\ Vi;;1".* "0 U-: No. 19 authorized by [CAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY H _._ ' ___ Ammnm = fyavxt NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO. WEDNESD AY JANUARY 21st 1920 LETO XXIII. - VOL XXIII. Seattle, W. so are-2 700 radikalcev Seattle, Wash., 20. jan. U-radniki justičnega oddelka in mestna policija je včeraj v mestu aretirala več kot raznih oseb, obdolženih, so boljševiki. Uradniki so se izjavili, da so aretacije sle dile z namenom, da se zlomi ta moč radikalcev v zalih držav. Mnogo sto jih [bilo kmalu spuščenih potem, ko so bili aretirani, toda nad 200 so jih pridržali v zaporih, osebe, ki niso državljani. Vsi bodejo deportirani. Policija je napadla pool roo-me, gledališča, privatne hiše, kavarne in skoro povsod je dobila nekaj oseb, katere je vzela s seboj. Kdaj misli vlada nehati s temi aretacija mi ni jasno očitno je le da M. Palmer, tajnik justične ga oddelka ne bo prej miroval, dokler niso vsi voditelji rudečih ven iz Amerike. Iz Finske se poroča, da je 250 radikalcev, katere je A-merika poslala v Rusijo, že dospelo tja. Deportirane radi kalce so sprejeli trije židje v imenu ruske vlade. Odpeljali so jih v notranjost Rusije. V kratkem pride še več transportov iz Amerike v Ru sue. — Dr. Složne sestre, št. 120. *Z je izvolilo za leto 1920 o#bor: Predsednica (ela Mafkič, tajnica Mary tOlman, blagajničarka Ivana Orehek, zapisnikarica Ag nes Lunder. Nadzorni odbor: Fannie Vesel, Annie Posch. Zdravnik dr. F. J. Kern. Seje se vrše vsako dru go .nedeljo popoldne v Grdi-novi dvorani. — Umrla je v nedeljo večer Frančiška Unetič, -soproga Frank Unetiča, stanujoča na 379 E. 160th St. Ranjka je bila stara 32 let, doma iz Veli-liko Raševo na Dolenjskem, kjer zapušča mater in enega brata. V Ameriki je bivala 14 let, in zapušča tu soproga in ™ otroke, sestro v Jolietu in ita v Chicago. Bila je članica dr. Napredne Slovenke, SNPJ in dr. Maccabees v Collinwoodu. Pogreb se vrši v četrtek. Počivaj v miru! , — V Cleveland je dospel na L »roso, iz Waukegana. Tu ihai >isk Mr. Louis Lah s svojo . febr. se otvori po- P uk za državljanstvo. nahaja brat Mr. Michael in sestra, Mrs. Josephine lb. Mr. in Mrs. Louis Lah skom bivanja v Clevelan-nahajata na 1278 E. 55th Kdo pravi, da sneg, kate-je zapadlo v Clevelandu klafter visoko, ne ko-ničesar? Le poslušajte: rki na hiše bi morali biti __jtni do 20. dec. toda coun komisarji so raztegnili to >0 nepreklicno do 20. jan. r, ker je zapadlo toliko pravijo komisarji, ikateri ne more dovolj okrajne blagajne, da davek, zato so rasli še enkrat dobo za pla-davke in sicer do 24. Jan. po tem dnevu plača, do 15 procentov kazni. Vidite da sneg tudi nekaj po-. Ni je tako neznatne gda ne bi kdaj prav pn cestne železnice ali na St. Clair i ko delo ali ogon na alkohol se otvori L februarija. Reka bo svobodna pod kontro)o Lige. se Z dne 2. febr. se prične zopet reden pouk o državljanstvu v javni javni knjižnici,, Public Library, v veliki dvorani drugega nadstropja, Pori kse vrti v sporazumu in s sodelovanjem javnih šolskih oblastij v Clevelandu in države Ohio. Poučeval bo naš urednik. Spočetka se vrši pouk vsak pondeljek, sredo in petek zvečer od 7 do pol devete ure. 2. febr. 4. in 6. febr. se bo vršilo vpisovanje, nakar se prične drugf teden reden pouk. Urednik tega lista je bil zadržan s preobilim delom pri drugi pošiljatvi blaga in živeža v staro domovino, in še danes je dovolj tega dela, ko je blago že zdavnej odšlo naprej. Raditega se je moral pouk opustiti. Toda sedaj se bliža čas, ko pridejo na vrsto za državljanstvo vsi oni, ki že toliko časa nestrpno časa nestrpno čakajo državljanstva. Lepo ni bilo ravno, da je vlada pustila toliko časa čakati naše dobre Jugoslo vane, ki so bili vselej vneti za ameriško državljanstvo. Toda vojna je povzročila mar sikaj slabega, in tako tudi v tem pogledu. ^ x Pričakuje se, da bo tekom februarija potrjena mirovna pogodba na ta ali oni način, in da bo konec neznosniferaz mer. Raditega se pozivljejo vsi oni, ki so že hodili v šolo, in vsi oiji, ki hočejo postati državljani, da pridejo gotovo v pondeljek, 2. febr. v šolo točno ob 7. uri zvečer. Pouk je v javni knjižnici, Public Li brary, na 55. cesti in St. Clair live. Nekaj je, kar prosimo pri tem: Oglasite se vsi kmalu. Navado imajo, da se jih par sto oglasi takoj, čez en teden zoper en par, čez en mesec zo pet 50, in tako naprej. S tem kvarijo pouk, zaostajajo, ne razumejo vsega, delajo škodo sebi in drugim pri pouku. Kdor hoče iti v- šolo, naj se oglasi v tednu od 2. febr. Ker je pričakovati, da dobijo državljanstvo letos vsi, ki so že hodili v šolo in ki se sedaj vpišejo, upamo da pridete v polnem številu. Šola je zastonj, ne velja nikogar ničesar, zahteva se le točno poha janje v šolo in marljivost. U-čitelj pa vam je znan, da vas razume in skuša v vašo najboljšo korist vam točno, jasno in umevnp raztolmačiti. Povejte to tudi vsem drugim ki se za stvar zanimajo. Uredili bodemo tudi čas, da bode mo pisali prošnje in dajali za vas vsa druga pojasnila na sodni ji ali v šoli, brezplačno, o — V nedeljo, 25. jan. prire di dramatično dr. Lilija, odsek Slovenskega Doma v Col linwoodu, krasno igro "Mati'*. Igra jeHako gjpboke in krasne vsebine, d% je pač dolžnost vsakega zavedne- Slovenca v Collinwoodu, _ je navzoč. Natančneje pri občimo 6tem v prihodnji številki. — Clevelandu primanjkuje žefezniških voz. Tovarne obu pno apelirajo v Washington, da pošlje železniška administracija več vozov v Cleve-' land. Mnogo tovaren bo pri- Ijenih nehati z obratom, če im ne bo mogoče izffclkov praviti^z mesta. Debeli snežni zapadi, pomanjkanje pre moga hi slaba železniška 0-prema je kriva pomanjkanju Washington, 20. jan. Veliki pogon in divji lov na vse nepostavne opojne pijače se bo začel z dnem 1. februarija, kot se naznanja iz urada narodnega komisarja za pro-hibicijo. Ker je to popolnoma nov urad, še ni urejen in se uradniki še ne zavedajo svojih dolžnosti. Toda 1. febr. bo vse urejeno in tedaj se prične divja gonja .Lastniki pijače imajo do 1. febr. čas, da vzamejo iz skladišč in drugih prostorov pijačo in jo spravi jo v svojih domovih. Po 1. febr. se pa začne iskanje po vseh skladiščih, bivših gostil nah, raznih kleteh, in gorje, kogar ujamejo. V privatne kleti ne bodejo šli razven, če je"urad obveščen, da se krši postava. 25.000 nadzornikov je organiziranih, da se nava lijo na postavolomilce. Ti bo dejo državo veljali na leto skoro 35 milijonov dolarjev. Narodni komisar za prohibi-cijo, Joseph Kramer, se je izjavil, da bo spolnoval postavo do pike in ne bo nikjer nobenega ^rizanašanja, dokler ne zgine zadnja kaplja opojne pi jače iz Amerike. Med New Yorkom in Cu-bo se ie pričel živahen promet. Stotine Amerikancev vsak dan čaka na parnik, ki vozi na znani otok, kjer je pijača dovoljena; Gostilničar ji na Kubi bodejo zaslužili milijone. Ravno tako pričakuje" Canada "dober business" z Ameriko. V Canadi je bila odpravljena prohibi-cija, in ker je za severne ame riške države Canada jako bli zu, se računa, da bodejo Ame rikanci zapili na leto v Canadi kakih dvesto miljonov dolarjev. To se prav, kdor ma deti ar, bo lahko šel v Ca-nado gostovat, revež pa bo doma vodo pil. Narobe sver. Pariz, 20 jan. Vprašanje Reke, kljub temu, da se je naznanilo javnosti, da je rešeno, ni še doživelo svojega konca. Kot poroča tukajšni list "Temps" je ministerski predsednik Italije se baje od povedal zahtevati, da bi Italija kontrolirala Reko. Če je to resnica, tedaj je odpravlje na velika ovira ugodni rešitvi reškega vprašanja. Nitti je zadovoljen, Če dobi Liga narodov Reko v upravo. ■ — Ali veste kako se imenuje novi paša prohibicije v Cle velandu? Ime mu je Fred Counts, in on ima v. tem okraju vrhovno moč in nadzorstvo, da se spolnuje pro-hiblcija. — Major general Leonard Wood pride na Lincolnov rojstni dan v Cleveland. General Wood, ki je po poklicu zdravnik, je republikanski kandidat za predsednika. Na zborovanju v Clevelandu bo govoril o delavskih problemih, o draginji in boljševizmu, pač obširen program. — Roparji so v pondeljek napadli Mr, Michael Robeti-ča, stanujoč na 097 E. 67th St. Odnesti so mu suknjo, čev lje in klobuk in denar ter ga tako pretepli, da je obležal nezavesten na ulici. Pozneje so ga dobili skoro zakopane- g 1 v snegu in odpeljali v len vile bolnišnico. — 12 so jih že zaprli, ker so prodajali pijačo. — Dr. Walter Cory toži svojo soprogo , za ločitev. Pravi, da ima žena navado IAAA MAAtfn^l i • M X/% hAlfl I njega psovati vpričo Doini- Iz Pariza se potoča, da so Italijani zavrnili Jugoslovan ske ponudbe glede rešitve spora, in položkj je postal jako napet j Iz Belgrada pal se poroča, da se je reško vnašanje rešilo na sledeči nsfein: Mesto Reka postane svobodno mesto z italijanskim značajem. Pristanišče mest* Reke in železnica, ki vodi y Reko, pri de pod kontrolo lige narodov. To je italijanska zahteva, in toliko se Itsdijani poda jo, več pa nikakoij ne dovolijo, V razgovoru z! francoskimi in angleškimi časnikarji je italijanski ministerski ritoževal Čez Jugoslovane, atere je obdolžil, da otežujejo rešitve reškega vprašanja, brez ozira nri to, da je mnogo popustila, posebno pa se je Nitti pritožit čez Ameriko, češ, da je onk kriva, da Italijani direktno Jne dobijo Reke. V Ameriki sfe slika Italijo, ki -šteje 40 mipjonov pre blvalstva, kot bi znorela za Jadranskim morjem, ki po priliki ni večje kot jezero Michigan v Ameriki. In Nitti je končal rekoč: "Kot vidite, Italija želi poravnati spor, ki se vleče že predolgo. Mi ne smatramo Jugoslovane za na še sovražnike, mi jih smatramo za naše prHatehe. Mi smo šli v vojno z Londonsko pogodbo, ki se pa nikdar ni zvr šila. Toda radi prijateljstva smo mi odnehali v mnogih ozirih, samo da pridemo enkrat do konečne rešitve. Jaz pričakujem, da bodejo Jugoslovani znali upoštevati našo naklonjenost ! ! ! — o- — V bolnišnici sv, Aleša je umrl Mihael Pucelj, mladenič star 26 let. Pred tednom dni je prišel iz 'Akrona. Takoj po svojem prihodu je zbolel za pljučnfco, nakar je bil poslan v bolnišnico, kjer je umrl. Doma je bil iz Do-bruške vasi, fara Škocjan. V domovini zapušča mater in brata, tukaj 3 brate. Bil je član dr. Dolenc v Akronu. Po reb se vrši v četrtek iz Mar le ave. v Newburgu. — Pristaniške oblasti svari jo ljudi, da Če se bo sneg pri čel hitro tajati in nastopi tudi dež, da je nevarnost za povodenj v gotovih delih me sta. — Trije roparji so napadli v torek opoldne Čeha Jan ši-mola, ko je šel iz banke, kjer je dvignil $2100. Sel je na banko po denar, da zamenja delavcem čeke. Napad se je zvršil na Broadway in 34 cesti. Pobili so Šimola na tla in pretepli ter odnesli denar, na kar so se odpeljali v avtomobilu. Šimoli se je takoj pobral in streljal za roparji petkrat, nakar so roparji tudi pričeli streljati, toda nihče ni zadel. Kaj je z mladinskim oddelkom pri SDZ? Porota, ki sodi Platz-kya je needina. gledišču je sedem dek! — V Colonial _ zaštrajkalo sedem deklet, ki oblačijo plesalke. Zahtevajo $2.00 na večer. — Nove postave glede pool roomov bodejo naredili, in sicer: En pool room na vsakih 2500 oseb; nihče ki ni še star 21 let ne sme zahajati v dotične prostore. Noben pool room ne sme biti v bližini 300 čevljev od cerkve, šole ali bolnišnice. I se mora točno videti nje prostore, niso Ali bodejo Člani in članice S. D. Zveze, zanemarili ustanoviti otroški ali mladinski oddelek pri sVoji Zvezi? Vse zgleda, da ni dovolj zanimanja za to. Dosedaj je uradno naznanjenih in vpisanih 129 otrok. Treba jih je 500,'pred-no dovoli država začeti s poslovanjem. Vrhovni odbor je dal prosto zdravniško preiskavo za prvih 500 vpisanih otrok. Oprimite se tega in vpišite svoje otro-ke pri tajniku društva, h kateremu spadate. Majhen ases ment na mesec in velika zava rovalnina mora apelirati na vas. Ne odlašajte, idite nemudoma k tajniku, ki vam bo' dal vsa potrebna pojasnila. Vpisnina za otroka je samo 25c. asesment pa 35 ali 40c. na mesec, po starosti otroka. Za to svoto je otrok zavarovan do $400, ko doseže primerno starost. Sledeči otroci so bili še vpi sani: Pri št. 1. Wm. Zakraj-šek, 3, Ignac Vidervol 8, Mary Zulich 9, Anton Zulich 10, Sophie Gornik 6. Pri št. 4. John Erbežnik 8, Zofija Bro cinik * 8, Mary Brodnik 10, Štefanija Erbežnik 10, Ana Erbežnik 10, Frances Debe-vec 10. Pri št. 17. John Centa 3, Ljudmila Trbižan 4, Joseph Zaje i Josephine Centa 6. Pri št. 12. Dorothy Kau-šek 7. Prf št. 9. Margaret Papež 3, Josephine Petek 5, Ma mie Petek 7, Avgust Papež 7 Ana Marija Jakopič 7, Frank Bogovič 7, Maks Jakopič 8, Anton Pirnat 9, Anton Jakopič 9, Fanny Bogovič 10, J. Lunder 10. V drugi razred, starosti 11-16 let, so vpisani: Pri št. I. Frank Vidervol 13, pri št. 12. John Markovich 11. Pri št. U. Rozalija Zupančič 13. Pri št. 4. Kristina Brezovar 12, Jennie Gornik 14, Karol Avsec 14, Mary Korošec 14, Mary Kalish 15, Vladislav Avsec 16. Pri št. 9. Viktor Jakopič 11, Mildred Pirnat II, Antonija Jakopič 13, Fr. Pirnat 14, Stanislav Eržen 15, Louis Pirnat 45. Pri Zvezi je 18 društev, in le pol od teh je sporočilo dosedaj, da imajo vpisane otroke. Apelira se na vsa društva da podvzamejo čim močnejšo agitacijo. Naredimo uspeh iz domačega podjetja, da se bo poznal napredek. Mladino je treba privabiti .v naše vr ste, ne samo radi zavaroval nine, ampak da pozneje, ko odraste vzame v svoje roke to slovensko organizacijo, sicer se bo porazgubila po drugih organizacijah. Dolžnost vsakega Člana in članice S. Dv Zveze je, da nemudo ma vpiše svoje otroke v Mla dinski oddelek. — V Detroitu delajo skri-vej milijone. V Canado hodijo prebrisane glave in kupu jejo kvort žganja po $1.25, 1 Detroitu pa ga prodajajo skri vej po $15, torej več kakor en tisoč procentov profita. Neki kontrabantar je v enem dnevu prodal 450 kvortov, za katere je plačal $560, in v Detroitu je dobil za nje $6, 500. Iz Detroita ni daleč Canado. . — župan Davis je jako nevarno zbolel pretekli ponde- k, n zdravniki so se bali, dobi pljučnico. Imel je - ~ .....se je se mu Do torka zvečer do 10. ure se porotniki, ki sodijo morilca Platzkya, niso mogli zje-diniti, dasi so se posvetovali 12 ur. Pričakuje se, da bo porota danes okoli poldne pove dala svoJe mnenje. V pondeljek popoldne so imeli zadnje govore v njegovo obrambo. Zagovornik Meals je z iskrenimi besedami govoril porotnikom, naj pomislijo kaj pomeni smrtna obsodba, v slučaju, da pro-najdejo Platzkya, krivega za umor prve vrste. Odvetnik Meals je dejal, d/se bodejo porotniki celo življenje spominjali te obsodbe in neprestano fim bo govorila vest, da so riekoga obsodili na smrt. Tekom te obravnave se ni do- je-družabna pošast, nevreden movino". Ne vrjemite vnai kazalo, da je Platzky koval načrte; da umori policista. Umor se je^pripetil nenadoma, nepremišljeno, iz hipne nezavesti. Raditega Platzky ne more biti kriv umora prve vrste, ampak k večjem kriv uboja, ki se kaznuje z 20 leti zapora. Tako je govoifl zagovornik. Potem pa je pričel govoriti državni pravnik Young ki je dejal: "V svetem pismu stoji pisano: Ne ubijaj! In kdor preliva kri moža, naj jo tudi sam prelije, "Kdor mori Sleparstvo stajezem-ci pri odpremi blaga Washington, 20. jan. Her bert Hoover je opozoril kongres na razne sleparje in špe kulacije, ki se godljo v Ameriki zlasti med tujezemci. Vse polno "Import & Export" kompanij je ustanovljenih, ki oglašajo v časopisju, da za toliko in toliko dolarjev pošljejo v Evropo toliko te ali one vrste blaga. Hoover je dal dokaze, da v mftogih slučajih morajo ljudje plačati po $25.00 za blago, ki je vredno $7.00, in vrh tega pa plačati še visoke pošiljatvene stroške, a koncem konca, morajo prejemniki v Evropi plačati visoko carino. Hoover je mne nja, da bi morale pošiljatve hrane in blaga v Evropo prev zete banke pod državnim nadzorstvom, v Evropi bi se ustanovila ogromna skladišča blaga, in sorodnikov A-meriki bi uplačal na banki primerno svoto z naročilom, da se od tega ali onega blaga pošlje toliko }n toliko naslov niku. V Evropi bi se potem iz dotičnih skladišč pošiljalo v one kraje, kakor sorodniki v Ameriki želijo. Mi smo rojake že sami opq zorili pred raznimi oglasi' v raznih listih, kjer gotove osebe in tvrdke "prevzamejo šiljanje živeža in blaga v da bi ga naše postave podpirale, pa vendar je država O-hio dala morilcu vse ugodno sti in prilike da se otrese obtožbe umora, dasi ;e jasno dokazano, da je morilec. S svojimi besedami je obdolžen krivde umora." Young je sva ril' porotnike naj se ne dajo strašiti in naj se ne ozirajo na mladost morilca. "Pomnite," je dejal, "da Platzky ni bil premlad, da se je poročil, da je pobegnil od svoje žene ter ropal in kradel po mestu inj>o državi. Ko ga je policija prijela, je priznal vse, kako je ustrelil policista, na sodniji pa, ko je zvedel, kako nevarno je govoriti, je zanikal vsako stvar, ki bi mu u-tegnila Skodoyati. Povedal je vse, kar je mislil, da vam je znano, zamolčal je vse, kar je mislil, da vam je neznano. Platzky je storil vse mogoče zločine na svetu. Da, lagal je tu javno na sodniji pred sodnikom in porotniki! Človeška družba se mora znebiti enakih mrčes kot je Platzky, in postava zapoveduje smrt za umor prve vrste." Vtorek zjutraj je sodnik Phillips nagovoril porotnike kako naj sodijo. Dejal je: Platzky je priznal, da je ubil policista Sheltona. Če ste prepričani, da je imel Platzky načrt ubiti policista, tedaj ga morate spoznati krivim umora prve vrste. Nedolžnim ga ne morete na noben način spoznati. Pred vami se je razgrnila vsa njegova zgodovina, da Jaglje dite njegovo osebo. Premišljujte samo o dejstvih, kar je bilo dokazano na sodniji. In pomnite: Noben zdrav, oziroma pameten mož ne bo priznal nekaj, kar bi stavilo v nevarnost njegovo življenje, razven če ga njegova vest pri sili k temu. Če pronajdete Platzkya krivim umorom pr ve vrste brez priporočila za milost, tedaj pomeni to električni stol za njega, če ga pronajdete krivim umqra pr ve vrste s priporočilom1 za mi lost, tedaj mur. Kolikor se je dalo posla ti, varno in pošteno, je prevzel United States Relief Ship ment, preko katerega so rojaki poslali mnogo stotisoč funtov v domovino. Ta poši-ljatev je bila prirejena v popolnem sporazumu in sodelovanjem vladnih organov, in prejemnikom v domovini ne bo treba plačati nobene carine. Ako poslušate nepoznane ljudi je prav lahko, da v 'domovini ne bodo nikdar ni$> dobili* ali če dobijo, preteče eno leto in doma bodejo pla čali ogromne svote za carino << in razvažanje. Kar se je dalo t storiti, smo storili pred Erat kim, in če se ponudi zopet ugodna prilika in bo vlada odobrila tretjo pošiljatev, jo bodemo začeli, če ne, pa naznanimo javnosti. Kadar ste v dvomu glede te zadeve, vr prašajte nas, mi vam bodemo . pošteno in zanesljivo svefcK vali. BITKA PROTI SUHIM SE ZA^NE. Trenton, N. J. 20. jan. Danes je bil zaprisežen novi gu verner države New Jersey, Edward L. Edwards, ki je de mokrat in bil zvoljen š pomo čjo mokrih. Izjavil se Je, da bo njegov program, da posku si vse mogoče, da se prekliče 18. točka zvezine ustave, ki določa prepoved vsake opojne pijače. Država New Jersey ni nikdar dovolila, da se upelje j»rohibicija, in tozadev no bo tožila drŽava na najvišji sodniji. Objednem namerava governer Edwards, kljub prepovedi, izdelati načrt, da se bo v državi New Jersey lahko uživalo vino in pivo. ITALIJANSKI ŠTRAJK PORAVNAN. Italijanski tele ftelefonisti, ki so bili na ku, so se vrnili na delo. krivim u 1 do 20 let I W- j*^ iPL bU - ■ , IV MSI DOMOVINA" (ABiBRICAN Za Ameriko Za Evropo OClIMAt Za Cleveland po pošti - $4.00 Posamezna Številka - - - 3e Vm pitna, dopisi In denar naj m pošilja nt "Amerilka Domovina" 111» St. Clair Ave. N. B. Cleveland, Ohio Tel. Cuy, Princeton 180 (AMES DEBEVEC, Publisher LOUIS/. P1RC, Editot ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Reii bj 25.093'SIoyeaians in tke City of Cleveland and elfewbcre. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered as eecond-cleee matter Jenuery 5th 1®00, at the poet office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 187». _ 63 NO. 8. Wed. Jan. 21st 1920 JUGOSLOVANSKA MISIJA ZA PROUČEVANJE AMERIŠKIH INDUSTRUALNIH IN POLJEDELSKIH RAZMER. Napisal Ameriški Poslanik H. Percival Dodge U zvezi nameravanim obiskom jugoslovanske misije v Združene Države mi je jugoslovanski finančni ministei, g. Veljkovič, s katerim sem se razgovoril, dal sledeče informacije glede te misije: Vlada je že dolgo želela odposlati tako misijo. Finančna delegacija jugoslovanske vlade v Parizu jo je priporočala in vlada je zvedela, da tudi angleška, francoska in ita- lijanska vlada odpošilja take misije. Kabinet 16 zato skle-isijo v Ž I _____________r_________ , t 16 iitft odposiati misijo v Ždružene DrŽave in upalp se je, da bi mogli Člani misije odpotovati že tekom treh tednov. Osob-je misije ni Se popolnoma določenoi ali bržkone bo imela misija 15 delegatov, na čelu katerih bo bržkone g. Popovič ali pa g. Cvijič. Prejšnji je bil politifiar, nekdanji poslanec in minister, in jfe bil sedaj na Čelu srbskih poljedelskih zadrug. Mimogrede rečeno, on je pred kratkim ustanovil novo politično stranko — Agrarno stranko. G. Cvijič je bil slovu-ten geograf in profesor, in v zadnjem času tehnični svetova lec jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci. Drugi člani misije bodo bržkone Dr. Ninčič, pripadnik Srbske Staroraditkane Stranke in prejšnji finančni minister, in g. Marinkovič, pripadnik Srbske Napredne Stranje m tudi bivši minister. Oba ta gospoda sta ugledna političar-ja. Misija bo vsebovala zastopnike finančnega, trgovinskega, poljedelskega in naučnega ministerstva, kakor tudi trgovskih zbornic, industrijalnih poljedelskih in obrtnih organizacij. Ti zastopniki bodo izbrani iz vseh delov države, zlasti iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, tako da bo misija zares representativna. Z misijo bosta prišla v A-meriko tudi dva srednješolska profesorja kot odposlanca naučnega ministerstva, ki bosta obiskala najbolj merodajne "normal schools" v Združenih Državah. Naučni minister je slišal veliko dobrega o metodah v ameriških "normal schools" In želi izvedeti še več, tako da bi mogel uvesti nekatere izmed teh metod v jugoslovanske šole. Za proučevanje ameriških trgovskih, industrijalnih in poljedelskih metod.**** Misija, sama na sebi, želi stopiti v zvezo z ameriSkirrii trgovci in finančniki, ogledati si trgovska, industrijalna in obrtna podjeta in videti nekaj ameriških poljedelskih metod. Njen namen ni dobiti le informacije v svrho posnemanja pri enakih jugoslovanskih podjetjih, marveč tudi vpogled v način ameriškega poslovanja ii produkcije ter v ameriško življenje sploh kar utegne olajšati prihodnje stike med Združenimi Državami in Jugoslavijo. Druga in morda najbolj važna svrha misije je pogajanie za dVe posojili. DVOJNO POSOJILO Eno posojilo bi služIlo v zaslguranje nove dinarske valute, ki bo izdana v svrho odkupa avstrijskih Kron. Minister je meni razložil da je dinarska valuta, ki je sedaj v cirkulaciji dobro pokrita. Na drugi strani pa so avstrijske Krone v cirkulaciji ki so dedščina avstrijskega gospodstva, popolnoma nepokrite. Preiskava, uvedena minolo spomlad, je pokazala približno osem biljonev Kron v državi, ali ta &vota je od tedaj bržkonetatrasla. Djeanski ceni se, cfa je sedaj v cirkulaciji od dvanajst do trinajst bilijonov Kron. Kmalu se bo zahtevalo oznamkovanje vseh Kron in ob tej priliki se bo izvedlea natančna svota Kron v Jugoslaviji. Način izmenjave Kron v dinarje ni še definitivno sklenjen, Ako se bodo Krone izmnejale v dinarje na primer na podlagi treh Kron za en dinar, bo treba poskrbeti za to, da ima ta novi dinar primerno pokritje, dasi ni treba, da bi bilo to po-ktitje ravno metalično. Minister je mnenja, da bi moglo to no potrebna tej deželi. Dasi le ona razpolaga z velikim in sko , . bogastvom, ki bi moralo biti več kot zadostno jamstvo za posojila. Kakor hitro se dežela postavi na noge s pomočjo ameriških posojil, Jaz verjamem, ne le da bodo tukaj odprta razsežna tržišča za naše blago, ampak da bo v deželi sami ustvarjeno široko polje za ameriško podjetnost. Kakor stvari sedaj stojijo, neugodna menjalna vrednost lh pomanj kanje kreditnih olajšav ovirata naše trgovske interese in sta v korist angleški in francoski podjetnosti. VESTI IZ STARE DOMOVINE- v n ______ na P' k< Inflacija papirnega denarja in valutno vprašanje. V normalnih razmerah je toliko denarja, kovanega In apirnega, v prometu, koli-or odgovarja gospodarski potrebi. Kadar pa izda drŽava ali emisijska banka večje množine papirnega denarja, nego jih to je, promet je nasičen z denarjem, kar ima za posledico, naraščanje cen vseh življenskih potrebščin. Kako vpliva poplava Milijard papirnatih bankovcev na blagovni trg, si lahko predočimo e se spominjamo prvih vojnih let. Začetkom vojne je po trebovala vojna uprava za opremo armade, za plače vpoklicanim gažistom, za pre hrano vojaštva, za nabavo streliva Itd. ogromne vsote, ki jih je država, nezmožna, da najme zadostno notranjih ali zunanjih" posojil, večinoma krila s pomočjo bankovcev Avstroogrskei banke. Velikemu navalu kupcev — tako oficirjev, ki so potrebovali obleke in obutve, vojnih dobaviteljev, ki so nakupova li živila In raznovrstno blago ni odgovarjala množina zaželjenih predmetov; cene so torej poskočile. V nadalj-nem razvoju so se prikazali veliki vojni dobički; oni, ki so jih zaslužili, so hiteli, da jih na različen način nalože. Kupovali so hiše, posestva, gradove, rudokope, delnice industrijskih podjetij, deman te in druge vrednosti. Ni ču-dat da se je vse to kmalu zelo podražilo." Vidimo torej, da je res inflacija, to je prevelika množina izdanega papirnatega denarja, povzročila ono draginjo, ki nas sedaj tlači. Velika zmota pa je, če bi * jfcdo-menil, da je mogoče pov-zročiti padanje cen samo s skrčenjem denarne množin«* ki se nahaja v cirkulaciji. Ce ne namreč niso odvisne samo od množine denarja, temveč tudi od mnogo drugih momentov, predvsem od ponudbe blaga in od povpraševanja po blagu, če blaga nI na trgu, je pač vseeno, imaš li mnogo ali malo denarja, manjkajočega blaga ne moreš kupiti ni ti z majhno niti z veliko moš njo. Vzrok visokih cen je torej tudi nedostajanje blaga, ki ga ni, ker se je večina de-lazmožnih mož celo vrsto let pečala z uničenjem blaga, namesto da bi ga, kakor v mirnem času, izdelovala. Med tem pa je vse nakupičeno blago pošlo in se ni nadomestilo. - Teorija o edinem vplivu inflacije na razvoj cen ima je vsote spravljene v svojih blagajna"h, mesto da bi jih od dali bankam in drugim kreditnim zavodom, širši kro pa, posebno kmetje, so se druigh vzrokov ogibali hranilnic. Raznesla se je med njimi neosnovana vest, da bode država segla po prihran kih pri hranilnicah, vest, ki ji še dandanes ne malo ljudi trdno veruje. Vsled nezaupanja ljudstva je bila večkrat med vojno in tudi po vojni opažati pri denarnih zavodih navzlic inflaciji hipna stiska, ker je bik) povpraševanje po denarju večje nego dotok no vih hranilnih vlog. Kaj sledi iz vsega tega? Da je popolno ma napačno misliti, da bi dra-ja takoj odnehala, če bi se inflacija odravila, to je, Če bi se omejilo čez noč število v propietu nahajajočih se bankovcev. To so izkusili na Češkem, kjer so vzeli polovico bankovcev iz prometa, ne da bi cene padle, ki so nasprotno vsled te odredbe celo za marsikatero reč znatno poskočile. Sicer pa lahko tudi pri nas ugotavljamo naraščanje draginje vsled zadržka 20 odstotnega deleža pri markiranju bankovcev, ki ima po zagotovilu vladnih krogov namen, skrčiti množi no bankovcev. Gotovo je treba inflacijo, kot enega vzrokov draginje, omejiti, Vendar se pa more to zgoditi polagoma, ne hipoma. Najbolj potrebno za vpostavitev normal nih razmer je v prvi vrsti dvignje produkcije, združene z zdravo konkurenco ter pomnožen izvoz v inozemstvo, v drugi vrsti pa izčrpanje prevelike množine bankovcev potom pravično odmerjenih davkov, pred vsem davka2na « vtijne dobičke; ki se nam sedaj že mesecej>beta. Valutno vprašanje se torej ne sme rešiti na način, da Se krona zamenja za dinarje po rbzmerju 4: 1 ali celo 5: 1, ker to bi po zgledu, ki se nam nudi v ozemlju zasedenem po Lahih, imelo edini efekt, da bi cene strašno poskočile, tako da bi vse, kar stane da nes 1 krono stalo 1 din ar.Da bi pomenjala taka zamenjava popolen polom gospodarstva 6 tem ne m$re biti nobenega dvoma. Zato moramo vztraja ti z vso odličnostjo pri tem, da se zamenja krona po ključu 1: 1 za dinar, izdan od emisijske banke in po običaj nih zakonih fundiran. Dokler se ne povrnejo normalne gospodarske razmere, bi bil diletantski poizkus rešitve valutnega vprašanja, kako; ga namerava po časopisnih pa še druge hibe, ki jih je | vesteh valjtnl odbor v Etel-Ntreba pojasniti, da se razvidi, w pokritje obstojati iz kreditov in da bi se moglo izposlovatl kredit za $100.000.000 od ameriških sindikatov nalašč za to, da se zajamči nova valuta. Na tak način bi se ne odtegnil nikak resnični denar iz Združenih Držav. Drugo posojilo bi služilo za rekonstrukcijo države; to je za gradnje in popravi jen ja železnic, cest, mostov, javnih zgradb in dejanski za to, da se vzpostavi dežela zopet na lastne noge in preskrbi s potrebno gospodarsko opremo za nadaljni razvoj. Znesek tega posojila je odvisen od tega, kar bo mogoče dobiti. Večji del tega posojila bo potrošen v Združenih Državah za nakup materijala. Del istega bi se reserviral za pridobivanje kreditov za kvalificirane jugoslovanske trgovce, želeče nakupovati blago v Združenih DrŽavah. Na tak način bi tudi to posojilo odtegnilo le malo gotovine iz Združenih Držav. Ako bi ameriški finančniki zahtevali posebne garancije, bi bil minister pripravljen ponuditi tako jamstvo, ki bi se zdelo primerno. Jugoslovanska vlada more v tem pogledu nuditi jako veliko z ozirom na državna posestva. Tu so obširni gozdovi, rudniki in razne druge koncesije. Tu so tudi državne železnice. Polje za ameriško podjetnost Važen vpliv te misije na prihodnje trgovske stike med Združenimi Državami in Jugoslavijo je brezdvomno jaku velik m usojam si izražati nado, da bodo ameriški faktorji Budili tej prvi jugoslovanski misiji svoje vrste vse mogoče olajšave za dosego njenega cilja. Upam, da se bo misiji po- da ni samo inflacija kriva draginje, da se torej s hipno odpravo inflacije ne more Čez noč odpraviti tudi dragi- gradu, zločin na narodnem gospodarstvu vseh jugoslovanskih pokrajin koder je krona v prometu. Sploh pa spada tako važna zadeva nja in povečati notranja vred pred državni zbor in se ne nost denarja. I sme rešiti s sklepom ministr- Kakor znano, je med vojno skega sveta. 1 izginila skoro docela kredit- i Okradena blagajna trgovca na kupčija in se je namesto' Kunstka v Ljubljani, nje udomačila kupčija proti1 Trgovski pomočnik Milan plačilu v gotovini. Zaradi te- Babič je svojega znanca Iva-ga se rabi v prometu mnogo na Kremžirja, ki spada pod več bankovcev nego prej vojaško sodišče, pregovoril, Ker so pa danes cene deset- da sta šla ponoči skupno pred krat višje od predvojnih cen,' stanovanje trgovca Antona se rabi torej za plačila v go- Kunstka v Sodnijski ulici, tovem denarju tudi toliko ve® bankovcev kakor prej. K te-pride pa še arug važen vojno je imelo ioh. kakor tudi mu pojav. Pred občinstvo Babiču je dal ključ in mu na tančno opisal stanovanje Kunstkovo, ki je Kremžarjev bratanec. Babič se je ravnal po Kremžirjevem načrtu in tr^vci hvafev^ 1 je prišel brez vsakih ovir v da so ves odvišen denar sprav Kunstkovo stanovanje, kjer Od ukradenega denarja so našli pri Babiču še 17.660 K. pri Kremžarju pa 18.431 K. Babiča, ki se je zagovarjal s pijanostjo, so porotniki oprostili. Ukraden vol Konrad Pavli iz čadrama, mesarski delavec v Grobljah, je ponoči na 8. oktobra 1019, ukradel Antonu Jerala v Hra šah iz hleva vola, katerega je v jutru 9. okt. ujel$ oosestni-ca Mariji Koželj v Preserju. Pavli pripoznava, da je gonil Jeralovega vola in da ga je vhlevil doma v Grobljah pri materi, ki ga je pa izpustila, ko so pričeli orožniki poizvedovati po njem. Zago varja se pa, aa mu je v noči na cesti v Domžalah neki ne znani človek ponudil vola v nakup in ko se je izjavil, da je pripravljen kupiti vola, mu ga je pripeljal za 500 do 600 K. Porota Je Pavlija oprostila. J II IM lj ali v hranilnicah In bankah, je vzel Te navade sedaj ni več. Z bilo 44.< moratorijem, kise Je progla-[zlata verii sil v začetku vojne, so bili ri sta zai prizadet! mnogi trgovci, ker sta blagaj niso mogli takoj razpolagati razdelila s svojimi imovinami. Vsled vrgla v ril jno, v kateri je n v gotovini in Ukradene stva v Tivoli, kjer razbila, si denar blanlno Ti Letos je prestopno leto. Prišli smo do leta 1920 po Kristovem rojstvu, in to leto imenujemo prestopno leto, kajti leto ima letos 366 dni, en dan več kot druga. leta. Ne bo škodilo, če razložimo našim čitateljem nekoliko o prestopnem letu. Znano vam je morda, da imenujemo mi leto ono dobo ki jo potrebuje zemlja, da se enkrat zavrti okoli solnca. Za to je potrebno točno 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund. To je takozvano soln-čno leto. Od tega leta se pa razlikuje takozvano mesečno leto, po katerim še danes računajo nekateri iztočni narodi. Mesečno leto je doba ki je potrebna, da mesec dvanaj škrat naredi svoje spremembe, in to leto je za 11 dni krajše od solnčnega, torej ima samo 355 dni. Solnčno leto pa ima okroglo 365 dni in en četrt. Ta četrt dana naraste v štirih letih v razliko enega celega dneva, zato pa je vsaka $ifi leta prestopno leto, ali leto, ki ima en dan več. Toda ker tekom štirih let ni natančno en dan več, ampak manjka do celega dneva skoro 49 minut, zato so učenjaki določili, da vsakih sto let ni prestopno leto, in v sto letih se izravna razlika dotičnih minut. Prvi, ki je zahteval, da se naredi ta izravnava v letu je bil rimski vojskovodja Julij Cesar, s pomočjo aleksandrij skega u^enjka Sostena. Ta takozvani Julijanski koledar se je pridržal tekom rimskega cesarstva In priznala ga je tudi katoliška cerkev, toda dandanes je v rabi samo pri ortodoksnih verah. Julijanski koledarje popravil papež Gregorij XIV. Od časa Cezarja pa do leta 1572 je Julijanski koledar "zamudil" trinajst dni, kar se tiče zemeljskega poleta okoli solnca, zato je cerkveni zbof v Nice j i leta 1582 odredil, da se leto pomakne naprej za ce lih 13 dni. Dne 4. novembra so imeli v resnici 4. novembra, drugi dan so pa že pisali 16 novembra. Na tem cerkvenem zboru se je tudi odredilo, da je natančna doba leta 365 dni, 5 ur, 49 minut in 48 sekund, in nadalje se je odre dilo, da vsako leto, ki se da deliti s številko 4,' naj ima 366 dni, ali prestopno leto, toda stoletja kot 1600, 1700, 1800 itd. bodejo prestopna le tedaj, če se dajo deliti s šte vilko 400. Tako se je zgodilo, da leto 1900 ni bilo prestopno ravno tudi 1700 in 1800 ne, toda leto 1600 Je bilo prestop no leto hi leto 2000 bo zopet prestopno. Stari Julijanski koledar rabijo Še Srbi, Rusi in nekateri drugI, in ti so 13 dni zadaj za drugimi narodi. Zadnje čase se vse bolj sliši zahteva, da se Julijanski koledar 1 <* ^ A_ __ ..i >M |,|,aJA odpravi m uveae koledar, Id Je (i m '' ? mttfsr* .' ■■■■jBHHBMHi - i r,.jrm 4 -------ln KOMPLICIRANIH BOLEZNIH ^jere Mobile ^Men^arjene ali pa nepravilno Jen"! kTnikakor nisT ali zdravlja, in kar eem atorll za druge, lahko naredim za vat. Nikar ne zapravljajte več časa, ampak pridite danes k meni. Nasvet je zastonj. - * , 1, ALI TRPITE NA v hrb1 tar v menoj, kajti imel sem prilik dal vam bom avoje polteno mnenje slede vašega zdravja, potem ko vaa akuratno in natančno PREISČEM In vam povem kij morem na. me sedaj> ker odlašanje jb pomnite preiskava je zastonj. Ob nedeljah od 10. sj. do 2. pop. DR. KENEALY Uradne ure od 9. zj. do 8. zvečer. 647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland, Ohio. Override. Republic Bldg< _ Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jaračena. Prodajamo Šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti. POŠILJAMO AMERIŠKE DOLARJE V JUGOSLAVIJO. J J. B. MIHALJEVIČ, upravitelj inozemskega oddelka. .it m POZOR ŽENINI IN NEVESTE! AH veste kje dobite najlepši avtomobil za poroke? Jos.Vovk.6708 Bonna Ave. Ima avtomobil na razpolago vedno, ponoči ali podneva. -Jo lep zaprt in gorak avtomobil. Posebnost aa poroke, krste in pogrebe. Se priporočam . JOS. VOVK, 6708 BONNA AVE. __Točna poetreiba noč in dan. PRINCETON 1233 L ROSEDALE 2149 J m 1 m I '■H Iz nabranega kapitala so nastali vsi uspehi industrije In znanosti, ves komford in zboljis-nje skupnega blagra. Na to se mora svet za naiati pri napredku reorgenizacije. —Jame« J. Hill Uspešni farmer prideluje večjo letino in zmanjša stroške s tem, da vloži denar v stroje, ki hranijo delo. Dobre cene za farmarske pridelke dajo pogum novemu kapitalu, večjim proizvodom in večji prosperiteti Toda uspeh poljedelstva je odvisen od naraščaja železnic — moderne močne živine, ki vlači pridelek na svetovna tvžišča. Železnice — kakor farme — zvečajo pridelek in znižajo stroške z neprestanim investiranjem novega kapitala. S primerno ceno za delo, ki je opravljeno, je železnicam mogoče privabiti nov kapital, da poveča svoje ugodhosti. Cene dovolj visoke, da se izplačuje, zagotovijo napredek železnic in preprečijo zmešnjavo v prometu, kar ima za posledico slabšo postrežbo. Narodno bogastvo se mora povečati le v primeru z naraščajem železnic. , Slaba železniška služba je draga za vaako ceno. Nobena napredna dežela ne more dolgo plačevati cene nezadostnega železniškega prometa. Ta ojlcu jt priobčiti od Association of Haittoay Ejcecutfoes. j - • ■ . ■ • — -t --...... - - Oni, ki M radi imeli informacijo p feleztUlkem položaju naj se obrnejo na Tile Association of Railway. Exeeutivee, 01 Broadway, New York, N. T. x* ■ Its WE V GOTOVINI Z DNE M. NOV. 1919. 3,375.08 Skupaj.....................$mffifi Ima 18 krajevnih drufttev a 2190 člani in členkaml. IBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH V MESECU DECEMBER, 1919. ASSESMENT ST. 74. Dr. Slovenec, it 1 SDZ. A) Zopet anveletl: C, 266 Anton Ogrlnc, 403 Mike Cvetkovich, 1085 Josip Jene, 01 Mike Jalovec, 2580 Frank Bizjak, 2538 Martin Matkovlch, 1503 Maka ivaočič, 1012 Frank Volčaniek, 1400 Anton Aniur, 2276 Joalp Benko, 2174 Jakob Brezec, ■001 Prank Senica. 2478 Andrej 1882 Stefe 2800 Martin Sinti?, 228 John 2itko, 830 Joe Noese. i 74 Frank Kuciar, 1308 Frank Zalokar, 18 Frank Oklčki, 1807 Josip Hrast, 112 Frank Bizelj, 2178 Peter Ocvirek 1050 John 1408 Frank Colarič, 973 Martin Kovač, 976 John Hlad, 1092 Anton »bač, 2830 Louis Pirnat. Dr. Svob. Slovenke, »t 2 SDZ. A) Prvi mesec suspendirane: C 1875 Karolina Golob, 2156 Ivana Linger, 2311 Ivana Kos, 2155 Ivana Kuhelj, 625 Gertrude Soršek. Dr. Slovan, it 8 SDZ. A) Prvi mesec dolguje: C. 187« Josip Gregorin, Dr. Sv. Ana, it 4 SDZ. A) Zopet sprejete; ' - i C. 1580 Frances 2nldarlič, I6D7 Frances Nose, 2502 Ivana Kolenc, 1342 Frances Pirnat, 1402 Jera Skublc, 1743 Ana Turj, 2616 Mary Novak, 1524 Ana Hace, 1302 Margareta Jamnik B) Prvi mesec dolgujejo: „ , -kra. Daj mi komad slame, da lahko spim na njej in nekoliko ognja, da se ogrejem." "Ha, prav imaš," odvrne ječar, "kdo bo zavrnil nekoliko dobrote vragu, katerega jutri obesijo, četudi je Hans iz Islanda, ali pa hudič sam. Takoj ti prinesem kar želiš. Ali imaš kaj denarja?" "Nič", odvrne brigant. "Kaj? Sloviti ropar cele Norveške in da ne bi imel niti par plesnjivih cekinov kje skritih?" "Nimam jih," odvrne bri-gant. "Mogoče .imaš nekaj kron?" "Povem ti, da sem suh." "Niti par eskalinov?" "Nič, prav nič; nimam niti, da bi kupil mišjo kožo." . Ječar zmaje z glavo in reče: "Haha, to je pa druga stvar; ako nimaš ničesar, tedaj tudi pravice nimaš, da bi se pritoževal. Tvoja celica ni tako mrzla kot bo ona, vkate ri boš počival jutri, in stavim, da ne boš čutil nobene razlike." Po teh besedah se ječar u-makne, in kletve Hansa ga spremljajo, ki začne divjati z verigami, da je odmevalo po celici in po barakah. Vrata se znova odpro. Visok mož, oblečen v rudečo obleko, noseč s seboj motno svetilko, vstopi zdajci v celico, in njega spremlja ječar, ki je prej'zavrnil Hansovo prošnjo. Ko Hans vidi oba novo-doSleca postane takoj miren. "Hans iz Islanda," reče mož v rudeči obleki, "jaz sem Nychol Orugix, rabelj province Trondhjem; jutri zjutraj, ko solnce izide, bom imel čast obesiti yašo ekse-lenco na fine vislice, katere so postavili na glavnem trgu Trondhjema." "Ali pa v resnici veš, da me obesiš?" vpraša Hans s škodoželjnim smehom. Rabelj se nasmeje. "Želim, da bi bil ti ravno tako gotov, da splezaš naravnost po Jako bovi lestvici v nebesa kakor sem jaz gotov, da te jutri obesim." "Ha, res?" ponavlja pošast s satanskim režanjem. "Povem ti še enkrat^ gospod lopov, da sem jaz uradni rabelj province Trondhjem." "Da nisem jaz to, kar sem, tedaj bi bil rad na tvojem mestu," odvrne brigant. "Ha, jaz pa ne bom ponav ljal tvojih besed," odvrne rabelj, ko si mane roke z nekako zadovoljnostjo, nakar re-, če: "Prijatelj, prav imaš; moj poklic je imeniten. Ah, moja roka dobro ve, koliko tehta človeška glava." . "Ali si že kdaj poskusil kri?" vpraša Hans. "Ne, pfuj, ampak na tezal-nicah sem že raztezal ljudi." "Ali si že požrl otročja čreva?" "Ne, pfuj, pač pa sem že zdrobil glave obsojenim ljudem z enim samim udarcem, lomil sem njih kosti na tezal nicah, žagal sem človeške glave, trgal sem človeško me so z razbeljenimi kleščami, nalival sem razbeljen svinec na njih trupla." "Da," reče brigant, "tudi ti imaš svoje veselje." Dalje prihodnjič. Pozor Ribničanje. Na ieijo več ribniških rojakov smo skleniti, da se enkrat zberemo vsi Ri-bničanje iz RJbniške doline na skupni sestanek. Prvič, da se malo pobllžje se-znamimo in ksj pametnega pomenimo o bližajoči se ribnilki veselici, ki se v kratkem vrii. Pomnite Ribničsnje, da se ne bo zastonj pels pesem od nas: Sem Ribničan Urban, po celem svetu znan. Zatorej na noge« vai Ribničani in vdeleiite se shoda vsi brez izjeme, da pokažemo koliko nas je. Na shodu bodo dobri govorniki, ki vam razloie pravi pomen shoda in da bodemo imeli malo več spoitovsnjs in zaupanja v eden druzega. Shod ae vrii v soboto, 24. jsn. točno ob 8. uri ivečer v S. N. Domu it. 4 (9 V evera's Balsam for Longs n BaltMD so pUnteVId Js poznan ta a« leu. 1881. kot KzdravUo U sdntvljMlf* hrlptTWtl in kalija, |J» i> TMtJ* Mpnlb etvl, p*dov In Influno*. Ona ___davku, alt I0o in So tt W. F. SEVERA CO I O AH RAPiDS. 10 VVA NAZNANILO. Slpvencem v Clevelandu in okolici/naznanjam, da imam n a razpolago najboljSe avttomobile katere lahko rabite za slučaj ženitovanja, krsta, pogreba ali izletov. Pokličite nas in bodete točno postreženi, po nizkih cenah. Se priporočamo za obila naročila. Dobro poznani Anton Korošec 1063 Addison Rd. Tel Princeton 701 L. Bell Rosedale 5464 R. Odprto noč in dan 10 Pozor, rojaki in rojakinje. Najuspelnejla ALPENTINKTURA za moike ln ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje izpadati, in zrastejo v 6 tednilKgosti in .krasni lasjej samo če so ie korenine na glavi. Za fante in može, ki žele imeti krasne in goste brke se' rabi Alpenpomada, od katere v 6 tednih krasni in gosti brki popolnoma zrastejo. Ako imate REVMATIZEM, kosti-bolj, trganje, otekline ali krč v nogah, rokah, potem rabite WAHCIC Fluid, ki je naju«| rega tekom rejSIh bolezni. Rane, opekline, bule, ture, kraste in grinte, potne noge, kurja očess, ozebline in drugo v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor rabi moja zdravila brez uspeha, povrnem denar. Piiite takoj po cenik,-ki ga polljeni. zastonj, ali pa pridite osebno. JACOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave. Cleveland, Ohio (W) speinejie zdravilo, od kate-i 8 dni i ozdravite od najeta DELO DOBIJO MOŽJE na scrap jar-du. Dobra plača in stalno delo. THE A. SHAW &CO. 976 E. 67th St (8) Fantje se sprejmejo na stanovanje, s hrano. 5603 Carry ave. v 9 Soba se odda za enega ali pa dva fanta, brez hrane. 5409 Stannard ave. 8 ZAHVALA. Tem potom se iskreno zahvaljujem dr. Maccabees, Carniola Šotor it. 1288 za tako točno izplačano bolniško podporo in usmrtnlno po mojem bratu Pavel Jesnerju. To druitvo mi je plačalo smrtnino tekom1 enega meseca, za kar izrekam društva prisrčno zahvalo. Rojaki, ki niste še v druitvu, vam priporočam, da pristopite v to druitvo. JOHN JESNER. Dr. J. V. ŽUPNIK, SLOVENSKI ZOBO ZDRAVNIK, $ 6127 StCIair Ave. < Knausovo poslopje nad Grdi-" novo trgovino, f Najbolj!« zobozdr&v-niiko dek> po nizkih cenah. Urada« i morejo biti to priliko, ako ravatc poslati svojdem kako pomoč ali plačati kak dolg. Vsaka poiiljatev potom moje tvrdke je popolnoma varna pred izgubo. ioo Kron za aoo Kron za 500 Kron za iooo Kron za 5000 Kron 4a io.ooo Kron za 35.000 Kron za 50 Lir za........... $ 4.50 100 Lir za...........$ 8.75 aoo Lir za----...!... $17.00 500 Lir za...........$43-75 1000 Lir za...........$85.00 POTOVANJE. Parniki s sta-rokrajskimi potniki zopet redno odhajajo vsak teden. Kdor želi potovati naj piše ali pa pride na moj naslov. Prostor na parniku ee lahko dobi. POTNE LISTE preskrbim onim ki nočejo sami imeti tega posla. PRENOČIŠČE: Ako hočete imeti snažno, udobno in varno prenočišče po nizki ceni, ko ste New Yorku, se oglasite v mojem uradu; nič zato, ako ste karto kje drugje kupili. Posrečilo se mi je namreč dobiti primerno tri-nadstropno poslopje za prenočišče za potnike. LEO ZAKRAJŠEK 70 — gth Avenue, NEW YORK, N. Y. Slovensko P< je sklenilo, da akimi vajami in čer. Poz i vi je se imajo veselje d teh vej. Dr. E edinost mesece, januar, sts pristopnina. Torej kogar veseli petje in zabava naj! ne zamudi te prilike in pristopi . Ena Je 12 sob, kopa-Illče, elektrika, garaia, druga je II eob. Proda se vse skupaj ali vsaka posebej. Cens je $14.300...... 0106 SL Clair Ave. > VpraSajte (12) S Dr. RAY R. SMITH ZOBOZDRAVNIK PRAVI Jaz bom tako previden pri popravljanju valih zob, kot bi bili vi, ce bi popravl)a!l moje. VSE DELO GARANTIRANO ZA DESET LET. Solidne zlate krone in brldgework. Moj laatni Peridonto za puljenje zob brez bolečin. v 4 PREISKAVA ZASTONJ. Nobenih uradnih ur v nedeljo. Zaprto ob sredah in eobotah zvečer. v , , DVA URADA: Vogal 67. ceste In Votal 20 ceste in St. Clair Ave. St. Clair Avo. Dr. J. C. Cox, vodja I Zasloni! JSs£ Zastonj! Kdorkoli nam polije naročilo za to uro, dobi sju stonj fonograf in 5 plolč ter 100 igel, ABSOLUTNO ZAS^iJ. Enkrat v življenju se vam nudi taka prilika. Poglejte to kraeno uro. Je močno nartjena,kra-sno dovršena, 21 dragih kamnov garantirana 28 let. Dril vedno pravi čas in jo največ rabijo inženirji in drugi, ki morsjo meti nstančen čee. Redna cena te ure je S18.C0, toda da predstavimo to uro občinstvu, jo prodajamo za $12.05, in kdor izreie ta oglas ter poilje naročilo -za uro, dobi ZASTONJ FONOGRAF, plošč in 100 igel. Poftljlte nam samo $1.00, os plačate ko dobite uro In fonograf. Pošljite naročilo ttu koj, ker imamo le 1000 takih fonografov. Ne odlaiajte ampak pilite danes na: EUROPEAN WATCH CO. 1065 MILWAUKEE AVE. Dept. 808, Chicago, IlL (Wed.) NAZNANILO. Cenjena društva i* Collinwooda in Clevelanda, opozarjamo vas, da se vam nudi jako lepa prilika za krasne poletne izlete. Odjedaj naprej lahko zarentate dvorano za piknike, koncerte, itd. od Jugoslovanskega Narodnega Doma v Euclidu. Ne odlašajte, ampak preskrbite si sedaj, kajti čas hitro beži in spomlad bo kmalu tukaj. Za obilen obisk ae priporočamo. Kadar hočete za-rentati dvorano, se obrnite do Mr. D. Massokatto, Euclid, Ohio poleg Mr. L. Recharja. Jugoslovanski Narodni Dom (Wed. 2.4) Lahko bodete naredili boljše in z'mnogo manjšim naporom in v krajšem času, če bodete likali z električnim gladilnikom. Ni [vam treba zgubljati časa in energije pri menjanju železi, vae gre prav lahko. Električni gladilniki se lahko kupijo po zmerni ceni v vseh trgovinah električnih m