjige in zemljevide sporočam
naši farni knjižnici.

2. Naši ljudski šoli v Bučkovcih namestu 200 gl.,
kakor je zapisano v imenovani oporoki, sporočam štiri
sto  gold.

Pričujoči oporočni pristavek sem sam pisal in
podpisal.

F Bučkovcih . . .

Jdrnej Rotar.

Zapisje (kodicil) brez oporoke.

Zapis j e.

Ako bi me smrt prehitela, da bi svojega zve¬
stega strežnika Antona Levca ne mogel preskrbeti,
sporočam td pri popolnoma zdravi pameti, da naj se
imenovanemu Antonu Levcu po moji smrti iz moje
imovine izplača 500 gold., t. j. pet sto gold. a. v., in
naj se mu zraven tega še da vsa moja obleka razun
tiste, v katero bode moje truplo oblečeno in poko¬
pano.

To zapisje (kodicil) sem sam pisal in podpisal.

F Gabriji  ...

Jožef čuk.

143

Posljedne sporočilo, hi ga je sporočnih samo podkriml.

Poslednje sporočilo.

Ker nikomur ni znano, kdaj ga bode Bog pokli¬
cal s tega sveta, zdaj pri zdravi pameti razodevam
svojo poslednjo voljo zastran svoje imovine.

1. Svojo ubogo dušo izročam Bogu; truplo naj
se pa pokoplje z dvema duhovnoma.

2. Poglavitnega dediča vse svoje imovine po¬
stavljam svojega naj starjega sina Antona; vender pa
mora on

3. plačati pogreb in pet svetih maš, ki naj se
bero za mir in pokoj moje duše.

4. Mojemu sinu Tinetu mora dati sto in dvaj¬
set  goldinarjev in moji hčeri Meti sto goldinarjev
dote.

5. Mojemu staremu hlapcu, Jarneju Korošecu,
mora odšteti sto goldinarjev.

6. Med uboge naše fare naj se v dan mojega
pogreba po gospodu župniku razdeli dvajset  gol¬
dinarjev.

V Lesah . . .

f Matija Golob ,

Vrban Slavec,  sporočnik.

pisavec tega poslednjega sporočila
in priča.

Aleš Kuščar,  priča.

Jakob Sirec , priča.

Poslednja volja, hi so jo priče zapisale.

Spomenica.

Mi, Jožef Slapnik, Andrej Mehar in Blaže Rogelj,
vsi iz Poljan, pričamo in smo tudi pripravljeni s pri¬
sego potrditi, da nam je vsem trem dobro znani so¬
sed in prijatelj France Koder iz naše vasi, kadar
nas je k sebi poklical, svojo poslednjo voljo zaradi
svoje imovine še pri popolnoma zdravi pameti tako-le
razodel in naročil:

144

1. Njegovo truplo naj se pokoplje po navadi
našega kraja brez posebnih stroškov.

2. Njegovema sinoma naj se izplača vsakemu
po dve sto goldinarjev.

3. Travnik pri cesti naj se od njegovega zem¬
ljišča odpiše, in naj se za vselej da naši ljudski šoli
za sadjerejno šolo.

4. Svojo ženo Ano postavlja poglavitno dedkinjo
vsi svoji imovini.

V Dolenšicah . .  . Jožef Slapnik,  priča.

Andrej Mehar,  priča.

Blaže JRogelj,  priča.

Da se ve, kaj naj se zgodi z našo imovino po
smrti, je treba, da svojo zadnjo voljo natanko spo¬
ročimo in zapišemo.

Pismo, v katerem se sporoča, kaj naj se z našo
imovino po smrti godi, imenuje se poslednje spo¬
ročilo, oporoka, zadnjevoljska naredba ali
testament.

Testament začenja se navadno tako, da se zapiše

1. da se je vse, kar se poroča, pri zdravi pa¬
meti preudarilo in sporočevalo,

2. kako naj se pogreb opravi.

3. Imenuje se poglavitni dedič, čegar je vse,
kar ni drugim odločeno.

4. Potlej se postavijo druga volila ali sporočki,
ki se morajo natanko zapisati, da po sporočnikovi ali
zapustnikovi smrti ni kakega prepira.

5. Pove se, če je sporočnik svojo oporoko sam
pisal in podpisal.

6. Zapiše se kraj, dan, mesec, leto -in ime
sporočnikovo, in če je treba, tudi podpis treh napro-
šenih prič.

Kdor svojo zadnjevoljsko naredbo sam piše in
podpiše, mu ni treba prič. Ako pa je kdo ne piše
sam, morajo jo podpisati on in tri priče. Ako pa
sam pisati ne zna ali že ne more, jo mora pa v pričo
treh prič podkrižati.

145

Časi se v poslednjem sporočilu samo komu kaj
sporoča brez poglavitnega dediča. Tako sporočilo je
zapisje (kodicil), katero se ozira na kako prejšnjo o-
poroko, ali pa je tudi samo za se.

Testament se pa lahko tudi naredi samo z be¬
sedo v pričo treh prič. Da pa priče ne pozabijo, kar
jim je bilo naročeno, je dobro, da se zapiše, kar je spo-
ročnik sporočeval. Tak zapis se imenuje spomenica.

Da so pa priče, ki se k testamentu pokličejo,
veljavne, morajo biti moškega spola, saj 18 let" stare,
pametne, in morajo sporočnikov jezik dobro razumeti.
Menihi, mladenči, ki še niso 18 let stari, ženske, ne¬
zavedni, slepi, mutci, glušci in tisti, ki jih je go¬
sposka že kaj kaznovala, ne morejo biti veljavne priče.
Tudi tiste osebe, katerim se v poslednjem sporočilu
kaj voli, ne morejo biti priče te poslednjevoljske na-
redbe. Ravno to velja tudi o starših, otrocih, bratih
in sestrah, svakih in o plačani družini tistih, ki se
jim kaj zapušča.

Oporoke nimajo koleka.

Sestavi po prvem vzgledu kako enako poslednje sporočilo!

Spiši poslednjo voljo možu, ki ne zna sam pisati 1

Spiši poslednje sporočilo kmetu, ki ima zemljišče in drugo
premično premoženje!

Spiši poslednje sporočilo rokodelcu, ki ima blago in denar!

Zapiši poslednjo voljo, kakor so ti jo priče povedale!

--

Spiaje.

10


Prvi del.

S p i s n e vaje.

Stran

I. Imenovanje .3

II. Popisi .5

III. Basni in povesti .29

IV. Vezani govor napiše se v nevezani besedi .  43

V. Razlagajo se pregovori (poslovice) in izreki  44

VI. Napisuje se, kako se kaka beseda različno

govori .45

VIL Razklada se kaj .46

Drugi del.

Listi ali plsm a.

1. V listih se komu kaj poroča, naznanja ali

popisuje.

2. V listih se koga kaj prosi.

3. V listih se komu za kaj zahvaljuje . .

4. V listih se komu srečo vošči, ali se mu čestita

5. V listih se sožaluje ali koga miluje in tolaži

6. V listih kdo koga na kaj vabi ali povabi .

7. V listih se s kom kaj posvetuje . .

8. V listih se koga kaj opominja ali se komu

kaj očita.

9. V listih se kdo kaj izgovarja ali opravičuje

10. V listih se komu kaj odgovarja, ali se mu

odpisuje.

Razni listi  .

Poučilo  .

1. Pisava ali slog v listih.

2. Vnanja oblika listov.

Naslovi  .

48

57

62

65

69

71

73

75

78

80

83

88

88

89

94

Tretji del.

Opravilni listi In spisi.

Stran

I. Opravilni listi .97

1. Naročilni listi ali naročbenice ... 97

2. Ponudni listi ali ponudnice. 98

3. Okrožna naznanila.100

4. Izgovorni listi ali izgovornice .... 101

II. Prošnje ali prosbenice .102

III. Opravilni spisi . .108

Zapis ali inventar.108

Zapisniki.111

Izpiski ali računi.115

Pobotnice .118

Vzprijemni listi .122

Hranilni listi.123

Vozni listi.125

Odpovedni listi ali odpovednice (reversi) , . 127

Nakaznice (asignacije).128

Dolžna pisma ali zadolžnice.129

Poroštveni listi.131

Odstopni listi (cesije).132

Pogodbe.134

Svedččbe ali spričala.136

Javna ali očitna oznanila.138

Naznanila po telegrafu (telegrami) . . . 140

Poslednje sporočilo, oporčka ali testament . 141