Poštnina plačana v gotovini Sped. in abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. NAROČNINA: Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir —• letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VII. - Stev. 4 (126)_ UDINE, 16. - 29. FEBRUARJA 1956 Izhaja vsakih 15 dni Za naše kulturno DEKRET O POMOČI DVEH MILIJARD LIR ognjišče za izboljšanje gospodarstva v Beneški Sloveniji Oni dan sem se znašel v družbi naših možakov tam nekje pri Čedadu. Beseda je dala besedo in razgovor se je zasuknil tudi na naše kulturno življenje. Govorilo se je, kako imajo na primer na Danskem, pa tudi po Slovenskem skoraj v vsaki vasi knjižnico, pevsko dvorano ali vsaj skromno društveno sobo. Kaj pa pri nas v Beneški Sloveniji? Oglasil se je bivši rudar, ki se je vrnil iz Belgije: »Tam, tam, da bi videli, kako si znajo ustvariti kulturno življenje! Pri nas pa lovimo modrasa z golo roko!v. Res, z golo roko. In to da misliti! Kjerkoli se je kulturno življenje razmahnilo, je moralo imeti najprej neko središče odkoder se je razšlo po vseh vaseh; neko ognjišče, kjer se kot sveti ogenj hrani in kjer gori plamen domače besede in kulture. Društveni domovi, pevske sobe, knjižnice so taka središča in ognjišča ljudske izobrazbe in domačega duha. Vsi narodi s ponosom kažejo, kakor na svoje šole in univerze, tako tudi na take kulturne domove. Tudi Slovenci so imeli pred vojno svoje kulturne domove. V Gorici ponosni Trgovski dom, v Trstu veliko palačo »Balkana, po deželi nešteto drugih manjših. Danes jih ni več, ker jih je fašistični bes požgal, porušil, zaplenil v zločinski nameri, da z domovi vred iztrebi iz naše zemlje tudi slovensko besedo in kulturo. Mi, Beneški Slovenci, pa nismo, sirote, imeli prej nič in danes še manj. Imamo pa po naravnem pravu in po ustavnem členu 9. tudi mi vso pravico, da se kulturno in v domačem duhu ne samo ohranjujemo, ampak tudi razvijamo! Bili smo pač zapuščeni kot najbolj zapadna veja slovenskega občestva; prepuščeni samim sebi, ko je bilo našim rojakom dano živeti tudi kulturno življenje. Poedi-nci naši veliki možje so to pomanjkljivost bridko občutili, naše ljudstvo pa nosi posledice še danes. Nismo imeli kulturnega središča, zato je usihal čut za domačijo in rod. Strahoviti pritisk vseh oblastnikov s križi ali gorjačami je opravil pa še drugo polovico. Danes bi se morale — vsaj teoretično — razmere spremeniti. Imamo napisane ustavne določbe, da se narodne manjšine ne smejo kulturno ovirati, čujemo besede modrega državnega predsednika Gron-chija, beremo, da je rimska vlada dala prvi obrok za pozidavo požganega kulturnega doma v Trstu. Vse to so znaki, da je terjanje in zahteva po narodnih Pravicah in svobodnem kulturnem izživljanju pravno in dejansko upravičena in podprta. In zdaj prihajamo na našo misel: kakor imajo naši rojaki v Trstu ali Gorici sveto in nedotakljivo pravico do kulturnega življenja in ustanov, tako tudi mi Beneški Slovenci nismo slovenska manjšina kake tretje stopnje. Tudi mi si upamo, moramo in nam sveta obramba naših pravic nalaga dolžnost, da izrazimo misel: TVDT V BSNS-&KI SLOVENIJI BOMO ZACELI MISLITI NA USTANOVITEV KULTURNEGA SREDIŠČA. Marsikomu se bo zdela misel predrzna dii prezgodnja. Drugim težko izvedljiva. Naši narodni nasprotniki pa bodo začeli udrihati po nas, ker si upamo poleg svojih šol misliti še na kulturni dom in na središče prosvetnega in gospodarskega dela Beneških Slovencev. Prvim odgovarjamo, da vsak začetek je težak, misel pa je treba povedati, da bo zazorela prej ali slej v resničrost. To ni nikak prazenn optimizen, ampak stvarnost katero življenje samo počasi, a gotovo ustvarja. Naše šovinistične nasprotnike pa bomo vprašali: čemu se bojite nas, saj nas ni toliko, da bi vam mogli Vzbujati strah! Naše zahteve niso prav nič v nasprotju z našimi državljanskimi dolžnostmi! če nam pa kratite prat- ce, se bo prej ali s'ej nad vami maščevalo! Vrgli smo misel o ustanovitvi kulturnega središia. Beneška Slovenija je gospodarsko med najbolj zaostalimi deželami v Italiji. Njeno kmetijstvo ni šlo v razvoju sporedno s kmetijstvom v ostalih delih Italije in sieer zaradi izredne revščine prebivalstva, neprikladnih krajevnih razmer in zaradi zanemarjenja potreb prebivalstva. Dolga leta so se ljudje borili, da bi se jim priznale pravice pasivnega gorskega področja. Končno je bila njihova borba kronana z uspehom: predsednk republike je podpisal dekret, s katerim sta Vzhodna in zapadna Beneška Slovenija vključeni v področje gorske izboljšave in bo za to prejela posebno državno podporo v znesku dveh milijard lir. Doslej je bila pomoč za gorske kraje raztegnjena samo na področje visokega Tilmenta, ki obsega 36 občin (v to področje je bila priključena tudi Rezija), in na področje Cellina-Meduna, ki obsega 13 občin. Videmski prefekt je že podpisal posebni dekret o ustanovitvi koordinacijskega odbora, ki bo upravljal fond dveh mili- jard lir za ureditev cestnega omrežja, gradnjo vodovodov, pogozdovanje, zboljšanje živinoreje itd. V vsakem okraju bodo ustanovili konzorcije v katere se bodo vpisali vsi posestniki. Najvažnejšo besedo bo imela pri tem ustanova za gorsko gospodarstvo (Ente Economia Montana). Njej bo treba preložiti vse načrte, ki jih bodo izdelali okrajni konzorciji. Kot poročajo, se te dni že pripravljajo za ustanovitev konzorcija v Podbones- Misel naj se spremeni v besede, ki se bodo širile po naših vaseh in domovih; besede pa bodo nekoč postale meso in stvarnost! Zato, le vkup, le vkup kamnarji in v svetle ideale zaupajoči delavci kulturnega doma Beneških Slovencev! cu, v Terski in Karnatski dolini; na področju teh okrajev so že pričeli z načrtnim pogozdovanjem. Z izboljševalnimi deli nameravajo na račun fonda pričeti tudi v Huminu in v Pušji vesi. V teh dveh krajih živi 14.000 odnosno 6000 prebivalcev. Ustanova za gorsko gospodarstvo je tam že izvedla nekaj izboljševalnih del. Nepravilno pa bi bilo, da bi se v te občine še nadalje vlagale velike vsote, ne da bi se pri tem upoštevale potrebe ostalih občin Beneške Slovenije in pa številčna moč posameznih občin. Gledati je treba, da bo pomoč pravilno razdeljena. Doslej so se namreč prepogosto dogar j aie hude krivice: beneški Slovenci so pošiljali oblastem v Videm vsakovrstne prošnje in načrte, toda odgovorov ni bilo, ker so prošnje utonile v morju videmske birokracije. Zaradi teh neprijetnih izkušenj ima prebivalstvo pomišljanja, katera bo mo- goče odpraviti z resnim izvajanjem predsednikovega dekreta. Kaj naj prebivalstvo stori, da bo čim-prej prišlo do obljubljene pomo'i? Kot smo že rekli, mora pripraviti načrte. Brez strokovnjakov bodo delo s težavo opravili in zato je naše uredništvo sklenilo priskočiti prizadetim na pomoč. Kdorkoli bi želel pojasnil, naj se zglasi v našem uredništvu, kjer mu bomo postregli s strokovnim nasvetom, ki mu bo lahko mnogo koristil pri pripravi nar črta. Obžalovati moramo, da je pomoč dveh milijard lir veliko premajhna za vse potrebe našega prebivalstva; toliko desetletij, da ne govorimo o stoletjih, je bila Beneška Slovenija zapostavljena. Njene bogate gozdove so izkoriščali na debelo, izkoriščali so njeno živinorejo, in sicer do take mere, da nekdanja bogastva ne morejo več preživeti domačega prebivalstva, ki odhaja sedaj masovno na delo v tujino. Vseeno pa bo pomoč pomagala zaceliti vsaj najhujše rane. Izboljšati bo mogoče živinske pasme, popraviti ceste, zgraditi vodovode in mostove, kar je bilo nemogoče napraviti s pasivnimi občinskimi z dne 27. avgusta 1955, št. 1348. Uvrstitev v načrt za gorsko bonifikacijo enega dela Julijskih Predalp v videmski pokrajini po smislu in učinku čl. li, zakona št. 991 z dne 27. julija 1952. PREDSEDNIK REPUBLIKE Vpoštevajoč predlog okrajnega gozdnega inšpektorata v Vidmu z dne 30. julija 1953, da bi se označil kot vštet med kraje za gorsko izboljšavo en del Julijskih Predalp v videmski pokrajini, ki obsega porečje gorskih pritokov Tilmenta, porečje hudournika Tera in pritokov, porečje reke Nediže in pritokov, ozemlje 58.155 ha; vpoštevajoč zemljevid v merilu 1:1000.000, kjer je označen obseg ozemlja, ki naj se vzame v poštev; po zaslišanju Posebnega odbora za izboljšave ; na podlagi dopisa št. 1494 z dne 6. julija 1954 Ministrstva za javna dela in št. 119595 z dne 8. junija 1955 zakladnega ministrstva; vpoštevajoč, da obstajajo predpogoji za zahtevano klasifikacijo; na podlagi čl. 14 zakona z dne 25. julija 1952, št. 991 in čl. 32 odloka predsednika republike z dne 16. novembra 1952, št. 1979; na predlog Ministra za poljedelstvo in proračuni. S tega vidika je pomoč dobrodošla in nujna. Naše ljudstvo naj se zato potrudi, da jo čim smotemeje izkoristi, da gospodarstvo svojih krajev približa razvojni stopnji razvitega gospodar-stav v ostalih deželah Italije. To bi moral biti cilj te pomoči, ki ne sme biti enkratna, ampak neke vrste »a conto«. gozdove v soglasju z zakladnim in z ministrom za1 javna dela ODLOČA : člen 1. Del Julijskih Predalp v pokrajini Videm, ki obsega porečje gorskih pritokov reke Tilment, porečje hudournika Ter s pritoki, porečje reke Nadiže s pritoki, obsegajoč 58.155 ha, omejen po črti vrisani na zemljevidu v merilu 1:100.900, odobmem od predlagajočega ministra in ki tvori bistveni del tega odloka, se uvrsti, v smislu in učinku zakona z dne 25. julija 1952, št. 991, v načrt za gorsko bonifikacijo. Pričujoči odlok, opremljen z državnim pečatom, bo uvrščen v uradno zbirko zakonov in odlokov italijanske republike. Dolžnost vsakogar je, da ga spoštuje in prisili spoštovati. Dano v Lurisiji, dne 27. avgusta 1955. GRONCHI Colombo — Romita Gava. Videl državni pečatnik: Moro. Registrirano na računskem dvoru dne 7. januarja 1956. (Nad. na 2. str.) Vlada nakazala prvi obrok za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu V skladu s sklepi londonskega spora-zuma je vlada nakazala tržaški delniški družbi »Dom« 175 milijonov lir kot prvi obrok za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu. S tem je vlada pričela izvajati z londonsko spomenico o soglasju med Italijo in Jugoslavijo sprejeto obveznost, da bo dala tržaškim Slovencem denarna sredstva za zgraditev Kulturnega doma. Kot bodoči lastnik, je delniška družba »Dom« že pripravila vse potrebno za začetek gradnje novega Kulturnega doma, v ta namen je predložila pristojnim oblastem ustrezne načrte in bo pričela z gradnjo že prihodnji mesec. Novi Kulturni dom bo v smislu londonskega sporazuma na razpolago vsem slovenskim kulturnim organizacijam v Trstu. Načrti predvidevajo, da bo imel skupno 520 sedežev, po potrebi pa se bo lahko njihovo število zvišalo na 620. Oder bo zelo prostoren, tako da bo lahko služil tudi za operne predstave. V domu bo imela svoje prostore tudi Narodna študijska knjižnica, v njem pa bo dovolj prostora tudi za družabne prireditve. Tržaški Slovenci, ki doslej niso imeli na razpolago lastne primerne večje dvorane za svoje kulturne prireditve, do obstoječih dvoran v Trstu pa niso imeli dostopa, so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da je vlada nakazala prvo vsoto denarja za gradnjo Kulturnega doma, ki bo nedvomno mnogo pripomogel, da bo postalo kulturno in prosvetno življenje Slovencev v Trstu še bolj živahno in razgibano. interpelacija v parlamentu Deputat od PSI Vittorio Marangoni iz Vidma je vložu govemu interpelacijo za-voj tega, ki so dovolil, de so poderli fa-briko od cementa u Čemurju. S to interpelacijo je deputat uprašu kaj misli governo ukrenit u zvezi s tjem. Tam je ostalo desetine ljudi brez djela an zavoj tega trpi pomanjkanja dosti družin. Governo še ni odguoriu na to interpelacijo. P0DR0C1E GORSKE IZBOLJŠAVE ..JULIJSKEPREALPE" COMPRENSORIO Dl BONIFICA MO MUZAC 1 BREG ' o 1 »POO VISKORSA O BREZJE'. ,o . . ZAVRH \ ODEBELEŽI d) GODJAHJE''-’. ' ° FURANI O i I' ,J ®TIPA"A«.\ \MANJAN ČRNEJA > V. j \ ( w (O* /1 / v • > (5» - n/ / o - 5TUPCA ÙAU31M\ : o O a ,—-' O SUBID / \ CENTA lNEME M j cm vrh o RHTEN KR A VAR C COLICA j orc/t/f o s o ^ LENART'' € , . " (§) \ SREDNJI}.-' \ JAGNJED\--yj' soborce /’ o P ČEDAD VICEM pDOLfNJe M EC TJ / L. CD a 2. 4 A Ó /4. JCm EEE Odlok predsednika SREDNJE BOMO IMJELI PUOŠTNI OFICIH Kamunske oblasti se u tjeh zadnjih časih zlo trudijo, de bi se postavu u Sred-njah puoštni oficih an kakor kaže bo prošnja tud morebit kmalu uslišana. Provincialna direkcija puošte an telegrafa je že pristala za postaviteu povjeda-nega puoštnega oficiha an zatuó sada se čaka potardilo samo še od ministrstva za puošto. Ljudje u Srednjah že dosti Ijet čakajo, de bi imjeli svoj puoštni oficih an zatuó je prù, de ga bojo imjeli. Iz Sredenj do Sv. Lenarta je precej deleč an zatuó je zlo neruodno hodit na puošto za usako pismo, posebno če pomislimo, de emigranti pošiljajo svoj zaslužek damtì po puošti. Rešitu tistega problema se nam zdi zlo nujna. PRAPOTNO GOZDNI PO2AR Pretekli tjedan je nastu u kraju šuo-štar par Markolinu velik gozdni požar zavoj neprevidnosti. Mali 8 ljetni Med-vesič Robert iz Markolinov se je vraču iz Stare gore pruot duomu an ker ga je med potjo zeblo je zanetiu ogenj. Pihu je močan vjetar an plameni so oblizali bližnje garmičevje an potlé še drevesa. U kratkem času je pogoru velik del gozda. Na kraj požara so šobit parletjeli domačini, ki so po večurnem djelu zadušili ogenj. Gozd je biu od Antona Mar-kulina an od čedadskega kapitelna. škoda je precej velika. Tud Sedola Alojz iz Fojde je utarpu veliko škodo zavoj ognja. Užgau se je senik an zgorjelo je približno 20 kuinta-lu sena an nekaj puojskega orodja. Tisti, ki hodijo u tjem času na djelo u gozd, naj bojo zlo previdni z ognjem, ker zemja an drevje so suhi an zlo rado se užge. Posebno gledajte na otroke. SOVODNJE SMUČARSKE TEKME NA MATAJURJU Tudi Ijetos kakor druga ljeta so par-vabile smučarske tekme na Matajurju dosti jubiteljeu zimskega športa, čeglih je pihu marzu vjetar je paršlo puno smu-čarjeu iz Vidma, Čedada, Trsta, Gorice an domačinou na Matajur. Tud ljetos so se dobro odrjezali domači smučarji. Končni rezultati so teli : /U//IU& H U ..-SS iCSl •« h ar prvi je paršu na cilj Gorenščak Lino; 2. Mašera Jožef; 3. Obala Mario, 4. Koren Peter; 5. Gorenščak Onorino; 6. Gorenščak Marcello; 7. Gošnjak Pio; 8. Zorza Aleksander; 9. Nadalutti Danilo. FOJDA POSOJILO ZA ASFALTIRANJE CJEST Zvjedal smo, de je governo odobriu našemu kamunu posojilo 16 milijonou lir za asfaltiranje cjeste, ki peje iz Fojde u Videm an tiste, ki peje u Čedad an Cento. Pni bi bluó, de bi se kamun po-brigu za ušafat posojilo, de bi se nardi-le tudi cjeste u tistih gorskih vaseh, ki je še njemajo. Tam se muorajo ljudje zlo maltrat za živjet, ker muorajo use znosit na harbtu. Imajo pni tisti ljudje, če se partožujejo. U Fojdi asfaltirajo že dobre cjeste, u gorskih vaseh imajo pa samo kozje stazé. Tuo ni prù. Tud tisti, ki njemajo cjeste, muorajo plačuvat dau-ke nič manj velike ku tisti, ki stojijo na raunem. NESREČA PAR DJELU Pred parimi dnevi se je zlo huduó po-nesreču 32 ljetni Atilij Stremiz iz Strmi-ce. Mož je vozu iz gozda po zlo starmi poti drva an kar naenkrat se je zlomilo kolo, konj se je ustrašu an voz se je drsu po strmini. Stremiz je par tjem padu B voza an paršu pod kola, ki so ga uljekle nekaj časa za sabo. Šobit potle so paršli tje ljudje an odnesli ponesrečenega u vas, ker se je močno raniu po usem telesu. Pejat so ga morali u špitau, kjer se bo muoru zdravit dougo časa. PODBONESEC OBMEJNI PROMET U zadnjih 14. deh ni bluó dosti movimenta na obmejnem bloku u štupci. Ur-žuh temu je biu hud mraz an zatuó so se ljudje rajš tiščal okuol ognja. Troštamo se, de je zima par kraju an de se bo na pomlad spet oživu moviment, ki bo dau buj veseu videz našim mrtvim vasem. CJESTA KAL-ČRNI VRH Zvjedeli smo, de bo ljetos dokončana cjesta, ki bo vezala Cmi vrh z Nadiško dolino skuoz Kal. To cjesto so začeli dje-lati že lansko ljeto, a je njeso mogli dokončat, ker je zmanku denar. Ljetos pa, kakor pravijo, bojo cjesto dokončali an takuó bodo končno tudi ljudje iz črnega vrha mogli voziti po cjesti. i il i a il m I il 111111 mi mi n i iimini m n m ili I il il i li ni mi 1111 mn i urn 11 il 111111 ■ 1111 m unni ninnili! lumini! m milini in iiiiiiiiiiuuiiiiiiii BRDO Tu Teru ustanovili konzorcij gorske izboljšave Tej ke to e usjem znano, pretekli mje-sac so odobrili tu Romi dekret, ke u kla-sifikà naše kraje tu področje gorskih izboljšav »Julijske prealpe« (Comprensorio di bonifica montana »Prealpi Giulie«, za tikeri no če beti dani 2 milijarde lir za djela, ke no majó za škopo zbuoj-šati naše kraje. A za morjeti mjeti kej o tjeh 2 milijardi posestniki no majó se spraviti tu lokalne konzorcije. Tuo so žej nardili tu Teru. Skuažej usi posestniki taz Tera so stopili notre an tej, ke so nam pravili, čez ’dan par m j esce no če jim dati te parvi akont 40 milijonu lir. Zarjes so hualeurjedni Terjanji. To nje-ma spati an kar na pride okažjon to ma se zanjo jeti. Usota 40 milijone lir to je žej nekej. 'Dnako iniciativo no če anjelé uzeti še Završanji. Njih intencion to e pogozditi « 1111111 n i n < 1111111 n 11111111111111 ■ 111 ■ n in mmiMiiiiiiimiminmiiiiiuu n 111 umilili ur nun 111 mm ii i SV. LENART Puostna nerednost Bernardio, ke na ne uarže drugega kuj kamanje an rubide. Takoviš no bi se muorli lošti dakordo usi posestniki naših vasi an posaditi pousod, kjer to e 'dna parst zemje, piante, čez 40—50 Ijet naši kraji nu če use drugače Bgledati. Te rjes, to e no mar kumplikano za narditi te konzorcije. Usaki konzorcij u košta kuj bolanih kart 100.000 lir. Kje so šnje špeže od nodarja, špeže tehnikom, ke nu djelajo prodžete itd. A kuó čemo narditi. Leč ne bà itako nareta an zar tuo ve muoremo jo uzeti tej, ke ne par-Slà. A naš kumun kuó u študja. Na bi muorla še naša miništracjon se interesa-ti za kumunski svjet pogozditi. To e 700 ha kumunskega zemljišča, ke u bi ne smóu beti zapuščen anjelé, ke to dobre te bó posječeno. še to zemljišče to ma beti uključeno tu konzorcije za gorske izboljšave. ELEKTRIČNO CENTRALO TU KRUO-2AH NO NE BOJO NARDILI Ljudje iz Kravarja an Utane se zadnje čase zlo razburjajo, ker jim ne nosi puo-štar redno puošte. Puoštar bi muoru nosit u te kraje puošto usak drugi dan, a nosi jo samuó kar se njemu zdi. Ker je prù iz tjeh kraju dost ljudi po svjetu, ki pišejo al pošijajo soude svojim domačim, je nimar dosti puošte. Več ku kajšna žena parčakuje ku mano iz neba moževo pošilko, de bi kupila otrokom kruha, a je ni od nobednega kraja, ker stoji u puo-štarjevi gajufi učasih cjeu tjedan al pa še več. če se puoštarju zdi pot do Krar varja an Utane preveč douga, naj pusti djelo drugemu, ki bo z vesejem djelu svojo dužnuost. Saj je use pouno ljudi, ki bi šli radi usak dan ne samo do Kravarja ampak na varh Matajurja, le de bi si zaslužil usakdanji košček pulente. Ljudje se bojo višno u kratkem uštufal te nerednosti an bojo protestirali na direkcijo puošte, de bo ta poskrbjela za red. KORS ZA EMIGRANTE U tjeh dneh se bo začeu u Sv. Lenartu kors luških jeziku za naše emigrante. Na tjem korsu bojo učil poleg jeziku tud zgodovino, geografijo, higijeno an zakonodajo drugih držav. Prù bi bluó, de bi se upisalo u ta kors dosti emigrantu, ker jim bo tuó kar se bojo naučil dosti pomagalo, kar bojo šli po svjetu. Velika škoda pa je, de se ta kors ni naredu že prej, ker sadà tarka na vrata že pomlad an djeluci so že začeli odhajati od duoma na djelo. DOBRO JE POVEDAL Nek emigrant iz Kosce, ki dela že več let v inozemstvu, nam je pisal sledeče pismo, ki ga radi objavljamo; »Pred dnevi sem izvedel, da moji vaščani v Kosci ne marajo novega župnika Chiacicha, češ da je Slovenec. Medtem ko delam se večkrat vprašujem — kaj pa smo mi Koščani, ali nismo iz iste dežele kot g. Chiacich, torej Slovenci? Kaj neki je skočilo ljudem v glavo? Res je, da je bil predpust in da si ta dovoljuje vsakovrstne šale, a ta je bila pa Se preveč debela. Jaz mislim, da niso domačini sami skovali to neprijetnost novemu župniku, kajti g. Chiacich je vedno bil spoštovan od vseh. Najbrže so drugi ljudje, tujci, uprizorili ta neokusni prizor, nad kate- rim bi se gotovo zgražal ves svet, če bi zvedel. Po mojem mnenju imajo moji vaščani druga vprašanja za reševati, saj vlada v Kosci brezposelnost in velika revščinna, ki mori skoraj vsako družino in nimajo časa, da bi ga zapravljali po nepotrebnem. Tu v inozemstvu in tudi takrat, ko sem delal po raznih italijanskih mestih in ko sem bil pri vojakih, so me vedno smatrali za Slovenca, prav zato, ker sem doma iz Kosce v Nadiški dolini. Saj smo italijanski državljani slovenske narodnosti ali jezika. Vsi priimki v naši vasi pričajo kaj smo in tudi naš pojoči naglas, ko govorimo italijanski, razodeva od kod smo doma. In še to naj povem za zaključek, da se vsi v Kosci same sebe naziva-jo »Slovenji« in zato mislim, da jim ne more biti napoti župnik zato, ker je »Slovenj«. SV. PETER SLOVENOV OBETAJO SE ZLATI ČASI? Te zadnje dni se dosti guari u naših vaseh an ni ga skoraj človjeka, de ne bi vjedu, de bojo u Tarpeču, tam kjer sadà kopajo kamanje, kopali morebit tudi zlato. Več ku kajšen ne more niti spat odkar se je raznesla ta vesjela novica po naših vaseh an več ku kajšen že sanja o zlati prihodnjosti. Tehniki so dal pregledati nekaj tarpeškega kamenja u posebne inštitute an tam so jim odgua-ril, de tisto kamenje ima notar zarjes nekaj zlata. Že u starih časih so pravili, de ima tisto kamenje notar zlato an so ga tud poskusil šfrutat, a ker se tuó ni izplačalo zavoj premale percentuale te dragocenosti, so djelo zapustil. Sadà bojo spet poiskusdli, morebit se bo modemi tehniki izplačalo. Sevjeda, če bo paršlo do tega, bojo paršli zarjes zlati časi u našo daželo. Sadà, kar se ljudje zbjerajo okuol gorkih ognjišč, je zlo lepuó pripovedovati an poslušati o tisti minjeri zlata. UMRU’ JE NAJSTAREJŠI MOŽ Pred dnevi je umrù najstarejši mož iz Dolenjega Barnasa Valentin Tonini u starosti 96 Ijet. čeglih je biu zlo star, ren-ki Tin ni poznau boljezni, smrt ga je uze-la kar je spau. Kako ljeto nazat, 'dna velika električna societàt, ne mjela intencijon narditi tu Terski dolini 'dno veliko električno centralo. Nje proždet e bi te za zaprjeti vodo Ter z njem visokim murajonom tu Kruožah, ejtu, ke na začne pot, ke na peje tu Zavrh. S tjem so tjeli narditi 'dno veliko jezero, ke to tjelo se raztegniti fin do vasi Tera. Vas Njivica, po tjem pro-džetu, ne tjela jeti usà pod uodo. 'Dno djelo zarjes veliko, ke u nje bi dau kuj djela našim ljudem, ma e tou kambjati felozumijo naši dolini. Na žalost so te prodžet vargli, tej ke smo intrevinjali, tu 'dan pčč, zavoj tega, ke voda Ter ne ba prej prodana 'dni drugi societadi, tej, ke na mà električno centralo tu čižerjah. Ke no nardita 'dno tako djelo tu Kruožah, električna centrala u Čižerjah na bi tjela ostati brez vode. Zarjes škoda velika za naše kraje. U TANAMEJI SO VIDALI MEDVJEDA So simpri pravili, ke u Tanameji u je medved, a majedan u nje tóu vjervati, zak’ u se nje maj stuoru vidati. No, ljetos paj smo ga vidali. Medvjed u Tanameji e se bližu hišam. S sklopi so ga spudili an e uteku uón pod Starmac. Anjelé so Brježenji, ke na majó se z njim ranžjati. REZIJA V OSOJANIH SO ŠE VEDNO BREZ KANALOV Danes se oglašamo tudi mi Osojančani, da potožimo naše gorje. Naša vas šteje okrog 800 prebivalcev in zato je tudi precej stanovanjskih hiš in hlevov. Na žar lost pa moramo povedati, da kljub temu, da je vas Osojani velika vas, oziroma največja v naši dolini, nimamo odtočnih kanalov in zaradi tega imamo zelo velike težave. Kadar dežuje teče gnojnica in druga nesnaga kar v potokih čez vaške poti. Tudi sedaj v zimskem času je hudo, ker se tali sneg in zato stoje luže kot mala jezera po ulicah in ponekod je prehod skoraj nemogočem Pa ne samo to, kaj pa naše zdravje? Naše hiše so ob deževnem vremenu zelo vlažne, ker se prepoje s straniščnikom in hlevsko gnojnico in zato tudi smrdijo. Kakor znano, je naša dolina lepa izlet- niška točka in tega se naša občinska uprava tudi zaveda. V Ra,venci, kjer je sedež občine, so napravili nešteto del, da je bolj privlačna, a za naše odtočne kanale ni nikoli denarja. Tudi naša vas bi bila lepa in privlačna za izletnike, če ne bi smrdela. Občinska uprava je sicer že zaprosila za državno posojilo, da bi napravila v naši vasi to nujno javno delo, a do danes ni dobila še nobenega odgovora. Kdor ne upa — obupa, pravi nek stari slovenski rek in zato moramo še nadalje upati, da nas bodo nekega dne rešili gnojnice, ki sili v naše že itak uboge domove. V LIŠČECAH BODO DOBILI ELEKTRIČNO LUČ Že vsa povojna leta obljubljajo, da bodo v Liščeca napeljali električno luč. Res prava sramota je, da si morajo še danes svetiti s smrdljivim petrolejem, kajti prav voda, ki teče ob vasi, daje električno energijo vsej rezijanski dolini. Občinska uprava, ne rečemo, da je bogata, a do danes je skrbela le za nekatere vasi, dočim je Liščeca puščala vnemar, vsaj kar se tiče luči. Te dni smo pa izvedeli, da je državna »Cassa Depositi e Prestiti« nakazala 4 milijone lir posojila za napeljavo luči v Liščeca. Končno se bodo vendarle uresničile želje teh ubogih ljudi, no saj je tudi že skrajni čas. S tem denarjem bo mogoče napeljati elektriko tudi v Križace in Podklanec, ki so še brez‘nje. (Nadaljevanje s 1. strani) Classificazione in comprensorio di bonifica montana di una parte delle Prealpi Giulie in provincia di Udine ai sensi e per gli effetti dell’art. 14 della Legge 27 luglio 1952, n. 991. LI PRESIDENTE DELLA REPUBBLICA Vista la proposta avanzata dall’Ispettorato ripartimentale delle foreste di Udine in data 30 Luglio 1953 per la classifica quale comprensorio di bonifica montana di una parte delle Prealpi Giulie in provincia di Udine, interessante il bacino degli affluenti pedemontani del fiume Tagliamento, il bacino dei torrente Torre ed affluenti, il bacino del fiume Natisone ed affluenti, estesa per Ha 58.155; Vista la corografia su scala 1/100.000 nella quale è indicato il perimetro della zona da classificare; Sentito il Comitato speciale per la bonifica ; Viste le lettere n. 1494 del 6 luglio 1954 del Ministero dei lavori pubblici e n. 119595 dell’8 giugno 1955 del Ministero del tesoro; Ritenuto che sussistano le condizioni per procedere alla richiesta classifica; Visti l’art. 14 della legge 25 luglio 1952, n. 991 e l’art. 32 del decreto del Presiden- TIRANA S TREBUHOM ZA KRUHOM U zadnjih 15 dni je šlo iz našega ku-muna s trebuhom za kruhom 23 dje-lauceu. Venča part so šli u Francijo an évico. Za parve dni marca to se pare-čua za zapustiti suoj duom še drugih 30 djelauceu. Nekateri no če jeti u Germa-r.injo za te parvi bót. Takoviš, usaki dan po no màr jih, naši možje no zapuščajo suo uàs an sve hiše za morjeti fameji, k’ ne tle ostala, suhùrati te kos polente ah kruha, k’ naša uboha zemja na ne more dati. To je na stara pjesem, tale. Pjesem, k’ pa se ponavlja usako ljeto. Naši judje no hre-do še rat kontento. 2ej duà dni prej kuj jeti no djelajo fješto. No muorejo, zak’ jokati ali preklinjati to neč ne pomaga, zatuó te ljeuše jo urejči u legrijo za ne pustiti sve judi tu žalost. Usjem ve auguramo zdravje an dosti srenče. Augur, predusem, k’ no se usi u.arnita zdravi an kontenti, tej kar so šli. POGOZDIMO NAŠE KRAJE U kraju Podčovan, ta pod Tipano, to je 'dna Ijepa host brin an larišeu. Tu tjem kraju pred 50. ljeti to nje rastlo druzega koj rjedke stobla sena, k’ škuar žej to se nje splačalo iih posejči. Te kos zemje ga je ukupu tàboto dan Tarčečanj za male soute. No pravijo, k’ ga je piar ču kakih 600 lir. Tarčečanj vjesta kuó e naredu? E usjau brine an lareže an pustu ejtu, k’ to rasti. Host ne počasu rastla, te se zdjelo, k’ te k’ e usjaj u ne bo ždoldou. Invecit to nje bo itako. Te, k’ e usjau e revóu džolditi jo. Vjesta kuó e jeu za to host, kar jo je pruodu? Neč manj kuj 18 milijone lir. Te bo 10.000 brin. Za usako brino so mu plačali 1.800 lir. An takoviš s 600 lir an še tekaj jih za usjati piante e spravu ukup 'dan kapital, k’ ne ospodar ne njega sinouje no njemajo bizunjo hoditi po svjetu za se uódinjati dan kos kruha. Kruh ne jim garantila naša zemja. Tuole smo tjeli povjedati, kaz’ naši judje no začnita sistematično sjati brine, buorje, lareže za pogozditi naše kraje. Če no ne bojo mogli parčakati sadove težje, k’ no bojo anjelé sjali, no èé almankuj njih sinouji mjeti kej. Anjelé to je 'dna dobrà okažjon za profitati. Korpo fore-štal tu Vidme u daja za dibànt piante an par tjem u plača nekéj za usako usjano pianto. CJESTA KRNAHTSKE DOLINE Te žej pet Ijet, k’ no pravijo, k’ no če buj široko narditi cjesto, k’ od Nem na peje tu Tipano. 2ornalji so na dougo an široko o tjem pisali. So pisali, k’ prodžeti so žej nareti, k’ soutje so žej dani itd. A cjesta ne šnje za začeti. Rjes to je, k’ pot od Rome do Tipane na je dougà, a tuó to je 'dno djelo, k’ to muore narditi. Pot na mà bizunjo beti razširjena, obejestni mjerji no majó beti nareti s cementom, če ve nejčemo, k’ usako tekaj časa u se naredi kak plaz. Težje, k’ no majó tuó tu rokàh, naj zar tuó odpro oči. te della Repubblica 16 novembre 1952, n. 1979; Sulla proposta del Ministro Segretario di Stato per l’agricoltura e per le foreste di concerto con i Ministri per il tesoro e per i lavori pubblici; DECRETA : Articolo Unico. La parte della Prealpi Giulie in provincia di Udine, interessante il bacinno degli affluenti pedemontani del fiume Tar gliamento, il bacino del torrente Torre ed affluenti, il bacino del fiume Natisene ed affluenti, estesa per la superfice di Ha 58.155, delimitata secondo la linea segnata nella citata corografia su scala 1:100.000 che, vistata dal Ministero prò-ponente, forma parte integrante del presente decreto, è classificata ai sensi c per gli effetti della legge 25 luglio 1952, n. 991, fra i comprensori di bonifica montana. Il presente decreto, munito del Sigili0 dello Stato sarà inserto nella Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti della Repubblica Italiana. E’ fatto obbligo » chiunque spetti di osservarlo e di farlo osservare. Dato a Lurisia, addì 27 agosto 1955. GRONCHI Colombo — Romita Gava Visto il Guardasigilli: Moro. Registrato alla Corte dei conti, addi 7 gennaio 1956. 27 Agosto 1955, n. 1348 ZVEZDE IN ZVEZDICE NA NEBU SLOVENSKEGA SLOVSTVA S. tfmJZfyùA Klasik mladinskega slovstva, pisatelj Tomana davnih dedov »Pod svobodnim soncem«, novel, črtic, ljudskih povesti in dram. Spominjam se na strica duhovna v nepozabni kraški sohoti, ki me je, nekega dne, študenta, povabil v sobo, kjer so bile same knjige, rekoč: »Zdaj imamo slovenski zgodovinski roman davnih dedov, ki ti bo prav tako všeč kot Sienkiewiczewa trilogija poljskih romanov »Z ognjem in 4 mečem«, »Potop« in »Mali vitez«.« Nato mi je daroval Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem«. Franc Šaleški Finžgar je zagledal slovensko zemljo 9. februarja 1871. v Do-slovičah pri Breznici, je iz kremenite gorenjske, trdožive a ubožne kmetske družine, ki so pozneje postali komaj zemlja-ki. V Ljubljani je dovršil gimnazijo 1891., mašnik pa je postal 1894., služil celo vrsto let med ljudstvom nato bil župnik trnovske cerkve v Ljubljani. že v mladosti je začel pisati za mladino pri Vrtcu in Angeljčku, tam je objavljal kot Naum mladinske pesmi, po-vestice in dramatične prizore, kmalu pa je začel sodelovati pri Domu in svetu ter se poskušal v liriki in epiki. Celo planinsko domačo epično pesnitev je spesnil »Triglav«. Prva njegova povest »Gozdarjev sin«, ki jo je objavil v Slovencu 1893. ga je spet poklicala k prozi, da je spisal velo vrsto klasičnih mohorjanskih povesti kot so Stara in nova hiša. Poleg tega pa seže že v slovensko Moderno s črticami in novelicami »Moja duša vasuje«