Kratek pregled dela okrajnih podjetij
V borbi za boljše žlvljenje naših de-ovnih Ijudi nudijo ptujskemu okrajn ^eliko pomoč Okrajaa proizvajalna pod-|etja: Mlinl v Ptuju, Mlin in oljarna SredišČe, Mehanična tkalnica Ptuj, Pre-¦nogovniki Podgorci, Opekarna Jane-ževd, Zveplarna Ptuj ter Alkoholna in-dnstrija Ptu]. Z zaplembo ln nacionali-zacijo so izgubili vsi ti obrati značaj prlvatnega lastništva. Sedaj predstav-IJajo močen faktor v družbeni lokalni proizvodnji, aJtumulaclji in prj pritego-vanju ter v/gajanju kadrov. Vse raz-položljive tehniine naprave v vseh obratih so v uporabi. Ob naraščanju potreb za dvigom in izboljšanjem proiz-vodov se razvija tudi delovni proces, odkrivajo vedno nove težave, kj Jih delovni kader sprotl premaguje in od-pravlja.
Vsem obratom prednjačita po uspehfti iz leta 1948 Mehanična tkalnica v Ptuin
In Opekama v Janeževcih, sledijo pa Jiina Alkoholna industrija »Petovla«, Zveplarna in ostali obrati. Po skrbi za svoje kadre se Je lzkazal apravnik Mehanične tkalnice tov. Maučič Albert iz tega obrata so proglašeni 4 udarniki. V republiškem tekmovanju mlinov, na pobudo podjetja »Zito« v Ljubljani, je zavzel Mlin v Središču 4, mesto. Z prostovoljnim delom so zelo mnogo do-prinesli delavci iz Opekarne Janeževci za obnovo opekarniške zgradbe, krožne peči ter strojev skupno z upravnikom tov. Bajgotom Ivanom na fcela. Največje težave pa premaguje delovni kolektiv Premogovnika v Podgorcih, da bi dvig-nil in olajšal proizvodnjo. Zveplarna PtuJ Je za izdelovanje žveplenega za-kada edini obrat t LRS. S svojlmi proizvodi je doma kot v inozemstvu zedo zaslovela Alkoholna indnstrija, Zraven vestnega izvrševanja svojih nalog so dali  vsi  okraini   »brati  delovnn   Domnč
pri   gradnji   zadružnih   domov   ter   pri drugih najnih akcijah.
Pri svo}i osnovni nalogi vzgajanja novopritegnjenib kadrov vsi obrati ter njihove uprave niso vložile svojega maksimalnega napora, kar se že vidi iz majbnega števila udarnikov in pohvalje-nih. Študiju marksistične literature ni bilo posvečeno dovolj pozornosti, če-ravno imajo obratl zajetib nad 150 de-lavcev. Prav tako je posveceno premalo pozornosti sirokovnema izobraievanju kadrov.
Vse te pomanjkljivosti izzivajo resno potrebo za odstranitvijo teh nedostatkov v 1949. letu, ko ne bo končnoletni uspeh samo dosega plana, nekoliko nagrajenih, temveč tudl večje število pohvaljenih in po podjetjih zajetih več najboljših delavcev v Partijo, ki bodo vnesli v obrate še večji polet, zavest in disci-nlinn.                                                   LF.