tl J Primorski nevnik poStnlna plačana v gotovini p — i. Abb. postale I gruppo L Za popolno ekonomsko - povej!? kulturno uveljavitev slo-ftaliv narodnostne skupnosti v WL.in Avstriji razumemo kot prispevek a^Ž. Mednarodnih odnosov, iti *a .ie položaj malih narodov k demokrata UosJ^^dnikov manjšinskih narod-objpu. s kupi n eden od zanesljivih (jgJvbuiih kriteo.jev za stopnjo tih .Etičnosti posameznih držav-111 družbenih struktur. J^Ude I. smo skupaj z drugimi ^ ljudmi na plebiscitarni SMn:i ®°dprli odločen korak pred-nkj. Tita, ki je z odložitvijo ljevan- odgovoril na politiko izsi-- neofašističnih, iredenti-Sil n 'n konservativnih političnih obisK kalifi- Pričakujemo, da bo Vet)0 bredsednika republike bist-Prispev;!! k nadaljnjemu raz-iiej^nju obstoječih vprašanj, pri 'e Položaj slovenske na-^naa6 skupnostli in definitivno iii s sporazumom o soglasne državne meje priori- Pot Pomena. Obisk, ki bo odprl tr|nčnei{- nkretne ukrepe, bo naj-?aihoiig-1 udarec silam reakci.je in *Hrri, j”1 Prispevek naprednim si-■ 1 se prizadeva.jo za razvoj I* na«VaPsko italijanskih odnosov ^ .u miru in politike aktiv-.iSe*nahiftence- J*ni smo z kjavo ilalijan-r* Z ^n„aniega ministra Alda Mo-f4 sekL, !• in z izjavo državne-hV- za zunanje zadeve l0< da bodo izjavi o raz- fdcat![|?a Tepavca z dne 29. 1. "J» d h'!"° «*> sosedskih odnosov, slo-a Načelih popolnega priznati dnem Visnosti’ suvcrcnosti in S PoEnaH spoštovanju sporazumov k biall» .?ledili konkretni kora-*?2laSii, «fiJo določb sporazuma o .!klJučnt* z njegovim spe-P’ kjer ta,utom na vsem področno itl,„l,trnJeno živijo Slovenci, v. |»- ,.*a konkreten dokaz po-# 'Hrik ne dobre volje za raz-1,1 *osedskih odnosov. H. &v»j> vse zahteve predstav-Ruskih organizacij in po-ih?ft'riil„iKuP|n’ ki so jih v skupni •sredovali predsei ii4a,o~»T.?a sveta Colombu; pod- OS1 fftih jonskih organizacij in po-jJkSeai-, uPin, ki so Jih v skupni n "•trst. Posredovali predsedniku ,.?a ®veta Colombu; pod-2®E|H onski osnutek o pravni C v d«sV.enske narodne manjši-rC*i Furlanija - Julijska hi 4kiruK ka Je 11 komunističnih Pred 29- aPrila 1970 predlo-Is *ahtp,S€t*stvu senata. Podpirati! naPrednih političnih sil 3 Iti . ra|ične italijanske javno-e|,afašlstiz !‘ izrazili na množičnih Sl,Nb| “H* manifestacijah ob Pih °"raščajočc dejavnosti fa- lt»1hci'»DarT?L an51stlin*h ,n dru«*h e a sil- Zah »varno, da | aržavljanc slovenske na-Post l *l°vensko narodnostno m..v*Jo v ,°i takšno enako obrav-tS, PokrBif , ki, goriškl In videm-•leL^ska n • Zahtevamo, da ima tj? obto.PPzodnostna skupnost e-tJJJbeu, Pravic, kot Jih ima z prepoved dejavnosti, ki delujejo v fašističnem in iredentističnem duhu in podpiramo take zahteve med italijansko javnostjo. Zahtevamo odpravo zakonov, ki zanikujejo pravice italijanskih državljanov slovenske nacionalnosti ali pravice slovenske skupnosti kot takšne, zahtevamo priznanje vseh norm, ki zagotavljajo normalen razvoj slovenske skupnosti, kot npr. kodifikacija pravice do poučevanja v materinem jeziku za Slovence v provincah Trst, Gorica in Videm: Zahtevamo enakopravno navzočnost Slovencev v uradih, javnih šolskih in sodnih organih; zahtevamo slovenski TV program; zahtevamo, da imajo slovenske kulturne, prosvetne, športne in druge organizacije ter manjšinski tisk e-nako pravico do finančne podpore iz javnih sredstev, kot to velja za italijanske organizacije in tisk. III. Ugotavljamo, da je v razvoju samoupravne družbene skupnosti ostalo področje zunanje politike v .javnosti relativno najbolj odtujena politična sfera. Zahtevamo, da se vsi samoupravni subjekti res- nično uveljavijo tudi pri oblikovanju zunanje politike. Socialistične republike in njihovi predstavniški organi, družbene in politične organizacije, strokovna združenja, sredstva javnega obveščanja, kulturne in znanstvene ustanove naj imajo odločilno vlogo v procesu demokratizacije oblikovanja in izvajanja zunanje politike na ravni federacije. Razvita samoupravna družba, ki hoče biti učinkovita, zahteva o-sebno odgovornost vseh nosilcev javnih pooblastil. Na področju zunanje politike ima nedosledno spoštovanje principov javnosti, odgo vomosti in strokovnosti še posebej negativne posledice, ker zmanjšuje zaupanje in podporo javnosti in s tem neposredno tud slabi položaj Jugoslavije v svetu; vse to .je posebej jasno prišlo do izraza v kritičnem razpoloženju naše javnosti ob dogodkih v Avstriji in Italiji. Zahtevamo, da zvezna skupščina in zvezni izvršni svet, državni sekretariat za zunanje zadeve s svojo usmeritvijo, organizacijo in načinom svojega dela omogoči, da se v konstituiranje zunanje politike vključijo vsi družbeni subjekti v republikah. Od slovenskih poslancev in odgovornih organov pričakujemo, da bodo dosledno vztrajali pri realizaciji interesov (slovenskega naroda, katere ga sestavni del .je tudi ena tretji- na Slovencev, ki živijo izven meja SRS. Poudarjamo, da bo prav uveljavitev slovenske družbene skupnosti v celoti tudi prispevala k nastajanju novih odnosov v federaciji. Naši interesi za ureditev položaja zamejskih Slovencev niso noben poseben slovenski kompleks, s katerim bi obremenjevali meddržavne odnose, ampak so to vitalni interesi jugoslovanske družbene skupnosti, kot je tudi neodvisen razvoj makedonskega naroda stvar vse Jugoslavije. Šele z resnično u-veljavitvijo vseh pravic zamejskih Slovencev se uresničuje konstituiranje slovenskega naroda v demokratični federaciji enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. Predlagamo, da zbor narodov zvezne skupščine razpravlja o vlogi republik pri oblikovanju zunanje politike in v tem kontekstu vprašanj tudi o položaju slovenske narodnostne skupnosti v sosednjih državah. V pripravah skupščinske razprave in na njej morajo priti do izraza vsi nosilci interesov jugoslovanskih narodov in vseh samoupravnih subjektov v družbi. Ljubljana, 10.2.1971. Zveza študentov Slovenije Izvršni odbor skupnosti študentov LVZ in MVZ ljubljanskih in mariborskih visokošolskih zavodov Osvobodilne sile zavzele dve postojanki napadalcev • Veliko žrtev med Sajgonci SAJGON, 20. - Partizanske sile Patet Laa so sprožile silovito protiofenzivo, proti ameriško - saj-gonskim invazijskim silam v Laosu. Te so doživele danes dva nad vse huda poraza, ki bosta lahko odločilno vplivala na potek laoške kampanje. Iz Sajgona so poslali nove okrepitve, ki pa si le s težavo utirajo pot v notranjost la-oškega ozemlja. K težavam a-gresorjev pripomore tudi slabo vreme, ki onemogoča vzlet ameriških letalskih sil. Zaradi silovitega streljanja protiletalskega topništva Patet Laa pa še tistih nekaj helikopterjev, ki se je vzdignilo v zrak, ni moglo pristati na področjih, kjer so se odvijali boji med partizani in kolabora-cionističnimi oddelki. Najhujši poraz so Sajgonci u-trpeli kakih deset kilometrov od laoške meje na področju, imenovanem epristajališiu Rangersov*. Partizanski oddelki so z artilerijo in težkimi strojnicami 48 ur obstreljevali tamkajšnjo sajgon-sko oporišče, nato pa so napadli t ■ ob prvem valu prešli o- . ____’ XT _ _____- ______• brambne meje. Na pomoč so prihiteli ameriški helikopterji, ki pa niso mogli pristati zaradi delovanja protiletalskega topništva. Šest helikopterjev je bilo sestreljenih. Po prvih poročilih južnovietnam-skega vojaškega poveljstva so i-meli kolaboracionisti najmanj 65 mrtvih in več kot 50 ranjenih. Drugi uspešni napad partizanskih sil je bil naperjen, prav tako na področju «pristajališča Ran-gersov*, proti oporišču, ki je 17 kilometrov oddaljeno od laoške meje. Tudi tu so po silovitem obstreljevanju osvobodilne sile vdr- Resolucija o položaju zamejskih Slovencev Ni dobrih odnosov brez urejenega vprašanja manjšin V zahtvah po demokrtizaciji odnosov med posamezniki im skupinami in zagotovitvi kar najboljših razmer za svoboden in neoviran razvoj vsakega človeka in vsake skupine, kot ga zahteva tudi ustanovna listina OZN, izražamo razočaranje in ogorčenje nad politiko do slovenske nacionalne skupnosti v Avstriji in Italiji, še posebej zaradi odnosa do Slovencev v Beneški Sloveniji. Hkrati opozarjamo na težak položaj Porabskih Slovencev. Želimo si dobrih odnosov, tako gospodarskih kot političnih in kulturnih, ki naj bi jih naša družba in država še bolj razvijala s sosednjimi. Prav zato si bomo z vsemi silami prizadevali za zagotovitev človečanskih in državljanskih pravic zamejskim Slovencem in pogojev za njihov razvoj, kajti ni dobrih sosedskih odnosov brez urejenega vprašanja manjšin. Pri padniki narodnosti, ki živijo na mešanem območju, so najbolj neposreden nosilec ustvarjanja dobrih odnosov med državami. Svobodno prepletanje tokov v gospodarstvu, kulturi' in vseh drugih oblikah skupnega življenja, predstavlja trajno osnovo za razvoj dobrih odnosov. Zato menimo, da bi se morala manjšina še veliko bolj kot doslej uveljaviti kot samotojni in tvorni dejavnik sožitja; države in matični narodi morajo manjšinskim predstavnikom in organizacijam omogočiti, da neposredno sodelujejo v pripravljanju in izpolnjevanju meddržavnih sporazumov. Ribarjenje v kalnem uspeva samo zato, ker je slovenska narodna skupnost v zamejstvu izpostavljena vsestranskim pritiskom in zatiranju. Želimo torej, da bi položaj, v katerem prihajajo do izraza in se krepijo nazadnjaške, represivne sile, odpravili z zagotovitvijo pravic in svobodnega razvoja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in s tem enkrat za vselej odpravili z mračno nacionalno nestrpnostjo, ki je do sedaj prizadejala ljudem že veliko hudega. Ugotavljamo, da Je položaj zamejcev, posebej še tako izpostavljenih, kot so slovenski, zanesljiv kazalec demokracije in politične kulture predvsem vladajočega razreda in naroda v deželi, kjer živi. O tem nas uče naše izkušnje s fašizmom, neokapitalizmom, pa tudi stalinizmom. Zahtevamo izpolnitev mednarodnih sporazumov, tako mirovne pogodbe z Italijo In sporazuma o soglasju vključno z njegovim speci -fičnlm statutom (obveznosti lz tega statuta morajo v enakem obsegu izvajati tudi v goriškl in videmski pokrajini), kot avstrijske državne pogodbe In izpolnjevanje zadevnih resolucij OZN, katerih podpisnici sta tudi Italija ln Avstrija. Zato se obračamo na organe, od- *tv*'llta o?*otl,viiena francoska In . govorne za Izpolnjevanje pravic, ki rar°dnostnn skupina. Zah- pripadajo Slovencem v zamejstvu zPustitev organizacij ln I (te bi morale biti enake pravicam večinskega naroda) z naslednjimi željami in zahtevami: ZVEZNI SKUPŠČINI, ZVEZNEMU IZVRŠNEMU SVETU, DRŽAVNEMU SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE, REPUBLIŠKI SKUPŠČINI, DRUŽBENO POLITIČNIM ORGANIZACIJAM Vaša dolžnost je, da spremljate dogajanja pri naših zamejcih, da vzpodbujate gospodarsko in kulturno povezovanje z njimi, da ne-agirate na njihove zahteve in da ustrezno zaščitite interese Sloven-ceY v /amejstvu. V tem smislu se pridružujemo poslancem republiške skupščine v njihovih kritikah, zahtevah in vprašanjih, ki so jih v zadnjem času zastavljali v republiški skupščini in zboru narodov. s Slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu ne gre obravnavati kot nebogljenčka, ki ga je treba od zunaj podpreti, predvsem je treba podpirati tiste akcije, ki so se med samo slovensko narodnostno skupnostjo oblikovale za nacionalni prodam, kljub strankarskim in ideološkim nasprotjem. Dobri sosedski odnosi ne morejo in ne smejo biti vzrok za zapostavljanje manjšinskega vprašanja, saj je prav rešitev teh vprašanj pogoj za mirno sožitje in sodelovanje. Delovanje zveznih organov ob teh vprašanjih je bilo v zadnjih 15 letih mlačno in neučinkovito. Zato predlagamo bistvene spremembe v delovanju teh organov. Ob spremembah političnega sistema naj dobe matični narodi narodnostnih skupnosti v zamejstvu odločilno besedo pri odločanju o meddržavnih sporazumih s temi državami. V dosedanji praksi niso bile izkoriščene pravne možnosti, ki jih daje mirovna pogodba, londonski sporazum in avstrijska državna pogodba. prav tako pa pravne možnosti, ki izhajajo iz resolucij OZN. Problem zamejskih Slovencev bi zaslužil obravnavo pred OZN vsaj toliko kot problem Južne Tirolske. Jugoslavija ni ustrezno protestirala proti teptanju človečanskih in narodnih pravic zamejcev. Prav tako niso izkoriščene naše možnosti za neposredno sodelovanje z gospodarskimi, družbenimi in kulturnimi subjekti na tem področju. AVSTRIJSKIM OBLASTEM IN AVSTRIJSKI JAVNOSTI Avstrijska država je sprejela obveze varovanja slovenskih interesov na ozemlju, kjer so bili leta 1910 Slovenci strnjeno naseljeni. Nesporno zgodovinsko dejstvo je, da so se koroški Slovenci ob plebisci tu odločali med Jugoslavijo in Avstrijo, ne pa med slovenstvom in nemštvom. Odločali so se za Avstrijo, ki jim je izrecno zagotovila nacionalno samobitnost. Praksa prve republike je bila, žal, drugačna, njeno direktno zaostreno nadalje- vanje je bila nacistična praksa po Anschlussu; od druge republike u-pravičeno pričakujemo bistveno drugačno stališče in konec raznarodovanja. Zato odločno ugovarjamo slehernemu «ugotavljanju» manjšine, ker bi to bilo instrument raznarodovalnega pritiska; zaradi politične eksponiranosti pomeni že vsako ugotavljanje tudi zmanjševanje po uradnih statistikah ugotovljenega številčnega stanja Slovencev, s tem pa še večjo diskriminacijo. Že sam predlog za priznanje zaslug članom, ki so doslej popisovali prebivalstvo — prisiljevali Slovence, naj se izrečejo za Nemce — organizacij Heimatbunda in Heimatdiensta dokazuje, da take sile še aktivno delujejo. K odstavkom 7, člena avstrijske državne pogodbe: Menimo, da se realni položaj na Koroškem in Štajerskem oddaljuje od smotrov in pravic, ki jih pravno zagotavlja prvi odstavek. *Avstrijski državljani slovenske in hrvatske narodnosti na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem morajo uživati iste pravice v enakih pogojih, kakor vsi ostali avstrijski državljani, vključno pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem jeziku.» Drugi odstavek: «Upravičeni so do osnovnošolskega pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v zvezi s tem morajo biti popravljeni učni načrti in ustanovljen oddelek za slovenske in hrvaške šole pri šolskem nadzornem oblastvu*. Zahtevamo realizacijo tega odstavka. Zahtevamo ustanovitev oddelka za izobraževanje pedagoških delavcev za delo na dvojezičnih območjih na pedagoški akademiji v Celovcu in ustreznega samostojnega oddelka na bodoči univerzi v Celovcu, kar je glede na število slovenskih šol, do katerih imamo pravico, nujno za zagotovitev u-streznega učnega osebja. Tretji odstavek: «V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske, kjer so Slovenci, Hrvatje cUi mešano prebivalstvo, mora biti slovenščina ali hrvaščina uvedena kot uradni jezik dodatno k nemščini. V takih okrajih morajo biti topografske oznake in napisi tako v slovenščini ali hrvaščini kot v nemščini.» Napisa morajo biti do 1.7.1971 označeni dvojezično na vsem tistem ozemlju, kjer je prebivala manjšina leta 1910, saj sodimo, da .je poznejše zmanjšanje števila Slovencev in odsotnost slovenskega prebivalstva na nekdanjem ozem lju že samo po sebi vredno vse obsodbe; to je posledica nasilja nad Slovenci, ki ne more biti nagrajeno s krčenjem ozemlja. četrti odstavek: tAvstrijsld državljani slovenske ali hrvaške narodnosti na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem morajo biti udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah sorazmerno z drugimi avstrijskimi državljani». Predstavniki slovenskih organizacij morajo imeti možnost sodelovanja pri zaposlovanju ljudi, ki obvladajo oba jezika na mešanih ozemljih v kultunih, upravnih in sodnih ustanovah. Peti odstavek: «Prepovedano mora biti delovanje organizacij, katerih namen je odvzeti hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov samosvoj značaj ali manjšinske pravice.» Aktivnost organizacije Heimat-dienst proti Slovencem je v nasprotju s tekstom državne pogodbe. Zato ne moremo sprejeti formalističnih pravnih ugovorov, češ da statut te organizacije ni protiustaven. Ustavnost ali neustavnost organizacij se meri po njihovem delovanju, ne pa po dokumentih, ki so jih predložile ob svoji registraciji. Zahtevamo, da preprečijo imenovanje ulic po germanizatorjih in postavl.jan.je spomenikov v slavo okupatorjem in nacizmu. le v oporišče, ne da bi Američani mogli intervenirati. Po informacijah iz Sajgona je bilo najmanj 40 vojakov ranjenih, 26 pa pogrešajo. Tudi drugih petdeset saj-gonsldh vojakov, ki so bili v bližini oporišča, pogrešajo ter domnevajo, da so vsi padli v spopadu s partizani. Iz Phnom Penha medtem poročajo, da sta preteklo noč dve bombi eksplodirali v notranjosti tajskega veleposlaništva. Štiri o-sebe so bile ranjene, materialna škoda pa je znatna. Policija domneva, da so bombi odvrgli skozi okna poslopja, ki je močno poškodovano. Tito zaključil obisk v ZAR (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Predsednik republike maršal Tito se je danes vrnil s soprogo in sodelavci z uradnega obiska v ZAR. V svoji izjavi na beograjskem letališču, kjer so bile predsedniku izkazane najvišje časti, je Tito dejal, da se je med obiskom v ZAR prepričal, da so današnji egiptovski voditelji pripravljeni, da še naprej prispevajo kar je mogoče, v mejah svoje potrpežljivosti, da se vprašanje Bližnjega vzhoda čim prej reši na miren način. V skupnem sporočilu o obisku predsednika Tita v ZAR, ki so ga danes objavili istočasno v Beogradu in Kairu, se ugotavlja, da sta predsednika Jugoslavije in ZAR v svojih razgovorih proučila najnovejši razvoj položaja na Bližnjem vzhodu, posebno v luči zadnjih pobud ZAR in naporovo veleposlanika Jarringa. Predsednika sta obsodila odbijanje Izraela, da izpolni resolucijo varnostnega sveta, in njegovo ignoriranje resolucije OZN, ki se nanaša na pravično rešitev vprašanja palestinskega ljudstva. Predsednika sta ugotovila, da izraelska napadalnost ne ogroža samo miru in varnosti na Bližnjem vzhodu, temveč tudi grozi svetovnemu miru. Najnovejša naloga vseh miroljubnih narodov, zlasti OZN in varnostnega sveta, ki je odgovoren za ohranitev svetovnega miru in varnosti je, da zavzamejo trdno stališče o obrambi načela listine svetovne organizacije in preprečijo Izraelu, da si zadrži arabsko ozemlje in da se zoperstavlja vsem ekspanzionističnim tendencam, ki bi se mogle pod kateri kolim izgovorom pojaviti. B. B. Colombo pri Nixonu WASHINGTON, 20. - Nixon je danes dopoldne ponovno sprejel predsednika italijanske vlade Co-lomba, s katerim je imel daljši razgovor. Predsednika sta «poglo-bila številna vprašanja, ki so bila predmet prejšnjih razgovorov*. To je do ure, ko smo zaključili list, edino lakonično poluradno poročilo, ki daje možnosti najrazličnejših tolmačenj. Sprejem pri Nixonu je bil nepričakovan in ni v ameriški praksi, da predsednik ponovno sprejme tuje državnike, potem ko se je že z njim razgovarjal. Takoj po razgovoru sta Moro in Colombo odpotovala skup>aj > celotno delegacijo v Houston. Včerajšnji drugi dan obiska se je zaključil najprej z razgovorom s podpredsednikom Agnevom, nato pa z velikim sprejemom, ki ga je Colombo priredil v prostorih veleposlaništva. •mniimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiinniiiiiiiiiiiumuiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuii NCUJEN THI BINH NA OBISKU V RIMU SREČANJE S KPI Ngujen Thi Binh iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiuiimiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiii V PONEDELJEK SE PRIČNE PO VSEJ ITALIJI Teden boja prati zakonu o davčni re formi Ostra trenja v vladni koaliciji m dve nasprotujoči si fronti RIM, 20. — V ponedeljek se prične teden boja proti vladni davčni reformi, ki so ga proglasile sindikalne organizacije, da p»navno izrazijo nezadovoljstvo delavcev glede vladnega zakonskega predloga. V ponedeljek bodo skupščine v podjetjih, ki bodo trajale nekaj ur, med katerimi bo delo ustavljeno. Na skupščinah bodo obravnavali razvoj parlamentarne razprave o reformi in rezultate razgovorov med Italijanskim oblastem in italijanski javnosti Zahtevamo poseben zakon za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki bo celovito uredil pravice manjšin. Zahtevamo ukinitev vseh fašističnih ukrepov in zakonov, ki še veljajo in zahtevamo od italijanske republike pomoč pri obnovi kulturnih in gospodarskih področij, ki so jih prizadeli nezakoniti fašistični ukrepi. Zahtevamo priznanje zaščitnih določb za Slovence, ki naj zagotavljajo: — zakonsko urejeno in zaščiteno uporabo jezika v uradovanju in javnem življenju, — pravico do svojih šol vseh stopenj na vseh narodnostno' mešanih območjih, ki naj imajo določeno avtonomijo, — zaščito svojih narodnostnih in kulturnih značilnosti, — primerno razmerje zastopstva v javnopravnih voljenih organih in javnopravnih gospodarskih organizacijah, — pravico do svojih imen in priimkov, — izvirna krajevna imena v materinščini, — ustrezno podporo javnih sredstev za dejavnost svojih organizacij in ustanov, — enakopravnost v gospodarskih in poslovnih odnosih, — onemogočanje netenja nacionain nestrpnost, preprečitev asimilacijskih teženj in iredentističnih dejavnosti na območju, kjer živi slovenska manjšina; v tem smislu zahtevamo ukinitev vseh fašističnih zakonov, — zahtevamo enakopravne pogoje za celovit narodnostni in kulturni razvoj. Slovenci v Beneški republiki so uživali določeno avtonomijo in so tudi sami upravljali. Te pravice jim je Avstrija odvzela. Zato so pričakovali, da .jim bo Italija po načelih risorgimenta dala te r'ra vice. Toda nasprotno — s priklju čitvijo leta 1918 je prišel poleg Slovencev v Benečiji pod italijan sko oblast še znaten del sloven skega naroda in začela se je ak tivna denacionalizacija in asimila- cija, tako da niso mogli razviti izvirnih in poglavitnih nacionalnih značilnosti in nemoteno razvijati svoje kulture. Ta proces se je nadaljeval za časa fašistične oblasti s prepovedjo rabe materinega jezika, krajevnih in osebnih imen, uničevanjem kulturnih in pravnih ustanov, gospodarskih subjektov, z denacionaliziran.jem, siljenjem v (Nadaljevanje na 8. strani) sindikalnimi predstavniki ter poslanci. V prihodnjih dneh bodo sindikalna tajništva CGIL, CISL in UIL sporočila tudi druge pobude. Gre predvsem za enotno tiskovno konferenco, na kateri bodo obrazložili zahteve sindikatov in morebitno množično manifestacijo, ki jo bodo menda priredili v Rimu. Obstaja tudi možnost, da bodo proglasili splošno stavko. Okrog davčne reforme je prišlo do ostre napetosti tudi v okviru vladne koalicije, saj je vodstvo PSI sinoči pooblastilo socialistične parlamentarce, da sprejema,jo ustrezne pobude, da stopijo v stik z drugimi parlamentarnimi skupinami, tako da bo zakon o reformi davčnega sistema upošteval zahteve sindikatov, dežel in lokalnih uprav. Upirajo pa se socialdemokrati, ki vztrajajo, da mora bit* reforma izvedena v obliki, kot je bila prvotno dogovorjena ter ie agencija «Ital», ki odraža mnenje socialdemokratskih krogov, zagrozila celo z možno vladno krizo, ko se bo predsednik Colombo vrnil iz ZDA. Agencija navaja celo datum: sreda 24. februarja po 18. uri in torej po povratku. Po vsej verjetnosti so zaključki agencije pretirani, na vsak način pa prezgodni in gre po vsej verjetnosti za izsiljevanje socialistov in levice v KD, ko so na dnevnem redu parlamenta pomembne reforme. Gre za staro igro, ki .je bila uporabljena tudi v primeru člena 5 zakona in socialističnega popravka, ko )e Preti zagrozil z ostavko in dejal, da bo takoj obvestil predsednika vlade. Ostaja pa vprašanje, če je bil Colombo obveščen. Nekateri trde, da je to bilo in pravijo, da je prišlo do številnih telefonskih razgovorov med Rimom in Washingtonom. Podtajnik predsedstva vlade Antognozzi naj bi Colomba obvestil tudi o stališču republikancev, ki so dejali, da se s stvarjo ne bodo več ukvarjali in ki se niso udeležili sestanka načelnikov skupin večine. RIM, 20. — Zunanja ministrica južnovietnamske začasne revolucionarne vlade gospa Ngujen Thi Binh, ki je dospela včeraj na obisk v Rim, se .je sestala danes z delegacijo komunistične partije, ki jo je vodil tajnik Longo. Za KPI so bili prisotni tudi poslanci Carlo Galluzzi, Nilde Jot-ti, Agostino Novella, Ugo Pecchio-li, Aldo Tortorella, odgovorni za zunanje zadeve Sergio Segre in Franco Calamandrei. Srečanje je noteklo — kot pravi poročilo KPI — v vzdušju bratskega prijateljstva in žive solidarnosti, ki veže italijanske komuniste in vietnamske tovariše. V pozdravnem nagovoru je Longo orisal pobude komunistov proti ameriški agresiji proti vietnamskemu ljudstvu in drugim ljudstvom Indokine ter počrtal, da razširitev agresije na Laos ter zadnje grozilne izjave predsednika Nixona zahtevajo, da sile miru okrepijo napore in pobude, da bi napravile konec zloglasni vojni, ki vzbuja odpor vseh narodov ter zaskrbljenost v vedno širših političnih in vladnih krogih. Gospa _ Thi Binh je orisala razvoj položaja v Indokini ter predloge svoje vlade za rešitev krize, nato pa je izrazila hvaležnost vietnamskih rodoljubov za solidarnost komunistov in vseh drugih sil, ki se v Italiji borijo za mir in neodvisnost Vietnama in drugih narodov Indokine. Med srečanjem so izročili vietnamski predstavnici kolajno ob 50-letnici ustanovitev KPI ter zlato kolajno garibaldinskih brigad. Položaj v Reggio Calabril Okraj «Sbarre» še vedno v rokah demonstrantov REGGIO CALABRIA, 20. - O-kraj «Sbarre» je še vedno v rokah demonstrantov in zjutraj policija ni skušala vdreti v to mestno področje ter očitno čaka, da se stvari pomirijo. Dopoldne so demonstranti sami odprli majhen prehod v barikadi, ki so jo postavili že pred nekaj dnevi. Policijske sile so danes ponovno odstranile v okraju Santa Ca-terina barikade, ki so jih postavili ponoči. RIM, 20. — Sindikalne organizacije so proglasile nadaljnjih šest dni stavke uslužbencev poldržav-nih in zasebnih podjetij, ki u-pravljajo avtostrade. Stavko so zaostrili, ker so se ponovno razbila pogajanja za obnovitov delovne pogodbe. TRŽAŠKI DNEVNIK PO LANSKEM PRIZNANJU POSEBNIH OLAJŠAV Industrijska prosta cona kmalu v polnem obratovanju Prešernova proslava v Borštu Okoli 75.000 kv. metrov razpoložljive površine - Kakšne olajšave veljajo v coni Kakor je tisk naglasil v preteklem juliju, je ministrstvo za finance sporazumno z ministrstvom za zunanje zadeve priznalo tudi tržaški industrijski coni posebne olajšave, ki jih je odlok predsednika republike štev. 1133 z dne 30. decembra 1969 uvedel za nekatere proste cone v Italiji, in sicer mimo določb, ki veljajo na splošno za članice Evropske gospodarske skupnosti. Gre za olajšave, ki se nanašajo na dela pri oplemenitvi raznega blaga, na carinske depozite in na poslovanje prostih con. Ustanova za industrijsko cono je po priznanju teh olajšav sestavila poseben odbor, v katerega so bili imenovani strokovnjaki Pino, Pa-schi, Gerli, prof. Severi in ravnatelj carine Caramelli. Odbor je bil sestavljen z nalogo, da preuči najprimernejši način za razvoj proste luke v luči najnovejših dogodkov, in sicer s posebnim priporočilom, naj bi bile potrebne priprave zaključene še pred koncem leta. Na predlog odbora je ustanova za industrijsko cono že razpisala natečaj za tlakovanje obširnega prostora, na katerem do urejeno parkirišče za tovornjake. To delo je bilo prav pred dnevi zaključeno. Sedaj se v okviru cone podirajo stari obrati bivše tovarne Gaslini. Tako se bo razpoložljivim 25.000 kv. metrom površine pridružilo še nadaljnjih 50.000 kv. metrov. V marcu pa bodo delavci začeli obnavljati mrežasto ograjo okoli proste cone. Nato bodo pregledali in po potrebi izpopolnili notranje cestno omrežje, električno napeljavo in druge infrastrukture. Ker bodo omenjena dela trajala predvidoma kake štiri mesece, je izvršni odbor industrijske cone na svoji zadnji seji, ki jo je vodil predsednik Sacerdoti, sklenil popolnoma aktivirati prosto cono. Vodstvo industrijske cone bo hkrati sprožilo propagandno akcijo med industrijskimi podjetji, da bi jih o-pozorilo na možnost nastopa v okviru tržaške proste cone, kjer morejo industrijski obrati poslovati v carine prostem režimu in kjer veljajo vse olajšave, ki jih je določil generalni vladni komisar za Tržaško ozemlje z odlokom štev. 53 dne 23. decembra 1959. Na osnovi omenjenega odloka ie v prosti coni industrijskega področja možno opravljati vse operacije, povezane z raztovarjanjem, natovarjanjem in prevažanjem blaga in materialov, s skladiščenjem, pre- kupčevanjem in industrijskim predelovanjem blaga, v popolni carinski neodvisnosti. Poleg tega so podjetja oproščena plačevanja carine, dodatnih mejnih davščin in proizvodnega davka na petrolejske de rivate in druga goriva, namenjena potrošnji v industrijskih obratih. Podjetja so nadalje oproščena plačevanja državnega davka na potrošnjo električne energije za pogon tovarn. Končno veljajo za to področje vse fiskalne olajšave, ki so jih uvedli v tržaški industrijski coni z ukazom štev. 66 z dne 18. aprila 1953. Važno obvestilo vseučiliščnikom Upravni svet tržaške univerze o-pozarja v svojem posebnem sporočilu, vse študente, ki imajo pra- ______ ___ naj i ma predložilo ustrezno dokumentacijo, sioer bodo to pravico izgu- C1JO, bili. Sedem tankerjev hkrati s surovino za naftovod Ob izhodišču Čezalpskega nafto voda v Žaveljskem zalivu je bilo včeraj zjutraj nenavadno živo: ob mostiščnem pomolu so raztovarjali nafto iz treh petrolejskih ladij z liberijsko, angleško in italijansko zastavo, medtem ko so drugi štirje tankerji — s finsko, francosko, panamsko in italijansko zastavo — čakali na mesto ob terminalu. Vsega skupaj je sedem ladij pripeljalo v Trst kakih 360.000 ton surove nafte. Za jutri pričakujejo še tri večje petrolejske ladje. Tudi v Borštu smo v soboto, 13. t.m. dostojno proslavili največjega našega pesnika Fr. Prešerna. Po uvodnih besedah napovedovalke Majde Čemekove je sledilo či-tanje poslanice ministrskemu predsedniku Colombu. katero so preči-tali trije člani PD n Slov ene c» Nato je šolski otroški zbor zapel: Zdravljico. Bodi zdrava domovina in Zvonikarjevo. Nekateri učenci osnovne šole so zbrano recitirali Prešernovo «Lepo Vido» član SG iz Trsta Stane Raztresen pa je zatem z vsem srčnim zanosom recitiral Prešernova nesmrtna dela: V-kazi. Pevcu, Povodni mož. Neiz-trohnjeno srce. Ribič, Oglar, Slovo od mladosti. Uvod h Krstu pri Savici, Rošlin in Verjanko ter Solda-ško. — Zatem je mešani pevski zbor PD «Slovenec» zapel pesmi Luna sije. Zapuščena, Domovina mili kraj, Slovenec sem in Vrabčevo Zdravljivo. Zal se je proslave udeležilo premajhno število domačinov. Zdi se da nekateri le preradi pozabljajo na vse tisto, kar nas je pred leti tlačilo (in nas, žal. deloma tlači še danes) in da se iz neznatnih in nepomembnih vzrokov ne potrudijo dati vsaj moralno oporo tistim, ki se znajo in hočejo žrtvovati. Miloš Marc vico do izplačila enkratne letne šti- ■iiiiiiiiiiiiiniuiiMiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiNttiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiuiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiHuiiiiiiiiiiiNiiiiimiiiiimiiiiiiiNHiiMiiiiiiiiiiiu TRADICIONALNI «V. KRAŠKI PUST* NA OPČINAH Kraški humor zna biti piker... Prvo nagrado je odnesla skupina od Banov, drugo Kontovelci in tretjo Trebenci - Danes velika pustna povorka v Miljah «Imamo kralja. Živel kralj Pust V.» Kratko bo njegovo kraljestvo, saj bo kraljeval samo do torka. Kronali so ga včeraj popoldne na Opčinah in mu obljubili zvestobo do *dna kozarca». V velikem pestrem sprevodu, ob zvokih treh godb, z mednarodnim sodelovanjem, sta se peljala pustni kralj in kraljica na razbitem avtomobilu in od-zdravljala navdušeni množici. Alegoričnih vozov je bilo sicer nekoliko mani kot prejšnja leta, ker so se nekatere *republike» skujale ali «utrodUe», Židane volje in smeha pa ni manjkalo. Poleg godb na pihala iz Divače, Doline in s Proseka, je na letošnjem kraškem pustu sodelovalo 8 skupin: Bani s *Kra-škim naravnim parkom* in ogromno podgano, ki so prejeli prvo nagrado, Kontovel s «Kosmatinci», ki bodo tzavladali» svetu in ki so prejeli drugo nagrado, Trebče z «Ribanjem zamorca», ki so prejele tretjo nagrado, Di%>(ifa„kt.jt,.mjpeljala kgr štiri vozove, Opčine, ki so prikazale dekreton in ga , preimenovale v tdrekefont, Opčine P z veliko mitiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiMiiiHiiiiiiiiuiiiimauiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiumiiMiHimiiiim SPOROČILO POKRAJINSKIH TAJNIŠTEV cevjo novega podmorskega vodovoda, PadriČe s pustnim orkestrom in staro kočijo z napisom *Kaj bodo rekli ljudje* ter Repenči, ki so prikazali veliko žejo Tržačanov po bencinu z onstran meje. Mladina s Kon-tovela se je pošalila z današnjo «bradato mladino», Trebenci so se spomnili na Mora in zbeconsko afero», Banovci pa so se postavili v obrambo Krasa in primerjali podgane s kraških smetišč s tržaškimi tmisi». Kraški humor zna biti piker! Zvečer je bila v prosvetnem domu pustna zabava. Danes je na vrst i miljski karneval. Ob 14.30 se bo po miljskih ulicah razvil sprevod lepih alegoričnih vozov in mask. Pustni sprevod bo danes tudi v Skednju. V torek bo velik pustni sprevod v Trstu, od Trga Unita do Skednja, kjer bodo podelili nagrade. V sredo bodo pustni pogrebi v Boljuncu, v Skednju, v Miljah, na Padričah in verjetno tudi v drugih vaseh, Danes bo tudi otroško pustno rajanje v Kulturnem domu, ples v maskah v Barkovljah itd. Zabave bo za vse dovolj, mnogi n» ,so že odšli, ali še bodo, na vesele pustne prireditve v Istri. CGIL-CISL: REŠIMO TRŽAŠKO POMORSTVO Poziv krajevnim upravam in deželi, naj pripravijo ^Konferenco o morju* . Sklep o mobilizaciji delavstva proti vladnim naklepom o pomorskih progah Pokrajinska tajništva delavskih ga mnenja, ki je bilo poslano rim- zbomic CGIL in CISL v Trstu pred la ga jo krajevnim ustanovam in de želi, naj organizirajo «Konferenco o morju*, iz katere naj se dvigne glas do Rima, da bi se tržaškemu pomorskemu gospodarstvu ne zadal smrtni udarec. Poleg tega pa so sindikalne organizacije CGIL in CISL pripravljene sprožiti sindikalno akcijo tržaških delavcev proti načrtu Finmare za pomorske proge PIN, za katerega trdijo, da ga bo v kratkem osvojil medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE. Sindikati menijo namreč, da bi Trst lahko bil (in mora biti) izhodiščna točka za pomorski blagovni promet prekooceanske narave, predvsem proti vzhodu in da bi bila velika napaka, če bi italijanske vlad ne oblasti pristale na tako dekvaji-fikacijo tržaškega pristanišča, pred vsem v prid drugih področij. Gre za interese Trsta in dežele, vsega deželnega gospodarstva, kar je tudi razumela deželna uprava, ki je izkoristila del sindikalnega poročila o tem vprašanju za izdelavo svoje skim oblastem. O tem bosta 26. februarja (v petek) poročala v Rimu deželna odbornika za industrijo in načrtovanje Dulci in Stopper. Končno opozarjajo sindikalne zbornice CGIL in CISL vse politične sile pa tudi gospodarstvenike, na pomen te borbe, ki je obenem borba za preporod pomorskega gospodarstva na vsem severno jadranskem področju. Vojna naročila ladjedelnicam Pokrajrireki tajnik PSDI De Gio-ia in odbornik Dulci sta bila včeraj pri ministru za obrambo Tanassi-ju, ki jima je zagotovil — kot trdi tiskovno sporočilo — da bo zagotovil ustrezno količino vo.indh naročil krajevnim ladjedelnicam. Ta-nassi je obljubil, da se bo zanimal za vprašanje vojaških služnosti v naši deželi. Obljubil je svoj obisk v Trstu. Berzanti sprejel komunistične svetovalce Predsednik deželnega odbora Berzanti Je te dni sprejel odposlanstvo svetovalcev KPI, Id ga je vodil načelnik svetovalske skupine Moschio-nl In v katerem so bili svetovalci Baraoettl, Bosari ln Lavriha. Svetovalci so obrazložili dr. Berzantiju gledišče stranke na nekatera šolska vprašanja ln predvsem na vprašanje videmske fakultete za tuje jezike in slovstva. Komunistični svetovalci so tudi napovedali, da bodo v kratkem vložili poseben predlog s to tematiko, da bi sprožili v deželnem svetu široko razpravo o šolskih problemih Furtanije-Julijske krajine Posvet staršev šole «Igo Graden» Preteku petek se je v prostorih nabrežinske srednje šole «1. Gruden« sestal na svoji redni seji, skupino z ravnateljico in razredni-čarji, svet staršev. V prvem delu sestanka so obravnavali učne uspehe v posameznih razredih, vsak razrednlčar pa Je še posebej seznanil starše z uspehi učencev. Ravnateljica nabrežinske srednje Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega ! šole je nato omenila nekatera pereča vprašanja, ki se pojavljajo na šoli, kot recimo vprašanje prevoza, ki še zdaj ni dobil svoje dokončne rešitve. Govorilo se je tudi o umestnosti dodatnega pouka za šibkejše učence, o čemer pa bodo razpravljali na drugi seji. Med samo razpravo so prisotni posegli s svojimi1 predlogi tudi v obča vprašanja šolskega izživljanja, kot so recimo zdravniški pregledi, šolski izleti, telesna vzgoja in rekreacija ter podobno. Prihodnja seja sveta staršev bo predvidoma zadnje dni marca. Obvestilo Kmečke mu pridelovalcem oljk Kmečka zveza obvešča pridelovalce odjik, ld so lani vložili prošnje za državno doklado 269,69 Ure za kg Iztisnjenega olja, pa je še niso prejeli, da bodo t kratkem dobili ustrezna nakazila Pokrajinskega nadzomištvB za prehrano. Pred meseci je približno polovica upravičencev že bila Izplačana (pridelovalci Iz tržaške in miljsike občine ter nekateri iz dolinske) sedaj je pa omenjeno nadzoml-štvo prejelo od države nakazilo še za ostale. Za doklado za olje pridobljeno lz zadnjega oljčnega pridelka, je pa rok za vlaganje prošenj 30. a-prll, Ker pa še ni na razpolago potrebnih tiškovin, bo Kmečka zveza pravočasno obvestila vse u-pravičenoe, kakor hitro jih bo prejela, da jim jih bo Izpolnila ln oddala. — Tajništvo Kmečke zveze Kmečka zveza izraža dr. Rihardu Florjančiču dobrodošlico in najlepša voščila ob prevzemu službe iivinozdramika za občine Nazrežina, Zgonik in Repentabor. FURIAN REPENTABOR TEL. 227-125 V TOREK, 23. FEBRUARJA 1971 VELIKI PUSTNI PLES REZERVIRANJE MIZ ............................iiiim»,*ioiinMmmiilimuiiimiiHiniiiiniinimiiiiiiiiiiiniimnimiuiliiioniMiilllliiiiHiilliiliimniinHiiliMHiimiHiiiiiiuiiiiilHiininimiHinimiiiiiiNiiniiiiiiiMli.................................................................................................................................................................................. Danes, NEDELJA. 21. februarja IRENA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17,39 — Dolžina dneva 10,41 — Lu na vzide ob 4.30 ln zatone ob 12.34. Jutri, PONEDELJEK, 22. februarja MARJETA Včeraj-danes m gospodinja Maria Antonletta Ur. sle, delavec Roberto Razzuoll ln trg. pomočnica Teresa Affatati, uradnik Aldo Antoni in gospodinja Glustlna Fantoma. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DANES OB 15. URI V KULTURNEM DOMU VESEL PUSTNI PROGRAM, KI GA BODO IZVAJALI ČLANI SG, POTEM PA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE S KEKCEM NA KRAVJI BAL Igrali bodo domači Planšarji z Male Pišence, za red bo skrbel Bedanec, sveže planinsko mleko bo točila Menara. Mize so že vse oddane. Prodaja vstopnic po 300 Ut eno uro pred pričetkom. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. 2. 1971 se je v Trstu ro. dilo 11 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 3 mesece stara Patri, zia Jugovaz, 6 let stara Mariella Nor bedo, 83-letna Eugenia Ponte, 15-letai Vittorio Del Fabbro, 70-letna Maria Smerdel por. Brega, 75-letna Elena Codispoti por. Arcadi, 62-letni Gastp. ne Redivo, 51-letni Vittorio Erman, 74-letni Vittorio Furlan, 85-letna Ma ria Curet vd. Bossi, 75-letni Giovanni Pergol Is. OKLICI: kemtk Piero Postet in go. spodinja Teresa Santambroglo, elek. tričar Franco Benevoli in trg po. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEL: VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I KS I VtaJ« XX l'EL HB-3UI Settemhre 18/111 močnlca Nadia Crallt, pristaniški delavec Edoardo Grdina in trg. pomočnica Elisabetta Štolfa, mehanik Ho. berto Decarli in trg. pomočnica Ire ne Viti, Friedrich Gellermann In Fe. lizitas Mlekusch, zdravnik Pletro Dal Pino in uradnica Glultana Bertogna, uradnik Bruno Ricca In uradnica Elena Pelloni, delavec Vladimlro Carbo. ntni ln gospodinja Orlana Savarin, uradnik Giuseppe Ažman in urad. niča Rita Muccl, zdravnik kirurg Fer. nando Bruno in učiteljica Zaira Pa. dovan, Vittorio Cattonl in Ingeborg Schnelder, varilec Nicola Corvasce in gospodinja Liliana Batistič, šofer Ro-mildo Belletti In uradnica Glanna Prisco, pek Eugenio Zippo In trg. pomočnica Itala Longhl, elektromeha. nik Antonio Stradi in uradnica Laura Maria Radin, električar Fulvio Ko. ren in trg. pomočnica Alga Detela, delavec Claudlo Golna In uradnica Maria Teresa Gtacomello, uradnik A-gostlno Chlfari In gospodinja Mar. ghertta Scalicl, Inženir Edoardo Fe. drlgo In uradnica Liliana Strekelj. univ. študentka Sandra Fragiacomo, univ. študentka Sandra Fragiacom. elektrotehnik Antonio Soranno In frizerka Liliana Ali, delavec Giuseppe SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Irst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-381 Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo kojenka Emllia Mofferdln, trgovec Llvio Flego ln frizerka Anna Marta Piccolo, mehanik Antonio Castellano ln frizerka Flavia Furlan, uradnik Paolo Giullano Grlo ln uradnica Cri-stina Bernich, obrtnik Sergio Stulle ln gospodinja Clara Perlnl, uradnik Tullio Pltterl in uradnica Rita Bo. sini, industr. izvedenec Ilario Passa. gnoll in učiteljica Emanuela Milleri, tiskar Adriano Bacci ln delavka Gra. ziella Sergas, mehanik Dušan Pečar In delavka Luciana Zidarlch, delavec Vittorio Ganduslo In gospodinja lo-landa Sferrazza, uradnik Mario Zuc. chi in manikerka Fulvia lenco, šofer Sindici in frizerka Luciana Suman, | Mario Martini ln trg pomočnica San upokojenec Michele Vidmar In upo. j tiija Marži, mehanik Mauro Ladava- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure) Busolinl, Ul. P. Revoltella 41. Plz-zut . Cignola, Korzo Italla 14, Pren-dtni, Ul, T. Vecelllo 24. Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 1.39) AlFEsculapio, Ul.' Koma 15 1NAM. Al Cammello, Drevored XX Settem. bre 4, Alla Maddalena, Ul. Istrla 35. Clarl . Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. SLOVENSKI KLUB vabi na PUSTNI DRUŽABNI VEČER ki bo v torek, 23. februarja od 21, ure dalje. Na razpolago bo bufet z domačo jedačo ln pijačo. Maske zaželene. Prosvetno društvo Ivan Cankar vabi najmlajše na pustno rajanje ki bo v torek, 23. tm. od 17. do 20. ure v društveni dvorani v Ul. Mdntecchi 6. Vljudno vabljeni vsi! DANES, 21. FEBRUARJA od 18. ure naprej PLES V MASKAH ki ga priredi v BARKOVUAN. SKEM DRUŠTU K/S Vabljeni člani ln prijatelji! PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi v torek, 23. t. m. ob 16. url v prosvetnem domu na Proseku otroško pustno rajanje Vabljeni 1 ŠD BREG priredi veliki PUSTNI PLES v torek, 23. februarja 1971 na stadionu «Pnrl maj«. IGRA PRIZNANI ORKESTER. Za veselo razpoloženje domače vino ln klobase. PD SLAVKO ŠKAMPERLE priredi v torek, 23. t. m. ob 15.30 otroško rajanje Vljudno vabljeni I SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi svoje člane ln prijatelje na tradicionalni PUSTNI PONEDELJEK ki bo dne 22. tm. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa. Bogata tombola ln srečolov. Zaželene maske ln dobra volja. LOTERIJA BARI 15 34 33 43 73 CAGLIAR1 6 65 32 68 5 FIRENCE 55 41 80 34 12 GENOVA 72 56 84 39 53 MILAN 61 58 79 44 70 NEAPELJ 74 34 43 28 29 PALERMO 33 38 15 47 73 RIM 23 24 20 8 35 TURIN 57 37 19 14 6 BENETKE 28 59 ENALOTTO 35 33 67 1 1 X 2 2 2 X 1 71 1 X 1 HOTEL - RESTAVRACIJA v KRIŽMAN VABI NA V. Repen 76 - tel. 227-115 VELIKI PUSTNI PLES V TOREK, 23. T. M Igral bo priznani orkester DEVETAK iz Krmi na Izbrana domača jedila in samo domača vina SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi danes, 21. t. m. 17.30 Prešernovo proslavo Sodeloval bo domači moški pevski zbor. Vljudno vabljeni 1 PD SLAVKO ŠKAMPERLE priredi 27. t. m. ob 20. uri PROSLAVO 25-LETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA združeno s PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelovali bodo: sveto!vanski pevski zbor, Tržaški oktet, otroci osnovne šole, domača dramska družina z Nušičevo enodejanko. Vljdno vabljeni! V MARIJINEM DOMU V ROJANU, Ul. Cordarodi 29 nastopi danes popoldne ob 17. url TRŽAŠKI OKTET Izvajal bo narodne in umetne pesmi. Gledališča FOLITEAMA ROSSETTI Prihodnja predstava izven abonmaja bo v sredo, ko bo skupina «Teatro_ Insieme« uprizorila francosko komedijo Trije mušketirji« v režiji Rogerja Planchona. Vstopnice z znatnimi popusti za a. bonente na sezono Teatra Stabile in zlasti za obiskovalce predstav »Tea. tro Oggi«, so v prodaji v pasaži Protti (tel. 36372 — 38547). DEVINSKO BALINIŠČE (Bocciodromo Duinese) v DEVINU priredi PVSIIII PLESU MASKAH ZA OTROKE v nedeljo 21. t.m. ob 15. uri zabaval bo SKARAM AKAI iz RAI TV ter znani rokohitrec Mr. Alexander SIBONY napovedovalec Fulvio MARION 0*0 D an e s 20. ter v nedeljo 21. t.m. z začetkom ob 20. uri PUSTNI PLES igra orkester «l SAGGITARI» poje znana pevka »SONJA in SESTRE«! Razstave V galeriji »Rossoni« je razstava Luigija Pampaninija, ki razstavlja 30 kraških krajin in marin. Ljudska prosveta Danes, 21. t. m., bo ob 17. url v svetoivanskem Marijinem doma v Trstu Stane Raztresen recitiral Prešernove balade in romance. Vmes bo zapel nekaj pesmi domači pevski zbor. Vljudno vabljeni! Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse vinogradnike, ki bi želeli razstaviti svoj pridelek na 5. razstavi domačih vin, naj pismeno prijavijo svojo udeležbo do 31, marca na naslov Konzorcija v Sv, Križu št. 61. SPDT priredi Izlet v Trbiž 28. t. m. ob priliki zimskih športnih Iger. Vpisovanje do 23. t.m. v Ul. Geppa 9. Mali oglasi fCITHOENs — mehanična delavni, ca Samarittanl In Mlceo ln prodaja nadomestnih delov ul. Hlttmeyer 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DKIJGA? Ste osamljeni pugrešate toplih besed in družine? Se želite izogniti avanturam, neresnic m izkoriščanju neuglednemu spoznavanju na cestah ln p« lokalih? Pišite nam. ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na kuverti m oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena POSREDOVALNICA za ZAKONSKE /.VE/E Ljubljana Pie leršnikova 24 a VALILNI ELEKTRIČNI STROJ za 30-60-100 Jajc ln več, ugodna priložnost prodam. Tommasi, Scala Belve. dere 2 (popoldne). PLAČAM od 100.000 do 200.000 lir za kolekcijo ali posamezne kopije mladinskih zbirk «Glornalint» TOPO LINO — 3 PORCELLINI — PAPE RINO — AUDACE — SUPPLEMKN TI (dodatek) od — TOPOLINO — LA RISATA — YUMBO — letniki od 1930 do 1940. Pisati: Fermo posta Trleste, pas-saporto n. 2269661/P. Nazlonale 15.00 »La figlia di Ryan», Robert Mitchum, Trevor Hovvard, Sarah Miles. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.00 «Io non spezzo... rampo«, Enrico Montesano, Alighiero Noschese. Janet Agren. Technicolor Eden 14.30 »Anonimo veneziano«, Flo. rinda Bolkan. Tony Musante, Te-chnlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom Grattacielo 15.00 «Lo chiamavano Tri-nita«, Terence Hill, Bud Spencer Steffen Zacharias«. Excelsior 15.00 «L’ultima valle«. Mi. chael Caine, Omar Shariff, Florin. da Bolkan. Ritz 14.30 «Io sono la legge«, Burt Lancaster. Alabarda 14.30 «L’uomo dal lungo fu. cile». Lex Barker, Pierre Brice. Technicolor. Filodrammatico 14.30 »I due maghi del pallone«, Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Technicolor. Aurora 14.30 «1 guerrierl«. Clift EasL wood. Technicolor. Cristallo 15.00 «La prima notte del dott. Danieli!, industriale col com. plesso del giocattolo«. Lando Buz. zanca, technicolor. Prepovedano mla. dini pod 14. letom. Capitol 14.00 «La moglie del prete«, Sofia Loren, Marcello Mastroianni. Technicolor. Moderno 14.00 «Amore formula 2», Giacomo Agostinl, Mal del Primi. tives. Technicolor. Vittorio Veneto 14.30 «11 prete sposa. to». Rosanna Podesti, Lando Buz. zanca. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 14.30 «Io non scappo... fuggo«. Alighiero Noschese. Eneido Montesano, Technicolor, Itnpero 14.30 «Ninl TirabusciO« Monica Vitu. Technicolor. Astra 14.30 «L’albero d! Natale«; Vir. na Lisi. VVilliam Holden Technl. color. Abbazia 14.30 «Lady Barbara«, Paolo Tedesco, Renato del Profeti Technicolor. Prosvetni društvi PRIMOREC TABOR Trebče OpčIne vabita v nedeljo, 28. februarja 1971 ob 17. uri, v Prosvefall d001 na Opčinah, na vokalno instrumentalni koncert mešanega pevskega zbora P A Primorec Iz Trebč, s sodelo vanjem orkestra »MIRAMA®*, Trla iz Trebč ln harmonik**-ke, državne prvakinje, DORINE KANTE. Dirigenta: OSKAR KJUDER CEZAR MOŽINA Vljudno vabljeni! KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 15. uri we. stern barvni film: EL CANGAGEIRO Igra Tomas Milian In drugi KINO <|R|S* PROSEK predvaja danes ob 16. uri barvni film: 1 RAGAZZI DELLA VIA PAAL Posnet po romanu Ferenza Molnarja. Igrajo: Antony Kenc, VVilliam Eurleigs In Andre Bobren. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST ob vabi v PETEK, 26. febr. 20.30 v Gregorčičevo dvor®*®’ Ul. Geppa, na filmski več* na katerem bo prikazana na reportaža o smučarski® tečaju 1971 pri Sv Antonu P41 Trbižu PRVIČ NA SNEGU s posnetki o predsmučarske® treningu in vajah na snegu* so jo snemali odborniki-Ob tej priložnosti b° . 19.30 do 20.30 vpisovanje otroško tekmovanje na 5. (merjenje na keglje). e na 100 lir; samo za letnikov 63/64/65, ki se ne 1 ležijo drugih tekmovanj. Darovi in prispevki pa«!’ V počastitev spomina Jankoviča daruje tov. Josip ^erk-1.000 lir za šolo spomenik pjCl» nem. V počasUtev spomina P° • jO® Jankoviča daruje Vlado Sva lir za Glasbeno matico. „ jt- Namesto cvetja na grob P°pjnt»r-gele Puntar darujeta družini ^ Kapun 2.000 lir za spomenik na Proseku. Namesto cvetja na grob P®* j5iS Zanetiju daruje Marija s «P>^eld1-lir za spomenik padlim na ju-Ob 15. obletnici smrti m® j.oO* riota Kariša daruje žena Josip* lir za Dijaško matico. Za, spomenik padlim parti** Opčinah darujeta Slava C*". jir-tisoč l)r ln Ivan Wilhelm Za šalo . spomenik NOB v C daruje Bruno Škrk 5.000 Ilr- ^jvi* Ob 20. obletnici smrti Drag? ,jl( P Podbršček daruje mož 10.06° Dijaško matico. .. jd(- V počastitev spomina dragi šev daruje družina Rijavec - joO) 5.000 lir za Dijaško matico *n lir za športno združenje Bof- -j,*«* V spomin Milana in Maksa j/ darujeta mati in oče Rozalij* ’’ $ fan Leban 2.500 lir za Dljaš* tico. j/ Namesto cvetja na grob P0,- V* vika Zobca darujeta Stano ^ lerija Žerjal 3.000 lir za P.<*- ,r' šeren« iz Boljunca. V spomin Ludvika Zobca 8» pogrebni pevci Iz Boljunca 1°-U^ za P d. «F. Prešeren« Tri teta so minila odkaf zapustil naš dragi mož in Bruno Trampuž Spominjajo se ga žena ln HČERKE Trst, 21. februarja 1971- NUJNO! Mednarodna družba s seda žem v Švici sprejme takoj v službo sodelavce!ke), ne glede na starost, za lahko ln dobro plačano delo na domu. Zaslužek je takojšen in v sorazmerju z učinkom dela ter z resnostjo. Pismene prijave pošljite na naslov: I. W. S Marketing, MTI Business Dep., 11, rue Voltaire, CH—1211 Geneve 1 (Švica) Odgovoru priložite rodno povratnico medna- Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapu®1*1* naše draga mama ln notna ALMIRA (MIRKA) ŠTUBELJ vd. GABROVEC Pogreb drage pokojnice bo jutri, 22.2.1971 ob 16. url ** hiše žalosti na domače pokopališče v Mavhinjah ouk* Žalujoči sinovi z družinami, v"1 t in sorodniki Mavhdnje, Seloe, 21. februarja 1971 JI BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI • Ulica F. Filil ft. 10 Tal. 38101/38045 opravila vsa bančna posle kupule tuio valuto Yčara|9n|i odkupni devizni tečaji ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega ln brata FRANKOTA ZERJULA se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala e. g. župn^0^!' isKomk ..*» T «*. jm_*• .... - ° jjJJIr -------ca «wjvatm L,. g. 4UK*- zDoru «V. Vodnik«, zdravniku dr. Slavcu, šolskim otrokom, - ^ ljem osnovne Sole v Dali ni, vsem vaščanom lz PrebeneS* ^ Iz okoliških vasi za vence ln požrtvovalnost ter vsem, 11 pokojnika na kateri koli način počastili ln spremili h® ^ ali poti. Družina Zerjul in sorodnik* Prebeneg, Ljubljana, Cleveland 21 februarja 1971 Amentk. dolar Kanadski dolar Brit. ttarling 5vic frank Franc, frank Balg. frank Hol. florlnt Nemška marka Avat. šiling Dinar 620,— 590,— 1.473,— 142,-110,— 12,— 172,-170,-23,80 37 50 tot 5 jf. 'Jel: S *>oč S $ $ t i ,ri i: A1, T sl \\ M' t* ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali mi oto Izgubi našega dragega brata, strica ln svaka KARLA FURLANA Posebna zahvala č. g. župniku Miklavcu, vsem sorodn^' darovalcem cvetja ln vsem, ld so ga spremili na zadnJ0 r Žalujoči sorodni*1 Kattnara, 21. februarja 1971. s s £ Prunorski Tfiiev*m t Nepraznovana obletnica letvnff®3 ^e^ruarja je minilo zanje razočaranje v upraviče-■ ■ UIU. odkar bi bil moral sto- ndh pričakovanjih. nik »V veljavo posebni pravil-knno23..12''3^811^6 deželnega za-1969 u' 13 z d™3 U- maJa navi’,-o • 114 novo ureJa usta-^ Janje in upravljanje lov-T rezervatov. C zakon ni važen samo za e’ Pač pa tudi za kmete sphc- dežele- rekli bi še po-j, naSe pokrajine. V njem s^^Preč določeni tudi pri-kmetom za škodo, ki jo divioA?m Pridelkom povzroča ielmT113' S 16111 Je bilo vsaj tt»u?°deno zahtevi Kmečke otS ,kj J° je predložila v iJpT.rzčrpne spomenice vsem PravrTm svetovalcem pred raztepi v deželnem svetu, v ka-tiSDfti °“novila dolgoletne brez-oapore pri pokrajinski tejT. lev cev, ki ni nikoli ho-to. “Postevatd upravičene pri-Kj j.® zahteve naših kmetov. m . izplačajo odškodnino 2aiftr?ltno škodo, ki jo leto ju J?m.trPijo, zlasti na grozd-kSfnJa* in cvetlicah zaradi Imitu^' Ker so te žlahtne Paihnif ^razmemo razširjene raS..v tržaški pokrajini, je taihSi °’ da je pri nas tudi občutna škoda. avfi\n?„ stopil v veljavo 2. . 1969- Ne določa sicer «od-Prek?e“’ kot so naši kmetje vali w°ie organizacije zahte-lovi t? se pač pravniki (in svoji L imajo kar precej v jo LSredi| da lahko zagovarja-Wd)*i. ^ so nJim najbolj v ojjiis,Sklicujejo na italijanski zakonik, po katerem je Sih&T113 < ki so ga obi-Stv^ie °PU deželne ©notne leta. so imeli in ^konec lanskega So^u, da so in ht^Je v j kmetje največje „ v deželne ustanove, za bo1! n? 56 borili skupaj z ^ Jih tat?rednimi silami, da Ko ravnanje na žalost V zadovoljiti in pomeni Zgoniška občinska uprava prireja po vaseh sestanke občanov, da jim obrazloži občinski regulacijski načrt ter odgovarja na vprašanja, ker je ta načrt, ki ga je občinski svet odobril v decembru, dvignil precej prahu, diskusij in kritik po vsej občini. Tako je bil prvi tak sestanek v sredo zvečer v Saležu. Sestanka, ki je bil v osnovni šoli, se je udeležilo skoraj sto vaščanov. Župan Josip Guštin jih je pozdravil in se jim zahvalil za tako številno udeležbo. Nato je o-risal ves potek postopka za izdelavo regulacijskega načrta, od prvega državnega zakona leta 1954. Leta 1959 je bil izdelan prvi občinski regulacijski načrt, ki ga je občinski svet odobril 10. decembra 1959, pa so ga iz Rima vrnili brez odobritve. Preteklo je nekaj let, ustanovljena je bila dežela, ki je vedno bolj zahtevala, da se pripravi nov regulacijski načrt. Tako je bil izdelan drugi občinski regulacijski načrt, ki ga je občinski svet odobril 14.3.1968, toda s takimi popravki (n. pr. zazidalno področje v 400 m širokem pasu vzdolž vseh cest), ki so povzročili hude ugovore in pripombe. Tudi nadzorni in deželni organi so ugovarjali, da bi bil tako sestavljeni regulacijski načrt primeren za občino s 37.000 pre bivalci. Posebna komisija je preučila vse ugovore in predloge ter dala navodila za popravke. Na podlagi tega je bil izdelan sedanji regulacijski načrt, ki bo dobil dokonč- no veljavo po odobritvi deželne u- zaključil pa je z ugotovitvijo, da prave. Župan je še pripomnil, da je občini pretila nevarnost komisarske uprave, če ne bi bil regulacijski načrt odobren do konca leta 1970. Po županu je govoril podžupan dr. Jan Godnič, ki je poudaril, da so za oceno regulacijskega načrta bolj važna načela, kriteriji, po katerih je bil izdelan, kot tehnična plat. Obrazložil je, kaj je regulacijski načrt in zakaj je potreben. Pri tem je omenil zakonski osnutek poslanca Belcija in zanimanje meščanov za naš Kras. Drugi se zanimajo za Kras zaradi naravnih lepot in oddiha, mi pa se moramo, je dejal Godnič, predvsem zato, da se ohranimo kot narod. Opozoril je na gradbeno dejavnost, ki se je zelo povečala od leta 1968. Zanimivo in zgovorno pa je dejstvo, da so prošnje za gradbena dovoljenja prihajale večinoma od nedomačinov. Prve posledice so že vidne: žične ograje, napisi: «Vie-tato..., Divieto...* itd. Druge posledice, še hujše, pa bi občutili, če ne bi ta pojav omejili. Kriteriji za sestavo regulacijskega načrta so bili: zaščita narodnostnega značaja občine, preprečitev urbanizacije, zaščita kraškega okolja in človeka, preprečitev špekulacij z zemljišči. Žal so se dogodili številni primeri špekulacij in je bil marsikdo hudo opeharjen. Dr. Godnič je nato obrazložil določbe o raznih področjih, nihče ne bi mogel izdelati takega regulacijskega načrta, ki bi vse zadovoljil in nobenega prizadel. Sledila je precej Živahna diskusija, očitki, vprašanja: «Zakaj ei bilo takih sestankov prti izdelavo regulacijskega načrta? Zakaj se niste posvetovali z vaščani? Kdo je bil član komisije? Ali se še lahko vnesejo popravki? Ali bomo domačini lahko zidali na svojih zemljiščih? Mi ne prodajamo svoje zemlje! Mi smo gospodarji svoje zemlje!*. Pritoževali so se tudi nad izletniki, ki prihajajo iz mesta, povzročajo škodo in celo grozijo lastnikom zemljišč. Občinska uprava naj bi se dogovorila z drugimi občinami in poveljstvom karabinjerjev za nadzorstvo in zaščito zasebne imo-vine. Župan je prečital imena članov komisije, ki je preučila ugovore in dala smernice za izdelavo dokončnega načrta. Zagotovil je, da domačini ne bodo imeli težav glede gradnje hiš. Dr. Godnič je odgovoril, da občinski odbor sprejema kritike glede organizacije sestankov, da pa so bile težave, ker so bile lani upravne volitve in je preteklo nekaj mesecev, preden se j’ lahko sestal novi občinski svet. Župan je še pripomnil, da stvar ni tako tragična, kot bi nekateri hoteli dokazati, da regulacijski načrt ni večen in da bo prišlo do popravkov, ko jih bodo zahtevale razmere in potrebe. Vitussi Emilia. 12. konzulta — Sv. Sobota in Naselje Sv. Sergija Babille Anna, Cesarotto Elio Ci-gmm Tarcisio, Cimerlai Isabella por. Padovan, Danielis Umberto Darmi Luigi, Ferluga Silvia por! Kodrič, Galdiolo Luciano, Gelleti Vittorio, Genzo por. Soloperto Mana, Giraldi Bortolo, Hlaeia Luciano, Miot Antonio, Mosca Aldo, Muggia Luciano, Poldrugo Giuseppe, Praselj Ladislav Alojz, Sallusti Angelo, Sartaretto Matteo, Zorini Dante. Iz branja seznama imen ljudi ki zastopajo krajevno prebivalstvo v rajonskih konzultah, se nam spet vsiljuje ze večkrat omenjeno mnenje, da bi morali te konzulte izvoliti, da bi res odražale stvarnost po-arocja, ki ga predstavljajo. Ključ, ki si ga je omislila občinska uprava, je namreč tak, da v absolutnem smislu jamči sorazmerje med političnimi strankami, nikakor pa ne more približati teh konzult prebi-‘ako, kakor je bilo rečeno. Naj seštejemo, koliko je slovenskih krajevnih svetovalcev na področju, ki so strnjeno slovenska? Preberimo seznam svetovalcev kraške konzulte (IMž - Prosek). Jasno je, da smo Slovenci tu v večini, v kon-zulti pa so stranke, ki zbirajo slovenske glasove, zastopane nesorazmerno Rezultat tega je, da je narodnostno ta konzulta skoraj tri italijanska, ker KD, PSDI PRI, MSI, PLI niso imenovale slovenskih krajevnih svetovalcev, ker Jih nimajo (ali jih ne poznajo). Enako velja tudi za nekatere rastne IcGnzrilte, kot je, na primer, tista, ki narodnostno mešanemu Sv. Ivanu priključuje še Podtonjer, Lo-njer in Katinaro. Slovencev je v tej konzulti manj kot ena tretjina. Da o konzultah Sv. Sobote - Naselje Sv. Sergija (kjer živi najmanj 150 slovenskih družin samo v zadnjem naselju) ne govorimo, ali o Rocolu m Kjadinu, kjer je tudi veliko število slovenskih ljudi. Pod vodstvom svetovalca Cocian-nlja se je te dni sestala prva stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi. Komisija je izrekla svoj pristanek na napovedano okre-pitev raziskovalnih inštitutov v naši deželi, na priznanje deželne pomoči delavcem, ki bi brez lastne krivde ostali brez zaposlitve in na podeljevanje denarnih prispevkov kmetijskim delavkam ob porodflh. Viktor Bubnič - 80-letnik Viktor Bubnič - Poštarjev V krogu svojih dragih je v četrtek praznoval svojo 80-letnico Viktor Bubnič, «Poštarjev», s Pregar-ja v Brkinih, kjer se je rodil 18. februarja 1891. Na domu hčerke Danice, pri kateri živi po smrti svoje žene Ivanke, so se poleg otrok, zeta, vnukov in drugih sorodnikov zbrali njegovi prijatelji, mu čestitali ob lepem življenjskem jubileju ter mu zaželeli še mnogo let zdravja. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki ga Viktor «Poštarjev» še vedno tako rad bere, kot je v svojih mladih letih prebiral «Edi-nost* in slovenske knjige ter revije, zlasti o čebelarstvu. Bil je namreč vnet čebelar in rad pripovedoval o življenju čebel, zlasti ob priliki rojev in ko je trcal med. Komaj je dorasel, je tudi Viktor, kakor mnogi Brkini v tisti dobi in kot njegova brata ter sestra, odšel čez veliko lužo, da bi si v Ameriki služil kruh, toda po dobrih dveh letih se je že vrnil, ker ni mogel preslišati vabila svoje matere — vdove, na katero je bil zelo navezan. Kot pismonoša in zaradi srčne hibe se je sicer rešil bitk in raznih front v prvi svetovni vojni, toda tudi v Brkinih je trda predla zaradi lakote. V bližnjih Hujah si je poiskal življenjsko družico in se poročil z Ivanko Tomažič «Me-tevžovo*. Rodilo se jima je 7 otrok (od katerih so še živi trije). Trije sinovi so padli v narodnoosvobodilni vojni: Silvester, star komaj 16 let, Alojz (24 let) in Avguštin (26 let). Bubničeva družina je aktivno sodelovala v NOB, kot druge številne in številne brkinske družine. En sin je bil v koncentracijskem taborišču, drugi pa na Sardiniji, doma so ostali le oče in mati ter hči — aktivistka. Dom, kjer so prej kuhali, prali in šivali partizanom ter so se shajali aktivisti, je zgorel, ko so Nemci dvakrat požgali vso vas. To pa ne bi bilo najhujše. Najhujše, zlasti za mater, za botro «Poštarjevo», kot so ji rekli, je bila smrt treh sinov. Žalovanje po sinovih, požig domačije, ustrahovanje esesovcev, domobrancev in pred koncem še ustašev, so pač pustile posledice na njenem zdravju. Dolgo časa je bolehala, leta 1961 pa je dotrpela. Viktorja niso več mikale čebele, brez drage žene je bil dom še bolj prazen. Kmalu se je preselil v Ilirsko Bistrico, kjer preživlja jesen svojega življenja s hčerko, z zetom in vnukoma. Tu pa tam, zlasti poleti, pa se vrne na svoje Pregarje, kjer je čist, dober zrak. .im: F » niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiii PRVIČ V ZGODOVINI POVOJNEGA SLOVENSKEGA ŠOLSTVA KONCERT ORKESTRA GM V LICEJU «F. PREŠEREN» Pod vodstvom Oskarja Kjudra je godalni orkester GM izvajal Vival-dijeve «Stiri letne čase» - Prisoten šolski skrbnik dr. Fidenzi Po dolgem prizadevanju, da bi bilo naši mladini omogočeno spoznavati glasbo tudi v šolah, se je našim glasbenikom in profesorjem končno posrečilo prirediti na slovenski šoli koncert. Na znanstvenem in klasičnem liceju «France Prešeren* je bil namreč včeraj namesto zadnje ure pouka na sporedu koncert orkestra Glasbene matice, ki so ga vsi dijaki z navdušenjem sprejeli. To je prvič v zgodovini našega šolstva, da je orkester nastopil v prostorih kake šole. Po kratkem nagovoru ravmateljice liceja gdč. Laure Abrami, v kate- ......................,,,n,.................... RAZPIS DEVINSKO.NABREŽINSKE OBČINE Acegat - prehod na metan Od jutri dalje začetek del v 3. coni OČRT TRETJEGA PODROČJA n. _ ' •% Sh^a^J^kniki zaključili pri-taetsn-8 2719 Plinskih na-Pa »! zirane cone, nasled-** in tiskali prej odsotne Kupili\Zadov°ljili tiste, ki so %Sobv'v Ponedeljek bodo še j i na domu vseh 2281 cone, ki jo (delno ali popolnoma) sestavljajo sledeče ulice: Albona, Baiamonti, Bonazza, Bracco, Campanelle, Capodistria, Strada di Cattinara, Dignano, Reška cesta, Giacosa, Grossich, Isola dTstria, Istrska cesta, Kobler, Mo-lin a Vento, Montebello, Fra Nal dini, PaUizio, Parenzo, Pisino, Po la, Corgnoleto, Rovetta, Rovigno, Sartorio, Selvatico, Testoni, Umago, Veltro in Zamattio. Vse potrošnike je podjetje, ki o-pravlja prilagojevalna dela, obvestilo pismeno. Približno med 11.30 in 12. uro v ponedeljek (se pravi jutri) po obiskih na domu bodo v mrežo 3. cone spustili metan. Takoj za tem se bodo začela prilagojevalna dela na 2577 napravah. Kot v prvih dveh conah bodo tehniki tudi tokrat najprej prilagodili naprave industrijsko - trgovskim potrošnikom (5) in ogrevalne naprave (77). Ta dela bodo opravljena že v ponedeljek popoldne. V zvezi s pritožbami velja omeniti, da zadeva večina intenzivnost plamena po prilagoditvi kuhalnikov, ker se zdi plamen medlejši od tistega, ki ga je proizvajal običajni plin. Zato je treba poudariti in pomiriti predvsem gospodinje, da je medlost plamena pripisati tehničnim posebnostim metana in tudi zato, ker so naprave prilagojene tako, da se — spričo močnejše kaloričnosti metana — zagotovi ista toplotna po- tenca. Zato pa ostane čas za kuhanje isti, skrči pa se potrošnja plina. Sporočili so tudi, da obiskujejo domove ljudje, ki trdijo, da jim je bilo naročeno, naj izvedejo kontrole ali preglede. Kot je znano, opravlja prilagojevalna dela podjetje S ALP (SocietA Anonima Lavomi e Prestazioni) iz Turina in imajo vsi njegovi uslužbenci posebno izkaznico, ki jo morajo potrošnikom pokazati, če to zahtevajo. Prav tako je znano, da niso potrošniki dolžni dajati ničesar uslužbencem, ne ob prvem obisku, ne za opravljena dela, niti pozneje, ker bodo terjatve za prilagojevanje nekaterih naprav (prilagojevanje kuhalnikov je v breme Acegata) vključene v pismeni terjatvi za takse. Ponavljamo še enkrat, da zaradi odsotnosti ogljikovega oksida metan ni strupen; kljub temu pa ne gre pozabljati običajnih varnostnih u-krepov, ki jih narekuje uporaba goriva. Če pa pride do kakršnekoli a-nomalije, prosimo potrošnike, naj pokličejo takoj telefon Z50555 Natečaj za mesto uradnika v tajništvu občine Devin-Nabrežina ŽUPAN po sklepu št. 25 z dne 11. januarja 1971 občinskega odlbora, sporoča, da je razpisan natečaj po naslovih za mesto uradnika v občinskem tajništvu. Za razpisno mesto so določeni naslednji prejemki: 1. mesečna začetna letna bruto plača Lit. 890.400, ki ustreza bivšemu koef. 180, z dvoletnimi periodičnimi poviški v višini 2,50%, tn sicer v neomejenem številu; 2. trinajsta plača; 3. posebna dopolnilna doklada; 4. morebitna družinska doklada za družinske člane v breme; 5. mesečna dopolnilna doklada in morebitne druge doklade in odškodnine, kolikor jih predvideva zakon. Omenjene doklade so podvržene skrbstvenim, zdravstvenim in državnim odtegljajem, ki jih določa zakon. Za pripustitev k natečaju se zahtevajo naslednji pogoji: 1. italijansko državljanstvo; 2. ne manj kot 18 In ne več kot 30 let starosti z izjemami, ki jih določa zakon; 3. diploma nižje srednje šole; 4. uživanje političnih pravic; 5. fizična primernost za službo; 6. neoporečen kazenski Ust; 7. dobro nravstveno ln omikano vedenje; 8. ureditev vojaške obveznosti. Omenjene pogoje je treba Imeti na dan poteka koristnega roka za predložitev prošnje za pripustitev k natečaju, z Izjemo starosti, ki jo kandidabje morajo imeti na dan tega razpisa. Prošnje za pripustitev k natečaju, na kolkovanem papirju za 500 Ur, Je treba dostaviti občinskemu tajništvu v obveznem roku do 12. ure enainšestdesetega dne od datuma tega razpisa. V prošnji morajo pro-silci navesti poleg priimka in imena dan in kraj rojstva, stan, posest civilnih in političnih pravic, posest italijanskega državljanstva, da so dobrega nravstvenega in civilnega vedenja, občino, kjer so vpisani v volilne sezname, da so zdrave In krepke rasti, ln položaj glede vojaške obveznosti. Podpis na koncu prošnje mena overoviti notar ali občinski tajnik kraja, kjer ima prosilec stalno bivališče. Prosilec mora priložiti prošnji: 1. izvirnik ali notarski prepis diplome nižje srednje šole; 2. potrdilo občinskega zakladnl-štva (Tržaška hranilnica — agencija v Sesljanu) o vplačilu natečaj- | ne takse ali prejemnico poštnega denarnega nakazila za 500 lir; 3. vse dokumente ali prednostne listine, ki jih prosilec ima za koristne v natečajne namene. Neodvisno od rednih in ne zapadlih predloženih listin si občina pridržuje pravico do ugotavljanja vseh zgoraj navedenih pogojev. Glede na delo, ki bo poverjeno zmagovalcu natečaja, bo prednostni naslov popolno znanje slovenščine, ki ga bo prosilec moral pra-1 vilno dokumentirati. Imenovanje se bo izvršilo na osnovi lestvice, ki jo bo sestavila posebna natečajna komisija. Preden bo občina izvršila imenovanje z dvoletno poskusno dobo, bo pozvala zmagovalca, naj v 15 dneh predloži predpisana potrdila. V nasprotnem primeru bo imenovanje nično. Kandidat, ki bo proglašen za zmagovalca pri natečaju, bo moral nastopiti službo v 30 dneh od dneva sporočila imenovanja na poskuš-njo; v nasprotnem primeru bo imenovanje nično. Za natančnejša sporočita naj se prizadeti obrnejo na tajništvo občine Devin-Nabrežina. ŽUPAN (dr. D. Legiša) GLAVNI TAJNIK (dr. M. Gerbini) A SPLOŠNA PLOVBA ~ ' piran-Jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon 73-470 Telegram: Plovba Piran. Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nasilnosti 8.000 — 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN - ZAHOD NA AFRIKA - JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-izvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm Za vse informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v Inozemstvu. /22 rem se je zahvalila glasbenikom za njihovo gostovanje in pozdravila šolskega skrbnika dr. Fidenzi ja, najprej v slovenščini nato v italijanščini, se je začel koncert, ki ga je izvajal godalni orkester Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Klju-dra. Na sporedu so bili «Štirje letni čash Antonia Vivaldija. Janko Ban, ki sodeluje v orkestru in je bivši učenec klasičnega liceja, je pred vsakim, od štirih delov tega koncerta na kratko pojasnil, kaj glasbeni stavki ponazarjajo, hkrati pa je dijakom orisal tudi lik Antonia Vivaldija, dobo, v kateri je skladatelj Uvel, in vpliv, ki ga je imel na tedanjo in vso nadaljnjo glasbeno ustvarjalnost. Njegove razlage so bile sproščene in jasne, obogatene s številnimi anekdotami, tako da so mu dijaki z lahkoto sledili. _ Koncert je bil zložen na verze o štirih letnih časih, ki jih je napisal neznan pesnik. Te verze sta pred vsakim stavkom prebrali dijakinji klasičnega liceja Ivana Pla-cer in Barbara Baldassi z občutkom, toda zal nekoliko pretiho. Sam koncert je dijake navdušil, saj so z odobravanjem močno ploskali ob koncu vsakega stavka. Kot solista sta nastopila znana mlada violinista Aleksander Zupančič in Žarko Hrvatič. Kritiko koncerta bomo sicer objavili kasneje, zato pa moramo že sedaj poudariti, kako pomemben korak so storili, ko je prišlo do nastopa orkestra GM, ki je širšemu občinstvu že znan in je bil deležen številnih priznanj tako doma kot na raznih gostovanjih. Upati je le, da se bo prva vez med šolo in glasbeno poustvarjalnostjo čim prej še bolj okrepila s ponovnimi nastopi, z gostovanjem tudi na drugih šolah in da ta prvi nastop na slovenski šoli ne bo le zapis v kroniki, pač pa živo in živahno sodelovanje med mladino in umetniki. Trije v partizanih padli sinovi (od zgoraj navzdol): Silvester, Alojz in Avguštin Delo pokrajinskih tehničnih odborov Pokrajinski tehnični odbori, ki delujejo pri deželnem oabormlštvu za javna deta in Iti po statutu pregledujejo načrte za javna dela, katerih vrednost ns presega 100 milijonov lir — medtem ko skrbi za večja dela deželni strokovni odbor — so v lanskem letu pregledali in sprejeli vrsto načrtov v skupni vrednosti nad 8,5 milijarde lir. Štirje odbori (tržaški, goriški, videmski in pordenonski) so skupno zasedali 81-krat in pregledali 597 tehničnih elaboratov. Zanimivo je, da je izmed omenjenih elaboratov bilo 90 takih, da jih komisije niso mogle sprejeti, ker so bili pomanjkljivi ali netočni. V 39 primerih so sami predlagatelji umaknili elaborate ,ker so bili napačno sestavlje. ni, še preden so jih vzeli v pretres pokrajinski tehnični odbori. Po podatkih, ki jih je v tej zvezi zbralo deželno odbomištvo za javna dela, zahteva pregled vsakega elaborata poprečno po 10 do 20 dni. V glavnem gre za načrte, ki zadevajo prometne zveze, higiensko-sa-nitame naprave in podobno. Skup-na vrednost del s prometnega področja je lani dosegla po predloženih načrtih 3 milijarde 700 milijonov lir, vrednost higiensko sanitarnih del pa 3 milijarde 200 milijonov. Manjše skupne vrednosti dosegajo odobrena dela na področju gradbeništva (1 milijardo) in na področju športa (400 milijonov). V večini primerov gre za dela, ki se izvajajo ali bodo izvajata z državno in deželno pomočjo. TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje tudi t inozemstvi} *».** LJUBLJANA SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA PRAVNA OSEBA EMONE LJUBLJANA LJUBLJANA, Titova 10 Telefon: 24 601/607 24 616/619 Telex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA Hotel A kategorije z modernim komfortom v strogem centru mesta. Klasična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo Narodna restavracija «Klet Slon« s tipično dekoracijo, s slovenskimi ln jugoslovanskimi specialitetami. Nočrn bar z mednarodnim artističnim programom. Kavama z godbo, odlična slaščičar na, senčnat vrt. Bistrč Slon z delikateso, ekspresom ln snack barom. Globtour potovalna agencija. Lepo urejeni klubska pro stori in banketna dvorana za konference, sprejeme, slavnostna kosila, oocktail partles In razne prireditve. - Menjalnica v hotelu — Sedež sekcije barmanov Jugoslavije casind ljubljana APERTO DURANTE TUTTO L’ANNO GANZJAHRIG GEOFFNET OPEN ALL SEASONS OUVERT PENDANT TOUTE L’ANNE ROULETTE — BLACK JACK ■» CHE2VHN DE PER — TRENTE ET QUARANTI PfTmorsia"5nevnit GORIŠKI DNEVNIK 21. februarja 1W NEDEUA, 21. FEBRUARJA PONEDELJEK, 22. FEBRUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Lahka glasba; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Radijska igra; 17.30 Zborovsko petje; 18.00 Koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba: 19.30 Filmska glasba; 20.00 šport; 20.30 Ljudske pesmi; 22.00 Športna nedelja. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 »El Campa-non». KOPER 7.00, 8.00, 12.00, 14 30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 3.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.00 Lahka glasba; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Fumorama; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Šport; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.30 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.30 Maša: 10.45 Spored z Mikom Bongiornom; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 12.28 Hit Parade; 15.10 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet; 17.00 Formula uno; 13.15 Koncert; 20.25 Spored z Bramierijem. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Resna glasba; 16.00 Popoldanska oddaja; 17.00 Šport; 18 00 Operetna glasba; 20.10 Operne arije; 21.30 Lahka glasba; 21.50 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 Folk. glasba; 12.20 Mozart; 13.00 Operne skladbe; 17.00 Jazz; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.50 Informativna oddaja; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.40 Iz orkestralne glasbe za mladino; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Vedri zvoki; 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Godala v ritmu; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra; 13.05 Klavirske in violinske skladbe; • 00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*: 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 «Povedal ti bom, kdo si...»; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Šport; 16.45 Oddaja za otroke; 17.45 Nogomet; 17.55 Spored s Pippom Bau-dom; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Nero Wolfe»; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.55 TV priredba; 21.00 Dnevnik; 21.15 Znani pevci; 22.05 Filmi 71. TRST A 7.15, 8.15, 13.10, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Domači ansambli: 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 Od vetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko petje; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino; 21.20 Romantične melodije: 22.05 Zabavna glasoa. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran, 15.10 Ljudski motivi; 15.30 Fol klomi dokumenti. KOPER 6.30, 7.10, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.15 Strani albuma; 9.30 «20.000 lir za vas spored*; 10.05 Juke box; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od popevke do popevke; 16.20 Lepe pesmi so pre pevali; 16.40 Naši solisti in ansambli; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri v noči. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.40 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Hit Parade; 14.00 Popoldanska odda ja; 16.00 Oddaja za otroke; 16.20 Spored za mladino; 19.00 Kultur ne aktualnosti; 20.20 Sestanek pe tih; 21.05 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila, 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Te lefonski pogovori; 12.35 Spored z Delio Scala; 14.00 in 18.05 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Popoldanska oddaja; 19.00 Rim ska srečanja; 20.10 Glasba po že ljah; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 Pevec v množici; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 19.15 Ve čemi koncert; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Popevke; 10.15 Pri vas de ma; 12.10 Slavko Osterc: Suita orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veliki pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje moški zbor »Lončar* iz Ribnice; 16.40 Z operetnih odrov; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka; 20.00 Richard Wag-ner: »Mojstri pevci niirnberški*; 21.30 Pozabljene melodije; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Ples z velikimi orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13 30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Kulturna oddaja: 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Ekonom ska panorama; 22.06 Resna glasba JUG. TELEVIZIJA OD 21. DO 27.-II.-I971 NEDELJA, 21. februarja 20.00, 22.35 Poročila; 9.30 Po domače; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Otroška matineja; 11.35 TV kažipot; 15.00 in 15.45 Košarka — Bosna ; Železničar (ženske); 15.35 Test z glasbo; 16.10 in 17.10 Drž. prv. v košarki — Partizan ; Rad-nički; 17.00 Test z glasbo; 18.35 »Mestece Peyton» — ser. film; 20.35 «Naše malo misto* — humor, oddaja; 21.35 Videofon; 21.50 Športni pregled. PONEDELJEK, 22. februarja 20.00, 22.00 Poročila; 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Promet; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Francoščina; 17.40 «Mendo in Slavica*; 18 00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Banatsko pogorje; 19.05 Maksimeter — zab. glasb, oddaja; 20.30 A. T. Linhart: »Županova Micka*; 21.20 Kulturne diagonale. TOREK, 23. februarja 20.00, 23.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Zemljepis; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina: 17.45 R. Schumann: Karneval; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Niso samo rože rdeče; 19.05 Infarkt srčne mišice; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.35 »Dvorni norček* - amer. film; 22.50 Ansambel Teodosijevski in Esma Redjepova. SREDA, 24. februarja 20.00, 23.00 Poročila; 8.15 TV v šoli; 17.55 »Čarobna piščalka* — ser. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasba za staro in mlado; 19.05 Naš ekran; 19.20 Na sedmi stezi; 20.35 Teh naših petdeset let: Leto 1945 ; 21.35 SP v umetnostnem drsanju. ČETRTEK, 25. februarja 20.00, 23.25 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Promet; 17.50 Tlktak; 18.05 Glasbeni ciciban; 18.15 Obzornik; 18.30 Svet, v katerem živimo; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 S. Maugham: »Člo vek z vestjo*; 22.25 SP v umetnostnem drsanju. PETEK, 26. februarja 20.00, 23.30 Poročila, 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Zemljepis, 17.25 Vijavaja — ringaraja; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabavno-glasbena oddaja; 19.00 Rezerviran čas; 20.35 »Balada o Vojtovi Marini* — slovaški film; 21.35 SP v umetnost nem drsanju; pribl, ob 22.30 Iz kažimo se — quiz. SOBOTA, 27. februarja 20.00, 23.40 Poročila; 9.35 TV v šoli; 16.25 in 17.10 Drž. prv. v ko šarki — Radnički: Olimpija; 18.00 Obzornik; 18.15 Mednarodni folklorni festival; 18 45 »Holandski dragulji* — ser. film; 19.20 S ka mero po svetu; 20.35 Glasbena kri ženka; 21.25 SP v umetnostnem drsanju; pribl, ob 22.30 »Nepre magljivi* — ser. film; 23.20 TV kažipot. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Rahla zaostritev odnosov v koaliciji levega centra Politično glasovanje s prostimi strelci okoli (ne) namestitve psihologa Nelide Ro-solen v zavodu Lenassi ■ Bodo preverili odnose? ■ Nova občinska lekarna pri pevmskem mostu ■ Sprejet prvi zazidalni načrt za hišni blok med ul. Mazzini in Roma Levi center v goriški občini je na cev Po njegovih trditvah ta lekar- seji v petek zvečer nekoliko zaškripal. Med različnimi sestavnimi deli te vladne koalicije je namreč prišlo do trenja na tajni seji v petek zvečer okoli zaposlitve strokovnjaka Nelide Rosolen v zavodu O. Lenassi. Predlog o njeni namestitvi občinski svet ni sprejel; manjkal je samo en glas. Zanj je glasovalo 15 svetovalcev, proti 13, trije pa so se vzdržali. Zdi se, da pripadajo vzdržani glasovi PSDI. Odbornik Tomassich, ki je bil predlagatelj namestitve dr Rosolenove, je namreč dolžan poskrbeti za u-reditev nezdravih razmer, ki so pred časom zavod Lenassi pripeljale v kritičen položaj. Zaostritev okoli tega vprašanja predstavlja razlog več, da PSI preveri stopnjo svojih odnosov do ostalih strank levega centra, o čemer se v stranki govori že nekaj časa. Občinski svet je nato odobril prvi zazidalni načrt (lotizzazione con-venzionata) za hišni blok med Ul. Mazzini in Ul. De Gasperi (podaljšek Ul. Roma). Opisal ga je odbornik za javna dela Giuseppe Agati. Takšno izdelavo načrta dovoljuje zakonodaja, kadar občinska uprava ni sestavila podrobnega zazidalnega načrta (piano particolareg-giato di zona) na temelju splošnega regulacijskega načrta. Sedaj bodo sklep poslali še v odobritev pristojnemu deželnemu odboru in spomeniškemu varstvu. Predstavnik FLI inž. Fomasir je s tem v zvezi predlagal, da bi bilo zelo prav, če bi z istim načrtom uredili tudi drugo stran nekdanje Ul. Roma, kjer je prosto zemljišče. Sicer pa je pohvalil pobudo, ki bo omogočala poživitev gradbene dejavnosti. Socialist Dellago je prav tako podprl predlog, obenem pa je pozval zasebno pobudo, naj gradbeno dejavnost razširi tudi na druga mestna območja ter prispeva sredstva v javno korist z izgradnjo raznih napeljav, ki bi sicer bremenila občinsko upravo. Za predlog so glasovali vsi svetovalci razen svetovalcev MSI in KPI, ki so se vzdržali. Drugo pomembno vprašanje obravnavano na petkovi seji je zadevalo odprtje nove lekarne. Odbornik za zdravstvo dr. Tomassich je pri obrazložitvi svojega predloga dejal, da je število lekarn sorazmerno s številom prebivalstva. Občina Gorica ima pravico do 11 lekarn; sedaj jih ima deset. Nova lekarna naj bi bila nekje v bližini pevmskega mosta ter bi služila Stražicam, naselju Ponte del Torrione, Pevmi, Oslavju in Šent-mavru. Število lekarn določa občinski svet vsaki dve leti na podlagi števila prebivalstva. Novo lekarno bo upravljala goriška občina kot je bilo sklenjeno za lekarno v Štan-drežu. Odbornik je dodal, da lekarna INAM ni vključena v stalež. Liberalec dr. Fornasir se je o- razne V kratkem bo prišlo do združitve goriškega protijetičnega sanatorija s splošno bolnišnico. Do združitve bo prišlo na podlagi zakona 132 iz leta 1968, ki predvideva korenito reformo na področju upravljanja vseh bolnišnic v naši državi. S tem zakonom so vsem bolnišnicam na državnem teritoriju dali posebno kategorizacijo. Nadzorstvo je prevzela, tam kjer že obstaja, deželna uprava. Pri nas so imensko preobrazbo bolnišnic izvedli v začetku prejšnjega leta. Na osnovi teh sprememb so krajevni organi oblasti izvolili nove upravne svete bolnišnic. Na Goriškem imamo štiri take bolnišnice: goriško in tržiško, ki sta bili uvrščeni v kategorijo pokrajinskih bolnišnic ter oni v Krmmu in Gradežu, ki sta bili uvrščeni med krajevne bolnišnice. Prvi dve imata možnost dobiti večje podpore iz deželnih sredstev, morata biti seveda tudi bolje opremljeni. Zaradi Lega se upravitelji bolnišnic nagibajo k temu, da bi uskladili povečanje kapacitet in nabavo novih znanstvenih naprav; treba bi bilo namreč odpraviti nepotrebne in zelo drage na ni zakonita ter odvzema kliente ostalim lekarnam. Predlagal je zaporo lekarne INAM v zameno za novo lekarno v Stražicah. Komunist odv. Battello je podprl stališče odbornika Tomassicha, da lekarna INAM ne sme biti vključena v stalež in predlog za otvoritev nove popolne lekarne. Socialist Dellago je govoril o pridobljenih pravicah goriških delavcev iz avstrijskih časov, ki so si pridobili svojo lekarno v okviru bolniške blagajne ter je po mednarodni pogodbi ostala vse do danes. »To so naše posebnosti — je dejal svetovalec Dellago — kakor je naša posebnost tudi popolna odsotnost nepismenosti*. Socialni demokrat Candussi je pripomnil, da so lekarne preveč na kupu v mestnem središču in bi bilo potrebno doseči njihovo decentralizacijo. Odbornik Tomassicn je v svojem odgovoru najprej omenil novo zdravstveno zakonodajo, ki teži po zagotovitvi zdravstvenih storitev v prid vseh razredov. To pomeni, da bo prišlo tudi do revizije stanja v INAM ter do odvzema lekarne, da bi zavarovance razdelili med ostale lekarne («...ko bodo postale občinske,* je dodal odv. Battello). Odbornik Tomassich je še pristavil, da bodo morali lekarnarji družbeno bolje skrbeti za občinstvo ter porazdeliti svoje lokale tudi po drugih mestnih četrtih. Sklep je bil sprejet z navadno večino, ker se je del misovcev in liberalcev vzdržal, del pa glasoval proti njemu. V davčno komisijo so nato bili izvoljeni naslednji člani: Giuseppe Zavertani (KD), Antonino Viaglia (KD), Armando Obit (KD), Vin-cenzo Pontini (FSIUP), Livio Villa (PSI), Arduino Degano (PSDI), Franca Graniti Majo (PLI), Romana Cappussotto (MSI), Alojz Perso-Ija (SDZ), Boris Ccceani (KPI). V drugi komisiji so Maurizio Cec-caroni (KD), Severio Humar (KD), Massimiliano Cossani (KD) Sergio Mogorovich (PRI), Giorgio Neri (PSI), Aldo Del Nevo (PSDI), Aldo Baiocchi (MSI), Bogomil Špacapan IZVAJANJE ZDRAVSTVENIH ZAKONOV V kratkem združeni pod eno upravo splošna in protituberkulozna bolnišnica Sanatorij TBC sedaj upravlja INPS . Po napovedani združitvi bodo strnili službe in administracijo • Goriško bolnišnico širijo in modernizirajo SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V kratkem pričetek gradnje novega zavoda za gluhoneme Slovensko podporno društvo, Dijaška matica in druge podporne ustanove dobile denarne podpore - Razprava o davčni reformi - Podpore otroškim vrtcem Na več kot peturni seji pokrajin- Poročevalec Tacchinardi je izrazil skega sveta so svetovalci razprav- upanje, da bodo že med gradnjo Ijali o davčni reformi, o primeru dospeli nadaljnji prispevki, tako da sodne obdolzitve prof. Basaglie, o bo moč že v nekaj letih dokončati stanju v zavodu «Duca d’Aosta» v , kompleks. Med razpravo, v katero Gradiški, o podporah društvom in , sc posegli številni svetovalci, je bi- ustanovam, o podporah otroškim vrtcem, o načrtu za gradnjo novega zavoda za gluhoneme. Sedanji zavod za gluhoneme v Ul. Seminairio je bil zgrajen pred več kot sto leti. Pozneje so zgradili še nekaj modernejših poslopij, vendarle je celotni kompleks sedaj že dotrajal. Zaradi tega je že pred leti pokrajinska uprava sprejela sklep, da je treba zgraditi nov zavod. V goriški gluhonemim je sedaj približno 60 otrok, ki tu obiskujejo posebno šolo in se tudi strokovno vežbajo za delo v družbi. Otroci so iz goriške in iz videmske pokrajine; iz Pordenona pošiljajo gluhoneme otroke v zavode v bližje beneške pokrajine, v Trstu pa je samostojen zavod. Deželna uprava je zagotovila de-namo podporo za gradnjo novega zavoda. Ta bo veljal 600 milijonov In ga bodo zgradili ob Ulici Terza Armata. Do sedaj je dežela dala na razpolago 300 milijonov lir (100 ml- bregnil ob lekarno, ki jo vzdržuje , lijonov lir letno). S tem denarjem INAM za svojih 10.000 zavarovan-1 bodo zgradili le nekatere stavbe. .................................m.......BuimimuHnimiimi" VESTI IZ ŠTEVERJANA Na seji v četrtek razprava o odstopu občinskega odbora Zaradi popravil zaprta cesta Za četrtek 25. t. m. ob 20. uri I zborovanje prizadetih delavcev, ki je števerjanski župan Klanjšček bo v torek, 23. t.m. po naslednjem sklical sejo občinskega sveta, ki se redu: prva dnevna izmena od 8 30 do 10. ure, druga izmena od 17.30 do 19. ure in nočna izmena od 22. do 23. ure. Na zborovanju bodo proučili položaj in sprejeli ustrezne u-krepe za obrambo delovnega mesta. Smrt mladeniča iz Ronk bo vršila šc vedno v začasnih prostorih v Župnijskem domu, ker je župansko poslopje še vedno v popravilu. Na dnevnem redu je razprava o občinskem gradbenem načrtu; prošnja za vzpostavitev šolskega avtobusa; vložitev prošnje za državno posojilo za kritje občinskega primanjkljaja za 1967; dalje odobritev trošarinske lestvice za 1971; imenovali bodo enega člana v deželni posvetovalni odbor in člane odbora ONMI. Na seji bodo morali o-dobriti zaključni načrt za dograditev županstva (16 milijonov lir). Končno bodo razpravljali tudi o odstopu občinskega upravnega odbora, ki je že podal svojo ostavko in bodo morali izvoliti novi odbor. Omenimo naj tudi, da so te dni začeli z deli za urejevanje cest na področju občine. S tem v zvezi je župan odredil začasno zaporo odseka ceste, ki pelje od Dvora proti šoli. Ta odsek bo zaprt toliko časa, kolikor bo nujno potrebno za izvedbo del. V tem času bodo koristniki lahko šli po poti mimo županstva na spodnjo cesto. V sovodenjski tovarni zopet grozijo z odpusti Včeraj je bil na sedežu zveze in-dustrijcev v Gorici sestanek med predstavniki treh sindikalnih organi zacij CGIL, CISL in UIL ter vod stvora tekstilne tovarne v Sovod-njah. Predstavnik vodstva tovarne je ob tej priložnosti sporočil, da bodo znižali število delavcev po nor mativnem postopku. Spričo tako resne odločitve, potem ko je bil med vlado, sindikati in predstavniki tovarn dosežen sporazum za trimesečno premirje, so sindikati sklenili, da bodo sklicali V ponedeljek so v Romkah ob veliki udeležbi znamcev in prijateljev pokopali komaj 22-letmega Srečka Špacapana lz Romk, Ul. Stancam št. 16, ki je bil v svojih najboljših letih žrtev prometne nesreče. Na pogreb so prišli sorodniki in prijatelji tudi lz Kopra in Ljubljane, domači pevci pod vodstvom Pavli, ne Komelove iz Gorice pa so mu zapeli v slovo. Pokojni Srečko bi prav včeraj dopolnil 22 let. Družina Špacapan je zelo zavedna slovenska družina; oče je bil rojen v Renčah, mati pa v Novi vasi in so stalni čttateljl Primorskega dnevnika. Oče je bil tudi borec v NOB. Znanci in prHatelji izrekalo družini iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo. la izrečena želja, da bi prišlo do konzorcija med vsemi prizadetimi pokrajinami za skupno vzdrževanje tega zavoda. Društvom in ustanovam, ki se bavijo s podporami na socialnem področju, so podelili, na podlagi deželnega zakona štev. 27, 13 milijonov lir. Najvišji vsoti sta dobili Združenje slepcev (3 milijone) in kapucinska menza za reveže (2 milijona). Med štiridesetimi društvi sta tudi Slovensko podporno društvo (200.000 lir) in Podporno društvo «Dijaška matica« (250.000 lir). Združenje partizanov ANPI je dobilo 400 000 lir in Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih 100.000 lir. Za predlog odbora so glasovali demokristjani, socialisti in socialdemokrati. Proti so bili komunisti (Marega in Marizza sta izjavila da sta za podpore javnim ustanovam ter onim javnega značaja, kot so n.pr. ANPI in druge bojevniške organizacije, proti pa poet poram zasebnim društvom), vzdržali pa so se fašist, liberalec In svetovalka SDZ (Ferletičeva je hotela vključiti v seznam tudi Siro-tišče; prošnja te ustanove pa je dospela šele letos, podpore pa so za lansko leto; ker niso sprejeli njene zahteve se Je vzdržala). Odbornik Corbatto Je nato predlagal porazdelitev skoro osmih milijonov in pol Ur 65 otroškim vrtcem, ki so v naši pokrajini. Podpore so sicer minimalne. Med drugimi so dobili podpore naslednji vrtci s slovenskimi učenci: Gorica, Ul. Croce (80.000 lir); Gorica, Ul. Randaccio (80.000 Ur), Steverjan (130.000 lir); trije omenjeni vrtci so občinski. Podpore pa so dobili tudi naslednji vrtci ONAIRC: So-vodnje (80.000), štandrež (80.000), Podgora (80.000), Rupa (80.000), Pevma (80.000) in Doberdob (80 tisoč). Do daljše razprave Je prišlo, ko je bila na dnevnem redu točka o davčni reformi. Odbornik za finance Lodl je prečital referat o tej reformi. V njegovih besedah in v izjavah številnih svetovalcev je prišla do izraza želja, da bi oh spremembi davčnega sistema občine o-hranile možnost sočasnega ugotavljanja dohodkov z državnimi davčnimi uradi. Občine telijo namreč ohraniti določeno finančno avtono-mljo in ne biti le navaden privesek državne uprave. V debati, v katero so posegli svetovalci Cian, Po-jetto (PSIUP), Dessenlbus (KD-ACLI), Sabbadini (KPI), Poletto (KPI). Coschina (MSI), Lugnanl (PLI), Marizza (KPI), je prišla tudi do izraza želja, da bi se spremenil v novem zakonu odnos med posrednimi in neposrednimi davki. Načelniki skupin se bodo sestali ta teden, da sprejmejo skupno resolucijo. V začetku seje Je svetovalec PSIUP Poletto zahteval takojšnjo razpravo o stanju v zavodu Duoa d'Aosta, kjer Je prišlo do določenih obtožb s strani osebja proti vodenju tega zavoda. Predsednik Chlen-tarodi Je obljubil, da bodo o stvari razpravljali na prihodnji seji pokrajinskega sveta. Na tajni seji so sprejeli nekatere Sklepe, ki se tičejo pokrajinskih uslužbencev stvu v Sovodnjah. Kdor si hoče prihraniti pot v mesto naj plača zapadli obrok davkov ob tej priliki. Cestna in vodovodna dela Pri Bajti in na drugih področjih so v zadnjih dneh nekoliko zastala zaradi slabega vremena. Podjetje je obljubilo, da bo prihodnje dni zopet poslalo delavce za nadaljevanje teh del, če se bo vreme izboljšalo, kakor je včeraj pokazalo. POPRAVEK Članek z naslovom «Kamdidati za učiteljske izpite v mesecu marcu«, objavljen dne 19. tm. v našem 11-stu nima nikakršne zveze — kakor so čitatelji in še posebej učitelji sami ugotovili — s slovenskimi šolami, ampak se tl izpiti nanašajo Izključno na učitelje na italijanskih šolah. Za slovenske šol-e imamo samostojne natečaje. Prosimo čitatelje, da to pomoto upoštevajo. VERDI: 15.00—22.00 «Vamos a ma-tar companeros«, Franco Nero ln T. Milian. Kinemaskop v barvah, CORSO: 14.15, 17.35, 21. «LafigUadi Ryan», R. Mitchum in S. Miles Ameriški kinemaskope v barvah; mladini ood 14. letom prepovedan MODERNISSIMO: 15.15—22.00 «Ad uno ad uno... spietatamente«. W. Gogart ln B. L. Lawrence. Ital. barvni film VITTORIA: 15.00—21.30 «Twlnky», C. Bronson ln S. George; ameriški film v barvah. CENTRALE: 15.15—21.30 «0* Can-gaceiro«, T. Milian in U. Pagliai; italijainsko-španskl kinemaskopskl film v barvah. Iržie EXCELSIOR: 14.00 «1 guerrleri«, Franco Nero in A. Savalla. Kine-maskop v barvah. PRINCIPE: 14.00 «La califfa-), Ro-my Schneider ln Ugo Tognazzi Barvni film. AZZURRO: 14.00 »Anonlmo venezia-no», F. Balkan in T. Musante. SAN MICHELE: 14.00 «L’ultimo oolpo in canna«, Glenn Ford in A. Kennedv Kinemaskop v bar vah. Sledi dodatek slikanica. Vesti iz Sovodenj Pobiranje davkov bo jutri, v ponedeljek od 8. do 13. um na župan- Aova Gorica SOČA (Nova Gorica); »Neznosna leta«, ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20. KANAL: »Odpadnikova ljubica«, ita-llj&nski barvni film — ob 16. in 19.30. SVOBODA (Šempeter): »Diplomiranec«, ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20. DESKLE: Prosto. SEMPAS: «AU Baba in svete krona«, francoski barvni film — ob 16. in 19.30. RENČE: »Ljubezenske igre«, angleški barvni film — ob 16. in 19.30. PRVACINA: «Muči me, toda me ljubi«, italijanski barvni film — ob 16. in 19.30. dvojne naprave v bolnišnicah, ki so oddaljene le nekaj km ena od druge. Zato bo treba v prihodnjih letih ojačiti kapacitete in naprave v bolnišnicah v Gorici in v Tržiču (tu bodo v kratkem pričeli graditi popolnoma novo bolnišnico), medtem ko bi krminska in gradeška služili le kot dopolnilni bolnišnici obema večjima. V goriški bolnišnici, ki ima že skoro leto dni slovenskega rojaka za predsednika upravnega sveta (to je odv. Peter Sanzin), težijo za razširitvijo raznih naprav. Za velikim bolniškim poslopjem gradijo veliko halo, kjer bodo strnili kuhinjo, pralnico, centralno kurjavo, električno centrallo in vse druge služnostne naprave. Na pročelju Ulice Vittorio Venete, kjer sta sedaj dve majhni pritlični stavbi, bodo zgradili dve večji stavbi, v katerih bo dovolj prostora za vse upravne urade in tudi za lekarno. Na ta način bodo osrednje poslopje, v katerem so sedaj razne službe in tudi vsi drugi uradi, dali na razpolago izključno v zdravstvene namene. Mrtvaško kapelo bodo pre mestili onkraj sedanjega zidu bolnišnice. Za glavnim poslopjem bodo zgradili še devetnadstropni stolp, v katerem bo še več prostora za razne zdravstvene pojave. Čez nekaj let bo goriška bolnišnica zares moderno urejena. S tem v zvezi prihaja do izraza tudi napovedana združitev protijetičnega sanatorija z goriško bolnišnico. Sanatorij je trenutno v upravi INPS. Tržaškega so pred nekaj dnevi dokončno spojili s tržaško bolnišnico. Sanatorij na Trsteniku je tako postal samostojen specializiran oddelek tržaške bolnišnice. Podobno rešitev si želijo uslužbenci goriškega sanatorija. V doglednem času bo moč združiti obe bolnišnici. S tem v zvezi bodo morali, zaradi preprostega gospodarskega računa, združiti kuhinjo, pralnico, upravne urade m vse za kar ne bodo v bodočnosti potrebovali dvojnikov. Sedanja protijetična bolnišnica ima kapaciteto okrog 250 postelj, trenutno p« je v njej le okrog sto bolnikov. Velike dvorane so sedaj zaprte. INPS vzdržuje celo vrsto takih sanatorijev v državi in ker je v zadnjem času ojačila naprave v nekaterih, ki niso nastanjeni v naši deželi, je tja poslala tudi iz naših krajev jetično bolne. Iz raznih podatkov vemo, da je trenutno več kot 200 jetično bolnih iz naše dežele nastanjenih v bolnišnicah, ki niso na ozemlju Furlanije - Julijske krajine. Zaradi tega bo potrebno v bodočnosti ojačiti in modernizirati tudi naprave v goriškem proti jetičnem sanatoriju, ki bo postal, po predvideni združitvi', oddelek splošne goriške bolnišnice. Uprava tako velike, združene bol nišnice, bo lahko bolje uporabila osebje, ki ga bo imela na razpolago. Prepričani smo tudi, da bodo odpadli razlogi, ki so tolikokrat pri vedli do protestov osebja goriške ga sanatorija. Upravljanje tega ie bilo namreč osredotočeno v Benetkah in popolnoma razumljivo je, da niso iz take oddaljenosti mogli razumeti zahtev osebia kot tudi več kratnih zahtev bolnikov. Precej težav bo tudi za upravni odbor bolnišnice. Ta ima sedaj polne roke dela, ker mora ustreznim forumom predložiti načrte in ker ima sedaj nalogo urediti nov, od zakonov predpisan, status osebja Ko bo še protijetična bolnišnica pri družena, bodo morali člani uprav nega odbora krepko zavihati rokave, da bi čimprej uredili tudi številne nerešene in različne probleme te bolnišnice in njenega osebja V Gorici propagandni turnir za mladenke v namiznem tenisu Športno združenje Dom v Gorici priredi v sredo, 24. februarja, ob 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici (Verdijev korzo 13), ženski propagandni turnir v namiznem tenisu za začetnike. Vodstvo združenja vabi na ta turnir dekleta iz mesta In okolice. Vabljena so dekleta, ki so že k h) * auijciia au uciuoM*, ^ igrala namizni tenis. PoseM® velja vabilo tistim dekletom. ^ še nikdar uporabljale loparja ^ bi želela vaditi v tej lepi panogi. Na turnirju bodo del“ na razpolago vaditelji. Urnik trgovin in lokalov za pust Pokrajinsko združenje za Goriško sporoča, da bodo rek 23. t. m. popoldne na P ^ torek vse trgovine zaprte. bodo trgovine s konfekcijo, of in raznim blagom odprte v V1* deljek od 8.30 do 12.30. Mesnice v Gorici ter v o&K Krmin in Gradiška bodo v 23. t. m. dopoldne obratovale^ 7.30 do 12.30, na pepelnično pa bodo ostale zaprte • «1 tre moschettieri* je gledališkega dela ,ki ga E reja jutri ob 21 .url v kinodve'1^ Verdi v Gorici. Razna obvestila r* pete« Predavanje v Standrežtt Kmečka zveza iz Gorioe v 26. t. m. ob 19.30 na sedežu ^ štva »O. Župančič«. Predaw^ znam strokovnjak in vodja v kleti na Dobrovi Inž. Zvominur. čič »O vinogradništvu ih ® ji-stvu«. Prvo tako predavanje 1®« lo pretekli četrtek in je tak uspeh, da bodo imeli najP ^ no željo domačih kmetov drugo predavanje. Dot"11 potf krepkega sinčka Luko. ^ materi čestita odbor SZ u Bivša aktivna športnica - ^ Maja Leban-Morini je P^j S P Z vabi na otroško maškar^0 h 15- K bo v torek, 23. t.m. ^ uri v PROSVETNI DVOBAjj v GORICI, Verdijev korz° Program: ^ Nastop dramske družine E, «0. Župančič« z enodej® ( «Luknja v namiznem Pm Srečolov — Zabavne °tr igrice ln kratkometražnl 00 ški film. C Zaželene so pustne m*** SLOVENSKO GLEDALI3^ V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA -jj ZVEZA SLOVENSKE SKE PROSVETE - jj v sodelovanju z E.M-A-®-GORICE GOSTOVANJE PRIMORS®®^' DRAMSKEGA GLEDALlS IZ NOVE GORIC® Petpr Ustinov ROMANOV in JUUj11 komedija v treh dejani1® h v četrtek. 25. t. m Abonma za mesto gOjO v petek, 26. t m. ob Abonma za okolico fjCj. v Katoliškem domu v •* VOZNI RED AVTOBUS°V ZA PREDSTAVO: ^ Avtobus št. 1 vozi skoz*-odhod ob 19 45, Rupo, ° p> Avtobus št. 2 vozi skož^ ^ berdob odhod ob 19 45 " Ijane. ^ Avtobus št. 3 vozi skoz1- pol, lj« odhod ob 19.45 Gabrje, Sovodnje, Stand Avtobus št. 4 vozi skoz a(, mo odhod ob 15.35, jj.(5 Steverjan, Dvor odhod 0 — Bukovje, Podgora. ✓ DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna Pomtomi-Bassi, Ul. Rastello 26, tel. 3349. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči je odprte lokama «Alla Salute« dr. FaJb-bris, via Cosulldh 117 — tel. 72480. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes Je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX A-gosto 3, tel. 2433. GOSPODINJE POZOR! V veleblagovnici Despar KOMAULI G. GORICA — UL. DON BOSCO 171 (pri pevmskem ,ik>sl' DOBITE KVALITETNO IN SVEŽE BLAGO PO K°] RENCNIH CENAH. IZKORISTITE IZREDNO PRl1^ NOST ZA VASE NAKUPE! PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVO ENIŠKO PODJETJE LA G O R I Z I A IN A GORICA - 01 uaea dtaosta im - M «-4» - ---- uJ PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA . ■■» •' <’7S,‘ar **»«"*"' Kb aah tot*. ^ 'imm ESHitl Jatssrs.* Ttsssas* Nai Sovodnjoh, Nabrežini, kar DKlr začasno .zaradi pomanjtaa-*** prostora prihajajo tudi gojen-ffj* Devina in v letos ustainov-podružnici v Dolini. 2e sa-Število gojencev, javni nasto-P1' gostovanja in ne nazadnje u- Dr. Gojmir Demšar tov V *n ‘zaključnih izpi- ^ kažejo, da predstavlja Glasuj a ®°te enega temeljnih dejav-u.v kultumo-prosvetnega živ-Slovencev v Italiji. Spom-^ ob tej priložnosti-na pr-dva diplomanta naše Glasbe-Par?^6' vtalini sta Aleksandra Zu-Sj in žarka Hrvatiča, ki sta Prid ^tudijeni violine v šoli GM Vse~*l3>la naziv prof. glasbe z caw ^avo° pripadajočimi praviti11 glasbeno-vzgojne- oj šole pa nismo prejeli le Ijj sl°venskih kulturnih ustanov vP°saniezn,i!kov marveč tudi od “dh italijanskih glasbenikov T;fa mesta. let la GtvI se Je v teku zadnjih 2610 močno razvila, morda bo ko •re'C6^’ da celo preveč. A ka-je moč zaustaviti neki organ-^ Proces, neko živo, med naši-u ljudmi pristno občuteno de-ki se ne odraža le v ^80 glasbeno-pedagoškem delu dJ^eč seže tudi na široko po-je Prosvetnega dela, zlasti na *eljU, povsod kjer smo u staji,^ P°družnice glasbene šole ln Ponekod pridružili še mla-ke pevske zbore. Uvodne misli bom sedaj po-SeTr naJPre.) s podatki o lanskem *% v"1 letu- Vseh sojencev je d «». od tega 70 v pripravni-1, v nižji šoli, 6 v srednji In ge«. v's°kl šoli. Razen tega je 55 k[0r°ev posečalo oddelek za fol-il kif lnstrumente — harmonike Pflli are' Stcer pa so se gojenci Poslednjih predmetov: solo-tla.i' k'avir, violina, čelo, blok flavta, klarinet, saksofon, *n r°g- Približno ena Pom**14 gojencev je obiskovala ja . stranskih predmetov: teori-solfegglo, harmonija, glasbi zgodovina, klavir. Posamez-so se udeleževali ko-OrjjJT1 vaj ter so sodelovali v 51^/?* GM ln v harmonikarskih ftilajrblil1 «Mlramar». V petih sJtijj P®klh oziroma otroških pev-djjj zborih je sodelovalo 165 mla-St^Pevoev, od katerih je lepo Jejo ? flstih, srtcor ne obisku-6 med njimi tudi ne-Jsbs]. ’ ^ obiskujejo celo ltoll-sid redno šolo. To so mladinki ^®vski Zbor «Kraškl slavček«, vi^ j"užUje pevska zbora lz De-»boj ^ Nabrežine, otroški pevski Iti « združuje pevce lz Trste !z Nas 111 ln dekliški pevski zbor Drežlne. Ce torej prištejemo zhofo^Pje Slane naših pevskih i ^ Instrumentalnih ansam-Vy0 ,e v sklopu šole GM sodelo-3on mladih ljudi, kar Nty 3V|ja R,lno pomemben kaša j*® nadaljnji razmah naše-ji)*, j^urno-prosvetnega delova- j Boheme* — spodnja ploske* ^ posodi, M. pokloni, darovi ' gleški pisatelj kriminalnih nov (John), N. znana ljuNJ ^ restavracija — opeka, O. % ^ mesto Maroka — vrsta P®10*’ uspeva na Sundskem otočju. REŠITEV PREJŠNJE KRI**^ VODORAVNO: 1. dialekt, 1- [5 tana, 13. Intima, 14. Daniva^ okapi, 16. kamin, 17. ta, 18- 181 gj, 19. Manon, 20. mag, 21. I*j # tdnta, 23. Riko, 24. tonjenje, ^ ^ tan, 27. ANSA, 28. zapora, skok, 32. Bari, 33. avtor, 34. ^ 4U. D. komet — ime ameriškega pi-, 45. amoda, 46. Boris, 47. 'w_ satelja Twaina — okrajšava za a- I 49. basist, 50. atelje, 51. k*0 dika, 38. stav, 39. Keres, -- ^ 41. ton, 42. Ernst, 43. gare, CIRIL GALE KSPBRAD0 JOAOUIN MURIETTA VLADIMIR HERCEG 1 Nekaj pozneje so se v Štanjelu spopadli Nemci in partizani. Tedaj so mogli moji starši pobegniti v Kobjeglavo, kamor so se umaknili tudi drugi vaščani. Od tedaj nismo imeli nobene vesti več o mojem bratu. Upali smo, da se bo po končani vojni vrnil. Računali smo, da so ga morda Nemci odpeljali v Nemčijo. Čakali smo in upali, upali in čakali, vendar vse zaman. Ko so se po končani vojni posamezniki vračali iz Nemčije, so povedali očetu, da so Pe-pija ustrelili fašisti v Braniku, preden so njih odpeljali v Nemčijo. Ustavili so tovornjake in trem partizanom, med katerimi je bil tudi moj brat Pepi, ukazali izstopiti in se napotiti po travniku. Komaj pa so ti trije napravili nekaj korakov, so jih ustrelili v hrbet. Mrtvi so se zgrudili na tla. Imena ostalih dveh partizanov mi niso znana. Brž ko je zvedel za to oče, je poskrbel, da so brata prekopali na domače pokopališče v Štanjeul, kjer sedaj počiva skupno z očetom in materjo. Od vsega hudega, še posebno zaradi velike žalosti, je oče zbolel in nekaj let pozneje umrl. Ostala je mati, ki je tožila za sinom in možem še dolgih deset let. Zaradi tegob in žalosti je takoj po končani vojni hudo zbolela tudi sestra Marija, ki Veljaven od 21. do 27. februarja 1971 \ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaše na-. vdušenje bo bogato I poplačano s sodelovanjem neke osebe, ki vam je draga. Manjši načrti se bodo sicer izjalovili, toda po večjem uspehu boste kmalu na manjše težave pozabili. Sprememba vremena bi vam znala škoditi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V svojih odnosih z drugimi bodite uvidevni in se predvsem bolj posvečajte osebni ne-Mlrno vzdušje večera v LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V službi bo prišlo do večjih in | manjših razprav in sporov, kd pa vas ne smejo vreči s tira, če hočete doseči to, kar ste si zadali za cilj. Dobro premislite, preden se za kaj odločite. Mučil vas bo glavobol. prijetni družbi vam bo pomagalo k osebnemu ravnovesju. Pretirana previdnost bi vam u-tegnila zapreti vse poti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V kratko-I trajni zmedenosti se | boste s svojim prirojenim čutom za red kmalu znašli. Ne nasedajte laskanju neke o-sebe, kateri ni veliko do vas. Predvsem se preveč ne potegujte za načrte, o katerih dvomite, da bodo uspeli. STRELEC (od n. do 20. 12.) S** njarjemjem ne b°"; veliko dosegli, prav se mu v času radi vdaj*** Neko nepričakovano pismo j obnovilo staro prijateJjStv0 ^ zanesljivo osebo. Ce se te za prevzem kake obvezno**’ Jo budi Izvršite. »■ DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nepričakovano vam bo v manjših težavah priskočila na pomoč o-seba, kateri doslej niste preveč zaupali. Ne vdajajte se preveč usodi ln poslušajte tudi nasvete drugih. V teh dneh vam Je predvsem potreben počitek ln zbranost. TEHTNICA (od 23. 9. d o23. 10.) Rešite se dvomov ln ' neodločnosti, da boste lahko s prepričanjem sprejeli pomoč prijatelja. Vaša dejavnost se bo vsestransko razvejala, tako da vas bo uspeh vsekakor razveselil. Bodite strpnejši do starejših oseb. KOZOROG loi 12. do 20. 1.) jali boste od kega navdušenj® ^ depresij in ra®11" Ijanj. Skušaj*« rešiti takega razpoloženja' bo vaša dejavnost bolj vita. Neka nepredvidena 0,0 bi vam znala spodkopal zato se pripravite nanjo. VODNAR (od 21' do 19. 2.) Vse ™ © olju. šlo kot po ^ da proti 'c°ncU^g dna bi vam rC'/vZ, sreča obrniti W lžK0" prav zaradi tega kmalu -j rlsfcite vse ugodne prUo4U°T. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Neka ne preveč taktna oseba bi vam znala pokvariti že sprejet načrt. Vzemite življenje tako, kakršno se vam kaže ln ne skušaite drzno plavati proti toku. Ohranite za sedaj svojo mirnost in se ne vdajajte živčnosti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Predvsem iščite v vsaki stvari resnico, da ne boste zašli ponevedoma na stranpo-ta. Bodite pogumni in mirni tudi če bi vse ne šlo tako, kot sl vi želite. Kar se zdravja tiče, se predvsem pazite pred prehladom. Srečali boste prijetno do kaitere boste začutili globlje čustvo. RIBI (od 20. *• 20. 3.) Skušajte r sno razlikovati 0 fatelja od nepn!^ lla, da ne boste^j. živeli kakšne Jetnostf. Sreča vam Je nok- noma naklonjena, tako ste končno na vseh ood©^ do®“"" to. kar si želite. tr°ii)fvi v družini. Vese*1 TOKE SVETIMA VRANA »Pesem, pesem! Zagodi, Francelj,« Je vpil visok fant, ki jih je sprejel. Ana je prisluhnila znanemu napevu priljubljene nemške popevke v novi Izvedbi in z novim besedilom: illlllllllllllllilililllllllimilltlllllllllll PRVA KNJIGA Pot jih je vodila naprej po skrivnih kurirskih stezah. Hodili so, molčali in le poredko počivali. Ob mostovih pa so neskončno dolgo čakali. Proti jutru so se naspali na nekem seniku. Sonce je prijadralo v zenit, ko so prišli v vas, visoko v hribih. Ustavili so se pri prvi hiši tik nad zaselkom. Pred vrati je stal stražar; iz izbe so prihajali zvoki harmonike in razigrani glasovi. «Ana, poslušaj!« Je dejal Blisk. «Partizanske pesmi! Tu Je svoboda! Tu lahko poješ to vpiješ! Tu se bomo pošteno spočili to se prespan.« Hvaležno se mu je nasmehnila. To Jutro so srečali že več skupin partizanov, kurirje, obveščevalce to bojne patrulje. Bližali so se osvobojenemu ozemlju. Vihrajoči glasovi iz mladih grl so prihajali vanjo kot nepovabljen veter na polje. Stopili so v izbo, polno oboroženih mož to fantov. Sedeli so po mizi, po klopeh, okoli peči, bili so v veži to v kuhinji. «Zdravo tovarišija!« je zavpil mlad fant, ki Je žarel v obraz. «Od kod? In kam?« «Iz Ljubljane v brigado,« Je dejal Blisk. «A, to so ljubljanske srajce!« se je nekdo hitro vtaknil v pogovor. «Naredite prostor za Ljubljančane, fantje! Utrujeni so to žejni!« Posedli so, domača hči pa jtm je prinesla vedro sladkega sadjevca, iz katerega so kar s kozarcem zajemali. «Gori na Gorenjskem strojndoe pojo, švabskemu soldatu pri srcu je hudo. Ne boš več Jedel kruh maslen, na grob dobil boš križ lesen, adjš, lili Marlen, adjč, Lili Marlen.« Zvedavo se je razgledovala po mladostnih obrazih, titovkah na glavah, orožju ta raznovrstnih oblačilih. Vse je bilo tako novo to čudno. Dugače si je predstavljala partizane. «Ana, to so Gorenjci. Ali so ti všeč?« jo je vprašal Blisk, ko sta prisedla k skupini, ki je pela v kotu. »Seveda, vse mi je všeč. Samo utrujena sem še vedno!« je dejala. «Ne misli na to! Jutri bomo v brigadi.« Blisk je zavriskal to zapel z njimi. Zunaj se Je ustavila bojna patrulja z dvema strojnicama. Nekdo je zavpil. «To so fantje iz Gradnikove brigade!« Vse se Je prerivalo k vratom. «Povabite jih notri na mošt!« Patrulja ni hotela v hišo. Obstali so zunaj ta se nacejali s sadjevcem. Tisti, ki je odšel ven k patrulji, pa se je vrnil s kislim obrazom: «Tišitaa, tovarišija! Pravijo, da Je prišlo v dolino več kamionov Nemcev ta da Je nekaj kolon že krenilo v hribe.« Nekateri so se zdrznili ta se zresnili. Nekdo se je znašel to zapel: «Kaj nam pa morejo...« Nekaj Jih je pritegnilo za njim, toda pesem ni zvenela tako prešerno to od srca kakor prejšnja. Ko je patrulja odšla, Je prisopihal majhen človek, gibek ta uren, oborožen z nemško avtomatsko pištolo to z bombami za pasom. «Zdravo Svoboda!« so zavpili nekateri, ko Je vstopil. »Brigadni obveščevalec,« je pojasnil Blisku nekdo od kurirjev. Tisti, ki so ga poznali, so se stisnili okoli njega to neusmiljeno vrtali vanj, kaj je z Nemci. Odganjal jih je z roko to se prerinil k vedru z moštom. Ko se je odžejal, se je postavil na sredo izbe to se pomembno zravnal, da bi bil večji. «Tišina! Pustite ga, da bo govoril!« Obveščevalec je napravil zaskrbljen obraz to zamahnil z roko: ((Tovariši, Nemci gredo!« «Kam pa gredo?« mu je nekdo vpadel v besedo. Obveščevalec se je razjezil: «Po tebe gredo. Ti grtota zelena! Da ti operejo hlače to balzamirajo tvojo ušivo rit!« «Ta nas vleče,« se je spet oglasilo iz gruče. «Misll, da se bomo ob besedi Švaba podelali v hlače. Kar gredo naj!« «Tepec, utihni! Ni mi do šale. In tudi tebi kmalu ne bo. Dal te bom razorožiti, pa bo!« se je razhudil obveščevalec in začel osorno in rezko ukazovati. ((Poslušali boste moje povelje vsi, brez izjeme! Pospravite svoje stvari, vsi iz hiše ven in zberite se zadaj za gospodarskim poslopjem! Povem vam še enkrat: Nemci so blizu to mnogo jih je.» Besede so delovale. Pri vratih je nastala gneča, nekateri so se ozirali skozi okna, drugi so mrzlično zavezovali nahrbtnike. Ana, Peter to Blisk so bili še v veži, ko Je nedaleč pod vasjo zarezgetala strojnica. V gruči na pol oboroženih ljudi pa je zavladal nemir. Nekje ob boku Je jeknilo več strelov. ((Obkoljujejo nas,» je bleknil neki novinec, ki Je pritekel od skednja, kjer Je dremal na vozu. «Usekaj ga za ušesa, panikarja!« je zavpil obveščevalec kurirju, ki je urejal transport za odhod. Po travnatem robu so proti vasi tekli trije dečki, stari ne dosti več kot deset let .Vsi zasopli so se komaj ustavili to poročali obveščevalcu, da so zagledali Nemce, ki se bližajo vasi po grapi za hrbtom. Kolona se Je potegnila v gozd za vasjo. Vodil jih je obveščevalec. Bili so slabo oboroženi ta ni bilo misliti, da bi počakali Nemce. Nizke megle so lezle iz doline in zagrinjale hribe. Veter Je lizal razgrete obraze. Umikali so se naglo, vendar previdno to negotovo. Za obronki gjmrngieniih hribov so bobneli topovi. V dobri uri so se dvakrat umaknili nemškim kolonam, ko se je sledulič predh0^ _______ T,___,_____________. . .. . . ,i eO ’ znašla v ognju. Porjavela praprot je oživela. Prednji ^ «jl Nemce, da jih niso obkolili- " legli, streljali ta zadrževali ' " w UM JW1 V/L/ILV*** -rt * del kolone, v kateri je bila Ana in drugi neoboroženi' ‘Z V je obrnil in se naglo umikal. Streljanje je prihajalo smeri, od koder so prišli. Zmedeno so obstali in se skali k drevju, nekateri pa so polegli v praprot to kakor trop ovac. Kmalu je pritekel skozi praprot obv< Gibal se je kakor podlasica. «Držite se skupaj in hitro za mano!« K Q Znašli so se v koritastl grapi, ki je vodila v gl°baCV prek potoka na drugo pobočje. Nemci so šli za njto*\ V psi za divjadjo. Na robu pa jih je zaščitnica s stroji1* tol držala. Ana je kolono s težavo dohajala. Bredli so čez v~ p) --- —— jv* o ia?£*c»vu uunajoitt. AJiCUll k Mrzla voda je čofotala v čevljih. Bili so že precej vis08^ f pobočju, ko jih je presenetil ogenj za hrbtom. Uto# se na sedlo in se razpršili po redkem gozdu. Nemci , |f __________ ^_________ K* -rti V srečo streljali od daleč to so krogle treskale pod bi jp J* nad njimi. Ana je mislila, da bo Izgubila srce. Pred 1 raslo strmo pobočje z redkim gozdom, spolzko in n®5** mokrim listjem. Dvigalo se je k megli, ki je kakor klobj! krivala vrh. že je mislila, da bi se ulegla ln počaka*8’ Nemci dobe, pa Je vendar hitela za drugimi, ki so J**1 poganjale, da so bežali kakor otroci pred osami-pred njo je nekdo kriknil, zakrilil z rokami in padel- 0 Je kot kamen med drevjem. Večina bežečih Je hrbtnlke. BiH so novinci. ImeU so polne, natlačene to nahrbtnike, pobočje pa je bilo visoko. Tudi Ana ga Je & da se je trkljal z drugimi po strmini. Zadihala Je, bile proste, ko so grabile za veje in grmovje. Me gl«18 je bila vse bliže. Prvi so jo dosegU to izginili v še malo!* jo je spodbujal Peter, ld Je z Bliskom *■ > vleči ranjenega mladeniča. BIH so med zadnjimi. D ™ V postajalo gostejše to nemški rafali so bili vse bolj nič več nevarni Sele na vrhu so dohiteli druge. PolegU so kot pobiti med drevjem in čakali, da s0 0* kurir to obveščevalec, ki sta šla na ogled. Pod vrh0 ' A domači šport danes Nedelia' 21. februarja 1971 nogomet 1 AMATERSKA liga p|^c-V Fiumicellu ° Fi«micello — Vesna A * * * 2' amaterska LIGA 2? .na Proseku °fje A — Pro Far ra * * * 3' AMATERSKA liga Intj? Trstu< Ul. Flavia 55 — Primorec 20Rna 0pČinah " Bos'° — Devin V0,00 v Križu ',nj » - Audax V ®az°vici 19 Viani *** - zS, Sovodnje * * * 'KO PRVENSTVO ^DINSI Dovodjo Sov°dnjah 0t,nl» - Juventina Jf * Proseku’ ^RASčAJNfšKO PRVENSTVO fif na Padrieah a Fortitudo V| v, * * * 0aja° na PadriJah Primorje ^£;: * * * t ODBOJKA 1sJKA B liga s«kol V Nabrežini ~~ COMA Cabassi '0.3o * * * 6or. vJrstu. stadion «1. maj» TARI Ulfravox IjflA * * * V Miljah Breg * * # 10.00 KA D LIGA .“■UU „ » Trstu, Rocol AT - Breg s* N 'TvO MLADINK ^ Jr.,,u, stadion «1. maj» Primorec * * * . košarka p«4, “uo* »«, Trstu, Ul. della Valle '•astelfranco Veneto '0.00 čajniki I g0 V T 'r -v. ..rstu- stadion «1. maj» Uoyd B 'I.Oo * * * °l*t ^ Upiinah, Prosvetni dom Uoyd A • * « J^AtfZ/V/ TENIS prvenstvo X| X ^abrežini ^ Juli, * * * ,,0f SMUČANJE ^ ^ eiORDANI O)*. km t*n*k*) S? S ""o^A BERZOTTI •llOJki) < sp°0n;ab|iu ŠPORT ŠPORT ŠPORT 21. februarja 1971 T udi letos rekordno število tekmovalcev na zimskih športnih igrah SPDT v Trbižu Velika večina nastopajočih mladih smučarjev je mlajša od 14 let DEČKI LETNIK 61-62 179. Kovačič Rudi 180. Malalan Moreno 181. Kralj Vitorino 182. Malalan Dejan (Polet) (Polet) (Primorec) (Primorec) Letošnje 5. Zimske športne igre zamejskih Slovencev so jubilejne; majhen jubilej, a toliko pomembnejši, ker nam dokazuje pravilnost poti, na katero je stopilo Slovensko planinsko društvo pred petimi leti, da bi razširilo smučanje med zamejskimi Slovenci. Glavna naloga je bila pridobiti čim več mladine, pa tudi najmlajših, saj so taki edini porok za uspešno bodoče delovanje. Številke so zgovorne: letos je vpisanih skoraj 200 tekmovalcev, od teh 90 odst. starih manj kot 18 let, velika večina pa še nima 14 let. To svojo nalogo je SPDT izpolnjevalo s tem, da se ni omejilo le na organiziranje te vsakoletne važne manifestacije, ampak je skozi vso leto z izleti, s smučarsko telovadbo, z zimovanji, s smučarskimi tečaji in tudi s filmskimi večeri nudilo ljubiteljem stalen stik z naravo in zimskimi športi. Že lani je bila pozornost našega društva do najmlajših nagrajena, saj je nastopilo na 4. Zšl kar 87 naraščajnikov pod 14. letom, vseh udeležencev pa je bilo 136. Letos so te številke še narasle. Na prvih treh Zšl, ki so bile v Črnem vrhu, je bila glavna pozornost posvečena bolj izkušenim smučarjem, ki so se borili za prva mesta med člani. Zdi se pa, da bodo letos že v drugo glavni protagonisti tekmovanj mnogo mlajši smučarji; in to je nad vse razveseljivo. Prav zaradi tega je SPDT letošnje zimske igre organiziralo v Sv. Antonu pri Trbižu, kjer ni kakšnih posebno strmih prog (mogoče bo kak zahtevnejši tekmovalec razočaran), so pa tam najprimernejši tereni za veliko večino nastopajočih M. J. STARTNI VRSTNI RED SMUČANJE VELESLALOM MIŠKE IN MIŠKI: Start ob 10.00 MIŠKE: 1. Kuret Tanja (Breg) 2. Vecchiet Tanja (Breg) 3. Maver Helena (Cankar) 4. Tomšič Kristina (Cankar) 5. Montanari Sandra 6. Zoch Norma (Polet) 7. Paoli Rosana (Cankar) 8. Junc Erika (Cankar) 9. Margon Adrijana * 10. Cergolj Rada (Škamperle)' 46. Starc Miran (Pros.-Kont.) 47. Škamperle Igor (Škamperle) 48. Mikelj Vasilij (Pros.-Kont.) 49. Mesesnel Marko (Cankar) 50. Orel Valter (Pros.-Kont.) 51. Berdon Andrej (Cankar) 52. Majovski Sergij (Pr.-Kont.) 53. Brana Igor (Škamperle) 54. Macuka Fabij (Cankar) 55. Ban Valter (Prosek-Kont.) 56. Prašelj Andrej (Pros.-Kont.) CICIBANKE: Start ob 12.00 57. Sedmak Donka (Pros.-Kont.) 58. Daneu Elizabeta (Pr.-Kont.) 59. Kostnapfel Marija (Vesna) 60. Milič Erika (Pros.-Kont.) 61. Fornazarič Eva (Škamperle) 62. Semec Lori (Pros.-Kont.) 63. Verginella Marta (Vesna) 64. Udovič Saša (Škamperle) 65. Hrovatin Zdenka (Polet) 66. Jazbec Sonja (Polet) 67. Pertot Sandra 68. Štoka Magda (Pros.-Kont.) 69. Ukmar Nives (Pr.-Kont.) CICIBANI 70. Ivančič Peter 71. Ban Marko 72. Pegan Štefan 73. čuk Mauro 74. Udovič Andrej 75. Gorup Robi 76. Krečič Giorgio 77. Perini David 78. Sedmak Pavel 79. Malalan Egon 80. Piščanc Igor 81. Regent Nevi j 82. Sedmak Rado 83. Starc Ivo 84. Štoka Egon 85. Čorbo Robert 86. Macuka Aleks (Vesna) (Prosek-Kont.) (Škamperle (Pros.-Kont.) (Škamperle) (Polet) (Škamperle) (Pros.-Kont.) (Polet) (Polet) (Pros.-Kont.) (Pros.-Kont.) (Pros.-Kont.) (Prosek-Kont.) (Polet) (Cankar) MIŠKI: 11. Ahmed Abba 12. Čorbo Lucio 13. Čuk Konrad (Prosek-Kont.) (Polet) (Prosek-Kont.) 14. Sedmak Andrej (Polet) 15. Hrovatin Branko (Polet) 16. Kostnapfel Andrej (Vesna) 17. Škerlj Igor (Cankar) 18. Vassallo Andrej (Cankar) 19. Terčon Mitja 20 Cej Igor (Cankar) 21. Tomšič Aleks Cankar) 22. Gulli Štefan (Prosek Kont.) MEDVEDKE: 23. Majovski Petra (Pros.-Kont.) 24 Husu Dolores (Pros.-Kont.) 25. Maver Lavra (Cankar) 26. Černjava Vanja (Pros.-Kont) 27. Cibii Tatjana (Pros.-Kont.) 28. Prašelj Beti (Pros. Kont.) 29. Zoch Franka (Polet) 30 Berdon Neva (Cankar) 31. Malalan Keti (Pros.-Kont.) 32. Rupel Danjela (Škamperle) 33. Gerdol Giuliana (Cankar) 34. Milič Macri (Polet) 35. Vigini Ingrid (Cankar) 36. Siega Marta (Polet) 37. Štefančič Tatjana (Breg) 38 Vassallo Mihela (Cankar) 39. Pečar Mirjam (Cankar) MEDVEDKI: 40. Majovski Kazimir (Pr.-Kont.) 41. Pegan Andrej (Škamperle) 42. Ferluga Mitja (Cankar) 43. Scarpa Elio (Cankar) 44. Kreševič Robert (Cankar) 45. Starc Klavdij (Pr.-Kont) PIONIRKE: Start ob 13.00 87. Baldassi Krist ana (Polet) 88 Gulli Tanja (Pros.-Kont.) 89. Kostnapfel Kati (Vesna) 90 Gorup Marina (Pros.-Kont.) 91. Tretjak Veka (Vesna) 92. Rupel Danjela (Pros. Kont.) 93 Starc Ester (Pros. Kont) 94. Kante Sonja (Pros.-Kont.) 95. Lozar Ingrid (Vesna) 96. Pertot Magda 97. Milič Silvia (Škamperle) 98 Magnani Patricija (Cankar) 99. Mesesnel Erika (Cankar) 100. Kapun Arjana (Pros. Kopt.) 126. Majovski Ksenija (Pros.-K.) 125. Škerlj Erika (RMV) 124. Frassinelli Rossella (Pros.-K.) 123. Sosič Rosana (Polet) 122. Knez Renata (Polet) 121. Zahar Alenka (Breg) 120. Malalan Tatjana (Polet) 119. Kraus Mira (Polet) 2. SPUST MLADINCI: 134. Jazbec Branko (Polet) 133. Kraus Edi (Polet) 132. Deško Borut (Polet) 131. Košuta Baris (Polet) 130. Žetko Aleš (Polet) 129. Guštin Egon (Polet) STAREJŠE MLADINKE: Start ob 12.30 135. Kalan Ingrid (Polet) 136. Baldassi Barbara (Polet) 137. švagelj Anamarija (Polet) 138. Starc Alenka (Prosek-Kont.) STAREJŠI MLADINCI: 139. Zadnik Igor 140. Starc Andrej (Polet) (Prosek-Kont.) 141. Križnič Andrej (Polet) 142. Daneu Andrej (Polet) 143. Guštin Boris (Polet) 144. Podobnik Andrej (Polet) 145. Kralj Martin (Polet) 2. SPUST STAREJŠE MLADINKE: 138. Starc Alenka (Prosek-Kont.) 137. Švagelj Anamarija (Polet) 136. Baldassi Barbara (Polet) 135. Kalan Ingrid (Polet) 2. SPUST STAREJŠI MLADINCI: PIONIRJI: 101. Obersnel Adrija 102. Gustinčič Jurij 103 Timeus Aleks 104 Starc Igor '' 105. Novel Robert" 106. Taučar Rudi 107 Kuret Igor 108. Sosič Ivan 109. Pertot Sandi 110. Štoka Peter 111. Briščik Aldo 112. Perko Franko 113. Guštin Radko 114. Sancin Stojan 115. Siega Boris 116. Sosič Paride D7 Kuret Stojan 118. Pečenko Davor . (RMV) _ -IBreg) (Pros.-Kont.) (Pros.-Kont.) (Breg) (Polet) (Breg) (Polet) (Škamperle) (Prosek-Kont.) (Polet) (RMV) (Po'et) (RMV) (Po’et) (Po'etl (Breg) (RMV) MLADINKE: Druga proga, start ob 11.00 119 Kraus Mira (Polet) 120. Malalan Tanja (Polet) 121. Zahar Alenka (Breg) 122. Knez Renata (Po'et) 123. Sosič Rosana (Polet) 124. Frassinelli Rossella (Pr. K.) 125 Škerlj Erika (RMV) 126. Majovski Ksenija (Pr.-Kont.) 127 Baldassi Tamara (Polet) 128. Ban Jana (Pros. Kont.) MLADINCI: 129. Guštin Egon (Polet) 130. Žetko Aleš (Polet) 131. Košuta Boris (Polet) 132. Deško Borut (Polet) 133. Kraus Edi (Polet) 134. Jazbec Branko (Polet) 2. SPUST MLADINKE: 128. Ban Jana (Prosek-Kont.) 127. Baldassi Tamara (Polet) 145. Kralj Martin 144. Podobnik Andrej 143. Guštin Boris 142. Daneu Andrej 141. Križnič Andrej 140. Starc Andrej 139. Zadnik Igor (Polet) (Polet) (Polet) (Polet) (Polet) (Prosek Kont.) (Polet) 158. Černe Marino (Breg) 157. Majovski Rihard (Pros.-K.) 156. Gulič Lucijan (Prosek-Kont.) 155. Dilič Klavdij (Breg) 154. Čok Aljoša (Breg) 153. Zobec Boris (Breg) 152. Sancin Livij (Breg) 151. Jercog Aldo (Breg) 150. Pertot Dejan (Breg) 149. Kosmač Bogdan (Breg) SANKANJE Ob 10.00 uri DEKLICE LETNIK 63-64 175. Kovačič Kristina (Polet) 176. Košuta Jadranka (Polet) 177. Sosič Tatjana (Polet) 178. Sosič Monika (Polet) DEKLICE LETNIK 59-60 183. Čuk Ana (Primorec) 184. Križmančič Ticjana (Primor.) 185. Kralj Gracjela (Primorec) DEČKI LETNIK 59-60 186. Daneu Evgen (Polet) 187. Malalan David (Primorec) 188. Kralj Marko (Primorec) 189. Malalan Romej (Polet) DEČKI LETNIK 57-58 190. Sosič Marko 191. Kralj Mauro 192. Malalan Igor 193. Malalan Valter 194. Purič Dolfi 195. Sosič Pavel 196. Milkovič Angel (Polet) (Primorec) (Polet) (Primorec) (Polet) (Polet) (Primorec) OBVESTILO SPDT sporoča, da bo telovadba za odrasle odslej samo ob četrtkih zvečer ob 20.30. Telovadba bo še nadalje v telovadnici liceja F. Prešeren na Vrdelski cesti. Na 5. ZŠI tudi s sanmi Mladi ljubitelji zimskega športa se bodo v okviru 5. zimskih športnih iger borili za kolajne tudi na saneh ............iimiiiiiiiiNiiiinmiiiiiuiiiiiMiiiiuii...mm..............................iiuiMiiiuiuiiiiiniiiinn.uimuiiHiiiiiiimiimniiiiiu Pravilnik 5. zimskih športnih iger SPDT ki bodo v Trbižu v nedeljo, 28. februarja ČLANICE: Start ob 13.30 146. Žerjal Marija 147. Grgič Magda 148. Trampuž Zdenka ČLANI: (Breg) (Škamperle) (Cankar) 149. Kosmač Bogdan (Breg) 150. Petaros Dejan (Breg) 151. Jerzog Aldo (Breg) 152. Sancin Livij (Breg) 153. Zobec Boris (Breg) 154. Čok Aljoša (Breg) 155. Dilič Klavdij (Breg) 156. GuTipTjjcfjan (Prosek-Kont.) 177. Majovski K'i«ard (Pros K ) 153 Černe 'Marino 159. žerfrtofirrto 160. Prašelj Stojan 161. Sancin Igor 162. Lavriha Boris 163. Martič Marko 164. Starc Marjah 165. Kralj Silvan 166. Čeme Sergij (Breg) ^ -.....(Breg) (BregJ (Poret) (Breg) (Polet) (ProSek-Kont.) (Breg) (Prosek-Kont.) 167. Vecchiet Žarko (Breg) 168. Sancin Savino (Breg) 169. Kocijančič Marjan (Breg) 170. Žerjal Marino (Breg) 171. Starc Karlo (Prosek Kontovel) 172. Kocijančič Vojko,- (Breg) 173. Suhadolc Peter (Polet) 174. Žerjal Renco (Breg) 2. SPUST ČLANICE: 148. Trampuž Zdenka (Cankar) 147 Grgič Magda (Škamperle) 146. Žerjal Marija (Breg) 2. SPUST ČLANI: 174. Žerjal Renco (Breg) 173. Suhadolc Peter (Polet) 172. Kocijančič Vojko (Breg) 171. Starc Karlo (Prosek-Kontove!) 170. Žerjal Marino (Breg) 169. Kocijančič Marjo (Breg) 168. Sancin Savino (Breg) 167. Vecchiet Žarko (Breg) 166. Černe Sergij i Prosek-Kont.) 165. Kralj Silvan (Breg) 164. Starc Marjan (Prosek-Kont.) 163. Martič Marko (Polet) 162. Lovriha Boris (Breg) 161. Sancin Igor (Polet) 160. Prašelj Stojan (Breg) 159. Žerjal Berto (Breg) Tehnična komisija, žirija in organizatorji imajo sedež v restavraciji sLA BAITA> v drugem nadstropju, kjer sta tudi pisarna in računski oddelek Vstop bo strogo prepovedan komurkoli, ki ni član navedenih komisij. Obvestila in rezultati bodo razglašeni na terasi iste restavracije. Tekmovalci m predstavniki društev morajo pregledati točnost startnega vrstnega reda s posebnim poudarkom na panogo in kategorijo. Vsako netočnost morajo javiti drugi dan po objavi startnega vrstnega reda med 20. in 21. uro v Ul. Geppa 9/L (bar). Vp:sovanje je bilo le 18. februarja Kolikor ne oo zastankov zaradi višje sile potekajo posamezne organizacijske točke na s.edeči način: NEDELJA, 21. februarja — objava startnega vrstnega reda v dnevnem tisku PONEDELJEK, 22 februarja — prizivi glede netočnosti v startnem vrstnem redu. Ul. Geppa 9 od 19 do 20 ure. PETEK.- .februarja - - razdeljevanje številk predstavnike m.i društev Razdeljevanje Sap: S pravilnikom in ostalimi oovestili ter navodili Od 20 do. 21. ure. •• - , -. NEDELJA, 28 februarja — tekmovanje za vse kategorije in panoge pri Sv Antonu pri Trbižu TOREK, 2 marca — objava neuradnih rezultatov v dnevnem tisku. Istega dne od 19. do 20. ure prizivi v Ul Gep pa 9 (Klub). SREDA, 3. marca objava možnih popravkov - dnevnem tisku. PETEK, 11. marca — nagrajevanje in projekcija filmske dokumentacije 5. ZSI 1971. Organizator si pridržuje pravico mer.jave ;1atuma tekmovanja, kakor tudi datumov zgoraj navedenih točk Tekmovalec, ki predloži priziv mora položiti kavcijo 5000 tir, ki jo organizatorji pridržijo v primeru zavrnitve priziva. Razsodišče sestavlja 7 članov. Vsako društvo mora ob prejemu številk položiti kavcijo 10.000 lir. Tekmovalec, ki ne tekmuje za nobeno društvo, mora sam dvigniti svojo številko na dan razdeljevanja. Startne številke bodo razdeljevali na startnem mestu 15 minut pred začetkom tekmovanja v vsaki kategoriji. — Kavcija za posameznika znaša 3.000 lir. Društvo ali posameznik prejme povrnjeno kavcijo na dan nagrajevanja le če so bile vrnjene vse številke. Isto velja za posameznike. Organizatorji sprejemajo številke v nišami «Baite» od 16. do 17. ure na dan tekmovanja. Za neoddane številke mora društvo ali posameznik plačati 3.000 lir. 9. Društva, ki ne bodo pravočasno dvignila številke, nimajo pravice do tekmovanja. Isto velja za posameznika, ki se predstavi na startu brez številke. 10 Kontrolni sodniki, starterji m zapisnikarji na progi, ter čla ni tehnične Komisije, morajo biti na razpolago žiriji 1 uro po razglasitvi neuradnih rezultatov. 11 Kazni: vsaka kršitev športnega duha tekmovanja se kaznuje z izključitvijo ali z odvzemom 10 točk na skupni lestvici 12 Odborniki organizacijskega društva nimajo pravice do tekmovanja. 13. Organizator si pridržuje pravico do spremembe teh določil v primeru višji sile ali po svoji uvidevnosti. 14 Prireditelj ne prevzema no bene odgovornostih POŠfcod-. 1J be, ki bi jih ..'trpeli tekmo valci med tekmovanjehl.......... 15 Za vse kar "n predvideno' v tem oravilniku, veljajo pravila FISI PRAVILNIK VELESLALOMA 1. Tekme v veleslalomu se lahko udeležijo tesmovalci elan ske kategorije m mladinskih kategorij Tekmovalci bodo po razdeljen, po kriteriju FISI za zimsko sezono 1970/71 2. Kategorije so sledeče a) Člani rojeni leta 1951 in starejši (51, 50, 49 itd.). b) Stare ši mlad nci - (junio res 1952, I9d3 1954). c) Mladinci - aspiranti 1955 1956) d) Naraščajniki - (allievi 1957 1953). e) Cicibani — (ragazzi 1959 196J). f) Madvedki — (cuccioli 1961 1962). g) Miški — (baby sprint 1963, 64, 65). Posamezne kategorije se delijo v moško ,n žensko 3. Kategoriji članov in starejših mladincev tekmujeta na isti progi, ki bo tazlična od proge mladinskih kategorij. 4. Veleslalom članov in starejših mladincev bo v dveh spustih. Vsota časov obeh spustov bo dala dokončno lestvico. 5. Točkovanje vseh kategorij v veleslalomu bo potekalo po sledečem kriteriju: Če bo v posamezni kategoriji preko 20 tekmovalcev: 26 (prvemu), 22 (drugemu), 19 (tretjemu), 17 (četrtemu) nato 15, 14, 13, 12, 11, 10 itd. Če bo od 10 do 19 tekmoval-cev: 16, 12, 9, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0, 0. 0, Če bo od 6 do 9 tekmovalcev: 12, 8, 5, 3, 2, 1, 0, 0, 0. Če bo od 1 do 5 tekmovalcev pa: 10, 6, 3, 1, 0. Za podelitev prehodnega pokala v članski kategoriji se upoštevajo točke članov in starejših mladincev. Pokal je dveletni, prehodni. Letošnji pokal je nov. c lanski pokal, ki je sedaj v iasti SAK Jadran, ostane temu društvu le če si pridobi tudi letošnjega. Nagrade članske kategorije in kategorije starejših mladincev so sledeče: Pokal prvouvršče-nemu, srebrna kolajna drugouvrščenemu, bronasta kolajna tretjeuvrščenemu. Spominske kolajne do 6. mesta. To velja posebej za moško in žensko kategorijo Člani in starejši mladinci tekmujejo za lestvico najuspešnejšega društva v članski konkurenci. Mladinske’'kategorije, in sicer: mladinci, naraščajniki, cicibani in medvedki hekmu-- jejo na progi- iste dolžne,- oz. na isti progi. Kalegorija miškov tekmuje na krajši progi. Točke mladincev, naraščaja, cicibanov in medvedkov ge u-poštevajo za lestvico najuspešnejšega društva v mlal dinskih kategorijah. Točkovanje se računa po istem kriteriju kot za člansko kafe gorijo. Otroško tekmovanje. Rezulta ti se ne upoštevajo za lestvico najuspešnejšega društva v mladinskih kategorijah Vsi mali tekmovalci bodo prejeli mala spominska darila. Nagrade tekmovalcev mladinskih kategorij: Zlata kolajna prvemu, srebrna drugemu, bronasta tretjemu, ostalim do 6 mesta spominska kolajna. To vetja posebej za moško in žensko konkurenco. Pokal najhitrejšemu mladincu, ne glede na kategorijo. (Kategorije: mladinci, naraščaj, medvedki) Pokal najhitrejšemu cicibanu. Pokal najhitrejšemu mišku in miški. Ostalim miškom kolajne do 10. mesta Mladinci, ki tekmujejo v smučanju, nimajo pravice do tekmovanja v sankanju. pravilnik sankanja V tej panogi lahko tekmu- jejo mladinci rojeni v letih 1958, 1959, 1960, 1961, 1962 in 1963. Tekmovalci bodo porazdeljeni v sledeče kategorije: 1963- 1964; 1961-1962; 1959-1960; 1957-1958. Vsaka posamezna kategorija se deli v moško in žensko. Tekmovalec lanko uporabi samo sani brez krmilnih naprav. Tekmovalci, ki se udeležijo tekmovanja v sankanju, ne morejo tekmovat: v smučanju. Tekmovalcu «ie sme pomagati nihče: ne pied startom ne med tekmovanjem. Kršitev tega določila se bo kaznovala z izključitvijo. Nagrade: zlata kolajna prvo-uvrščenemu, s'ebma drugouvrščenemu, bronasta tretjeuvrščenemu. Ostalim tekmovalcem vsake kategorije do 6. mesta s (»minska kolajna. Točkovanje: Če je v posamezni kategoriji preko 20 tekmovalcev bo točkovanje naslednje: 26, 22, 19, 17, 16, 15. 14 .... Če je od 10 do 19 tekmovalcev bo sledeče: 16, 12, 9, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0, 0, 0. Če bo od 6 do 9 tekmovalcev pa sledeče: 12, 8, 5, 3, 2, 1, 0, 0, 0. Če bo od 1 do 5 tekmovalcev: 10. 6. 3, 1, 0. PRAVILNIK OTROŠKEGA TEKMOVANJA lahko letih 1. Tega tekmovanja se Udeležijo otroci rojeni v 1963, 1964 in 1965. 2. Otrok, ki se udeleži tega tekmovanja, ne sme tekmovati ne v smučanju ne v sankanju. 3. Ciljanje bo na razdalji 4 metrov. 4. Vsak podrt kegelj velja eno točko. Srednji kegelj (kralj) dve točki. 5. Vsak udeleženec meče lahko 3-krat. 6 Vsak udeleženec ima na razpolago samo 3 minute časa za svoje mete. 7. Najboljši tekmovalec dobi dar kegLe. ostali tekmovalci ma]p nagrade 8. Vsak otrok si mora sam pripraviti kepe. 9. Točke tega tekmovanja ne veljajo za lestvico najuspešnejšega društva v mladinskih kategorijah. 10. Tekmovanje se bo pričelo ob 14. uri. Tekmovalci bodo imeli 15 minut časa za pripravo kep, ob 14.15 bo začel ciljati prvi izžrebani tekmovalec, itd. 11. Vrstni red metanja bo obešen pri vhodnih vratih «Baite». Vpisovanje za to tekmovanje bo v petek, 26. februarja, od 19.30 do 20.30 v Ulici Geppa (v klubu). Vpisnina znaša 100 lir. v pa U-SJ------------------I Ttir -iT-imr- TT-rrr. ......—n-------n Ir--»-t--T- - V &o Uh *T it^ je ™ Nemci pregnali, pa je še kar rohnelo orožje, v Potegnila, so zagledali steber dima, ki se je spreeb°. Vmes so se mešali zublji plamena, ki se je * to ta*?61111 v grozeč kres. Pogreznili so se v nestrpen *° CakaU Povelja, da bodo odšli naprej. 50 hodili do mraka, ne da bi naleteli na Nemce. Jo* v frte jih ustavile prve partizanske zasede. Sredi hri- _ pod seboj, kjer so samevale tri borne koče, RjJ* bito °®enJ- Spustili so se navzdol. Pred eno izmed ^ i Povezanih nekaj osedlanih konj, tu se je spre- ^ V Pred f' 50 P red brigadnim štabom. Obveščevalec S tošo . Vrat-i uvrstil po dva. Bilo jih je šestnajst. Izginil ‘'to izhi je brlela petrolejka in Ana Je videla nekaj St so te sklanjale nad mizo ter uganila, da berejo to nato ie prišel visok, mlad fant v škornjih, s šmaj-i1 ith ttojoD°rn3>ami’ w 80 mu 'hsele °h pasu. Rekel jim Je, Vi* s s Papirje in jih napotil h kuharju. Oddali so, kar Ki 's J pismenega s terena in odšli k ognju za hišo, l 1 a Prijetno dišalo po mesu in juhi. Bili so mokri, utrujeni in lačni. Večina je bila brez skodelice ■ ■ kaj /*ar se je norčeval lz njih, da je pač najbolje, ij ^ntoieseš s seboj, izgubiš že prvi dan, da ne vlačiš Ptrebnih stvari. Preskrbel jim Je žlice, sklede r.a*- Mesna juha jih je ogrela in počasi se Je vrnilo j/toi. 2av°bre volje. Kuhar jim je povedal, da so bataljoni ' _0lJ° Nemcev je brigada v pripravljenosti. ^Jač pa predvsem enakopravnost iot skupnosti. Menimo, da je pravica Slovencev, da se ustrezno vključijo v organe za prostorsko planiranje v občinah, okrajih, deželah, ker je to nov, močan instrument urejanja socialnih in prostorskih struktur, kar lahko ogrozi ali pospeši razvoj določenega območja. Podpiramo zahteve, ki so Jih slo-enaki predstavniki poslali avstrij-klm in italijanskih oblastem. Zveza študentov Slovenije Izvršni odbor skupnosti študentov LVZ in MVZ ljub Ijanskih in mariborskih visokošolskih zavodov Komite univerzitetne konference ZKS Ljubljana Ribičič v Ljubljani New York — Česa si vse ne izmislijo tatovi in roparji! Dva ameriška roparja sta se oblekla v duhuvnika in mimo stopila v banko. Nihče se nanju ni niti ozrl, dokler nista povlekla na dan pištole, Sele tedaj so uradnice z začudenjem in... strahom opazile nenavadna »obiskovalca« LJUBLJANA, 20. — Glasovi o ponovni devalvaciji dinarja so popolnoma neupravičeni in celo neodgovorni, je izjavil predsednik ZIS Mitja Ribičič sinoči v razgovoru s študenti gospodarske fakultete v Ljubljani. Ribičič je med drugim dejal, da so sedanji ukrepi stabilizacije patetični dogovor na vseh stopnjah družbe in da program stabilizacije temelji na osnovnih načelih gospodarske reforme, ki se je pričela 1965. leta. Ribičič je o-poBoril, da so zahteve o nekih novih programih stabilizacije popolnem odveč. Predsednik Ribičič je govoril tudi o nekaterih vprašanjih jugoslovanske zunanje politike, posebno o odnosih z Italijo in o krizi na Bližnjem vzhodu. Blizu vrha drzna francoska alpinista AOSTA, 20. — V poznih jutranjih urah današnjega dne so s helikopterja opazili drzna francoska plezalca Reneja Delmassona in Sergeja Gussota, ki se že 11 dni borita, da bi dosegla vrh Walker (Grande Jo-rasse) v skupini Montblanca. Gre za izredno težko smer, ki je v teh časih še hujša zaradi stalno slabega vremena. Pilot helikopterja, ki je danes opazil plezalca, je lahko vzletel z letališča, ker se je vreme za kratek čas nekoliko izboljšalo. Pii lot je opazil plezalca kakih sto metrov pod vrhom. Alpinista sta sporočila pilotu, da se dobro počutita in da nameravata nadaljevati vzpon, čeprav sta ostala skoraj brez hrane. Vzpon bi se utegnil zaključiti že danes, če bi jima uspelo priti do vrha. OB SOVJETSKI GOSPODARSKI REFORMI IN PETLETNEM NAČRTU Polemike sovjetskih ekonomistov: tovorniki in «protitovnrniki» O zakonitostih socialističnega gospodarstva, gospodarski reformi ali, kot uradno pravijo. «zboljšanju u-pravljanja v industriji, izpopolnjevanju načrtovanja in večji materialni spodbudi», so v Sovjetski zvezi že dolgo polemike, ki doživljajo plime in oseke. Te javne razprave so se začele že septembra 1962, ko je znani harkovski profesor ekonomije Jefsej Liberman objavil objavil v «Pravdi* članek z naslovom «Načrt, dohodek in premija*. Nadaljujejo se tudi danes, v okviru priprav za 24. kongres KP SZ. V vseh teh javnih razpravah, ne glede na vse posamezne razlike, kakor je to zabeležno tudi v sovjetskih publikacijah, sta v središču pozornosti dve vprašanji: ali je socialistična proizvodnja posebna vrsta blagovne proizvodnje in kaj je v socialističnem gospodarstvu glavni regulator proizvodnje — načrt ali zakon vrednosti. V teh razpravah sta prednjčili dve skupim ekonomistov: vantitovamiki* (ekonomisti s protiblagovno u-smerjenostjo) in «tovarniki* (ki se zavzemajo za priznanje blagovnega značaja socialističnega gospodarstva za urejanje gospodarskih tokov s tržnim mehanizmom). Za razprave o zakonitostih socialistične proizvodnje so značilna precejšnja nihanja. Zdaj prevladujejo v njih ene težnje (zahteve po hitrih, ,.....................................................................................................................................................""■"■‘H«...................»'"»..... STRELJANJE V SODNIJSKIH ZAPORIH V COSENZI Poskus bega iz zapora: ranjena dva jetničarja Zapornik, ki se je vdal, je obtožen dvojnega umora COSENZA, 20. — Sinoči okoli 20. ure sta dva zapornika skušala zbežati iz sodnijskih zaporov v Cosen-zi. Pri poskusu bega sta zapornika streljala na dva jetniška paznika in ju ranila. Na hodniku oddelka «C» sta bila tedaj v službi paznika Antonio Maz-žh, sta# 61 let ter 45-letni Carmine Rullo. Nenadoma sta slišala, da nekdo trka na vrata neke celice. Eden od njiju je pogledal skozi okence, toda videl je le kapo, kot jo nosijo čuvaji. Ker sta mislila, da je notri kak njun kolega, sta odprla vrata. Takoj nato sta planila na hodnik z revolverjem v roki zapornika Giuseppe Cavallo in Matteo Camposano. Trenutek nato so odjeknili streli, ki so zadeli oba a-genta v noge. Vsa zadeva pa se je bolj zapletla, ker se je Cavallu posrečilo v prvih trenutkih upora, prisiliti dva čuvaja, da sta šla z njim v celico, neki tretji čuvaj pa se je zatekel v celico, ki stoji prav nasproti ter je tako postal dejanski talec. Zapornik Camposano pa se je zatekel v neko drugo celico ter se potem okoli 3. ure zjutraj vdal varnostnim organom, katerim je izročil revolver, ki pa je bil popolnoma neuporaben. Zato domnevajo, da je na agente streljal le Cavallo. V trenutku, ko pišemo, se Cavallo še ni predal, čeprav je prišel v zapor njegov brat, ki ga je rotil, naj ne poslabša svojega položaja. V jutranjih urah je Cavallo namignil, da se bo vdal. Prišel je iz celice z revolverjem v roki ter se napotil proti agentom, ki pa so se previdno skrivali. Kmalu nato pa je zapornik nekajkrat ustrelil ter se potem spet zatekel v celico. Ravnateljstvu zapora je sporočil, da se bo vdal, če mu bodo dovolili, da vidi svoje dekle, ki je zaprta v Tarantu. Zenska je bila namreč obsojena skupaj z njim zaradi istega prekrška. Giuseppe Cavallo je bil obsojen lani na 6 let zapora zaradi izsiljevanja. Camposano pa čaka v zaporu v Cosenzi na obravnavo. Obtožen je dvojnega umora in enega poskusa umora, čeprav ga čaka še hujša kazen, se zdi, da je nanj odločilno vplival prav Cavallo, ki mu je tudi izročil zarjavel revolver. V jutranjih urah ga je že za slišal državni tožilec, ki se je baje posebno zanimal, kako sta zapornika prišla do orožja. nedeljek 22. februarja, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Gospodarji so pekom ponudili zvišanje plač samo za 6,50 odstotka. Argentinska policija aretirala 30 oseb MENDOZA (Argentina), 20. — Policija je po odkritju skoraj 20 ton eksploziva aretirala okrog 30 oseb. Zdd se, da je eksploziv ukradla lami maja neka skupina, ki je pripadala «peronističnim oborože- Parli — Očarljiva Anne-Marie Je na Champg Elyseeg predstavila nekoliko nenavadne škornje in njim primerno obleko Model Je izdelal Durer Potres in poplave v Indoneziji DŽAKARTA, 20. — Izvedelo se je, da je pred nekaj dnevi preče, močen potresni sunek prizadel za-padne predele na otoku Sumatra (Indonezija). Potres naj bi bil poškodoval prilbižno 80 poslopij v o-kraju Pasaman. Število žrtev še ni znano. Bližnje otoke je v preteklih dneh prizadelo tudi močno deževje, katerega posledice so bile obširne poplave. Te so uničile precej obširnih riževih polj. Poročilo iz Ampe-nana javlja, da je neurje uničilo cele vasi. Spet ni govor o žrtvah ali ranjencih, ker niso mogle reševalne skupine še dospeti do ponesrečenih krajev. O PARIŠKIH POGAJANJIH ZA PETROLEJ Še prekinjena pogajanja med Francijo in Alžirijo Komentar alžirske tiskovne agencije in govor predsednika Bumediena ALŽIR, 19. — Alžirstka tiskovna agencija je včeraj izdala poseben komentar — ki je zelo podoben u-radnemu poročilu — o francosko-alžirskih pogajanjih za petrolej. Govor je predvsem o prekinitvi pogajanj in o zahtevi Alžirije, naj se pogajanja takoj nadaljujejo. Na to zahtevo se Francija ni odzvala, temveč skuša še vedno ln čim bolj zavlačevati razgovore. Franclja je sloer uradno odgovorila na zahtevo Alžirije, ni pa v odgovoru omenila nobenega datuma, ko bi se morali predstavniki obeh strank srečati. Alžirska tiskovna agencija poudarja, da je nim silam«. ...................................................................Hiiiininiuiiimmiiiuiiuiiiiiiiiiiii ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI Španija-ltalija 2:1 vsako zavlačevanje odveč, saj obe stranki točno in podrobno poznata nasprotna stališča. Francija ne potrebuje «časa za premišljevanje« in če vztraja z zavlačevanjem, pomeni, da skuša spraviti pogajanja na mrtvo točkd. V takem primeru bi bilo bolje, da bi se pogajanja dokončno prekinila in bi jih imeli za propadle. Alžirski predsednik Huari Burne-dien je med sinočnjim govorom v kraju Boufari (približno 40 kilometrov od Alžira) izjavil, da «se mora zadeva nemudoma rešiti na en ali drug način«. Govoril je dalje o «novi formuli«, ki jo išče Alžirija, da bi zavarovala svoje interese, odpravila pomanjkljivosti zaostalega gospodarskega razvoja in sploh poskrbela za napredovanje. «Francija pa brez vsakega razumevanja vztraja na svojih položajih in skuša samo malenkostno zakriti svoje namene. Verjetno je Francija še vedno prepričana, da lahko ravna z nami, kot za časa kolomia-lizma,« Je zaključil Bumedien. korenitih spremembah v sistemu gospodarjenja, razširitev prostora za svobodno delovanje tržnega mehanizma, blagovne proizvodnje ter za zmanjšanje navzočnosti države pri urejanju gospodarskih ' tokov), zdaj druge (obramba statusa quo, ali sprejemanje samo minimalnih sprememb v danem mehanizmu). Ta bivanja se neposredno povezana in pogojena s širšimi dogajanji v po litičnem življenju v SZ. Precejšnje razlike v stališčih in očitna nihanja pričajo o nesporazumih, o reformi, o močnem odporu proti zahtevam, da bi opustili tradicionalne oblike v organizaciji sovjetskega gospodarstva in gospodarjenja. Prva tri leta po objavi Liber-manovega članka, s katerim se je pravzaprav začela javna obravnava, ocenjujejo mnogi kot obdobje živ-Ijanja sovjetske ekonomske misli. V odprtem dvogovoru, ki je bil pogosto tudi zelo žolčen, so ekonomisti — teoretiki in gospodarstveniki (ob zadržanosti politikov) navajadi različna, ne tako redko skrajno nasprotujoča si mnenja o zakonitostih socialističnega gospodarstva, ob vzrokih za zaostajanje (upadanje stopnje naraščanja in globalne učinkovitosti sovjetskega gospodarstva), o nadaljnjem razvoju gospodarstva in gospodarskega modela. V teh prvih razpravah so začela dobivati vedno večjo državljansko pravico pojmovanja, ki so jih prej razglašali za bogokletna (navedimo samo poudarjanje dohodka kot glavnega merila za ocenjevanje dejavnosti kolektiva); izpodbijali so razne gospodarske dogme, ki so bile dolga leta nedotakljive. Rezultat teh razprav so bili sklepi marčnega in septembrskega plenuma CK KP SZ leta 1965, s katerimi so uradno oznanili gospodarsko reformo. Njen smisel je «Prav-da* označila v srnjem uvodniku kot »boljše in popolnejše izkoriščanje gospodarskih zakonitosti in načel materialne zainteresiranosti*, kot «povečanje operativne gospodarske samostojnosti kolektivov*. Napovedane ukrepe so uradni komentarji ocenjevali kot optimističen začetek za gospodarsko reformo. Vzporedno s prvimi poskusi v gospodarstvu — leta 1966 z zelo omenjenimi spremembami, ki pa so dale vidne rezultate — so se razplamtele nove razprave med ekonomisti. Ob ostri kritiki prejšnjega obdobja i je predvsem Lisičkin zavzemal skega modela. Najprej so profesorju Libermanu, ki m ^ jo, da se s tem, ko je dohodek glavno merilo P"1 ^ vanju poslovanja kolektiva, , ^ za iburžoazni ideal*. Nato (t tika ^številnih ekonom# ^ glavnem piscev serije knjtf)j vom «Ekonomisti o novi gow*~ $ reformi*), ker so baje napo* ^ zumeli reformo, njen umen rejt/irnu, ■popolno odpovedanje pam nim normam*, navajali, nih glasil je mogoče 9® nekaj. . Ji Ta bolj ali manj IJ — • om#teV monolog kritikov ekonomv^-^ se zavzemali za sprememb* ^ se nedaljuje vse do ‘c/’ pretrgan z dvema iavn_*t preirgun c uukiihi j-— jr-poma profesorja Birmana' neh vNovega mira*, vneti javni zagovornik rnaJ/m —- programa reforme VT # prvič, da priložnosti n*s? ^ A 1 I/1L, UU UU41K/OH -j/j r,- riščene, da so šli u . pr# pa obstali na polovici P0”' „ jt* pa ugotavlja, da so benih odnosih skrajno spremembe*. . S podobnimi tezami j* ^ (C tudi Petrakov, prav tako a? neh rNovega mira*. Tudi vzema za kar najvičjo ^ zakona tržišča, blagovne v Ji nje, zakona vrednosti, taJm. perativno in ekonomsko o tev podjetij, za zmanjšanj*^#* strativnega vodenja v Neposredno po objavi PevfZiP članka, s katerim je re le premalo in so zato poraz zaslužili. Španci so se predstavili z raz me roma mladim moštvom, ki prav tako nd pokazalo nič izrednega, vendar pa se je odlikovalo z dobrim obvladanjem žoge in boljšim pregledom nad igro, kot domačini Nastop italijanske reprezentance je občinstvo v Cagliariju sprejelo z velikim negodovanjem. V bistvu je ves čas navijalo za špansko moštvo, italijanska enajsterica pa je bila deležna le žvižganja. Sardincem pač ni šlo v račun, da je Valcareggi izključil iz moštva člane prvoligaša in lanskega državnega prvaka Cagliarija. Svoje negodovanje nad tem so izrazili tako, da so že dan pred tekmo pokupili v trgovinah vseh 3.000 piščalk, katere so nato med srečanjem krepko uporabljali. RIM, 20. — Sindikalne organizacije pekov so potrdile vsedržavno stavko, ki bo trajala 24 ur v po- OBVESTILO Slovensko planinsko društvo Trst organizira v dneh 19., 20. in 21 marca (sv. Jožef) zimovanje v MISURINI (1.756 m) v Dolomitih, v hotelu Cristallo. Za smučarje so na razpolago proge za začetnike (2 vzpenjači na Col degli spiliti) in dobre smučarje (sedežnica na Col de Varda). Cena 14.000 lir vključuje 2 penziona, 21. marca pa samo zajtrk, ter prevoz do hotela in prevoze do smučišč. Na žičnicah popust FISI. Vpisovanje je v Ul. Geppa 9/II., do 27. februarja, ker je le malo mest na razpolago. Tekom tega dne je treba poravnati vsaj polovico vpisnine, ostalo polovico pa do 6. marca, sicer ne moremo jamčiti za mesta na izletu. Končno igrišče tudi v Trebčah? Na zasedanju tržaškega občinskega sveta so odobrili med drugimi tudi nekaj sklepov, ki se tičejo grad nje novih športnih objektov v naši občini. Za dopolnitev stadiona pri Sv. Alojziju so nakazali vsoto 155 milijonov lir. Za gradnjo novega igrišča za baseball pri Proseku so odobrili znesek 105 milijonov lir. Razen tega so na zasedanju občinskega sveta sklenili odobriti gradnjo novega nogometnega igrišča v bliži ni Trebč. KOŠARKA Evropska reprezentanca proti Italiji Ob priliki 50-letnice italijanske košarkarske zveze se bo italijanska reprezentanca pomerila z izbrano evropsko ekipo, v kateri bodo na stopUi naslednji igralci: Willy Ste-veniers (Bel.), Clifford Luyk in Francisco Buscato (Šp.), Edvvard Jurkievvicz in Gregor Korez (Polj.), Jiri Zedniček (Ceh.), Sergej Bjelov, Modest Paulaskas in Aleksander Bjelov (SZ) ter Jugoslovani Petar Skansi, Ljubodrag Simonovič in Nikola Plečaš. Kot rezerve so bili poklicani Norbert Thiem (Zah. Nem.), Bojčo Branzov (Bolg.), Alain Gilles (Fr.) in Krešimir čosič (Jug.). V Anpji manifestacija proti sindikalni zakonodaji LONDON, 20. — Osrednji angleški sindikati TUC so iz protesta proti sindikalni zakonodaji, ki jo pripravlja angleška vlada, napovedali za jutri masovno manifestacijo. V mnogih londonskih četrtih bodo potekali sprevodi in zborovanja, od Hyde Parka pa do Trafalgar Squa-re. Zbrati bi se moralo okrog 30 tisoč oseb iz najrazličnejših angleških mest. železnice so poskrbele, da bodo na razpolago izredni vlaki. Policija je zavarovala nekatere ulice, po drugih pa popolnoma prepovedala vožnjo. Omejeno bo tudi število rednih avtobusov. Na ta način skušajo vsaj omejiti in vnaprej rešiti probleme, ki bodo nujno nastali pri prometu. Policija skuša tudi zavarovati poslopje, v katerem stanuje ministrski predsednik Edward Heat. Po Downlng Streetu, kjer je rezidenca ministra Heata, bi moral potekati eden od glavnih sprevodov in baje tudi zelo važno sborovanje. Oblasti se bojijo, da bi kaka skupinica Skrajnežev skušala uiti policiji in napasti sedež. Angleški sindikat TUC, ki ni še nikoli podprl politično — protestnih stavk, je tokrat pozval delavstvo, naj masovno stopi na ulice in protestira proti »nepravični« zakonodaji. tržišča kot regulatorja socialistične proizvodnje. Kritiki Lisički-na in njegovih somišljenikov so branili staro stanje, ali pa so sprejemali samo minimalne, neznatne spremembe. Vendar je za prvo obdobje po septembrskem plenumu značilno, da se zelo redko pojavljajo pojmovanja, ki zanikajo blagovno obeležje sovjetskega gospodarstva in s tem tudi utemeljenost reforme. Vedno pogostejše so publikacije, ki dokazujejo potrebnost reforme, kritično ocenjujejo prejšnje obdobje ter analizirajo vzroke in cilje reforme kot tudi ukrepe za njeno uresničevanje. Toda konec leta 1966 je prišlo do intervencije. Ekonomsko glasilo CK KP SZ tEko-nomičeskaja gazeta* je povzela v članku svojega glavnega urednika spor med ekonomisti in ponudila kompromisno formulo, ki pravi, da temeljni zakon u urejanju socialistične proizvodnje ne more biti niti zakon načrtnega razvoja (kot so navajali cantitovamiki*; niti zakon vrednosti, ki so ga branili *tovar-niki», zagovorniki maksimalnega programa reforme), marveč skladnost vseh teh zakonov. Vojaško letalo strmoglavilo v Kolumbiji BOGOTA’ 20. — Pri petrolejskem središču Barranca . Barmeja je sinoči strmoglavilo letalo kolumbijskih oboroženih sil vrste «DC-4», na katerem Je bilo 44 oseb. Po prvih vesteh se zdd, da je vsaj trideset vojakov v nesreči izgubilo življenje. VVASHINGTON, 20. — Glasnik zunanjega ministrstva Je sporočil, da Je SZ pristala na osnutek predloga treh zapadnlh velesil o berlinskem vprašanju. Izrazil je upanje da to govori o možnosti konstruk tlvrvlh rešitev. majo za maksimalni Pr0^Zl *'^ me, za bistvene ffi,. vjetskem gospodarskem p v jcroivc III, yuojtuuui l* / nastanek večjega Vt0$w'JM?^ terem bi deloval zakon v .a/ zakon v' a.' Naj navedemo nekaj. tega članka v cPravdi* katerih šibkosti Predložitev te kompromisne formule je spremljalo nekaj časa zatišje v javnih polemikah. Izjema v tem obdobju je programski dokument centralnega komiteja KP SZ, njegove teze, posvečene 50-letnici revolucije oktobra 1967. Teze ocenjujejo reformo kot «pomembno obdobje v nadaljnjem razvoju socialistične družbe*. Kot cilj reforme so navajale tbistveno povečanje vloge ekonomskega vodenja v gospodarstvu* in *usklanjevanje družbenih odnosov socializma s stopnjo in na-ravo razvoja proizvajalnih sil*. Zdaj dobivajo vedno večji vpliv kritiki ekonomistov, ki se zavzemajo za vsebinske spremembe gospodar- v g°°&v> sistemu, izrečeno leta *,t je začela reforma, sn 10 SO V fefl! vjetski ekonomisti ziv za zamenjavo admir1.” ^ sistema vodenja s čisti*" skim. S tem pa so s... ^ i\ glasilo CK KP SZ - zfs' fi€ istih položajih kot :$■ :C McgoCoZa\iP katere menijo, da so b# stičnega gospodarstva. ^ j Ko tPravda* navaja, lišča zmanjšujejo vlogo P posebej vlogo države ® stvu, zlasti poudarja, a° Jn država v socializmu silo CK KP SZ. v žabi nomisti, ki istovetijo cialistične države Pre*.«oiln samo z izkoriščanjem kategorij in oblik*. (Iz Koi"' Morda v SZ n#vs vesoljska pobuda , BEOGRAD. 20. - ?s». pisnik beograjskega c®* ka» je sporočil, da o* , jfj da bodo v Sovjetski zV v počastitev kongresa ^tpj ne partije SZ vesoljsk0 jOvJ« domnevajo naj bi ta n® ^ vesoljska pobuda sluz'1®^, njo prve vesoljske P°5 njo prve vesoljske krožila okoli Zemlje. Kot je znano, se vjetske KP začel 30. V: AVTOPROMET GORICA Hotel «P0LDAN0VEC» Lokve Je za smučarsko sezono SMUČARSKI 1970/ 71 pripravil PAKET relaciji Sempe ter Rožna za vas Sto* — prevoz na ca Lokve — dnevna vozovnica za vlečnico Lokve — enolončnica Cena 20,00 din na osebo. dolina • N®* S / SMUČARSKE PROGE so dnevno teptane in ure Jan« teptalnim strojem. NOVA SMUČARSKA VLEČNICA omogoča prijetneJ80 Vlečnica na razsvetljenih smučiščih obratuje do 22 NOVOST: ^ dnevne vozovnice za vlečnico Lokve in smučarska ^ V naših gostinskih obratih na Lokvah boste hitro V postreženi. Informacije: HOTEL »POLDAN OVEC« LOKVE, tet TURISTIČNA PISARNA A PO NOVA tel 21 443 Bi Abl I r le raz j« «te s* ter ton »e T *»( % &< hov ter« kriv so® kot to: 6i, «o, K is® «et Htj kila, v°ja 1% m , 80 ? «*k % Si Se, »sej foni *io Ki hit t>nt te k’ fc Si f. »Je % % K & K 5 & »kt k Ji •k H •5 Ost( bot, % H % bfa S 5 5 bar »i S s