Celje - skladišče D-Per COBISS Q Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Leto 8 Rogaška Slatina Junij 7® Predlog finančnega načrta Steklarske šole za leto 1979 Za osebne dohodke 21 % več sredstev rj Preberite! V tem sestavku predstavljamo predlog finančnega načrta Steklarske šole za letos z ustrezno obrazložitvijo. Osnove za njegovo sestavo so bili lanskoletni gospodarski dosežki ter upoštevanje vseh sprememb v proizvodnji, seveda pa so v njem zajeta tudi predvidena povečanja stroškov. Predlog sestoji iz tabelaričnih prikazov in ustreznih komentarjev o materialnih stroških - porabljenih sredstvih, o plačani realizaciji - celotnem prihodku, o dohodku in čistem dohodku ter o delu čistega dohodka za osebne dohodke ter o njegovem delu za sklade. Materialni stroški za 27% večji Skupno načrtovani materialni stroški -glej tabelo 1! - so za letos planirani v primerjavi z lanskoletnimi stvarnimi materialnimi stroški povečani v planu za 27%, stroški porabe osnovnih surovin, materiala in pomožnega materiala pa so planirani za 18% višje od lanskoletnih. Občutno postavko povečanja stroškov predstavlja poraba goriva, to je mazuta in butana, ter maziva in to kar za 42% v primerjavi z letom 1978. V to povečanje je že zaračunana zadnja podražitev mazuta, kar pomeni do konca leta kakšnih 500 tisoč dinarjev. Povečana poraba električne energije je 12%, stroški za investicijsko vzdrževanje so planirani v znesku 700.000 dinarjev, to je za 188% višje, kot so bili v lanskem letu, ko so bili 242.908 dinarjev. Takšno povečanje stroškov je nujno zara- . Končni izdelek Ivana Sikoška - foto Pak Končni izdelek Stjepana Košanskega - foto Pak Še vedno premalo resno! 2 Naši sodelavci govorijo... 6 Moje sanje 8 Izpolniti dane obljube 9 Oceniti svoj odnos do dela v mladinskih aktivih 10 Različen regres učencem, znižane cene stekla, itn. 11 Pa bodo ostali med nami? 12 1210 nas jebilo..._____________12 Tekmovalno vzdušje______13 Stanislav Jančič________13 Rafael Plavčak 13 Ne zaslužimo si neumestne kritike 14 Tokrat v telegrafskem slogu... _____________15 Moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina_________15 Uspel steklarski ples_____16 Nagradna križanka št. 62 16 ____________y STEKLAR di vkalkuliranih stroškov investicijskega vzdrževanja za remont talilne peči in zaradi planiranega povečanja amortizacije za 33% v primerjavi z letom 1978. Tudi to povečanje je nujno, saj moramo na najbolj obremenjenih osnovnih sredstvih obračunati pospešeno amortizacijo. Kakor veste, pa to uporabljamo za odplačevanje investicijskega posojila in za najnujnejši nakup osnovnih sredstev! Stroški za reklamo so povečani za 23%, stroški za reprezentanco za 7%, potni stroški za 21% in kilometrine za 21% - kar je v glavnem povečana cena za vse te stroške. V osnovi planiranja stroški niso povečani zaradi količinske porabe, ampak so v glavnem povečani zaradi ugotovljenega ali še pričakovanega dviga cen materialom, storitvam in drugim izplačilom. Celotni prihodek naj bi se povečal za 24% Celotni prihodek - glej tabelo 2!-je plačana realizacija ali prodaja proizvedenega stekla, prodaja hrane, usluge šole in doma ter dotacije za šolo in dom republiške izobraže- valne skupnosti ter drugi izredni prihodki. Skupni planirani prihodek za letos je za 24% višji od doseženega v lanskem letu. Mesečno moramo zanj dosegati po 4,068.858 dinarjev celotnega prihodka, kakor kaže izračun mesečne celotne realizacije v tabeli 3, in sicer: - s prodajo stekla poprečno po 3,313.025 dinarjev, - s prodajo v prodajalni (brez davka) po 225.000 dinarjev, - s prodajo sitotiska po 58.333 dinarjev, in - z ostalo realizacijo po 472.500 dinarjev. Ker pa so delovne razmere pri proizvodnji stekla in steklenih izdelkov v poletnih mesecih zaradi vročine težje kot v zimskem času in takrat, ko je hladneje, je predlagani poprečni mesečni plan realizacije ali prodaje stekla po 3,313.025 dinarjev razdeljen tako, da je v mesecih s težjimi delovnimi razmerami načrtovana nižja mesečna realizacija. To kaže tabela 4! Dohodek - glej tabelo 51 - ugotovimo tako, da od ugotovljenega celotnega prihodka odštejemo materialne stroške oziroma porabljena sredstva. Iz tako ugotovljenega do- Tabela 4: Plan realizacije stekla po mesecih (v dinarjih)1 Mesec Dinarjev Januar 3,502.340 Februar 3,502.340 Marec 3,502.340 April 3,502.340 Maj 3,147.376 Junij 2,981.723 Julij 2,981.723 Avgust 2,981.723 September 3,147.375 Oktober 3,502.340 November 3,502.340 December 3,502.340 Leto 1979 39,756.300 1 Zaradi težjih delovnih razmer v poletnih mesecih, ko ne dosegamo planirane realizacije stekla, je predlagan plan realizacije stekla tako, da je le-ta v mesecih, ko so normalni pogoji, višja, V poletnih mesecih pa je nižja! Tabela 1: Plan stroškov za leto 1979 (v dinarjih!) Stroški Doseženo 1978 Planirano 1979 Indeksi 1979/1978 Osnovne surovine in material 2,390.890 2,800.000 117 Pomožni material 2,363.544 2,800.000 118 Živila in pijače 929.147 1,250.000 134 Gorivo in mazivo 2,104.911 2,500.000 142 Material za vzdrževanje 204.700 250.000 119 Pisarniški material, časopis, literatura 139.832 180.000 129 Material za čiščenje 46.917 55.000 117 Voda 27.540 32.000 116 Kalo, razsip, okvare blaga, razbitja 2.645 4.000 151 Električna energija 803.686 900.000 112 Transportne storitve 63.072 75.000 119 PTT stroški 86.939 100.000 115 Investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev 242.908 700.000 288 Druge proizvodne storitve: (poliranje), kontrola meril 341.143 400.000 117 Ostale proizvodne storitve 112.788 150.000 133 Odpisi drobnega inventarja 134.415 70.000 52 Stroški reklame in propagande 21.143 26.000 123 Stroški reprezentance 69.737 75.000 107 Zdravstvene storitve 66.374 80.000 120 Razni drugi stroški 87.039 100.000 115 Stroški udeležbe na sejmih 39.205 45.000 115 Najemnine in zakupnine 25.110 26.000 103 Stroški za strokovni dvig kadrov 2.500 10.000 400 Stroški glasila »Steklar« 46.340 50.000 108 Stroški za civilnopravna delovna razmerja 21.241 40.000 188 Sodne in administrativne takse 877 1.000 114 Administrativni oglasi 4.660 6.000 129 Avtorski honorarji 234.444 300.000 128 Dnevnice za službena potovanja 17.000. Potni stroški v tujini 15.000 Dnevnice za službena potovanja v državi 96.684 110.000 114 Kilometrine 74.019 90.000 121 Izdatki za prevoz na delo in z dela 81.166 90.000 111 Izdatki za čiščenje sredstev HTZ 71.986 85.000 118 Izdatki za preventivno močnejšo hrano 155.324 175.000 113 Druga povračila stroškov 7.860 9,000 114 Amortizacija 1,464.601 300 1,650.000 133 12,606.559 16,116.000 121 Nabava vrednosti realizacije materiala 149.213 160.000 107 Drugi poslovni stroški in izredni izdatki 47.391 25.000 52 196.604 185.000 94 Stroški: porabljena sredstva 12,803.163 16,301.000 127 2 STEKLAR Tabela 2: Predlog realizacije - celotnega prihodka (v dinarjih!) Elementi Doseženo 1978 Planirano 1979 Indeksi 1979/1978 Realizacija stekla (neto) 31,748.568 39,756.300 125 Realizacija sitotisk 490.215 700.000 142 Realizacija hrane 1,248.425 1,450.000 116 Realizacija internata (stanovanja) 197.100 220.000 111 Realizacija storitev v lastni režiji 157.991 200.000 126 Prihodki za šolo od RIS 1,749.720 2,150.000 123 Prihodki za dom od RIS 519.478 600.000 115 Realizacija prispevkov za teoretični pouk 338.515 390.000 115 Realizacija prodaje pijač v kuhinji 197.281 210.000 106 Realizacija prodaje stekla v prodajalni (brez davka) 2,161.066 2,700.000 125 Realizacija prodaje materiala in odpadkov 186.843 200.000 107 Izredni prihodki 302.110 250.000 85 Celotni prihodek 39,297.318 48,826.300 124 Tabela 3: Izračuni realizacije za en mesec (v dinarjih!) Mesečni znesek celotne realizacije 48,826.300:12 4,068.858 Realizacija stekla 39,756.300:12 3,313.025 Realizacija prodajalne (brez davka) 2,700.000:12 225.000 Realizacija sitotiska 700.000:12 58.333 43,156.300:12 3,596.358 Ostala realizacija 5,670.000:12 472.500 Skupaj 48,826.300 4,068.858 Tabela 5: Celotni planirani prihodek-dohodek (v dinarjih!) Doseženo Planirano Indeksi. Elementi 1978 1979 1979/1978 Začetna zaloga 781.765 795.285 102 Poraba surovin, materiala in električne energije 9,013.813 11,271.000 119 Proizvodne storitve 846.851 1,425.000 168 Stroški reklame in propagande Stroški reprezentance Drugi materialni stroški Neproizvodne storitve in avtorski honorarji Dnevnice in druga povračila stroškov 21.143 69.737 327.034 313.931 528.212 1,464.601 26.000 75.000 295.000 433.000 621.000 1,970.000 123 107 90 138 117 114 Vsega Nabavna vrednost prodanega blaga Drugi poslovni stroški 13,367.087 149:213 46.506 16,914.285 160.000 25.000 120 107 54 Skupaj 13,562.806 17,099.285 120 Končna zaloga 798.285 798.285 100 Porabljena sredstva 12,764.521 16,301.000 121 Dohodek 26,532.797 32,525.300 122 Celotni prihodek 39,297.318 48,826.300 124 Tabela 6: Planirane obveznosti iz dohodka v letu 1979 (v dinarjih!) Doseženo Planirano Indeksi Vrste obveznosti 1978 1979 1979/1978 Prispevki iz dohodka SIS za zdravstvo Prispevki iz dohodka za zdravstveno zavarovanje kmetov Prispevki iz dohodka invalidskega in pokojninskega zavarovanja Prispevki iz dohodka za beneficirano delovno dobo Prispevek za zaposlovanje Vodni prispevek Prispevek za požarno varnost Del dohodka za članarine Del dohodka za SLO Del dohodka za zavarovalne premije Del dohodka za bančne stroške Del dohodka za stroške plačilnega prometa Del dohodka za obresti Del dohodka za pospeševanje kmetijstva Del dohodka za financiranje komunalnih objektov Del dohodka za financiranje gradnje zaklonišč 429.275 634.500 147 46.796 61.000 130 140.475 188.000 134 421.844 500.000 48 32.774 56.400 161 32.824 40.000 122 53.995 70.500 122 53.620 60.000 112 53.995 70.500 130 159.051 180.000 113 6.236 7.500 120 42.740 50.000 117 689.847 500.000 72 42.137 70.500 167 210.684 342.500 167 9.900 13.000 131 STEKLAR Tabela 7: Obveznosti do plačila anuitet v letu 1979 (v dinarjih!) Banka Zapadlost Anuiteta Obresti Skupaj LB Celje 1. 4. 1979 139.986,38 42.312,62 182.299,00 1. 6. 1979 92.810,08 22.847,92 115.658,00 1. 6. 1979 699.266,11 173.300,89 872.567,00 1. 10. 1979 146.285,76 36.013,24 182.299,00 1. 12. 1979 96.986,53 18.671,47 115.658,00 1. 12. 1979 730.733,09 141.833,91 872.567,00 1,906.067,95 434.980,05 2,341.048,00 Steklo Ljubljana 31. 12. 1979 247.687,20 29.722,55 277.409,75 Skupaj anuitete 2,153.755,15 464.702,60 .2,618.457,75 hodka pa obračunamo zakonske, pogodbene in druge dajatve, ki se jih financira iz dohodka. Kakor je razvidno iz tabele 5, naj bi se letos dohodek povečal za 22% v primerjavi z lanskoletnim dohodkom. Posamezne obveznosti iz dohodka pa kaže tabela 6! Razvidno je, da so se planirane obveznosti iz dohodka povečale za 14%. Čistega dohodka naj bi bilo za 24% več! Po obračunu prispevkov iz dohodka nam ostane še del dohodka, ki ga imenujemo čisti dohodek. Tega razporejamo za naše osebne dohodke in za sklade. V primerjavi z doseženim v lanskem letu naj bi bil čisti dohodek letos za 24% večji! Za osebne dohodke je letos planiranih 23,500.000 dinarjev, kar je za 21% več, kot smo izplačali v te namene v lanskem letu. Za obračun osebnih dohodkov imamo uveden točkovni sistem. Vrednost točke se določa za vsak mesec posebej in se jo določa po stvarno doseženi realizaciji oziroma po celotnem ustvarjenem prihodku. V predlaganem planu za letos smo načrtovali osnovno vrednost točke 33 dinarjev. Za takšno njeno vrednost pa moramo doseči mesečno planirano vrednost celotne realizacije 4,068.858 dinarjev in pri tem seveda prodati stekla za 3,313.025 dinarjev in prodati v prodajalni naših izdelkov za 225.000 dinarjev. Seveda pa moramo pri tem upoštevati tudi vse elemente stroškov, predvsem pa uspešno ustvarjati planirani dohodek, ki nam zagotavlja možna sredstva za načrtovane osebne dohodke. Del čistega dohodka razporejamo v sklade. Za stanovanjsko gradnjo namenjamo 6% od bruto izplačanih osebnih dohodkov, kar pomeni za letos znesek 1,410.000 dinarjev. V sklad skupne porabe naj bi razporedili 1,400.000 dinarjev. Sklad skupne porabe uporabljamo za regresiranje naših dopustov, za regresiranje toplih obrokov med delom, za jubilejne nagrade, za odpravnine, za vlaganje v objekte skupne porabe, za razne pomoči in za drugo. Del čistega dohodka, in sicer 2,000.000 dinarjev, smo planirali za poslovni sklad. Sredstva poslovnega sklada uporabljamo za odplačevanje anuitet ali obrokov za najeta posojila, ki so za letos v čisti glavnici, torej brež obresti, 2,153.755,15 dinarja - glej tabelo 7! - in pa za financiranje novih investicij. Obveznosti rezervnega sklada se obračuna po zakonskem določilu v 1,5% deležu od doseženega dohodka. Del čistega dohodka za svobodno menjavo dela pa je 1% prispevek od skupnega čistega dohodka za krajev-■ no skupnost in 66.000 dinarjev prispevka za cestno obvoznico. Sklepne misli in naloge... Pri takšnem predlogu finančnega plana Steklarske šole za letos pa moramo tudi upoštevati tiste naloge, ki smo jih sprejeli že na naših zborih, ko smo sprejemali zaključni račun šole za leto 1978! Nekatere izmed takih nalog so: 1. natančno določiti delovni program in zagotoviti prodajo naše proizvodnje, 2. izboljšati kadrovski sestav zaposlenih in na nezasedena dela ter naloge razporediti ustrezne delavce, 3. oživeti samoupravne delovne skupine, izboljšati delo delegatov in čim bolj približati samoupravljanje slehernemu delavcu, 4. dopolniti pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, 5. poostriti odgovornost za kakovostno in pravočasno opravljanje dogovorjenih nalog, 6. okrepiti samoiniciativnost ter odgovornost vseh delavcev! Spremljamo uresničevanje sprejetega delovnega načrta Se vedno premalo resno! Kadar želimo nekaj narediti drugače, kakor je bilo prej, delamo to z namenom, da bi bilo tisto novo boljše. Kajpak si prizadevamo narediti najprej nekakšno zasnovo, ki naj jo potem dopolnijo vsi udeleženci razprave o njej. In tako je bil naš predlog delovnega načrta za letos, katerega cilj je navsezadnje boljše gospodarjenje, sprejet na zborih delovnih ljudi z zelo majhnimi dopolnitvami. V programu je zapisano, naj leta ne bi doživel usode podobnih zavezujočih ukrepov v preteklosti, in da bomo šteli neizpolnjevanje načrta za kršitev delovnih dolžnosti. Na sestanku uredniškega odbora smo se dogovorili, da bomo spremljali uresničevanje na zborih sprejetega delovnega načrta. To nalogo smo prisodili članu uredniškega odbora Francu Vehovarju, ki je o tem pripravil pričujoči sestavek. Na zborih delovnih ljudi smo sprejeli delovni načrt za letos, ki vsebuje 28 točk. Sprejeli smo ga z namenom, da bi z doslednim izpolnjevanjem zastavljenih si nalog prispevali k boljšim delovnim rezultatom in s tem k našemu boljšemu gospodarjenju. Seveda pa je treba tak načrt kdaj pa kdaj potegniti iz predala, odpihniti z njega prah in pogledati vanj ter ugotoviti, kaj izmed zapisanega smo že uresničili, katere naloge smo uresničili samo delno in česa še sploh nismo uresničili! Preverjanje nalog v našem primeru je toliko lažje, ker so bili za vsako izmed naših nalog določeni nosilci in roki uresničitve... In če listamo po načrtu od točke do točke, bomo morali ugotoviti naslednje! Kako smo uresničili dogovorjeni načrt? Prva naloga piše o spoštovanju delovnega časa, časa za malico in o odhajanju z delovnih mest med delovnim časom ter nasploh o. izrabljanju razpoložljivega delovnega časa. Sprejeli smo določene ukrepe, sedaj je v rabi izdajanje posebnih, lističev za izhod iz steklarne med delovnim časom, nadzor nad STEKLAR delovno disciplino-je zaostren in vpeljali smo disciplinske ukrep ukrepe zoper kršilce delovnih dolžnosti. Z doseženimi rezultati pa resnično ne moremo biti zadovoljni. Ugotavljamo, da vratarska služba ne dela tako, kakor bi morala delati, po polževo razmišljamo o nakupu kontrolne ure in kontrolnih kartic. Ob vsem tem pa je treba tudi reči, da bi morali narediti veliko več za spremembo našega pojmovanja o delovnem času in za razvijanje zavestne discipline. Nosilec naloge je Alojz Juhart. V drugi nalogi smo zapisali svoje želje o boljši organizaciji in o boljšem načrtovanju proizvodnje s temeljnim namenom, da odpravimo tako imenovana ozka grla in zmanjšamo nadurno delo. Na tem področju smo zabeležili določene izboljšave, vendar so še vprašanja, ki jih bo treba rešiti, in pomanjkljivosti, ki jih bo treba odločno odpraviti. Nosilec te naloge je Jože Pelko skupaj z delovodji, z lanserjem proizvodnje, z vodji oddelkov in s komercialo. V tretji nalogi je bila zajeta nabava delovnih sredstev, ki jih moramo uvažati in ki so nujno potrebna za dobre proizvodne dosežke. To smo naložili nabavi in načrtovalcem proizvodnje ter porabe potrebnih materialov, za nosilca naloge pa sta bila določena Mili Mašera in Franc Jankovič. Povedati je treba, da se mora naša nabava ubadati z velikimi težavami predvsem zaradi omejitvenih ukrepov pri uvozu, pri nabavi domačih surovin pa se pogosto spopadajo z njihovim pomanjkanjem. Kljub doslej izkazanim -težavam seveda ne moremo biti zadovoljni, res pa je, da za vse to nabavne službe ne moremo kriviti! O normiranju in določanju kalkulacij ter predkalkulacij, o izdelavi pravilnika o normiranju in tolmačenju normativov ter stroškov, ki so prikazani s faktorji in ki služijo za boljše dohodkovne odnose, smo se zavezali v četrti nalogi. Za nosilca naloge smo doložili Jožeta Pelka in magistra Franca Šrimpfa. Pri tem je treba reči, kakor je Srimpf tudi zapisal v majski izdaji ■■Steklarja«, da nam manjka, izrazimo se tako, še nekaj povsem določenih in praktičnih rešitev, da bi dohodkovni odnosi zaživeli v polni meri. Kar zadeva razlago normativov in dohodkovnega sistema, ni bilo organizirane razprave ne v ožjem in ne v širšem krogu delavcev iz neposredne proizvodnje. Vedno večji problem so strokovni kadri in kadri pri peči. V peti nalogi smo si zadali urejanje prav kadrovskih vprašanj, za nosilca te naloge pa sta bila določena Alojz Juhart in Franc Komerički. Ne moremo očitati, da na tem področju ne bi bilo prizadevanj, lahko pa rečemo, da nismo našli dolgoročnih rešitev in da nismo zajezili odhajanja delavcev od peči. Vsekakor pa je ugodna ugotovitev, da smo pred kratkim dobili novih 23 sodelavcev za osnovno izdelavo in prav bi bilo, da to, navidezno začasno rešitev, v resnici spremenimo v dolgoročnejšo. Nič ni bilo storjenega oziroma še ni rezultatov glede boljše izkoriščenosti zmesarne, za kar smo zadolžili v šesti nalogi tehnični sektor, nosilec naloge pa je bil Jože Pelko. O čezmerni porabi kristalnega stekla ter o nujnosti, da zavremo takšno porabo, smo zapisali v sedmi nalogi. Ta naloga je opravljena, saj je delavski svet sprejel sklep, ki odpravlja nenadzorovano porabo stekla za srečolove.' Nosilca naloge sta bila*Alojz Juhart in Franc Jankovič. Predlog o gradnji trgovine v neposredni bližini steklarne je narejen, zaradi pomanjkanja denarja pa je še v predalu. Začasna rešitev za prodajo naših izdelkov pa je sklep, da jih bo poslej prodajala naša trgovina v Rogaški Slatini in da ne bodo več naprodaj v. steklarni, razen za zaposlene v njej. To, osmo nalogo, je Branko Sojsavljevič opravil pravočasno Še vedno imamo težave z avtobusi. Poleti sicer nekoliko manj, toda so! Prav tako je postajališče enkrat tu, enkrat tam, da čakajoči nikdar ne ve. kje bo avtobus zares ustavil. Zato smo si zadali kot deveto nalogo, da bomo sklenili pogodbo z avtobusnim podjetjem. Do sklenitve pa še ni prišlo. Nosilec naloge je Alojz Juhart. Prav tako smo si zadali, kot deseto nalogo, v zvezi s prodajo gladkega stekla, ker tozd Kristal ne dobiva plačila za opravljeno delo, s tem pa ustvarja manjši dohodek. S sklepom delavskega sveta, da se nakupuje tretja vrsta in da se gladko ne daje več, je to vprašanje rešeno. Nosilca te naloge sta bila Alojz Juhart in Andrej Zupan. Se vedno smo priče nediscipline nekaterih sodelavcev, čeprav nam komisije delajo dobro in dosledno. Enajsta točka delovnega načrta vsebuje nalogo, da bomo zmanjšali nedisciplino na najmanjšo možno mero, predvsem z doslednim prijavljanjem kršilcev delovnih dolžnosti. Za uresničitev te naloge so zadolženi vodilni in vodstveni delavci. Nekateri med njimi so to nalogo opravili v redu in dosledno, nekateri pa se še vedno držijo ustaljene navade, da kršilcem gledajo skozi prste. Čeprav smo se odločili za skupno disciplinsko komisijo, je še nimamo. To nalogo bi morali opraviti predsedniki disciplinskih komisij in Alojz Juhart. Zadali smo si tudi dvanajsto nalogo: zmanjšati delež neupravičenih izostankov z dela ter zmanjšati bolniški stalež. Na tem področju še ni vidnih rezultatov kljub temu, da srno že sprejeli pravilnik o delovnih razmerjih, v katerega smo bili zapisali, da bomo tovrstno nedisciplino omejili. Sprejeli smo tudi pravilnik o bolniškem redu, kontrolorja bolnikov pa še vedno nimamo. Nosilca naloge sta Alojz Juhart in Franc Komerički. Ugotovili smo, da je treba sredstva za proizvodnjo vzdrževati bolj načrtno ter zadolžili Petra Raspotnika za izdelavo sistema preventivnega vzdrževanja. Rok za to, trinajsto nalogo, je že potekel, opravljena pa ni bila. Še vedno nismo vsi vključeni v nagrajevanje po delu, kar posebej velja za delavce delovne skupnosti skupnih služb in tozda Servisne dejavnosti. Osnutek pravilnika o nagrajevanju po delu v delovni skupnosti skupnih služb je že narejen in je v razpravi, v tozduServisne dejavnosti pa taksen pravilnik šele pripravljajo. Reči je treba, da ta, štirinajsta naloga ni opravljena do konca. Nosilca naloge sta Franc Vehovar in Svetozar Vitas. Zadali smo si tudi nalogo, štirinajsto po vrsti, da bomo spodbujali inovacijsko dejavnost. Za začetek smo si omislili uvedbo knjig, v katere naj bi sodelavci vpisovali svoje morebitne predloge za izboljšave. Domenili smo se tudi, da bomo izplačali nagrade za dosedanje inovacije. Razen v tozdu Dodelava, v katerem so v določenem roku to vprašanje uredili, ni bilo nič več storjenega. Nosilci naloge so vodje tozdov in komisija za inovacije. Nagrajevati strokovne kadre tako, da nam le-ti ne bi odhajali ali pa. da jim bo delovno mesto strokovnjaka v steklarni privlačno tudi s finančne plati, je zelo zahtevna naloga, ki smo si jo zadali pod zaporedno številko 15. Narejeni so že bili predlogi, ki so jih obravnavali na zborih delovnih ljudi, a so jih razpravljavci zavrnili. Tako nam na tem področju ostajajo nerešena vprašanja. Nosilec naloge je Franc Vehovar. Z organizacijo tozdov smo uspeli, vodjem tozdov pa nismo zagotovili najnujnejših delovnih prostorov. Kok, do katerega naj bi opravili to, šestnajsto nalogo, je bil letošnji 1. maj. Žal, do sedaj ni bilo narejenega še nič! Odpravili smo gnečo na malicah; morda ne z najbolj ustrezno rešitvijo. Vendar pa je ta, sedemnajsta naloga, ena izmed redkih, ki smo jo opravili pravočasno in v celoti. Njen nosilec je bil Alojz Juhart. Se naprej in bolj zavzeto moramo varčevati s surovinami in z materiali, še zlasti s kurilnim oljem in z električno energijo. Za uresničitev te, osemnajste naloge, smo zadolženi prav vsi delavci steklarne, zlasti pa še tisti, ki lahko največ vplivajo na njihovo večjo ali manjšo porabo. Z organizacijo in pripravo materialov za seje in sestanke so še vedno težave. Da bi odpravili ali vsaj omilili vse pomanjkljivosti na tem področju, smo si zadali devetnajsto nalogo, da bomo načrtovali sestanke vnaprej. To je že postala naša praksa. V »Steklarju« in v »Steklarjevih novicah« objavljamo aktualne materiale za seje in sestanke in to deluje že kar zadovoljivo. Večkrat pa so. še težave pri pravočasnem pripravljanju gradiv, za kar so največkrat odgovorni sami predlagatelji. Nosilec naloge je Franc Vehovar. Za usklajeno delo vseh tozdov je pomembno tudi, da delavci izrabljajo svoje dopuste enakomerno in da jih tozdi prilagajajo tozdu Osnovna izdelava. Za to naj bi vodje tozdov pripravili načrte izrabe letnih dopustov. Takšna načrta sta naredila le tozda Osnovna izdelava in Dodelava, v tozdu Kristal so planirali kolektivni dopust, zaradi težav z nabavo opreme iz uvoza za kislinsko polirnico pa.še ni znano, kdaj bo kolektivni dopust. Ostali niso naredili planov dopustov. Nosilci te, dvajsete, naloge so bili oziroma so vodje tozdov in sektorjev, rok pa je bil 1. marec! To je bežen pregled sprejetega delovnega načrta za letos in njegovega uresničevanja. Že povedano zadošča za osnovno ugotovitev: nekateri sodelavci so neresni pri izpolnjevanju dogovorjenih nalog! Nekaj nalog je res že opravljenih, nekaj jih je delno opravljenih, nekaj se sliši, in vendar je res, da ne uresničujemo tistih nalog, ki bi jih lahko uresničili z najmanjšimi napori! Ne bi bilo napak, če bi še enkrat pretresli vse dogovorjene, a še neizpolnjene naloge na delavskih svetih, v osnovnih organizacijah sindikata in v osnovnih organizacijah zveze komunistov ter proti nosilcem nalog, ki svojega dela niso opravili, pa za to niso imeli opravičljivih razlogov, ali so naloge opravili le delno, ustrezno tudi ukrepali!? STEKLAR Pred odhodom na letovanje Naši sodelavci govorijo... Glede na vremenske razmere bi lahko rekli, da smo pri nas zamudili marsikatero prijetno urico ob morski obali, ki nam jo je nenadejano ponudila letošnja izredno topla in sončna pomlad. Ce bi bili malo bolj iznajdljivi in gibčni, bi bilo letos glede na zanimanje naših sodelavk in sodelavcev veliko manj žolčnih razprav in nevo-Ije... Pravijo, in še res je, da je po toči zvoniti prepozno. Bogatejši pa smo še za eno izkušnjo več, ki jo moramo v bodoče s pridom izkoriščati. Z željo in namenom namreč, da bi kar se da bolj pripravljeni dočakali prihodnjo sezono! Ne moremo se namreč znebiti vtisa, da pričenjamo naše priprave na vsakoletno počitniško sezono vendarle z manjšo zamudo. In o tem bi, kajpak, morali resno razmisliti in ukreniti, da ne bi več ponavljali starih napak...! Letošnja glavna počitniška sezona je torej pred durmi! Reke morja željnih se bodo zlile proti morski obali. Med njimi boste tudi naše sodelavke in naši sodelavci s svojimi družinami... Stodvajset jih je, in če računamo, da je povprečno število družinskih članov štiri, bo v naših počitniških hišah v Umagu, Dajli in Novigradu počitnikovalo 480 sodelavcev in njihovih svojcev. Premajhne zmogljivosti so botrovale temu, da kakšnih 60 naših sodelavk in sodelavcev, žal, ne bo deležnih zaželenih počitnic v naših hišah. Marsikdo med njimi se bo sicer kljub temu odpravil na morje, četudi ne bo letoval v naših počitniških hišah. To pa pomeni, da se iz leta v leto širi krog tistih, ki si za dopust želijo spremembo okolja in resničnih počitnic. Prostor v časopisu nam ne dovoljuje, da bi Vinko Anderlič, steklopihalec-mojster v tozdu Osnovna izdelava bolj na široko raziskovali mnenja naših sodelavcev o tem. Samo nekaj med njimi pa smo vendarle zaprosili, naj povedo, kaj menijo o tem. In, upamo, da tudi vas zanima, kaj so povedali? Preden damo besedo našim sodelavkam in sodelavcem, naj povemo še to, da se je z njimi pogovarjal Milorad Kračun. In še tole: vprašujemo vas, ali ste že kdaj premišljevali o zmanjšanju stroškov za počitnikovanje? Najbrž še ne?! In če niste, vam predlagamo, da se nam oglasite s kakšnim napisanim prispevkom, ki ga bomo objavili in - seveda - tudi nagradili po veljavnem pravilniku za sodelavce Steklarja! Ni vas tudi malo, ki Milan Barič, steklobrusilec-mojster v tozdu Kristal imate fotografske aparate. Namerite njihove objektive na kakšno zanimivost, ki jih na letovanju ni tako mällo! Na plaži, ob reki, v prijetni družbi, pri kakršni koli igri, morda pri prigrizku ali dobri kapljici!? Tudi za objavljene fotografije boste deležni nagrade! Neglede na to, kam ste se odpravili na dopust ali se kanite odpraviti, vam želimo prav prijetne počitnice! UREDNIŠTVO »STEKLARJA« Vinko Anderlič, steklopihalec -mojster v tozdu Osnovna izdelava »Počitnice na morju so resnično potrebne in nad vse koristne. Tam se človek lahko sprosti in odpočije. Meni se zdi, da je cena, ki jo plačamo za počitniško hišo, nekoliko previsoka. Ne bi bilo napak, če bi imeli organiziran tudi prevoz na morje. Vem, da je težko ustreči vsem željam, vendar menim, da je pravilnik o delitvi počitniških hiš pravičen!« Milan Barič, steklobrusilec -mojster v tozdu Kristal »Tako organizirane počitnice, kakršne so naše, so vsestransko koristne. Čeprav na morju prebijemo le deset dni, nam je zagotovljen fizični in psihični počitek... Koristne so tudi za naše družine, kajti vemo, da morsko podnebje odpravi marsikatero nevšečnost, kakršnih je danes kar precej tudi pri otrokih. In tak oddih niti ne stane veliko, pa si ga lahko privošči vs^k naš sodelavec, česar si sicer ne bi mogel. Menim, da je sedanje razporejanje letovalcev pravilno, saj je resnično nemogoče ustreči prav vsem željam ob tako omejenih zmogljivostih!« Janez Inkret, ključavničar v tozdu Servisne dejavnosti STEKLAR Janez Inkret, visokokvalificiran ključavničar v tozdu Servisne dejavnosti •Na morje odhajam predvsem zaradi zdravja. Pri tolikih letih napornega dela in še bolezni povrhu se nam kar prileže nekaj dni poštenega oddiha. Rekel bi, da ni prav, ko starejši delavci ne morejo na morje, če so že bili večkrat, saj so zaradi dokajšnje izčrpanosti vendarle bolj potrebni počitka. Vemo namreč, da je delo pri pečeh, v brusilnici in v drugih obratih zelo naporno in polno poklicnih bolezni. Vse so toliko večji razlogi za našo odločitev, da se odpravimo na našo prelepo obalo!« Olga Koražija, pregledovalka stekla v delovni skupnosti skupnih služb »Enkrat sem bila na morju in že to je zadostovalo, da sem ugotovila, kako je to koristno. Zato se tudi letos ni bilo težko odločiti, kam naj gremo. Po enoletnem napornem delu, ki ga imamo v steklarni, si človek vendarle zasluži kanček prijetnega oddiha. Hiše so praktične, cene zmerne in že smo tu, kjer ni razlogov za nezadovoljstvo. Menim, da je pravilno, če tisti naši sodelavci, ki so bili že večkrat deležni skupnih dobrin, odstopijo prostor mlajšim sodelavcem, saj so tudi oni potrebni oddiha!« Mato Sabljak, steklopihalec -pomočnik v tozdu Osnovna izdelava »Zadovoljen in vesel sem, ker bom del svojega dopusta izkoristil v naših počitniških hišah, saj se v njih človek resnično odpočije od napornega dela in vsaj za nekaj časa pozabi na skrbi, ki nam jih nalaga vsakdanje življenje. Kljub povišanju cene za bivanje v hišah menim, da je le-ta še vedno primerna. Omenil pa bi rad nekaj drugega! Opazil sem namreč določene pomanjkljivosti pri določanju koristnikov. Pravilnik naj bi bil za vse enak, kajti zna se zgoditi, da Olga Koražija, pregledovalka stekla v delovni skupnosti skupnih služb mlad delavec, brez šoloobveznih otrok, zavzame mesto starejšemu delavcu, po mojem prepričanju bolj upravičenemu, in to v glavni sezoni. Predlagam tudi, naj bi v prihodnje organizirali za letovalce prevoz na morje, saj vemo, da vsi nimamo avtomobila!« Božena Stančina, seklobrusilka v tozdu Kristal »Povsem razumljivo je, da nas zaradi ugodnosti, ki nam jih nudijo naše hiše, kar naprej vleče na morje. Iz leta v leto beležimo večje zanimanje za letovanje na morju, žal pa sedanje zmogljivosti ne zadoščajo več za potešitev vseh naših želja. Najbrž bi kazalo premisliti o povečanju zmogljivosti, kar pa je sedaj težko uresničljivo. S povečanimi zmogljivostmi bi morda lažje uresničili tudi kakšno željo po štirinajstdnevnih počitnicah na morju...!« In naš komentar... Kaj je sploh težjega, kakor biti član kakšne komisije, ki ji je dodeljena nehvaležna vloga presojati o upravičenosti ali neupravičenosti kandidatov do neke dobrine.'? Goto- Mato Sabljak, steklopihalec-pomočnik v tozdu Osnovna izdelava vo je, da ni malo težav. Če bi dodali še vse tiste kletvice, ki so kar stalne spremljevalke takšnega opravila, pa bi se zagotovo tudi vi zakleli v takšnih okoliščinah, da takšne naloge ne boste nikoli več sprejeli!? Namesto mojih ugotovitev prepuščam besedo članici komisije Citi Novakovi: »Prva težava, s katero smo se spoprijeli člani komisije, je ta, da se je prijavilo za letovanje na morju kakšnih 60 naših sodelavcev več, kakor sedaj dovoljujejo zmogljivosti naših počitniških hišic. Druga težava je v neposredni zvezi z neresnostjo nekaterih prijavljencev, ki še pri sebi niso razčistili, ali bi šli radi na morje in to tudi nameravajo narediti, ali pa bodo ostali doma. Takšni namreč z lahkoto odpovedujejo rezervirane termine in s tem povzročajo številne težave! So pa tudi takšni, ki izrecno zahtevajo letovanje v določeni hiši, sicer se letovanju odpovedo. Velika nevšečnost je tudi usklajevanje dopustov naših sodelavcev z dopusti njihovih svojcev, ki delajo v drugih delovnih organizacijah. Je pa še kopica vprašanj, s katerimi se ubadamo. In ni pravilnika, ki bi vse to uredil v splošno zadovoljstvo vseh. Mogoče bi povečane počitniške zmogljivosti prispevale k rešitvi teh vprašanj? Žal pa o tem zaenkrat še ne moremo govoriti!« Različni so pogledi na nekatera vprašanja. In ti bodo ostali tudi v prihodnje, neglede na bolj ali urejene zadeve v zvezi s počitnikovanjem. Soglasni pa smo v tem, da so počitniške hiše na morju naša velika pridobitev, ki je ne more zamegliti še tako široka paleta neurejenih vprašanj. Zastavimo pa si lahko nekaj skupnih vprašanj in sicer: Ali res zadoščata samo sonce in voda? Je morda mogoče urediti kakšno balinišče? Bi bila odveč miza za namizni tenis ali še kakšna druga športna naprava? Le v premislek za prihodnje, saj smo letos uresničitev takšnih želja že zamudili! Morda pa bi potem postale naše počitniške hiše in počitnice v njih še bolj privlačne!? ■ Božena Stančina, steklobrusilka v tozdu Kristal _____________________STEKLAR Na obzorju novi odnosi v stanovanjskem gospodarstvu Moje sanje... Zlasti zadnje čase smo priče bolj temeljitim razpravam o družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu. So pa res nekoliko v zamudi, saj vemo, da sta o tem razpravljala in zavzela stališča slovenski in jugoslovanski kongres zveze komunistov.!? Po stari, ne ravno najlepši naši navadi, pričenjamo pri nas razprave z zamudo, saj bi morale biti končane na občinski ravni že do 20. junija... Toda v tem sestavku se ne mudimo pri tem, ampak prikazujemo učinkovitost našega tako imenovanega stanovanjskega dinarja! Koliko smo izločili v stanovanjski sklad skupne porabe? V preteklih treh letih, to je v obdobju od leta 1976 do leta 1978, smo v: stanovanjski sklad skupne porabe izločili sredstva, kakor kaže tabela 1 od tega s posojilom, 1,500.000 dinarjev. V tem letu nas je stal kvadratni meter stanovanjske površine 7.112,10 dinarja. Leto pozneje smo za dve garsonjeri v Kozjem s stanovanjsko površino 68,19 kvadratnega metra odšteli 634.752',10 dinarja, kar pomeni, da nas je stal kvadratni meter stanovanjske površine že 9.308,60 dinarja. V lanskem letu pa Vanj nismo kupili z gotovino, saj smo zanja najeli za 2,906.335 dinarjev posojila...! Cena stanovanj torej nenehno skokovito narašča in jp sedaj tržna cena za kvadratni meter nove pridobljene stanovanjske površine že med 12.000 in 13.000 dinarjev! Ker so potrebe po stanovanjih in povpraševanje po njih velike, je reprodukcijska sposobnost stanovanjskega gospodarstva zaradi negospodarnih ali neekonomskih stanarin na zelo nizki ravni. Zbran denar od stanarin ne zadošča niti za enostavno reprodukcijo, to je za sprotno vzdrževanje razpoložljivih stanovanj! Zaradi tega smo se znašli pred zapleteno nalogo. Posebno še zaradi tega, ker je stanovanje primarna ali temeljna dolgoročna socialna in gospodarska dobrina! To pomeni, da je sama po sebi umevna naša želja po urejenih stanovanjskih problemih nas vseh. Če pa želimo uresničiti to Tabela 1: Za stanovanjske potrebe izložena sredstva delavcev steklarne »Boris Kidrič« v letih 1976-1978 (v dinarjih!) Stanovanjski Stanovanjski Združena del sklada sklad stek- sredstva, za skup- Leto ‘ -ne porabe (100%) larne »Boris Kidrič« Delež v % stan. grad. pri LB Celje Delež v % Ostalo Delež v% 1976 3,583.312,70 1,525.774,55 43,9 838.986,85 23,9 1,121.551,30 32,2 1977 4,119.903,85 754.255,05 42,6 961.174,75 23,3 1,404.474,05 34,1 1978 4,943.782,50 1,857.873,45 37,6 824.218,55 16,7 1,261.780,50 45,7 12,646.999,05 5,137.903,05 40,7 2,621.290,15 20,7 4,887.805,85 38,6 Celotni stanovanjski sklad skupne porabe se oblikuje iz 6 odstotnega deleža od bruto ali kosmatih osebnih dohodkov. Ta denar se od leta 1978 naprej deli takole: - 0,345% za dijaške domove, - 1,200% za pomoč stanovanjskemu gospodarstvu, - 2,255 za stanovanjski del sklada skupne porabe, ki ostane steklarni, - 1,000% za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (združena sredstva pri Ljubljanski banki Celje), in - 0,200% za stanovanjski prispevek, namenjen komunalnemu urejanju. Iz povedanega je torej razvidno, da se je v letu 1978 pojavila nova obveznost iz stanovanjskega sklada skupne porabe in to 1,2 odstotni prispevek za urejanje komunalnih objektov. To pomeni, gledano skozi deleže v odstotkih, da so se zmanjšala sredstva, ki so namenjena stanovanjski gradnji in s katerimi razpolaga steklarna, in da so se zmanjšala sredstva, ki jih združujemo v Ljubljanski banki Celje za psmerjeno stanovanjsko gradnjo, da nam na podlagi združenih sredstev posoja denar za nakup stanovanj! Dokaj visoka inflacija in hitro naraščanje gradbenih stroškov sta pripeljala do tega, da je treba Sedaj odšteti za kvadratni meter stanovanjske površine že kar precej. Tako smo v letu 1976 kupili v Ratanski vasi deset stanovanj s skupno površino 518 kvadratnih metrov in zanja plačali 3,684.048 dinarjev, smo kupili 16 stanovanj v Ratanski vasi s skupno stanovanjsko površino 544,85 kvadratnega meti-a in zanje plačali 5,599.264 dinarjev, kar pomeni, da se je cena za kvadratni meter stanovanjske površine dvignila kar na 10.276,60 dinarja! Seveda tudi teh stano- Kako dolgo bosta še samevala? - foto Pak našo skupno željo, bomo morali spremeniti nekatera naša pojmovanja ip že kar ustaljene navade. Dogajalo se je na primer, da je pri nas kdo dobil družbeno stanovanje, vredno kakšnih 600 do 700 tisoč dinarjev, si zraven tega sam privoščil luksuzni avto in STEKLAR zgradil še vikend. Dogajalo pa se je in se še dogaja na drugi strani, da so si prenekateri na vse pretege zategovali pasove, da bi navsezadnje vendarle rešili svoj stanovanjski problem z zasebno gradnjo?! Že res, da je stanovanjsko vprašanje ozko povezano s kadrovsko politiko, vendarle hkrati ne smemo pozabiti tudi socialno-solidarnostnih prvin, ki imajo v naši družbi kar pomembno vlogo! Vse povedano je sprožilo nova razmišljanja in stališča za nadaljnje urejanje teh vprašanj v naši družbi in to na podlagi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Kako smo urejali stanovanjska vprašanja v steklarni? Najbrž je zanimivo pogledati, kako smo delavci steklarne pomagali urejati stanovanjska vprašanja z zasebno gradnjo? Od leta 1966, ko smo prvič dali posojila za zasebno stanovanjsko gradnjo, smo do sedaj 249 sodelavcem pdobrili za 7,562.919 dinarjev posojil. Ta podatek govori, da je bilo s posojili vendarle rešenih kar precej stanovanjskih vprašanj sodelavcev. Upoštevajoč resnico, da smo v zadnjih treh letih odobrili posojil za 2,607.500 dinarjev in da smo z 9,918.094,10 dinarja kupili 28 stanovanj s skupno stanovanjsko površino 1355 kvadratnih metrov, smemo upravičeno reči, da smo na tem področju storili in dosegli resnično veliko. Rešitev enega stanovanjskega vprašanja nas je veljala 354.217 dinarjev! Če vemo, da smo dajali posojila za zasebno gradnjo v zneskih med 40.000 in 50.000 dinarji na posameznika, vidimo, da velja družbeno stanovanje veliko več, čeprav so vsi prosilci prispevali enak delež od svojih bruto osebnih dohodkov. S tem, kajpak, ne mislimo reči, da bi dajali v bodoče več za zasebno gradnjo. Rešitev tega vprašanja ni tako preprosta. Na dlani pa je, da bi morali za urejanje stanovanjskih vprašanj obremeniti vsakega prosilca v skladu z njegovimi zmožnostmi! Nekaj stališč in priporočil skupščine SR Slovenije Nedvomno je, da gredo tudi družbena prizadevanja v takšni smeri. Tako sta bili v majski številki Poročevalca skupščine SR Slovenije in skupščine SFRJ za delegate objavljena osnutek stališč, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SR Slovenije in poročilo k osnutku ter poudarku na priprave za javno razpravo, ki je bila, žal, kakor sem že v uvodu zapisal, dokaj skopa in pozna. Povzemimo nekaj teh stališč in priporočil! 1. Temeljni nosilci vseh odločitev v stanovanjskem gospodarstvu so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih. Stanovanjska politika mora biti izraz interesov in potreb delovnega človeka, ki mora biti v takšnem položaju, da more urejati svoja stanovanjska vprašanja skladno s potrebami in interesi ter da pri tem dobro gospodari s stanovanjskimi skladi. Stanovanja moramo uveljaviti kot gospodarske dobrine dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa moramo uveljaviti kot del družbene reprodukcije, v kateri celovito odločajo in z njo gospodarijo delavci. Temeljna celica, v kateri se odloča o urejanju stanovanjskih vprašanj, je tozd. V njem se sprejema programe. Stanovanjski plani krajevnih skupnosti morajo izvirati iz planov tozdov, ki v okvirih krajevne skupnosti uresničujejo stanovanjska vprašanja svojih delavcev. Prešlo naj bi se tudi ne sestavljanje desetletnih planov stanovanjske graditve. Uveljaviti je treba načelo, da mora vsakdo v skladu s svojimi zmožnostmi prispevati lastna sredstva za ureditev svojega stanovanjskega vprašanja; to neglede na to, ali pridobiva pravico uporabe v družbenem stanovanju ali v zasebni lastnini! 2. Delovni ljudje uresničujejo stanovanjsko politiko v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti. V njenih okvirih se bo zbiralo sredstva, katerih nosilci bodo: amortizacija, združena sredstva tozdov in skupnosti iz čistega dohodka, sredstva pokojnin, lastna sredstva občanov, bančna sredstva in v manjšem obsegu sredstva za solidarnostno gradnjo stanovanj, oblikovano iz dohodkov tozdov. Posebno skrb bo treba nameniti možnostim za urejanje stanovanjskih potreb invalidov, borcev NOV, starejših občanov in družin z nizkimi dohodki. Sredstva v te namene se bo v prihodnje oblikovalo po odloku občinske skupščine. 3. Z novim sistemom financiranja stanovanjske gradnje bomo uvedli obvezno lastno udeležbo za pridobitev družbenega stanovanja, za prenovo obstoječega stanovanja, za nakup etažnega stanovanja ali za gradnjo stanovanjske hiše. Višina udeležbe bo odvisna od posameznikovega gospodarskega in socialnega položaja, od politike in od potreb družbenega dela, z zakonom pa bo določena le najnižja lastna udeležba. 4. Postopen prehod na ekonomske stanarine bodo občani uresničili v skladu s sprejetimi stališči do enotne politike uveljavljanja ekonomskih stanarin v SR Sloveniji. Za zagotovitev socialne varnosti občanov z nižjimi dohodki bodo oblikovana merila za delno nadomeščanje stanarin. Ekonomska stanarina naj postane materialna osnova novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. 5. Za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju bo stanovanjske skupnosti treba tako dograjevati, da bodo postale mesto za dogovarjanje in usklajevanje interesov delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov - uporabnikov in izvajalcev -tako glede gradnje kakor tudi glede upravljanja s stanovanji. 6. Družbeno usmerjanje stanovanjske gradnje naj v bodoče omogoči, da bodo pri gradnji stanovanjskih sosesk sodelovali vsi zainteresirani dejavniki ter da bodo vplivali na prostorsko in programsko zasnovo sosesk, na namen in vrsto komunalne opreme ter na strukturo, kvaliteto ter ceno stanovanjskih in spremljajočih objektov, spore pa naj bi reševali arbitraže in posebna sodišča. 7. Vzporedno z oblikovanjem in uveljavljanjem novih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je treba le-te uveljaviti tudi na komunalnem področju in na področju zemljiške politike. Nujno je torej, da se po svojih delegatih vključimo v javno razpravo o oblikovanju in uveljavitvi novih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu! Od nas samih in od naše zainteresiranosti je tudi odvisno, kako učinkovito bo zaživela stanovanjska skupnost. Če hočemo res postati odločujoč dejavnik na tem področju, se moramo dobro in hitro organizirati, zahtevati in omogočiti nemoten tok informacij ter v vsakem trenutku vedeti, kako je porabljen vsak naš dinar, ki ga namenjamo za stanovanjsko gradnjo. In treba bi bilo že sedaj pripravljati spremembo naših zastarelih notranjih samoupravnih aktov, ki urejajo vprašanja s tega področja. Še vedno namreč velja: »Moje sanje - lepo stanovanje!« ZLATKO NOVAK Izpolniti dane obljube Nova brusilnica v Steklarski soli, kdaj? Ljudski pregovor pravi: »Počasi se daleč pride!« In tako je tudi z našo novo brusilnico kristala v Steklarski šoli... Že nekaj let namreč zaman čaka na svoje prave uporabnike - brusilce... Doslej je brusilnica služila raznim namenom, od rezanja do skladiščenja stekla, pravemu namenu pa še vedno ne služi. Ko so običajno na zadnji delovni dan v letu ocenjevali iztekajoče se leto in nakazovali, kako bo v naslednjem letu, brusilci dobro vemo, kako so nam obljubljali: »... Drugo leto pa boste že v novi brusilni- ci!« Pa se vsako leto potem pri nečem zatakne. Enkrat je bil razlog za to les za brusilne mize, drugič so bili krivi stroji, pa vitrine? Bolj po polževo je šlo... Vsako leto je bilo narejenega le toliko, da je bilo komaj videti in si obetati, češ saj končno bo pa le postal ta prostor brusilnica... In res se je vse skupaj počasi premikalo. Če sedaj pogledate v ta prostor, kjer naj bi bila brusilnica, vidite od enega do drugega STEKLAR konca brusilno mizo, pogled pa se vam bo ustavil na dveh brusilnih strojih na mizi. Ko kot star brusilec v Steklarski šoli premišljujem o vsem tem, si mislim, kako bi bilo najbrž prav,'če bi odgovorni navsezadnje vendarle nekaj ukrenili, da bi brusilci po štirih letih končno le prišli v primernejše delovne prostore. Stara brusilnica namreč resnično ni več delovni prostor, s kakršnim bi mogli biti vsaj deloma zadovoljni... Toda, kakor potekajo dela v novi brusilnici, se upravičeno bojim, da se bo iztekel tudi le- tošnji zadnji dan v slogu, ki smo ga že vajeni. In potem bo spet nekdo rekel: »Drugo leto...« Čas je že, da se kaj takega ne bi več ponovilo! Ali ne?! IVAN TURNŠEK V premislek vsem mladim! Oceniti svoj odnos do dela v mladinskih aktivih Minila je polovica leta od takrat, ko smo se mladi steklarne odločili za bolj organizirano delo v mladinskih aktivih po temeljnih organizacijah. Želeli smo, naj bi mladinski aktivi zaživeli in naj v bodoče delo mladinske organizacije ne bi slonelo le na predsedstvu konference osnovnih organizacij zveze socialistične mladine... Sedaj vsekakor lahko rečemo, da vsega zastavljenega nismo izpeljali! Česa nismo izpeljali in zakaj ne? Poskušali smo na več načinov zainteresirati mlade za delo v mladinski organizaciji, vendar v večini primerov nismo uspeli. Najmanj zanimanja so pokazali mladi iz tozda Osnovna izdelava, saj je vse delo ostalo na ramenih predsedstva konference. Kakršnokoli akcijo smo pričeli, vsakokrat smo na njej srečali z zelo majhnimi izjemami ene in iste obraze. Če je na dlani manjše zanimanje za športno udejstvovanje in za izlete, potem si lahko predstavljate, kakšno je šele zanimanje za druge dejavnosti oziroma za družbenopolitično in samoupravljalsko delo!? Naj navedem le en primer neresnosti, ko je šlo za zbiranje denarja za otroški oddelek bolnice v Celju! Končni izdelek Milana Strašeka - foto Pak Zmenili smo se, naj bi vsak mladinec prispeval kot svojo pomoč za te namene po 10 dinarjev. Tega gotovo ne bi mogli šteti za finančno obremenitev. V steklarni smo zbrali za 1500 dinarjev prispevkov, od tega pa v tozdu Osnovna izdelava le 80 dinarjev! Vprašujemo se, ali je bilo res nekaterim mladim v tozdu Osnovna izdelava težko odšteti tistih 10 dinarjev, ali pa akcija sama ni bila dobro organizirana? Menim, da je naša samokritičnost povsem pravilna! Premalo prodorno čeprav nas štejejo za bolj delovne organizacije mladih v občini, bi lahko bili glede na naše dejanske možnosti veliko bolj uspešni. Zvezdana Dangubič, odličen uspeh v šoli in drugi najboljši čas v hitrostnem brušenju Razlog za takšno stanje tičiV naši premajhni prodornosti. In če je to res, se moramo vprašati, česa nam manjka, da bi bili bolj delavni? Mislim, da se ne bom zmotil, če rečem, da smo kljub številčnosti po letih starosti vendarle maloštevilni v vsakdanjem razgibanem družbenopolitičnem in samotipravljal-skem življenju. To posebej velja za mlade iz tozda Osnovna izdelava. Gotovo je, da je med njimi lepo število članov zveze komunistov, toda tudi ti ne kažejo zanimanja za delo v mladinskih aktivih. Predsedstvo konference ima sestanke vsak mesec, tako pa bi moralo biti tudi v aktivih. Žal pa se teh sestankov nekateri udeležujejo zelo poredko ali pa se jih sploh ne udeležujejo. Ubrali smo tudi pot zamenjave premalo delavnih članov, pa še to ni zaleglo. Umevno je, da smo se potem znašli v prvotnem položaju, ko je padlo vse breme na člane predsedstva konference. In posledica takšnega dela so, da prenekatera akcija ne uspe! Vse pa le ni tako črno...! Kljub vsemu pa ne smemo biti črnogledi, saj je povedano že stara bolezen, ne samo v STEKLAR mladinski organizaciji, ampak jo je opaziti tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, saj tudi v njih padajo naloge na ramena enih in istih članov. In ko kritiziramo nedelavnost v mladinskih aktivih, moramo reči, da je predsedstvo mnogo bolj delavno, kakor je bilo lansko leto. To pa je dober zgled in upamo, da mu bodo sledili tudi drugi, kajti samo nenehna dejavnost mlade oblikuje v dobre samoupravljavce. Aktivi pa morajo postati osnovne celice delovanja mladih. Zavedamo se, da brez težav ne bo šlo tudi v bodoče. Hkrati pa se tudi zavedamo, da bodo le-te toliko manjše, kolikor večje bo število mladih, ki bodo delavni v mladinskih aktivih. Tako organizirani bomo tudi lažje razrešili marsikater problem, saj bomo z enotnimi stališči še bolj upoštevani. V premislek torej Ne vem, če sem uspel dovolj nazorno prikazati stanje v vrstah mladih, toda 450 de- lavcev v steklarni, ki še nismo stari 27 let, je armada, ki zmore veliko, veliko več! Premalo je, če se omejimo zgolj na delavnost predsedstva, kajti 15 ljudi ne more biti zrcalo naše organizacije. Bili pa naj bi nosilci nalog, ki jih bodo s pomočjo drugih mladih uresničili v celoti! Ta sestavek naj bo v premislek vsem mladim, da bi preverili svoje obnašanje do dela v mladinskih aktivih in da bi opustili svojo morebitno dosedanjo nedelavnost! STJEPAN KRKLEC Nekaj sklepov delavskega sveta steklarne Različen regres učencem, znižane cene stekla itn. Na 5. seji delavskega sveta delovne organizacije so naši dele gati sprejeli tele sklepe: 'L Učencem se izplača regres za letni dopust ‘ kot nagrado v znesku po 1700 dinarjev. Na 1 tej osnovi se oblikuje skupno vsoto za te namene ter iz nje izloči po 400 dinarjev za izlet učencev I. in II. letnika. Preostal denar se razdeli učencem kot nagrado po učnem uspehu in sicer stoodstotno za odličen uspeh, 80 odstotno za prav dober uspeh, 60 odstotno za dober uspeh, 40 odstotno za zadosten uspeh, za nezadosten uspeh pa se takih nagrad ne dodeli. 2. Učencem, ki bodo opravljali počitniško prakso v tozdu Osnovna izdelava, se izplača nagrado po 3000 dinarjev za 182 ur dela. 3. Učencem, ki bodo opravljali počitniško prakso v steklarni, razen v tozdu Osnovna izdelava, se izplača nagrado po 1500 dinarjev za 182 ur dela. To velja za vse šole. 4. V prodajalni I v Rogaški Slatini se zniža maloprodajno ceno izdelkov za 10 odstotkov. Prav tako se tudi prične prodajati blago II. in III. kakovostne vrste. Faktorji za izračunavanje maloprodajne cene z davkom so: za svinčeno steklo I. a - 1,18350, II. a (10%) 1,06515, III. a (50%), 0,59175 in za kristalin steklo 1,18350. Sklep velja od 1. julija 1979. 5. Cena za kos kristalin stekla za srečolove je odslej 10 dinarjev brez prometnega davka, za brušeni kristal, to je za kelihe, kozarce, steklenice in vrče pa bo cena po 60 dinarjev za kos brez prometnega davka. Sklep velja od 1. julija 1979. 6. Odobri se mladim delavcem sodelovanje na mladinski delovni akciji. Redno zaposlenim se odobri izredni plačani dopust. Pri izboru brigadirjev se upošteva, kakšen delavec je kandidat in da ne gre na mladinsko delovno akcijo tisti, ki je sodeloval v takšni akciji že dvakrat. ' 7. Lom v prodajalni I Rogaška Slatina je bil v januarju 1249 dinarjev, v februarju 643,20 dinarja, v marcu 2.594,70 dinarja, v aprilu 551,50 dinarja in v maju 1512 dinarjev. Lom v skladišču gotovih izdelkov je bil januarja 12.495,60 dinarja, v februarju 6.973,90 dinarja, v marcu 19.591,10 dinarja in v aptrilu 38.977,85 dinarja. Navedene lome se knjiži v breme izrednih odhodkov. Odpis kala za januar je 1.438,50 dinarja, za februar 1693 dinarjev, za marec 1.505,75 dinarja, za april 1.565,75 dinarja in za'maj 1.618,75 dinarja. Ta odpis se knjiži v breme materialnih stroškov. Izvleček iz zapisnika pripravila VIDA JUHART Marija Pleteš, najboljša učenka II. letnika v Franci Hrepevnik, najhitrejši v hitrostnem praktičnem pouku brušenju in s kakovostjo med boljšimi Josipa Žlabravec, najboljša učenka v I. letniku STEKLAR Pa bodo ostali med nami? Triindvajset novih sodelavcev iz SR Makedonije Skoroda je odveč venomer ponavljati, da temelji proizvodnja stekla v naši steklarni izključno na ročnem delu. Prav to je tudi razlog za iskanje ustreznih kadrov, ki bi takšno proizvodnjo uspešno nadaljevali... Resnici na ljubo pa je treba povedati, da zadnje čase težko najdemo ljudi za to steklarsko ročno delo. Posebej je to vprašanje žgoče v tozdu Osnovna izdelava. Pri nas je težko, drugod je dosti lažje... Številni sestanki organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij so se v razpravah dotikali tudi vprašanja, kako omiliti pomanjkanje mlajših delavcev za delo pri pečeh in kje dobiti ustrezne delavce. V iskanju mladih delavcev za delo pri peči smo se povezali z zavodi za zaposlovanje v bližnji in širši okolici Rogaške Slatine. Pase je izkazalo, da na tem območju ni nezaposlenih ljudi, ki bi bili primerni in pripravljeni zaposliti se v steklarni ter opravljati dela pri peči. Zato smo morali nove delavce še naprej iskati. S posredovanjem Zavoda za zaposlovanje v Celju smo navezali stike s podobnimi zavodi v drugih republikah in pokrajinah. Predvsem mislim na povezavo z Zavodom za zaposlovanje v Kumanovem v SR Makedoniji. Prijavili smo potrebo po dvajsetih nekvalificiranih delavcih v starosti od 15. do 18. leta, ki bi zmogli uspešno opravljati dela in naloge odnašalcev-stiskal-cev, hkrati pa bi imeli tudi možnost za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje ter s tem za prevzemanje odgovornejših del. Odziv na našo ponudbo je bil velik, saj se je prijavilo kar 120 mladih delavcev, ki so bili pripravljeni zaposliti se pri nas. Izmed vseh teh kandidatov je bilo izbranih 23. Pri izbiri sta bili upoštevani zdravstveno stanje in starost. Dogovorjeno je tudi bilo, da izbrani kmalu pridejo k nam, kar se je zgodilo pet dni po našem obisku v Kumanovem, to je 20. junija. Poskrbeli smo za njihovo nastanitev ^ deloma v stanovanju v Steklarski ulici ih deloma pri zasebnikih, ki Oddajajo sobe, prehrano pa smo jim organizirali v steklarni. Od nas je odvisno, ali jih bomo zadržali V pogovorih s pristojnimi iz Zavoda za zaposlovanje v Kumanovem smo zvedeli, da ima ta občina 120 tisoč prebivalcev, od tega samo Kumanovo 60 tisoč, da je v občini samo 16 tisoč delovnih mest in da je na njihovem zavodu za zaposlovanje prijavljenih kar 8 tisoč delavcev, za katere pa so -vsaj zaenkrat - le majhne možnosti, da bi si dobili delo v domačem kraju. Pretežen del delavcev si zato išče in najde zaposlitev v drugih republikah, nekateri pa odhajajo na delo v tujino. Ker pa je povpraševanje po tujih delavcih v Zapadni Evropi vedno manjše, ponekod pa so celo z administrativnimi ukrepi zavrli zaposlovanje delavcev iz tujine, saj jih pesti nezaposlenost domačih delavcev, je vedno manj možnpsti za tako zaposlitev naših delavcev. Iz zapisanega je razvidno, da je zlasti v gospodarsko manj razvitih republikah in pokrajinah še dovolj delavcev,-ki so pripravljeni prijeti za kakršno koli delo, vendar ne za vsako ceno. To je tudi razumljivo, saj jim morajo biti zagotovljeni osnovni življenjski pogoji in takšni dohodki, ki jim zagotavljajo normalno življenje. Nove sodelavce torej lahko dobimo. Od nas samih pa je odvisno, ali bodo ostali med nami ali pa se bodo kmalu poslovili! Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da odpravimo nezdrave pojave v medsebojnih odnosih, pa tudi, da bodo novi sodelavci za svoje delo primerno nagrajeni! ALOJZ JUHART Dimeč in zabojar Rudi Horvat, ki sta bila invalidsko upokojena, ter ključavničar II Stanko Sigi, ker je samovoljno zapustil delo. Iz delovne skupnosti skupnih služb so odšli prevzemna kontrolorka stekla Jožica Perkovič ter Marija Bendelja in Zora Pešič, ki so bile premeščene v druge tozde, vodja prodajalne Sonja Kogovšek, prodajalki stekla Brona Markovinovič in Biserka Putanec ter pomožna delavka Štefica Ivic, ki so bile premeščene v tozd Kristal. Poročila se je... V maju se je poročila Andjelka Kralj, poročena Potočnik. Iskrene čestitke in mnogo osebne sreče na novi življenjski poti! Rodili so se... V maju so se rodili našim delavcem tile otroci: Andreja Berghaus - hči Olge, Adriana Čoh - hči Marijane, Darko Kitak - sin Franca, Darko Lorber - sin Jere, Robert Peer - sin Jožeta, Urška Posavec - hči Nevenke in Marko Viderščak - sin Terezije. Kadrovske zanimivosti za maj 1210 nas je bilo... Po podatkih Cecilije Iršič je bilo v maju - ali točneje 31. maja -letos v steklarni »Boris Kidrič« zaposlenih 1210 delavcev. V tozdu Osnovna izdelava je bilo 383 delavcev, v tozdu Dodelava jih je bilo 148, v tozdu Kristal 320, v tozdu Dekor Kozje 91, v tozdu Servisne dejavnosti 170, v tozdu Delavska restavracija 18, v tozdu Naše staklo v Beogradu 11 in v delovni skupnosti skupnih služb 170. Prišli... V maju so prišli v tozd Osnovna izdelava za odnašalko Darinka Tepeš, v tozd Dodelava za izmenovodjo rezalnice Zora Pešič, v tozd Kristal za steklobrusilko Jožica Perkovič, za brisalko stekla Marija Bendelja, za označevalko stekla Ivanka Jagodič, za vodjo prodajalne Sonja Kogovšek, za prodajalki stekla Brona Markovinovič in Biserka Putanec ter za pomožno trgovsko delavko Stefi-ca Ivič. V tozd Dekor Kozje pa je prišel za steklobrusilca I. delovnega področja (delokroga) Branko Pajk. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v novem delovnem okolju! Odšli... V maju so odšli iz tozda Osnovna izdelava pomočnik steklopihalec Ivan Pšajd po odpovedi, nabiralec dna Josip Podhraški po odpovedi, odnašalci stekla Marjan Egartner zaradi odhoda v JLA, Anton Fajs, Anton Korže, Anton Rampre in Vlado Svečak po odpovedi ter Branko Tepeš in Bojan Vrbovšek, ki sta samovoljno zapustila delo. Iz tozda Dodelava je odšla stekloslikarka Ivanka Jagodič zaradi premestitve v tozd Kristal. Iz tozda Kristal je odšel pomočnik brusilec I Ivan Plavčak, ker je samostojno zapustil delo; odšli pa sta steklobrusilki II Marija Putanec in Dragica Bercko po odpovedi. Iz tozda Servisne dejavnosti so odšli mazuter Ignac ________________________STEKLAR 38 absolventov III. letnika Steklarske šole Tekmovalno vzdušje... Petega junija letos so končali učenci Steklarske šole tretji letnik. Šolanje jih je uspešno končalo 38, med njimi pet z odličnim uspehom. Postali so kvalificirani steklarji oziroma stekiobrusilci. V času, ko piševa te vrstice, so se nekateri absolventi šole pripravljali na končni izpit, odlični pa so za nagrado delali še dva tedna. Po končanih končnih izpitih smo se odločili najprej poveseliti na valeti ter potem oditi na sedemdnevni izlet, da na njem spoz- namo del naše domovine. Pred končnim izpitom smo imeli hitrostno brušenje, ki smo ga .9. junija uspešno končali. S tem smo pokazali svoje spretnosti in v treh letih šolskega dela pridobljeno znanje. Najuspešnejši so bili: Franc Hrepevnik, Stjepan Košanski, Štefica Forjan, Branka Artič, Marija Bele in Zvezdana Dangubič. Vzdušje v naši šolski brusilnici je bilo zares tekmovalno, saj je vsakdo med nami hotel biti boljši in s tem ali potrditi ali po- praviti oceno iz prakse. Vsak si je zamislil nek desen, ga narisal in izbrusil. Izpitni izdelki zrcalijo naše, stvarne sposobnosti za uspešno presajanje v šoli pridobljenega znanja v vsakdanje praktično delo. ' Pomoč in nasvete med delom sta nam izdatno dajala mojstra in s tem zagotovo prispevala velik delež k našemu usposabljanju v poklicu, ki ga bomo opravljali skupaj z našimi starejšimi sodelavci! Z. DANGUBIČ - Si FORJAN V spomin Stanislav Jančič Spoznanje, da smo izgubili tovariša-sode-lavca, je vedno boleče. Toliko bolj, če je taka izguba sad prometne nezgode, kakor se je to bilo zgodilo našemu sodelavcu Stanislavu Jančiču, ko ga je do smrti povozil nevesten voznik. Našemu Stanku ni bilo dano, .da bi po končanem delu 22. junija prišel spet med svoje drage. Nekaj minut po 21. uri je na kraju nezgode ugasnilo njegovo življenje. Ugasnilo je prav takrat, ko bi naj začel uživati sadove svojega dela in dela svoje življenjske sopotnice, saj je bi! takorekoč tik pred selitvijo v hišo, zgrajeno z lastnimi napori. Stanislav Jančič se je rodil v Čača vasi 15. oktobra 1937. Venaindvajsetem letu starosti je postal član delovnega kolektiva steklarne, kjer je začel, kakor vsi steklopihalci, z odnašanjem in stiskanjem. Ne ravno dobro zdravje pa je Stanka na- Četrtega junija smo se z bolečino v srcih za vedno poslovili od našega sodelavca Rafka. Ni jih še dopolnil dvaindvajset, ko je za vselej zatisnil svoje mlade oči. Prometna nezgoda je terjala še eno mlado življenje, tokrat življenje vojaka, ki je z velikim veseljem oblekel vojaško suknjo Jugoslovanske ljudske aramde... Rafaela Plavčaka smo poznali od njegovega petnajstega leta starosti, saj je bil polnih sedem let član našega kolektiva. Vestno je opravljal svoje delovne naloge in postal zaradi tega priljubljen med sodelavci. Vrani mladosti je ostal brez staršev. Bil je prikrajšan za tiste otroške radosti, ki so jih deležni otroci, katerim so starši dolga leta dajali topel dom in zatočišče. Razumeli smo njegovo stisko in mu po svojih sposobnostih pomagali nadomeščati, za kar je bil prikrajšan potilo, da bi sam prispeval k svoji prekvalifikaciji. Nekaj časa je po napornem delu pri peči hodil še v brusilnico, da bi se izučil za brusilca. Slaboten organizem pa ni prenesel takšnih naporov, zato je Stanko odnehal. Po oceni komisije pa je bil ocenjen za invalida tretje kategorije, zato je bil prekvalificiran v steklobrusilca. Na svojem delovnem mestu je bil Stanko Jančič vesten in marljiv. Že z njegovega nasmejanega obraza je bilo mogoče razbrati, da se v njem skriva dobrosrčen sodelavec in prijatelj, kije vselej pripravljen pomagati po svojih močeh. Vse svoje življenje je posvetil svoji ženi in otrokoma. Z njegovo prezgodnjo smrtjo smo izgubili dobrega sodelavca, iskrenega prijatelja, njegovi domači pa so ostali brez skrbnega očeta in moža. Vsi skupaj ga bomo ohranili v trajnem spominu! SODELAVCI v rani mladosti. Uresničila se je Rafku velika življenjska želja postati vojak Jugoslovanske ljudske armade. A, žal, ni mu bilo dano, da bi odslužil rok in se vrnil med nas. Niti dva meseca ni nosil vojaške uniforme, ko je tragično ugasnilo njegovo mlado življenje. Na večno počivališče na Sladki gori smo ga pospremili sodelavci iz Steklarške šole, njegovi tovariši, vojaki iz Zadra in drugi prijatelji. , Kolektiv Steklarske šole je izgubil vestnega in prizadevnega sodelavca, dobrega tovariša in iskrenega prijatelja, Jugoslovanska ljudska armada pa je izgubila predanega vojaka! Vsi, ki smo Rafka poznali, ga bomo ohranili v najlepšem spominu! MIRKO ZUPANIČ Rafael Plavčak STEKLAR Delo gasilcev v letošnjem prvem polletju Ne zaslužimo si neumestne kritike! Gasilci steklarne, uspešno uresničujemo načrtovane naloge, ki so nam bile zaupane v akciji »Nič nas ne sme presenetiti!« Naloga naših gasilcev je: varovati steklarno pred požarom in pred drugimi nesrečami. To nam je z dobro preventivno ali preprečevalno in operativno ali sprotno dejavnostjo v celoti uspelo. To nalogo opravljamo enako dobro sedaj, kot jo bomo opravljali tudi v prihodnje. V preteklih letih pa smo si zadali še nalogo širšega družbenega pomena, saj smo postali specializirana enota pri občinskem štabu civilne zaščite. Povečano število članov Zavedajoč se, da ta naloga ni lahka in enostavna, skrbimo za čim širše teoretično znanje naših članov, še večjo skrb pa namenjamo pomlajevanju naših vrst, kar nam zelo dobro uspeva. Sedaj imamo štiri pionirske desetine, eno mladinsko desetino in štiri članske desetine. Tako se je naše članstvo v zadnjih dveh letih povečalo za 150 odstotkov! To so zvečine mladi člani, od katerih si tako društvo kakor tudi steklarna veliko obetata. Pestra dejavnost... Od 11. januarja do 24. junija letos smo imeli deset gasilskih posegov zunaj delovne organizacije in nekaj manjših v sami steklarni. Vse smo uspešno pogasili. V naše delo pa nista vključena le gašenje in poseganje, temveč tudi tekmujemo, kajti prav tekmovanja so gonilna sila za pridno vadbo. Bili smo organizatorji tekmovanja pionirjev na območju Gasilske zveze občine Šmarje pri Jelšah v streljanju z zračno puško v starosti od 10. do 14. leta in v metanju picada za pionirje od 7. do 10. leta starosti. Tekmovanja so se udeležile tri naše desetine. Prav tako so se naši pionirji udeležili občinskega pionirskega gasilskega tekmovanja, ki je bilo organizirano v počastitev Titovega rojstnega dneva in to 27. maja v Pristavi. Tekmovanje je bilo opravljeno po republiškem programu gasilskih veščin za pionirje. Tretjega junija smo na tekmovalnem prizorišču nastopili tudi člani in mladinci našega društva v Bistrici ob Sotli. Naše tri desetine so zasedle prva tri mesta, mladincem pa je pripadlo tretje mesto. Letošnje tekmovanje je pokazalo, da financiranje samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom ni razmetavanje denarja, saj. so se društva s terena lažje vključevala v tekmovanje z novo opremo in vodila z veliko večjo voljo. Večja volja do vaj pa je bila podlaga za boljšo uvrstitev v tekmovanju, kar je zagotovilo uspešnosti ob morebitnem nujnem posegu! Veliko opravljenih ur Za vsako tekmovanje potrebujemo najmanj deset vaj s povprečnim trajanjem po dve uri za eno desetino. Do 24. junija je tekmovalo naše društvo z devetimi desetinami, kar pomeni, da smo za vaje porabili 1800 ur. V tem pa niso vračunani tekmovalni dnevi, posegi, proslave in pogrebi. Po dobro vodeni statistiki navrže vse skupaj kakšnih 4000 ur! Obisk v Sarajevu... Šestnajstega junija, smo organizirali tudi strokoven obisk pri poklicni gasilski brigadi v Sarajevu in si ogledali Tjentište. Kljub finančnim težavam, s katerimi se gasilci ubadamo, nam je ob velikem razumevanju družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja in vodilnih delavcev uspelo ' organizirati ta, nad vse koristen obisk. Pri gostoljubnih prijateljih v Sarajevu smo videli precej nove opreme, si nabrali dragocenih izkušenj o operativnem in preventivnem delu ter navezali prijateljske stike z njimi. Nismo pa se zadovoljili le z obiskom pri gasilcih v Sarajevu, saj smo hoteli izkoristiti priložnost še za ogled večjega dela lepe partizanske Bosne. Ogledali smo si veličasten spomenik 3301 padlemu borcu na Tjentištu, kjer je bil ranjen tovariš Tito, spomenik legendarnemu heroju Savi Kovačeviču in druge znamenitosti iz narodnoosvobodilnega boja. Naša ekskurzija je bila zares enkratna, Saj smo si z njo pridobili nova znanja na strokovnem gasilskem področju, se seznanili z zgodovino NOB ter okrepili bratstvo in enotnost med narodi Jugoslavije. Združena vaja uspela Združena vaja civilne zaščite v krajevni skupnosti Rogaška Slatina, ki je bila v okviru akcije NNNP - »Nič nas ne sme presenetiti!« - in v počastitev dneva civilne zaščite, to je 20. junija, je zelo dobro uspela. Udeležile so se je skoraj vse enote civilne zaščite. Naša gasilska enota je nastopila in prvič uporabila top za gašenje požara, kar je pritegnilo veliko zanimanje občanov in gostov. Strokovno predavanje za gasilske strojnike smo imeli 24. junija. Predaval je diplomirani inženir Jože Gorza, direktor zavoda za požarno varnost. Sklepna misel Poskušal sem prikazati polletno delo nas, gasilcev, v grobih obrisih. Upam, da je bralec ugotovil koristnost našega dela - tako v naši delovni organizaciji kakor tudi v širši družbeni skupnosti, za kar si gotovo zaslužimo vsestransko pomoč, ne pa neumestne kritike delegata v delavskem svetu in našega, ne vedno stookega Argusa! Urejen gasilski dom jim tudi pomaga k uspešnemu delu! - foto Z. Novak VINKO PLAVCAK STEKLAR Argusov sprehod Tokrat v telegrafskem slogu... »Argus, za vse dosedanje pregrehe si si zaslužil, da te našeškamo STOP Takšnim nemirnim duhovom se je najbolj prileglo domače zdravilo vrbovka STOP« Moj odgovor: Ze res, da so pobalinom dajali takšna zdravila STOP Kaj so predpisovali zoper nespodobščine tistih z zrahljanimi kostmi STOP Kaj si morem, če si nekateri tako vroče želijo reklame STOP Jaz le poskrbim, da ubožčki ne bodo ostali nezhani v širšem našem prostoru STOP Že lep čas nagrajujejo odlične učence Steklarske šole z rednim delom STOP Izumiteljem bi bilo dobro prisoditi nagrado za takšno pogruntacijo v obliki odvzema kakšne spodbudne točke v sistemu nagrajevanja po delu STOP Našim športnikom na steklarskih igrah Jugoslavije sem jo mislil zagosti s tem, da bi vam povedal kakšno cvetko z njihovih nastopov STOP Toda naši so se vedli resnično vzorno STOP Po končanih igrah sem prvega med njimi objel in mu čestital za njihove vrline STOP »Se ti je zmešalo, Argus, saj sploh nismo bili na igrah!« STOP Šele takrat sem ugotovil, da se mi je le sanjalo o nastopu naših športnikov v Kladovem STOP Najbolj verjeten razlog za to, da so ostali naši športniki kar doma, je najbrž strah pred morebitno omotičnostjo, ki bi se utegnila pripetiti komu pri prevozu čez široko Donavo STOP Nasploh pa imajo naši športniki srečo, saj letos ali ne dobijo vabila na tekmovanje ali pa pride to kakšen dan prepozno STOP Sredi delavske restavracije in sredi junija STOP En steklarski mojster predava o kulinaričnih veščinah STOP Juha, ki je bila tistega dne na jedilnem listu, mu očitno ni bila pogodu STOP Besedni zaklad našega »strokovnjaka« je bil zato zelo blizu neki drugi »stroki« in ne tisti, ki jo kot delavec sicer opravlja STOP Skoda, da je majceno prestar za prekvalifikacijo STOP V središču naše pozornosti So bile pred kratkim posebne naprave STOP Pravimo jim polariskopi STOP Bojda služijo za pregledovanje stekla STOP Nič krive in nič dolžne ležijo zaprašene v stekloslikariji STOP Nič hudega, če ne služijo svojemu namenu STOP Glavno je, da smo plačali zanje lepe denarce, ali ne STOP Mogoče pa se jih bo le kdo usmilil in jih izročil svojemu namenu STOP Luknje na cestišču niso kaj prida, saj povzročajo preglavice vsem udeležencem v prometu STOP Luknje v preslingih, ki so jih navrtali v Dodelavi, pa nam pomagajo do lukenj v žepih STOP Pri delu so odpovedali vrtači in notranje nadzorstvo STOP Botri pa so bili tudi iz kontrole kvalitete STOP Bingeljčki ne bingljajo vedno STOP Včasih jim zabingljajo že pri lepljenju in lahko gredo v staro železje STOP Pred kratkim so z vso ihto nalagali steklene izdelke za ADG STOP Pošiljka je krenila na pot - do komerciale, kjer so ugotovili, da bi jo morali naložiti za MACY STOP Posle- dice: znova na startno mesto in Jovo na novo STOP Tudi to sodi v še neraziskano vrsto varčevanja z delovnim časom STOP Uspešno vključevanje v tekoče razprave o trimesečnih poročilih smo uprizorili ob prvem poizkusu STOP Cas od prvega do zadnjega zbora delavcev je bil natanko mesec dni!!! STOP Če bomo nadaljevali v takšnem slogu, se nam bo mogoče posrečilo polletne obračune obravnavati do konca leta STOP Mogoče bomo pridobili tudi potrebne izkušnje v sklicevanju zborov, saj smo nekatere med njimi sklicevali kar večkrat STOP Imamo nekaj mojstrov (morda pa samo enega ?) za odpiranje zaprtih omar v oddelku za rezanje stekla STOP Skoda je le, da izkazuje svoje »veščine« samo takrat, ko so delavke in delavci tega oddelka na vikendu STOP Velika radovednost me sili vprašati: »Ali bo ptička obtičala v zasluženi kletki ?« STOP Sedaj pa brž na morje STOP Ohladiti se bo treba STOP Če ti kdo, seveda, ne skali veselja do morskega podnebja, kakor se je zgodilo nekaterim iz Steklarske šole STOF Ko so imeli že vse nared, je nekomu zrasel tek po istem prostoru, pa je užitek splaval po morski vodi v navadno mlakužo STOP V upanju, da se vam ne bo pripetilo kaj podobnega, vas prisrčno pozdravlja vaš lepo zagoreli Argus. Predstavljamo vam... Moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina Ko govorimo o razgibanosti kulturnega in zabavnega življenja v Rogaški Slatini - in to tistega, katerega nosilci so domačini - ne moremo biti preveč zadovoljni. Zadnje čase namreč ni na takšni kakovostni ravni, kakor bi si jo želeli... So pa le izjeme. Žal redke. In ena med njimi je vsekakor moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina. Ne vzbujajo pozornosti ti pevci zdravilišča, a ob vseh pomembnih dogodkih, proslavah in obletnicah so tu! Da dajo svoj delež k slovesnostim! Z mnogih koncertov širom po Sloveniji so prinesli diplome in priznanja. Njihovo uglašeno petje, izvrstna izvedba in primeren izbor pesmi prispevajo k temu, da so povsod dobrodošli gostje! Nasplošno smemo trditi, da zborovsko petje ni pretirano priljubljeno. Vsaj mladim ne. A dobro izvedena in izbrana pesem v pravem trenutku in na pravem mestu lahko še kako prevzame človeka. In prav to se je zgodilo mnogim, ki so bili na koncertu moškega pevskega zbora 26. maja v Zdraviliški dvorani. Narodne in umetne pesmi slovenskih narodov, ki so jih zapeli, je bilo res prijetno poslušati. Bilo je pravo zadovoljstvo! A v ozadju zbora je trdo delo pevcev. Kakor povsod drugod, tako tudi pri zborovskem petju brez vztrajnosti in trdega dela ni uspehov. Fantje se ponavadi zberejo dvakrat na teden za dve uri, marljivo vadijo ter »pilijo« in »dodelujejo« posamezne pesmi iz programa, ki ga pripravljajo. Da poteka vse brezhibno in resno, a vendarle s sproščenim prizvokom, skrbi zborovodja Franc Plohl. Odkar je pred približno dobrimi štirimi leti prevzel zbor, se je marsikaj spremenilo. Ce za koga velja, potem zanj lahko rečemo, da ima pesem v krvi. In to svojo zavzetost, ta svoj elan in izredno delovno vzdušje je prenesel tudi med druge člane zbora. Tako tudi uspehi niso mogli izostati! Za Slovence je veljalo, da smo radi peli. Sedaj tega ne bi mogli več trditi. Visok osebni standard: avto, televizor ter pehanje še za tem in onem nam poberejo svoj prosti čas za pevsko vadbo in za nastope. Zbor pa potrebuje svežih, mladih moči! Zato ste vsi, ki čutite veselje do petja, vabljeni! Žal je v zboru le en dolgoletni član iz naše delovne organizacije. Jože Kovačič je to! Za zbor, ki šteje danes 37 pevcev, resnično premalo, kajne? ZLATKO NOVAK STEKLAR Novica iz Kozjega Uspel Steklarski ples Kolektiv steklarjev tozda Dekor v Kozjem je že četrtič zapored priredil Steklarski ples. Prireditev, ki se jo je udeležilo kakšnih 350 obiskovalcev iz bližnje in širše okolice, je potrdila, da se s skupnimi močmi lahko veliko doseže. Steklarji v Kozjem so si tako omogočili lep izlet, razen finančnega uspeha pa so dosegli tudi ugodno oceno sposobnih organi- zatorjev družbenega življenja v kraju, kar je za Kozje nad vse pomembno. Ansambel Jožeta Krežeta, ki postaja stalen gost te prireditve, je tudi tokrat izkazal izredno razumevanje z reklamno ceno za svoj nastop in prijateljsko vez z mladim steklarskim kolektivom. S svojo kakovostjo in z izrednim čutom za družabnost je prispeval k prijetnemu počutju vseh gostov na prireditvi. Z zavestnim delom večine članov kolektiva je bil dosežen ugoden čisti finančni učinek, to je kakšnih 20.000 dinarjev, kar bodo steklarji izkoristili za skupno razvedrilo na daljšem izletu v juliju! -ček Nagradna križanka št. 62 Med reševalce nagradne križanke št. 62 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer: 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev in 3. nagrado 30 dinarjev. Hkrati prosimo reševalce, naj vsakdo pošlje le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »'Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slati- na, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časppis »Steklar« pri vhodu v steklarno! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov vključno do 31. julija ali ki bodo do tega dne vržene v nabiralnik. Na ovojnico ne pozabite napisati »NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 62«! Nagrajenci nagradne križanke št. 61 so: 1. nagrada 70 dinarjev pripada Alojzu Podko-ritniku, 2. nagrada 50 dinarjev pripada Petru Hurpu, 3. nagrada 30 dinarjev pa pripada Mili Mašera. Vsem nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 62: vodoravno berite: apoteka, južina, loputa, delavec, Emile, Tati, Ate, koc, Monica, it, steklarska šola, EA, Lirika, klot, J, jačina, Lei, Murano, sarkom, Dolanc, Toscana. UREDNIŠTVO z*iuot> S SOI o /M OSMggo ZA GOJEMC/ ouer- /U/SM4 PO£>034 Z/K5- T/A/MT STPAp P/ZE£> /vastopoa tli SMUPEM Žuzeig A/FZ- A/AHSc PMVA MM4 MEJA TAM Aežei MU& mmuačm/ SMZA- DATELj C MM STO) M/TAJSM/ Z ESPA/ GZAS&. ZAZSTMU- Mea/t MOgEg-/UA MAU/-SACZJSMA /UAPgAUA Z /ME Soja- ZEA/ Demos. /T/U F/Z/K (GJO/AAJ/ £A7T/S7A) ZEPEM- MA TOČ/CA /Z *ATE#£ 'Z VAJA SE JA A/J £ AMEČKO OPAAV/ZO GobeČa SA/OU pomj- M/M ŽUzE/Z/t ZAJE- m POSf/KAfi/. JE oče ZÖMAV/IO PKor/ mažami TMP/j/M z szov- A>/C/ PSUM4 Jteeom ZszszOM sembozI 204/, 2)eičz/ SA/OJ/ Ufe?” boi Z/a). AiEFA POMM4. U//UA z>/2> CPA//M/ ZA/ MASP/j- SM/j? Kopjem sTAao-ž/dousp M4Z J MAJ st Od 7XAA -JEFOJ6H, 'OSCAMA ME/JAg- SMBC/7EU M/Š/CE Z UM A U /Z/ZA — ezu Potoč -MA Z/UAL ZOAAMA Z EM J. J A MZIZ/SOJZ. TO/ŽJl/l E/ZMSMA MAGBAdA /JAA/ ISAAAT os/?e£- MJ/) STE/U4 SATOUUA PAE&/- uazma /Z/P/je OOSEO/Z MOSTO/j POfiOi Poue/j- /U/M GASUCEV STEB/AB- VE(U/MBO) Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer. Ferdo Kampuš. Tone Klokočovnik, Milorad Kračun. Jovo Tišma, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. - Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun - Glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma - Tajnica uredniškega odbora Cita Novak - Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj Uredništvo: steklarna Boris Kidrič . 63250 Rogaška Slatina. Ulica talcev 1 -Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarna »Boris Kidrič in delovne organizacije Steklarska šola, Rogaška Slatina - Telefon (063) 810-020 - Rokopisov in fotografij ne vračamo! - Naklada 1800 izvodov - Tisk ČGP Delo, Ljubljana.