Št 64.
V Gorici, v soboto dne 12. julija 1913.
Izhajat dvakrat na teden, in
sicer v torek in soboto ob 4.
uri popoldne.  Ako pade na ta
dneva praznik, izide dan poprej.
Stane ltadfofo . ^*©Vr-,:
V« leta    .   •   .   „  5*
V*    »      .....2*50
Posamične številke stanejo.    ...      . 8 vin. ,
Ha naročila bres dbposlane naročnine se ne oziramo.
Teč^XLIlI,
Telefon št. ^3,
¦Vse za narod, svobodo in napredek 1« Dr, K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na "
Upravnlštvo
se nahaja v Gosposki ulici št.' 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Volile! splošnega volilnega j      VolllGl
Od zaupnikov goriške okolice, gor in j vipavske doline sta proglašena za 'kan- j ilidata v občni skupini:                              l
Fran Miklavii,
župan v Kobaridu in
Ignac Kovač,
župan v Ajdovščini
Tretji kandidat je bil proglašen v medel jo v Štanjelu na Krasu, in ta je
Dr. Gustav Gregonn.
Goriški Slovenci ste se sami prepričali o pogubni protinarodni politiki sedanje večine slovenskega deželnozbor-skega zastopstva, na svoje oči vidite, kako hodi Slovenstvo rakovo pot, ker se je polastila političnega vodstva slovenskega naroda S. L. S.
Zato volite vsi, ki ste* zares narodni, samostojne kandidate, može h ljudstva, k! so edino sposobni, da Čuvajo slovenje narodne interese v deželnem zboru.
Pozor na izkaznice!
Opozarjamo voHlce v splošnem volilnem razredu in v kmečkih občinah na iKka^nke. Dobili so po dve izkaznici: eno za splošni volilni razred, drugo za kmečke obelite. Pazite, da vzatnete s seboj v nedeljo 13. t m. pravo -izkaznico; ono, ki velja za splošni volilni razred!
Izkaznice sprauite
za morebitne ožje uolitoe!
Mre se i»e ve, kakšen bo izid v splošnem volilnem razreda. Obetajo se ožje volitve. Zatorej: volilci, spravite izkaznice m morebitne ožje volitve. Za morebitne olje" volitve |e določen dan 20. julija.
D volilnih komisijah.
Osrednji volilni odbor v Gorici poživlja svoje zaupnike in somišljenike na deželi, da naj pazijo, da bodo povsodi zastopani v volilni komisiji. Treba priti P r a v o č 'i stio k volitvi komisije.
Glasovnice.
Glasovnice je razposlal osrednji v.o-lilni odbor na deželo v vse kraje. Nadejala se, da so sjih zaupniki razgali med vo-Uke. Kdor nima glasovnice v rokah in želi voliti samostojne kandidate, vzame lahko kos papirja in napise i*anj imena samostojni! h kandidatov; ve&i za glasovnico. Samo pazi naj, da prav napiše imena: Fran M i k 1 a v i Č, župan v Kobaridu, I r ji a c Kovač, župan v Ajdovščini, d r. O a -* t a v   O r e g*> r i n, odvetnSk v Trstu.
Narodni odbor v Gorici je postavil z a s pl osni v o 1 ti 1 n i r a z r e d v Gorici in Firrlaniji, ki voli v nedeljo 13. t. in. tele kandidate:
Ivan Gorjup,
pek v Gorici,
Ivan Josip Fabčič,
poslovodja »Goriške Tiskarne«,
Dr. Peter Medvešček,
odvetniški kandidat v Gorici.
Slovenci mesta Gorice in Furlanije, dne 13. julija vsi na volišče! Kliče Vas narodna dolžnost in narodni ponos!
Kaj jrMipo oi novega fleželnega zbora?
Novi deželni .zbor naiin imora dati: nov volilni red na široki demokratični podlagi s takim številom poslancev, da bo odgovarjalo razmerju med Slovenci in Lahi.
Novi deželni zbor mara dati: deželni šolski zalog, da se razbremenijo okraji in se potrošek za šolo pravično porazdeli.
Novi deželni zbor mora dati: Zdravstveni zakon, tako potreben naši deželi.
Novi deželni :zibor imora dati: Za mesto Gorica pravičen statut na široki demokratični podlagi.
Novi deželni zibor mora (dati: nov sistem v upravi, popolno narodno jednako-pravnost v vseh panogah deželne uprave.
Novi kieželra abor imora dati: cestni zakon in zakon o ureditvi bolniških troš-kov; 'nora dati: stavbeni zakon, lovski zakon, kolonski zakon.
Novi deželni xbor mora poskrbeti: za potrebne železnice, zlasti v Gorah.
Novi deželni zbor »mora poskrbeti za boljši kmetijski poduk nego je sedanji.
Novi deželni zbor -mora 'poskrbeti: za boljše ceste in poti v slovenskem delu dežele, oosebno na Tolminskem in Kanalskem.
Novi deželni izbor mora podkrepiti'zadružno delovanje med kmečkim prebivalstvom; za zadružno delo je dosti oisgodnm tal v naši deželi.
Novi deželni abor imora vso sikrb (posvetiti kmetijstvu, poljedelcu in vinogradniku. Naše -kmetijstvo treba dvigniti. V to svrho je poklican v prvi vrsti deželni zibor.
Novi deželni zbor čaka obilo dela, velikega dela, -katero morejo rešiti <le poslanci, imeti za. blagor ljudstva!
Volite torej samostojne kandidate! Samo ti hočejo delati resnično za splošni napredek goriških Slovencev. — Kandi-datje S. T. S. se koljejo med seboj sedaj in bi se klali v deželnem zboru, ako bi prišli vanj, v neizmerno gorje našega ljudstva!
Zatorej, volilci, pozor! Volite le samostojne ikandidate!
Volilno zborovanie na deželnem odboru.
Ravno na Četrtek ipred volitvami iiz splošnega volilnega -razreda in iprimerno dosti 'z-goda'] pred volitvami iz izmečkih občin!
Deželni odbor je povabil župane, .podžupane, sitaresine in itajiiilke gor i S k eg a o ik r a j n e 'g a g 1 a varstva- in občin Medana, Biljana, Kožibana, Oevin, Doberdob (ki volijo v siplošni skupini z nami) z okrožnico z dnč 5. jul. B. št. 5574. ma poučni razigovor radi dež. izakona z dine 26. fobr. t. il. št. 11., izaidevajoč posredovalne uirade.
Temu pozivu se je ddzvalo pribižno 140 oseb. Naimestnik deželnega glavairOa prof. B e r b u č je predaval o iposledicib dolgotrajnih in nepotrebnih pravd in ipov-darjal potrebo posredovalnega urada. Moralni, gmotni oziri in »sociallni govorijo za uvedbo posredovalnih 'uradov.
Deželni uradnik Cigoj je čital paragraf za paragraifrthi in Benbuč je podaljat svoje opoimiTjc, posebno o zatonu z dnč 27.11. 1907. — t. in II. člen.
Župan F u rl an i govori* o odškodnini članom- posredovalnih iiiradov, ker r^zbre-micuijo .samo c. kr. okrajne an neposredno tudi okrožno sodnijo. Razbremenijo se torej / delom idržavni so'd«n!ilki, ali olbre-in c m i j o z o p e t il e ofo č i n e. § 10. določa, da je ifco častna služba, alli prepričan ie govornik ipo dosedanji praksi, ida so ravno slične Častne službe zelo nehvaležne in navadno /brezuspešne.
Deželni 'uradnik Cigoj je prebral vse paragrafe in Beribuič ijih je pojasnjeval, oziroma (ponavljali iz Ibolj domačimi 'bese-daimi.
Posestnik T u r ik iz Gabrij je zahteval, 'da bi deželni odbor oziroma zbor dosegel to, da bi posestniki vinogradniki in istotako krčmarji bili oproščeni užitnine vsaj na dotično vino, ki ga spije družina in delavci.
Posestnik J o s. KIanij<šče.k iz Os-'lavja je dvomil, da bi se !o zgodilo, ker je deželni odbor svoječasno celo podaljšal rok za pričetek točenja novega vina po gostilnah v Gorici in po deželi, kar je bilo v škodo vinogradnikom.
Berbirč je vzroijil m rekel, da ni res kar se očita. Med drugim je omenil, ida deželni odbor toži »novostrujarje radi krivih očitani...
Priporočil je ustanovitev posredovalnih uradov in konec je 'bilo (zborovanja. Veiiiei vinogradniki in drugi so videli Ber-buča in rekli, da je najboljše, če ga ne bo več v deželni odbor!
Kar se tiče postopanja dež. odbora glede točenja vina v detu 1908. smo stvar že pojasnili,' in sicer po (besedah 'takratnega odbornika Klančiiča, ki ije ibil s svojo moško besecfo .zatrdil, da je bil deželni odbor res poslal v Trst na namest-ništvo ulogo grede točenja vina proti vinogradnikom naperjeno. Beseda Kjlančičeva
Kmetje!
Iz gotovega vira vemo, da bodo rtudi .mnogi istrarostrujarsKi duhovniki agitkali za iznaiiega ladravuika dr. Breclja. Zelo •miroljuben duhovnik starostrujar je silil svojega 'vsamišljcniika: »Volite Birec-Ij a, 'k e r o d va ga ubogega k ime t a
Mamifredo v iznanstvenem in v >e :¦ s k e /m o z i .r u!« Svetnik Fon je ismel preteklo nedeljo shod v Bulkovici, pri Ika-terem je % vso svojo zagrizeno strastjo mapadal kimat Zaimar isitarastinuijarje Trn Fon je imolčal, iker sedsi na olbeh stolicali iin kaže v žepu tiige -tuidi dr. Gregorčiču. Že za to 'zasluži, da tudi temu pdkažete vrata pri volitvah. Oorišld kimetje ne begajte se, poikažite, da Uufbite svoj Ikmečki stan in vdlitc svoje pristaše samostojne kandidate Miklaviča, Kovača iin Gregorina! Proč s frakariji! iPlroč iz »Novim-staros.tr u-j a r j c,ni Fonom!« Proč \z -Brecljem, vzro-čiteljem ineminov in izdražb na Goriškem! ,__________'           Kmet.    '
Slarostrujarji
in nouosirujarji
se bodo še hujše kregali, ako pride kak njihov kandidat v deželni zbor. V deželnem zboru bi bili ti možje LOČENI, novo-strujarji bi se vezali z laškimi klerikalci, starostrtijarji pa z laškimi liberalci. Boj med njimi bi bil hud v deželnem zboru in izven deželnega zbora. Zatorej proč s preplrači stare in nove struje!
Volilci! Ako Vam je do tega, da ne bo RAZDORA med slovenskimi deželnimi poslanci, volite
SAMOSTOJNE KANDIDATE!
Laiki klerikalci
in Breceli.
»Prsim, list« piše: i»Oj ti neumna mladost, ikii še ne znaš ločiti volčje od ovčje suknje! Dr. Fiaiduitti je inaš rešiteltj, dr. Bre-colj je njegov oproda to (je vsa politična brrhtnost mfladm ikranjskiih frakarjev nič drugega ne vidijo. Dr. Faidutti nas bo rešil, on bo naučil dr. Breclja delati tolarje in vsi bomo srečni. V resnici pa dr. Fai-dutti na naše novostnrjarje ni imislvl .niti od 'daileč, on slkrlb.i za Fairlanijo, :za furlansko ljudstvo in 'če se vse to /zgodi, 'kar obetaijo laški ;krSčanski kandidatje, pote iin s .m o ig o r i š.(k ,i S1 o v e n c i p o-.ko-nčanivZ »Novim Časom« vred. Kaj pravi dr. Faidiutti ob ikoncu svojega programa? Ali ise imo^da slpominja, da (bo storil kaj tudi za Slovence? Niti ene besede v item oziru, pač pa stoji pribito še enkrat njegovo geslo: »Edini naš cilj je složno delo za furlanske koristi,« —
Torej tje sili BreceJlj. Kaj Slovenci naj volijo — pomagača Furlanom. Ali ni že zadosti delal za nje dn. Anton Gregorčič dolgih 13 let v objemu dr. Pajerja?!
Novostrujarji
so razklali S. L. S., da divja v njej ostuden osebni boj. Ta stranka pravi, da je k r -š č a n s k a, pa se je unelo v njej uprav nekrščansko divjanje.
Novostrujarji so zdražbarji prve vrste, ki hočejo imeti ljudstvo podivjano, da ga >ažje gonijo okoli v svoje namene;
Volilci! Zato ne;volite novostrujarja BRECLJA in m drugih dveh, katera priporočajo novostrujarskl zdražbarji!
Volilci! Volite mirne, dobre samo-ftejtre kandidate!
Ti samostojni možje, če Izvoljeni, bodo Vas (|pbro zastopali!
'¦<-¦. V deželi vlaida strank »je mnogo, kandidatov ne manjka. Koristno je vedeti, v čem se razlikujejo na§i saimtfstdjroi kandidati od kandidatov mlado in Staroistr.ttjarjev ter socialnih demokratov.    .'- ,       ¦¦' ,
NaSi samostojni kandidati stojijo na strogo narodnem programu. Prepričani iso, da S. L. S., (ki vlada na. Slovenskem, ni v korist Slovencev, -temveč, da je rtje-nb delovanje nenarodno in da je ona zakrivila (propadanje slovenskega -žMja na severni meji, iki se jasno Ikaže v številkah ljudskega (Ste^a.-Oni smatrajo samo tako politiko za uspešno, ki bo spojila vse Slovence v obrambo proti skupnemu sovražniku. Tudi na Goriškem morejo Slovenci samo tedaij napredovati, ako bodo skupno izvojevali Izpremembo sramotnega deželnega volilnega reda ter dosegli iza mesto Gorico talk Statut, ki bo Slovencem pravičen. Naši kandidati ibodo načelno za strogo narodno skupno politiko vseh slovenskih poslancev.
Vse druige stranke so se drugače   izjavile. Starostrujarji «e hočejo   zvezati s tako »stranko, ki (goji avstrijski patriotizem«. .Mladostrujarji ipa izjavljajo, da se 'bodo zvezali' v deželnem zboru s sorodnimi elementi, mislili so   ipač   .italijanske »klerikalce. Le to, kar bi ibilo najbolj naravno, jim ne pade na orni, to je, da bi se zvezali Slovenci s Slovenci. Ni se jim čuditi, ko pravijo, da jim ¦gre v (prvi vrsti za J  vero. vse drugo pride kasneje. 2^      -Pri deželnozborsikih volitvah ne gre ¦* za vero. Aikp bi bila vera zares v nevar-"* nasti, deželni zbor ie ne bi mogel rešiti. V nevarnosti ni vera, pač pa narodni obstoj Slovencev. V nevarnosti je v deti  želi Drava   narodna politika in   pametno deželno gospodarstvo.
Socialni! demokrati se (laskajo lljndsitviu, da more le njih stranka priboriti Slovencem narodno jadiialko-pravnost. Turna se hvali, da bo narodnostno vprašanje talko} .cšeno, saimo .ako go-
riško ljudstvo izvoli v splošni kuniji gest socialistov. iPa delajo -račun brez krfimar-¦ja.-.tb je brez voltov.
Slovenci v Gorici niso v narodnih vprašanjih našli nikake podpore pri socialistih. Spominjamo samo na ljudsko štetje, |k;j je (bilo silno važno za -goriške Slovence. Ob ta) priliki so -piHstili socialisti Slovence na cedilu. 'Dokiler se ne ločijo slovenski socialisti od Italijanov, nima slovenski narod v narodnem oziru od njih ničesar pričakovati. Zakaj je nastala slovenska narodno socialna stranka, pač samo radi tega, ker morajo slovenski socialisti slepo se pokoravati italijanskim so-drugom.
Tudi socialisti niso zato, da bi Slovenci skupaj nastopali, temveč zvezani z italijanskimi svojimi prijatelji hočejo postopati. Bližji so jim Italijani, nego lastni brati Slovenci.
Neodvisni kandidati bodo kot poslanci z vso energijo se bojevati iza Slovencem, pravično deželno upravo, '.skušali ibodo popraviti to, kar so drugi doslej zagrešili na deželnem gospodarstvu.
* Proč z deželno upravo, iki je deželi naprtila toliko milijonov dolgov, Iki je imela odprto rciko 7,a Fiirtanijo, a za slovenski del dežele bila kruta mačeha.
Proč s tako »kooperacijo«, ki je dala sramotni volilni red, proč s tako deželno upravo, ki nastavlja same italijanske Uradnike.
Naši neodvisni kandidati ,zafh tavajo:
Tzoremembo deželnega reda in deželnega volilnega reda v strogo demokratičnem smislu. Noben (slovenski volilec naj ne voli z Lahi v istem volilnem okraju.
Nov volilni red za mesto Gorico na podla«! oronorcionalne volilne oravlce.
Deželni šolski zalog. iNov zdravniški i realčni zakon.
UnoŠtevanie slovenskega živila v deželni uoravi io deželnem    ffo«oodarstvu.
2 A orebivalstva ravnotoliko gospodarskih koristi.
._« Kje je nouosfrujarska C3        načelnost ?
Novostmijjarji se bahato hrup i jo !s svojo načelnostjo. Za načela se borimo, mi smo načelni, načelno politiko hočemo, tako in jednako iklepetajo. Gbdelavajo posebno idr. Gregorčiča radi nenačell-n o s t ,i, ali »Gorica« jim odgovarja takole: »Denimo za enkrat, da ima nova struja prav. Tonaj bi dr. (Gregorčič ne bil' 'dela' prav in ga me smemo več voliti. Toda, kar je dr. Grgorčič delal, to s oddali tudi oni poslanci, katere so novost ir u j ar j i ohranili i n sp reje (1 i im e d s v oje kandidate n. pr. Fon in dr. S t ep a,n<č ič. Za vse, za (kaf je dr. 'Gregorčič gllasoval, sta glasovala tudi ta dva! A»ko bi bil kak prijprost Človek, bi se lahko reklo: ni vedel, kaj dela,, ali ita dva, allca-demično izolbražena tudi? Novostruijarji dajo tema divema žalostno spričevalo, ker so -jih sprejeli imed svoje kandidate, da, ali 1: dosedaj nista vedela, kaj delata, da sta torai nevedneža, ali, da 2. sta glasovala proti tsvojetmi prepričanju, da sta torej ne-značajneža, ali, da 3. ista sedaj presedlala in prestopila Ik hovostrajarjem, dasi sta dosedaj. stala na strani dr. Gregorčiča, da sta toraj nezanesljiva in veternjaška. Eden, izmed teh .treh naslovov dajo novostrujar-ji kandidatom, ki so 'jih ohranili od prejšnje dobe. Ako 'starostrajarji iste kandidirajo, je to za prejšnje iposlance (Častno; če 'jih pa novostrujarlji (priporočajo, !jim (morajo^ dati /-eden od igorenjih treh (naslovov. Da novo-^nufctrji take (po svoji sodbi) i9prejsma)o, ,PSČ ni za nje praporoičiitoo.
Ako pa te spoznajo za dobre in priporočila vredne, da pa oni dr. Gregorčič ni za nič, dasi je vedno s temi priporočenimi skupno bodi, rastmi, jkedor tmorel Pa pravijo, da jim igre za načela in ne za osebe!«'
»Gorica« je dobro pokadila njimi >«elarjem«, ikalkor.ijih orna imenuje. Mi ^dostavljamo: Ker sta'hodila Fon iti S t e-
pančič po isti poti kot dr. 'Gregorčič, sta sokriva velkih njegovih političnifi 1 grehov. Zato ti ljudje ne tičejo več v de-i želni zbor.—- Da pa so ju (sprejeli novo-I strinjanji v isvojo listo, s tam so pokazali, J da so še vedino taki politični (modrijani, ka-J koršni so bili leta 1908., ko jiih je dr. Gregorčič nagnal s »političnimi otročaji«!
da se slovenska trgovina v Gorici ne iraiz« \ cvita, je med dragim v veliki meri krivo tudi to, da nimamo strokovno izobraže-<rtfh trgovcev. Dvigniti »treba trgovsko izobrazbo in dvigne se tudi 'slovenska trgovina v mestu in na deželi — Ni treba dokazovati, da 'je za to potrebna trgovska šola in sicer bi zahtevam naše trgovine najbolj odgovarjali :zavod, ki bi bil pri-ibližno tako organiziran kot italijanska dvorazredna trgovska šola v Gorici — Tako je pisala »Gorica« in se potegovala za slovensko trgovisko šolo na primer v letu 1911. — ali takrat, ko je (bilo treba take igorečnosti za slovensko trgovsko šolo, takrat, ko je šlo <za šolo v deželnem zboru, takrat je ^Gorica« molčala, mutast ije bil dr. Gregorčič in je pripustil Italijanom, da so prišli do svoje trgovske šole, Slovenci smo ostali brez trgovske šole.
Leta 1907. .je bila zopet sprožena misel o trgovski šoli v deželnem izboru. Dr. Verzegnassi je bil stavil dotičrri predlog. Z napredne strani se je povdarjalo, da ¦mora biti šola tudi slovenska. Dr. Gregorčič pa je že ob pričetku vprašanja trgovske šole stopil na krivo pot, ker je priporočal vsporedno prošnjo, naj deželni zbor dovoli prispevek 5—6000 iK Šolskemu Domu za prireditev ženskih (trgovskih tečajev, namesto da bi (bil rekel: trgovska šola mora biti slovenska in laška!
Lahi so se postavili proti islovensiki trgovski šoli. ker hočejo imeti trgovino v Gorici v svojih rokah. Leta 1907. so predlog o trgovski šoli spraviiti v finančni odsek, kjer so imeli laški poslanci večino. Lahi so takrat povdarjali, da (hoče vlada ustanoviti v Gorici trgovsko šdlo, kakor je sitorila v Dalmaciji in da treba zagotovitve 6000 K podpore, da (bo pogajanje z vlado lažje. Sama zvijača. Ustanovili <so s pomočjo trgovske obrtne zbornice in mesta laško trgovsko šolo in deželni odbor je izplačal 6000 K, dasi, niso bile dovoljene za 1 a Šfk o trgovsko 'šolo.
Dne 13. okt, 1907. se je vršil Občni izbor Trgovskio-olbrtnega društva, na katerem se je 'z ogorčenjem vzelo v vednost, da ie bil dr. Gregorčič celo Odklonil spomenico Trerovsko-obrtnega društva glede trgovske šole.... Gregorčič ie bil zadovoljen, da dobi kaj grošev za Šolski Dom, kateri se da včasih tako lepo 'izrabiti v strankarske svrne. kdo se bo pehal za slovensko trgovsko šolo! Vllada je bila pri-oraVljena ooimagat? k otvoritvi trgovske šole za Lahe in Slovence, ali Gregorčič je bil malomaren, kakor ie moral (biti v z v e-iz i. in otvorjena je bila laška trgovska šola. Slovenska čaka otvoritve ob svetem »Nikoli«.
O tisti odklonitvi spomenice gledč tir-
, govs"ke šole ve povedati posebno g. Ko-
p a č. 'te^danlji 'zvest Gregorčičev prisfta'š,
* sedaj novostru'iar.   —   Od časa zveze
' dalje se drži   Gregorčiča   sama   škoda,
(storjena Slovencem,
klerikalci in liberalci. Splošna kmirija ima voliti na slovenski strani 3, na laški strani 3 poslanice. Ako ilijndstvo izvoli teh 6 (po-islancev sploSne Ikurije iz vrst socialne de-mokraci^e, potem bo teh 6 glasov v deželnem zboru odločalo talko, da ne more ibiti nobenega potezaiTja več, ne M premoč ene ali druge narodne stranke, ne klerikalne, ne liberalne, 'i uh 6 posllancev mora glasovati za polno enakopravnost, glede narodnosti, za napravo narodnih šol povsod, (kjer so dani (zakoniti predpogoji za vzdrževanje ljudskega 'šolstva iz deželnega .zatoga. Z vstopom socialne demokracije v deželni izlbor bo (šele omogočeno razumno gospodarsko delo.«
Torej noben drugi ni za rtič, samo če pride šest socialnih demokratov v deželni ¦zbor — ibo omogočeno v njem razumno gospodarsko delo.
Vseh poslancev je 29, « virilistam nadškofom 30. Če bi se aisoda tako zasukala, da bi,prišlo v deželni -zbor 6 poslancev socialne demokracije, potem tbi ostalo Lahom 12, Slovencem 11 mandatov. Vse ite poslance, 23 po številu, bi torej ravnali socialni demokratje in teh 23 bi moralo plesati na Tumov takt. Če socialni demokraltje to verjamejo.... drug menda ne verjame ndbelden.
Telilci spiieiaTolilnegararBto!
Jutri v nedeljo 13. t. m. oddajte isvoje glasove .kandidatom, iki so resni delavni •rnožije ter hočejo posvetiti svoje moči za deli a za resnično gospodar; ki, kulturni in socialni napredek 'goriških Slovencev.
Ti možje so s a nn o s t o j .n i k a m d i datje:
Dr. Gustau Gregorin,
odvetnik v Trstu,
Ignac Kouač,
župan v Ajdovščini
in
Fran fTHklauič,
župan v Kobaridu.
(Dalje v prilogi.)
so samo naši samostojni kandidarje:
Dr, Gustav Gregorin,
odvetnik v Trstu,
Ignac Kovač,    „
župan v Ajdovščini
in
Fran Miklavič,
župan v Kobaridu.                   j
Ti hočejo v deželnem   zboru  složno . delo vseh slovenskih poslancev. Kajti le s složnim delom bode mogoče doseči uspehe.                                                      .,: j
Slovenska sprto šola in i
t GreprS.
Žalosten kos,politične zigodovine   iz časov slovite z •Ve iz e!
»Gorica« je včasih že prav flepo pisa- ! la o potrebi slovenske trgovske šole, Ce§, '
je na nekaterih mestih še precej   dober, j toda bolj proti koncu   oklica pa   čitamo
to-ile: \        »V naišeim (deželnem ziboru stoji 14 slo-( vensJkim poslancem nasproti 15 italijanskih
poslancev.   Temeljna zapreka plodnemu
dolu je (boj med Italijani in Slovenci, med
Moll-ov Seldlitz-prašek
je sa as. želodcu tipefie neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
¦tiCnirai Čistil, kroglicami in gren&icami.
Cetir orig. škatlje K2—
U t rejanje se aodnljsko »asledoje.
in'u-,0 Franc, žganje in sol
za r)'/anje tlvota. — Bolefiine olajlaJoCe in OurepCuloCe sta-rora ino Bredstvo proti trganj* Id prehlajenja vsake vrste. Oxig. steklenica & 2—
Na prodaj po tieh lekarnah % in nurodilnicah. Glavna lekarna A. M0U, e. In kr. dvorni taloteik, Dunaj, Tacnlaoben 0.
Zaloga v fforioi v lekarni:  A. Gironooli, G. Griatofoletti.
m
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem ZSpfl
Izgotovljene obleke za  gospode in otroke prodajam sedaj edino le v
CORSO VERDI it. 11
(nasproti lzDozneom trgal.
Z odličnim spoštovanjem
I. Felberbaiim.
C^9l^3K^3K^iC^9K^i^a
Prllofla „$očb" &. B4, z dne 12, julija 1913,
Propadanje govedoreje na Goriškem.
, Kolikokrat eunq slišali, kako pridno in vestoo delajo »ljudski poslanci« v goriškem deželnem srfboru za povzdigo kmetijstva, kako posebno se unamajo za govedorejo.
h. stati^ičnih Dodatkov iz leta J.910. (ob ^dSEeiM&etfliPm^^ lastno dejstvo, da govedoreja med goriškimi Slovenci močno »nazaduje.
Goriški okraj Šteje 22.574 glav goveje živine, sežanski 10.853, tol-rn i nsik.t*19.137 ®iay. •    '   -*~• ¦'   —   '•-
Ravno planinski okraji glede govedu-reje najbolj nazadujejo. Tako n. pr. je v kanalskem okraju v desetih letih 613 goved manjv v ajdovskem pa sle 50. Celo go-dški sodni okralj ni tako slab. Komen in Sežana nazadujeta oba praMjžno enako. Hujše pa so (primanjkljaji zapet, v cerkljanskem in kobariškem okraju, med tem ko je Toknin za 32 glav pridobil. Nasprotno so vsi furlanski okraji na govedoreji pridobili, skupno okoli 5000 goved.
To je pač žalostno dejstvo.. Spričuje ipa nam — drugo žalostno dejstvo, ki je potrjeno najbolj z gorenjimi Številkami, da kar se je storijo v deželi za živinorejo, se je storilo v glavnem za furlanski del. Za Slovence se je veliko obljnbovalo, storilo /pa bore malo in včasih, kar se je 'Storilo, 'se je storilo slabo!
S temi številkami so vržene ob tla vse tiste bombastične trditve po klerikalnih \iistih, kako da se dela v doibrtibit kmeta ter da kako se skrln zlasti za govedorejo. Številke kažejo, da se je storilo, da smo v govedoreji v zadnjem desetletju 'strahovito nazadovali!
Ali bo boljše v novem deželnem ssboru? Bo — ako pošlje ljudstvo vanj dobre poslance!
Iz Volč.
Smo v deželi goriški, kjer .prevladujejo naši narodni (nasprotniki Italijani nad veliko večino Slovencev. Zalibog da je tako, ampak biti bi ne smeto. Tega je kriv tudi slov. razpor, ki je v korist le Italijanom, našim najzagrizenejšim narodnim sovražnikom. Pred durmi imamo deželnozborske volitve. Vsakdo ve, da netijo med goriškimi Slovenci vedno hujši razkol staro-strujarji in novostrnjurai, katerim obojem je ležeče le na tem, da bi bil ta ali oni na višini in si (polnili svoje žepe, njih .veliko ne "briga blagostanje zatiranega in iamoz-gattega slovenskega ljudstva. Med novo-strnjarskiimi kaplani, kateri večinoma nimajo niti pojma o 'potrebah in težnjah našega kmečkega ljudstva, je tudi naš preč. •gosp. kaplan. Sicer mu ne oporekamo, da je res dober verski učitelj, ampak kot str-ujar, novi ali stari, to je nam ipač vseeno, naj ibo le sam zase. Vedno se uči v šoli rn s prižmee »cenkev je božji hram«, torej ne sme 'biti političen strankarski oder; kjer se verniki shajajo k molitvi, tam ni fprostor za agitacije.
Zato držite se tudi Vi, gosi), kaplan, v cerkvi svojega •poklica kot duhovnik ne kot strarikar in zdražbar ter prepustite ljudstvu, naj po lastnem prepričanju in samostojno voli svoje zastopnike v deželni zbor.
Neodvisen volilec.
operirale Okoli Knjaževea, so bile uničene, napadi na trdnjave ZejeČar, Vlašmja in Pirat so se pcnpolmomaMadovili. Snbi soma vseh tačkah zmagovito ipognalli Bufcare čez mejo.
Srbija želi sporazuma z Bulgarsko hi je 'celo pripravljena privoliti v iprarninje. To pa le pod jpogdjcm, da Bulgarska iže poprej sklene ž njo princjpijelen snoraiziftn .^^d^azd^iitve osvojenega turškega teritorija, ker^nikakor ruTmore dovoliti,'da bd Btf.lga.n9ka premirje iporalhila le zato, da tu* ojačfla in okrepila svoje slabe pozicije. -Srbija ne zahteva ničesar drugega kakor •samo tb, (kar je že ipred, vojno zahtevala. Verjetno ipa je, da ibodo grške zahteve sedaj precej večje, ker nameravajo izahteva-ti Orki sedaj tudi Kavalo in vse ozemlje do reke Strmnice.
Čete generala Dimltrijcva so se morale umakniti z linije Pirot-Vranja in so doživele popoten poraz. Obe 'bulgarski diviziji, ki Va se nahajali med Kočano in Radovišto sta na bogu proti Kočani in Drtbnici. ¦.
Bulgarl so se pri umikanju iz Štipa noskušali ustaviti ,pri Radovišti, a ko so se približale srbske Čete, so takoj zapustili •mesto. Radovišfca, dosedaj glavni stan četrte bulgarske armade, je sedaj v srbskih rokah. Prebivalci so sprejeli Snbe iz velikim navdušenjem. iPo kratkem boju so zavzeli Srbi Radovišto. Grki ,pa Potric in Strumnico. Bulgari se na paničnem ibegu umikajo v Plackavičke planine.
Prodiranje Grkov proti severu. — (irske operacije v »smeri proti Strumici in Demir rlisarju so v polnem 'teku, Orško hrodovje je obstreljevalo bulgarske pozicije pri Paiigaionu in prisililo Bulgare, da so se umaknili.
Po privatnih vesteh so Bulgari že zapustili Seres. Baje so bili (pregnani Bulgari tudi k Kavale.
Atene 9. »Agence d'Athenes« poroča: Admiral Kondurlotis je danes zavzel pristanišče Kavalo. Tudi dolina reke Strumnice je v grških rokah.
Bulgarski poraz pri Knjaževcu. •— Armada generala Kovačeva se umika deklina proti Dtfbnici, deloma proti PeČovi. Bulgarske čete, ki so prodrle do Knjnžcv** ca, ko bile. kakor zatrjuje uradno iporočilo, popolnoma poražene. Tudi naipad na Vla-šino je bil krvavo odbit. Snbi so vjeli es~ kadron vojakov in zaplenili več niitraljez.
Kolera med ranjenci. — Avstrijska vlada je vslcd vesti, da so se v Belgradu. Sofiji in v Atenah pojavili med ranjenci slučaji kolere, odredila obširne varnostne odredbe na mciah. Z Dunaja sta odšli v Belgrad in Sofijo posebni hakterijološiki komisiji.
Mrtvi in ranjeni. — Iz površne statistike mrtvih in ranjenih je razvidno, da zndašajo srbske izgube v 10 dnevnih bojih z Bulgari 35 do 40.000 mrtvih in ranjenih. Samo v zadnjih treh dneh so 'zgubili Srbi 20.000 mrtvih in ranji nih. Bulgarske izgube v bojih s Srbi se cenijo nad 50.000 mrtvih in ranjenih.
Riimuni udrli v Bulgarijo.
Pohod , romunskih čet v Bulgarijo je pričel 11. t. ni. Poročajo, da je mmunska armada zasedla Silistrijo. — V Bulgairiji vlada velikansko vznemirjenje.
Na Balkanu.
Buigarija išče intervencijo pri Rusiji.
— »Agence Ha vas« .poroča iz Petrograda: B u1 g a r sk a vi a d a j e iz j a v iil a, d a vsvrho, da (i) rep reč i nadaljno prelivanje krvi, brezpogojno zau-pa Rusi j i,da izjposlu je ustavitev vojnih o(pera<c i j.
Kralj Ferdinand je naznanil ruski vladi, da obžaluje dosedanjo bratomorno vojno, opravičil se je, da ni on povzročil sedanje vojne, ampak igencralissimus Sa-vov in zaprosil rusko vlado, naL posreduje pri srbski in grški vladi, da ustavita nadaljne operacije, kar je tudi Bulgarske. takoj prifpravljena. storiti.
Ofenziva bulgarske severne armade, ki je prodirala v Snbrjo, se je popolnoma (ponesrečila. Danes je vsa srbska dežela iz-čiščena bulgarskm vojakov. Čete, ki so
Preplačlla k dijaški veselici »pri jelenu«. -~ iRehek namestništveni svetnik IK ¦H), Kioižnair atiiroftimSčar iK 10, Seidil pro- J tesar K 10, dr. Puc K '8, Bežek, ravnatelj K 7*20, dr. Dereani'K 4, dr. Mamšič K 2, Lai&ič inadrzornik K 2, Uribancič. mesar K 2, Župančič ravnatelj K 2, Rutar svetnik K 2, -Drufovka K 2, Sokoli pnoiesor K 1, Novak ibrivec ;K 1, '1'vamčič & Kurinčič K 1, N. N. (poročnik alipiucea^K 1,JN. N. K 1, Pečenko kavarnar K 1, Schaanp iprofesor K 1, dr. Kotnik K 1, dr. Medvešiček K 1, Unbančiič nadučitetlj K 1, dr. Er,žen K 1, Miktavič -učitelj <50 v, dr. '.Podgornik 90 v, Žnidarčič IV. letnik 20 v, Rutar 20 v, Sirca, vad. učitelj 10'v, Zarn, deželni uradnik 10 v, Kravos 10 v, svetnik Plohi IK 2, skuipaij K 76.40.
Izkaz darov za vntno veselico dbeb podružnic sv. C. in M.: ig. dr. Dereaniijeva torto; g. Cernetova 3 stekl. terana, 'šoko-'lado in sardine; C.-M. Štruklje: ©g. .De-klevova, iKomačeva z Livade, g. KopaiČe-va vd., Maikarovičeva; ;g. dr. Kosova torto; .g. Khinova itorto; g. Oaibrščekova 2 krožnika finega »peciva; g. Kravosova šokoladno pecivo; g. 'Musičeva patrco; .g. Fieglova velenos. različno sadje; g. Ša-plova raznovrstno pecivor ig. ^ilihova potico in 'hiškote; :g. Zajčeva fino .pecivo; ig. Kregau torto; g. Valentinčič, pek, šartelj. Nekdo potico; ig. A.rri.glorjeva, g. Klunova in gosipodične z Livade cvetice, O. B. P. 4 K, ser se ni mogel udeležiti veselice, Neimenovana 2 K. Najsrčnejša -hvala vsem darovalcem in gospodičnami prodajatam. Iskrena »hvala tudi g. hotelirki, ker je šla s (PostrožljivosUjo ter uslužnostjo ves čas na rriko. Hvala ji tudi za velikodušni dar 65 K, katere je ipoklonila družbi. — Odibor ženske in iinožke ipodružnice.
politični pregled.
Deželni zbori. -- V (političnih -krogih dunajskih se zatrjuje, da bo tržaški deželni zbor v svrho konstituiranja sklican sredi tega .meseca k zasedanju. Istoča&no, najbrže 16. julija se sestane tudi moravski deželni zbor.
Darovi.
Nabiralnika   Ciril-Metodove   družbo
»pri Jelenu« sta dala zopet K 17'50. V kratkem dobi hotel Jelen že tretjo diplomo. Vuia ičast gg. obiskovalcem tega slovenskega hotela!
Za družbo sv. Cirila in Metoda daruje g. I. Mercina K 5, ker se ni mogel vde-ležiti sobotne veselice.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Neimenovana gospa 'Št. 1 :za julij 2 K. — Fr. Matejčič, deželni .šolski nadzornik, 10 K. — M. •Plesničar, 'zalloga ipramoga iin drv, 2! K. — Jos. Kutin, trgovec, 1'80 K. — Na 'račun mesečnine je iprišlo 315*46 K.
Pran Plohi, Mski svetnik, nameisto ¦vstopnine k dijaškemu večeru, 2 K.
Domače vesti.
PROSIMO POROČIL O IZIDU VOLITEV! — Prosimo, da nam sporočijo naši somišljeniki takoj brzojavni izid volitev v nedeljo 13. t. m.; v bližini naj pošljejo koga s poročilom. — Naslov za brzojavke: »Soča« — Gorica.
Abiturijentke tukajšnjega ženskega učiteljišča priredijo danes pri jelenu zabavni večer.   '
Promocija. — V iponedelijek dne 14, t. i in. bo prennoviran na   dunajskem   vseučilišču D i o n i iz i 0    M a ir a ž iz Vntoljbe doktorjem iprava. Naše čestitke!              I
Smrtna kosa. — Umrl je v Gorici g. Tomaž S e d 1 a č e k vpokojeni ororžniški stražmojster. Dosegel je starost 47 let.
Iz sodne službe. — Sodnik Josip Oblak je -premeščen iz Volovskega v Kanal; za sodnike <so imenovani sodni avskulitan-rje: Bogdan Mogorovič za iPaftin, dr. Ri-hand Zefcto za Koper iin Amton Mraskočik za Volovsko.
Učiteljske vesti s Tolminskega. — Na prošnjo se slamo nipokoji učiteljica Bojana Boltar. Stalnim nadučiteljem iza Bovec se predlaga iKemkla Matija, :za Sedlo Fajgelj Rafael, iza iPod'brdo Ivan Mahni č; stalnim -učiteljem iza Bovec Klaivora Adolf: •stalnim uciteljcm-voditeljem ma enoraz-rednicah: Alojzij ČrrtigOj iza Planino, Tr-dan Stanislav ^za Jagršče-Zakriž, Ivan Andrejčič za Temljine-^Lctje, Blaiž Čeme za Vrsno-iKrn, Rudolf Perko za NemSki-¦rut, Rihard Trebše za iPodibeb, Josiip Vclikonja za Borjano; stalnim učite-Ijicaim Bonta Pavliček za Tolmin, Olga Miklavič za Bovec, Marica čičiigoj za Sr-penico in Marija Plosko za Čezsočo.
Sprdjela se je .soglasno naslednja resolucija: Poživljajo se vsi slov. poslanci, ki boido izvoljeni, da zastavijo ves svoj upliv ,v dež. »boru, da se ustanovi za vso deželo prepotrebni dež. šol. zalog, sicer obnemagaimo pod 'bremenom šol. dokilaJd,
Iz stavbne službe. — Za inženirje so imenovani stavibni ^nistarvi: Albert Hohen-'benger v Trsitu. Antiur Mairoiraai v Tol-jminu, Josip Košir v Pa&inu in Tvan <Mer-kuška v Gorici; za def^nitivna provizorič-na inristava: Josip Badessich v Oradiški in Fran -Zuipančič v Trnstu; za-iprovteorlCne •pristave stavfbni ipraktikantje: Jakob Zar chariades v OradiSki, J^llm Treo, Ivan Klasnig, Josip Salbacky in Anton Dolemz v Tretu.
Na realki v Goniči ,so napravili maturo: Vladimir Arlko, Anton Demark, Tvan Kalin. Robent Ličen, Boris*Treo, Al. Zeh-ner, Fr. Zuchiaitti. Z -odliko (je napravil ima-tu-ro Oskar Galbnšček.                            ^
Maturo na gimnaziji so naiprayili do sinoči; Firain Abram, Ludp\ifc;iaajiec,..'Er-ness^t faniniger, Jos. Geribic, AloJ-zij Ooitjup, Fran Gruden, Alojzij Kodermac,< JosKp La-harnar; z odi ilk o: Jos. Benlot, E. Besednjak, Karol iBir-sa, Alojzij Cejan, Marij Ferjančič, Jos. Kajimuščič, Viktor Koibal in Fran Košiša.
Dva nadaljevalna risarska tečaja. — V sntislht odiloika c. ki. dež. Sorskega svetia št. 437/3—12, z dne 1. julija t. d. se 'bosta v-rfeamtei c. kr. 'ženskega 'učiiteljišča v Gorici ipod vodstvom 'g. prof. Ant. Gvatea ob-drževaila dva nadaljevalna risarisika tečaja za učit.dljisltvo meščanskih in ljudskih šol. ' Prvi tečaij izaione dne 16. julija in se 'zaMjn-či dne 23. ijuil. Drwg)i tečaj prične dne 23. }i\L im traja do 29. flui. Nekoldkovane prijave sprejema -ravnateljstvo gori amenije-nega zavoda do 16. t. m.
Narodna Čitalnica. »Balkan« v Gorici opetovano naznanja, da priredi svojo prvo veselico 3. avgusta 1.1. in ne, kakor je 'bilo prvotno določeno, 13. julija. Obenem se naprošajo vsi ©g. krčmarji in ikavarnarji v mestu in okolici, ki imajo v svojih lokali ih irazofoešeiia prednoananila, da na istih popravijo datum v gorenjem smislu. Pevska društva, ki so pnigiksila svoje sodelovanje pri tej veselici, so naprošena, da vzamejo preložitev veselice na znanje. Nadalje se naprošajo še nepriglašena pevska društva, ki nameravajo pri tej veselici sodelovati, da priglasijo svoj pristop 'čim preje odbaru »Balkana«.
V Boh. Bistrici je m poletno sezono na razipolago še nekaj iprav lepih stanovanj, dotama v hotelih, deloma v (privatnih hišah. Na vprašanja midevolje odgovanja Prometno društvo B. Bistrica. Biclkljev ne more pustiti v miru 30 letni Karol Godmič z Gorijaiiskoga. Večkrat je ibil že kaznovan radi tatvine ibicikljev, toda ikakortiitro ipride iz izapora ipa ipt-gra>bi prvi 'biolkelj, ki iga dobi. Oodnič je potekti zopet v iluknji, ali komaj izleže liz nje, zopet seže »po tujem Ibiciklju. Ker 'je ukradel dva ibiciklja, je dobil isedalj 14 mesecev težke ječe.                       ;
Kolesarsko društvo »Solkan« v Solkanu priredi v nedeljo, dne 13. julija t. k veliko "ši/ortno šlavnost združeno s cestnimi dirkami na progi Tolmin-Solkan. Sta-rt na fcriižpoti ToImin-VdlČe gostilna Perse. Cilj pri solkanskem pokopališču. Odhod iiz starta točno ol) 3. uri pop. za splošno dirko, ob Zx/i uri po odhod dirke društvenih juniorjev. Vpisnina k splošni dirki znaša K 3, k dirki juniorjev K 2. Prijave sprejema odbornik Josip Macarol, koje je treba vposlati najkasneje do sobote \2. t. m. do 7. ure zveč. Po končanih dirkah se vrši javni ples. Dirke, kakor tudi ,ples se vrše ob vsakem vremenu. V slučaju dežja, se vrši pies v dvorani gosp. Aloj. Mozetič. Slavna društva dobe v kratkem natanjčnejša pojasnila. Odbor. Central Bio nudil ne ibo danes soboto in jutri nedeljo ne le kinematografski temveč tudi muzikahii užitek. Imdli ibo-demo ipriliko sliišati Fonolo na Bosendor-fer glasovinju, igralo se -bode veliko dello ^mojstra Franc. Oszta v kontpasialH Oger-ska rapsodija št. 2. Kar «se tiče ikimelmato-•grafekih predstav, naj zadostuje omeniti da je vodistvo CerftralnBio siklenilo (pogodbo ;z -nafjvečjjo svetovno tvrdko Paitihe Fre-res iz Parfea, kar nam-jaimiči da :so fiiimiki se predstavljajo na izvanredno obširni stemi, ibrez konkurence. Paithe Journal -ki se bode tudi sedal ••predistav!ijall ' seznanil nas bo se vsakdanjimi (svetovnimi dogdd-iljaiji. Iz omenjenega je raizvidno, da <je se-dartije vodstvo' Cenifcral-Bk> v zelo spretni in žilavi roki ki se potrudi' dbčinsltvn pri vsaki (predstavi več riuiditi, da doseže s tem kinematografu ono vefljavo, kalkor-•šno uživajo danes Mnenufiograii po celem svetu. Cene ipredistav so znižane na »mi-nimuim. V sedanjih resnih .časih ko človek išče raizvedirila, se pač ne imore najti oigod-nejšega. kakor obis!l< kineimatagrafa, kateri .vsestranski užitek se mu m^di že za malo vinanjev.            .           .
Pozor na dežnike v kavarni. — V kavami <0entral (so mi v času 1 teidna dara-i! krat zameniiiH deižnik!- Je li vofna na.Bail- ;. kanu iiako izlmotila oči^.da mekaifcetti'.ihe-4o-čijo več Svojega od ptujega/blaga? Kdor je izamemil de« 26. .jtt-nii!ja dn 4. Ma, naj se oglasi prikavairmarju v k&vamni Centrali, da poravna svojo ra^stresemosit. B. Odpeti lekarni, — Jutri pojpoludne ffi»-sie -odiprti v Gorici Uekanni  Cd^tofolettii-
Oliuibich. V teb 'dveh ltonaih bo tudi ponosna služba v čaisu od 13. do 20. t. trti.
Za Narodni muzej ie darova! gosp. IgnaciS Grantar, c. ikr. notar v JSMd, pisma svojega pokojnega prijatelja, skladatelja F. Kocijančiča. Nekaj teth pisem so priobčili Novi Akordi. Ker -so silno zanimiva in poučna, Jih ho v kratkem objavilo tudi Muzejsko draištvo. Za velikodušni dar se Odlbor Ikair. najsr-čneje . izahvailjutie blagoradneimu (gospodu ^ notarju ter ga prosii, .naj bi 'tfuidi pisma in rokopise svojega nafifbol^ega prijatelja, pesnika S. Gregorčiča, izročil Narodnemu muzeju, da bo vsa pesnikova »zapuščina shranjena v njegovi rojstni deželi. — Odlbor.
Dragocene kuhinjske tajnosti često-krat zapuščajo v dedščino stare matere materam in te zopet vnukinjam, in so se prej visoko čislale. Največkrat obstoje v umestnosti, kako jed ati pijačo poceni in okusno pripraviti. Popolnoma tajno se seveda ti recepti ne dajo hraniti, zakaj danes na primer ni nobena tajnost več, da se najboljša pijača za zajtrk in malico (pripravlja iz iKathreirierjeve Kneippove slad-ne kave. Za svojo aromo in last se ima pristna Kaithreinerjeva zahvaliti Kathrei-neirjevemu prrpravljalnemai načinu, ki se mu imajo danes vsi narodi in vsa ljudstva vseh 5 delov sveta zahvaliti iza okusno, pri" tem zdravo in ceno kaivino pijačo. Priporoča pa se, pri nakupil vedno izrecno zahtevati pristno Kathreinerjevo v zaprtih izvirnih zavojih s sliko župnika Kneippa in sprejeti samo tak zavoj.
Najboljša mineralna voda sedanjosti je »Tostovrška Slatina«. Učinkuje jako uspešno proti katarju, stori, da želodec dobro prebavlja in uredi stolico. Radi teh dobrih lastnosti je priporočajo zdravniki kot izvrstno mineralno vodo. Zalogo za Goriško ima: Peter Gruden, Stolni trg št. 9.
Turške srečke so najbolj zanesljiva loterija, kajti vsaka srečka mora zadeti! '— Prospetke razpošila Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubfljami.
Vsaka gospodinja, ki bi irada >imela dobro in okuisino kavo, naj kupi Kolinsko kavno primes, ker :je to najboljši kavni pridatek -in da kavi izvrsten okus, prijeten vonj Tin iepo barvo. Tudi je edini pristno domači .izdelek te vrste na -celem našem jugu. — Pri nakupovanju dobro paziite sna varstveno znamko »Sokol«!
Domača politika.
' Poslanec Ušaj zastopa igoriškc mesto na Dunaju v parlamentu. On navadno ne vidi nič ne 'sliši nič, kot Ibihil mrtva sitvar; ali v nedeljo smo 'ga videli in tuidi on je videl in slišal. Goriško mesto ima tisoč pobreib, k tem potrebam irmolči onorevole Ušaj, v nedeljo pa je v prid »italijanske Gorice« gledal, videl «n slišal in v ponedeljek delal v rešitev itafijanstva Gorice. V ulici sv. Klare je bil onorevole in gledal je čvrste naše Sokole, kako so korakali proti Podgori. Tema se mu je delala pred očmi, kaj bo z itaUijanstvom Gorice, itaKjanstvo je v nevarnosti ob rdeči srajci Sokolovi, ob SokOfski .zastavi m Sokolski koračnici. V kavarni je bridko tožil onorevole Ušaj, kako se sloveni Gorica (on saini je čiste slovenske kinvi) in ponoči se •mu je sanjalo, da je ikaimora pregnana in da sedli na županski stolici v Gorici Slovenec. Dnaigi dan ^o je mbral onorevole na glavarstvo potožit, kako je bila prejšnji dan Gorica v nevarnosti. Ne vemo sicer, kako so ga tolažili, ali potolaizrti ga fie težko ob obstoječih razmerah, v katerih ¦Ussai^u ne kaze drugače nego začeti zopet pisati priimek lepo po slovensko: Ušaij,
(Čas .»pip« se bliža z vso silo Gorici___.
Kaj bo z Vaimi,   varuhi -italijanstva Golice?!
V deželni umobolnici ni med uprav-mirni uradniki hiti   jednega   slovenskega
uradnika. Med 'zdravniki je Slovenec pri-tmarij Gosttl. Poprej je ibil še en silovenski izdravnik, dr. -Ba<čar. Ali ta je kmalu zapustil deželno islužbo, ker so iž njim ravnali drugače mago ravnajo z Karani in Nemci. Pajerjev sorodnik, predstojnik <ir, Fratniah sme fevriševati privatno prak-!»o, g. dr. Bačarju so ;jo odrekli: Ko je od-,_SeJ on in je prišel Nemec, so temu pa dovolili privatno prakso! Taka dvojna mera pač dovolj označa deželni Odpor. Profesor iBerbiuč je lepo molčal in pustil, da se je s takim posltopanijeim odgnalo  Slovenca m
dovolilo druigorodnemu nasledniku .privatno prakso. Kaj ta nesrečni profesor vsega ne'pripusti v (škodo Slovencem! Zato doni de en .glas po deželi :Berbuč mora ven iz cvetnega odbora!
Mesto upravitelja v deželni umobolnici bo-pražimo, ker 'je Einetti podal Odpoved. Baje je .blagajnik in podupraVitelj Klein (katerega ima Befibuč za Slovenca!) delal na to, da se je Finetti naveličal in odpovedal službo. Sedaj ihoče Klem imeti obe službi. Torej dive službi bo lahko opravljal en uradnik. Je bila potrata torej, da niste bili ti dve službi že poprej združeni v jedno! Klein bo imel tako ^liko .plačo in___Slovenec je ,po Beribučevem mnenju! Ako vsejedno razpišejo mesto (Upravitelja in se ne uresničijo Kleinove želje, potem pride na mesto ' (upravitelja brez dvoma Italijan pri sedaj Obstoječih raizime-/rah v deželni ihiši. Ali taka me s fta sme oddati šele pribodntji deželni odbor, ne sedanji! —Lepa je ta, da ima Benbuč Italijana Kletna za Slovenca. A1i vlečejo g. Berfcuča na deželnem odboru ali je sam že itake pameti, da šteje italijanske ' uradnike m Slovence?! Potem je itudi Pettarin Slovenec, Glessig, Grusovin itd. Ja, potem je polno slovenskih uradnikov na deželnem! Odboru. Slava Beribuiču, ki jih je toliko nastavil!
2 novostrujarji v luknjo! — »Prim. list« piše: »Nič ne verujte lažnjivemu »Novemu Času«, ki krade čast ljudem. Da je ta list lažnjiv, dokazuje tudi to, da je bil še ta teden obsojen pred goriško sodnijo. Kdor laže in čast krade, ta spada v luknjo, pa tudi če se štuli, da je goreč katoličan.«
Laški klerikalci lusiljtijeljo Slovencem v Gorici svoje liste in svoje 'glasovnice. Na slov. gostilne lin privatnike pošiljajo svoje 'liste in hodijo okoli Slovencev agi-tiralt, naj vo%> laške klerikalce. P idejni n'i'j u ne gre v iglavo, zakaj 'Slovenci ne volijo kar pri prvih volitvah laških klerii-ka'"ev! Ta je lepa! S •! o v e n c .i imajo svoje kandidate in te mora voliti vsak Slovenec!
Laške socialne demokrate moramo voliti v Gorici. Talko veli soc. dom. »Z ar -j a«. Italijani: Oaiini, Tonet in Tumtar, ti so kandidattje, katere morajo voliti tudi Slovenci v Gorici, potem bo 'hitro »rešeno« slovenstvo 'Gorice! — Caflini, ki je prišel'iz Italije med nas, je tako pravičen Slovencem, da je ibil kot predsednik tiskarskega društva prepovedal dati na krsto slov. črkostavea, katerega so pokopali v okolici — slovenske' trakove! Take ljudi naj voli »bireznarodni dr. Turna, pošten mestni Slovenec jih nebo volil!
Poslanec Fon je v nedeljo na shodu v Bukoviei šibal deželno gospodarsibvo, kako je v 10 letih dolg v deželi silno narastel. Za deželno upravo se trosi mnogo preveč, nad 250.000 K na leto; otg r o m n a v e-čina deželnega u.radnašitva je laška, Slovenci :so nižji (uradniki in sUnge. (Poseibna zasluga Ber-bučeva!) Za kmetijstvo se je premalo skrbelo...» Vse je ires, ali tudi Fon je premalo skrbel! — »Nov! Čas« pravi, da je Fon presedlal in postal novostrujar!! Gr-gič je tudi novostniijar -r- torej ima* ubogi Gregorčič v splošni kuriji pravzaprav samo enega kandidata: to je Maniireda! Žalostno!
Dr. Gregorčič je priobčil v svojih listih z debelimi črkami proti Breclju takale poziv: »Ne volite v nedeljo 13. t. m. novo-strujarskega kandidata dr. Breclja, ki je zanetil ogenj prepira v S. L. S. Ako pride ta človek v deželni zbor, ne bo edinosti v klubu slovenskih poslancev v deželnem zboru! Ta človek je nemiren, s katerim ne morejo sedeti pri isti mizi trezni in pametni ter za blagor   ljudstva vneH možje!«
No, nemiren je bil tudi dr. Gregorčič, hudo nemiren in ni hotel -.nobenega stika s takratnimi .naprednimi slov. (poslanci. Edinost nm je bila deveta briga. On razume edinost samo tako, da komartdira samo on, drugi vsi so lepo pokorni. Dr. Gregorčič je Ibil tako »nemiren«, da je v deželnem a?!**™ rekel GaVščeku, ko je ta prav dostojno govoril, da... 1 a j a! Tako daleč se je spozabil proti soposUancu!
N® ednega ne drugega, ne Gregorčiča ne Breclja ne srne biti v deželnem zboru, ker W se tam grdo gledala in prepirala in bi res ne bilo edinosti med slovenskimi poslanci. Ravs in H$avs bi bil itaim.
Zato pa, voiHlci, volite isamosito(J-n e k a n d i d a t e. Ta se nič ne kregajo mdd seboj in se tudi v deželnem izboru ne -bodo, če jih ljudstvo pošlje vanj.
Novostrujarji lovijo glasove z denarjem — tako pišeta (»Gorica« in »Primorski list«. Pravita tako4e:
»Zadnje »politično« sredstvo so privlekli te dni novostrujarji na dan in so začeli po Brdlh iskati in loviti glasove ' z denarjem. Poleg tega, da je ta stvar kaz-njiva, kaže to zopet ono že tolikokrat pojasnjeno novostrujarsko »načelnost«, ki gre celo tako delač, da hočejo podkupovati glasove.«
Hudo Obtožbo je ferekiia »Gorica«. Starostrujarji tso poskrbel i za tožbo proti novosftnujarjem na njihova očitanja v okrožnici — ali bodo tožili novostrujarji »Gorico« in »Prim. (list«? 1% tako očitanje, Č e s o č i s t i, morajo tožiti oba lista. Kaij pa starostrujarp? AH ti nimajo letos nič denarja?
Iz »Novega Časa«. — KlObuštravi »Novi Čas« pripoveduje vse polno neverjetnih reči. Tako tudi, da naprednjaki agi-tirajo za siamostnujarie in delijo glasovnice. No, vidi se, kako po deželi nekateri vlečejo novostrujanje za nos, drugega ne rečemo. — Ves besen je »Novi Čas« tudi na »liberalce«. Išče jih okoli in rohni. Velik strah! Slatoo znamenje za novostru-jarje! — Hudo so prijeli Števerjamskega naduditelja in tajnika občinskega L. Likarja, zagrizenega starostrajarja. Praviloma je potrebna revizija računov obč. tajnika! Ali jih bo tožil? Vrača se mu po znani njegovi 'brezvestni gonji proti bivšemu županu! — Smešno je naravnost, kako hvalijo sami sebe, kako so irriadi in čili! Lastna hvala....
Goriška dežela, ta mala dežela, ima dolgov ogromno svoto iniHfjonov deset in pol. Tako so gos5»darili zavezniki. Slov. kmet pa plaičuj!
Duhovniki med sabo. — Duhovnik dr. Gregončič je v svojih listih, v »Gorici« in »Primorskem (listat« priobčil.o duhovniku kandidatu Abramu taka-lc dva dopisa. Čujte!___»Iz obtoške duhovnlje. — Začudili smo se, ko simo zvedeli da hoče biti maš gosip. nune poslanec (ibo ires po-slanec op. <stav.) in sicer proti gosp. Gregorčiču, ki je za našo cerkev pridobil (podporo dd vlalde. Mi bi bili nehvaležniki; če bi ne volili gosip. Gregorčiča in mu zaupali svojih težav. 'Našega (gospoda nunca p oz n a m o in zato ga ne bomo voli Hi kakor studi cela ibaška dolina me. Gospod nadškof so 'ga poslali k nami. da bo pri nas službovali, ne pa v Gorici in pri nas — saj d vem gospodarjem ni mogoče služiti, nas uči sv. evangeij. Že sedaj simo med tednom po največ sami, potem (bi bili še bolj. Če že maramo 'gospoda plačevati, naj bo med nami kakor je to dolžnost. Pa nič naj ne zameri...«
Potem: »Iz Huda južne. — Naiš g. vikar je prišel od nekje iz 'Goriške okolice k njim z namenom, da se tukaj ozdravi in okrepi od prenapornega dela. Pa res čast Bogu, »mož« je zdrav kot riba. Posebno noge ima dobre — gamsove. — Vžc š t i-r ,i n a j s t dni ga ne dobite drugje, kot od bajte do bajte — od vasi do vasi — agiti-•ra — farba — pa upije kot konjski meše-tar, ko detli ljudem milosti od »Novega čaisa«. Ali res ni za talke može nobene oblasti več. da delajo kar hočejo? Svoije do'lžn-osti pa' kar čez glavo op r a v!l j a. Zahtevamo duhovnika res pravega duhovnika ne pa zdražbarja in političnega kričaka.«
Tako pišeta o duhovniku »Gorica«, in »Primorski list«, patentirana katoliška lista! Na tak način se kregajo in zmerjajo sedaj. Kako bi se pa v deželnem »boni?
ostanka je K. 500. Prtenati pa morama' tudi, da smo pogrešali prav imnogo takih, ki bi lahko prišli, pa Jih ni. bilo. Da bi vsaj kaij darovali družbi!!
Za prodano čistilo Osreimo) je prejela družba sv. Cirila in (Metoda v Ljubljani od tvrdke I. Keber sedaj v Tacnu pri Ljubljani 150 K. Ta cenjena .tvrdka naznanja, da radii preselitve in ureditve tovarniških prostorov »ni mogla vseh naročil takoj izvršitii, vendar sedaj ni nikakih zaprek več. Ta iziborna krema se je splošno pri vsem narodno mislečem otfčinatvu radi res iziborne kakovosti priljuprla -in isto najtopleje priporočamo.'
DOPISI.
iz sežanskega okraja.
Pevsko^bralno društvo »Tomaj« to Ciril-Metodova podružnica v Tomaju priredi veliko javno veselico dne 3. avgusfta t. 1. v krasnem kostanjevem logu v Brofh »Slanji dol« med Tomajem «n DutoMljami tik ceste. Program bo (raznovrsten Ob so-detovanfii razrrih narodoih društev.
17 afdooskega okraja.
Preskrbovanje z vodo občin po Vipavski dolini — je zopet v tiru in sicer letos tik pred volitvami — v »Samoupravi«, katero izdaja deželni odbor. Vipavski vodovod iz Hublja je funkcijo-niral že večkrat za časa volitev, tako tudi letos. V »Samoupravi«, katero izdaja deželni odbor za težke novce praznih deželnih blagajnic, Čitamo, da je deželni odbor sporočil c. kr. okr. glavarstvu v Postojni, da vzdržuje deželni odbor v polnem obsegu vlogo za podelitev koncesije v zajetje 10 I vode na sekundo pri izvirku Hublja v svrho preskrbova-nja z vodo občin po Vipavski dolini. Prepričani smo, da to vzdnžavanje koncesije irna svoj posebni namen, p o m o č i p r o f. B e r b u č u k o-p e t v d e ž cd n i zb o r i n o d b o r in nič drazega. Ako se povpraša na mestnem magistratu v Gorici o vodovodu iz Hublja, zmajajo z glavami, ker nimajo več vere v izvršitev vodovoda iz Hublja, ampak resno študirajo vprašanje o napeljavi vode od drugod. Celo na deželnem odboru govore, da ni upanja več na vipavski vodovod, in vendar se slepi l j u d s t v o s tem zdaj ob volitvah. Ni častno in pošteno s tako važnim vprašanjem šušmariti v prilog eni osebi.
h tolminskega okrajn
Volarje, 7. julija 1913. — »Sveta vojska« je %nola dne 6. t. m. na Volarjih shod, pri katerem sta predavala ®g. c. kr. okr. zdravnik dr. Serjim An aičitelj M. Mlkuž. Navdušenje je {bilo veliko, kar 'je v dokaz, da de pristopilo mnogo oseb k društvu.
Narodna obramba.
Ciril-Metodova veselica, ki se je vršila v soboto »*pri jelenu«, je skončala v vsakem oziru prav dobro. Naše občinstvo je (zasedlo do zadnjega kotička vse prostore na vrtu. Zabava je bila prav živahna. K temu je mnogo pripomoglo ubraitu petje »Pevskega in 'glasbenega društva«, dijaški sekstet in vojaška godba iz Tolmina. Pohvalno moramo omeniti naše virie narodne dame, ki so z izredno 'požrtvovalnostjo stregle igjg. gostom, marljive prodajalke 'cvetiSic, razglednic in peciva ter gg. odbornike ;na čelu z »g,, dr. Dere-amijem, ki so pomagali, da se je -cela prireditev obnesla itakio dobro. Čistega pre-
Razne vesti.
Slovensko obrtno šolstvo v Trstu. —
Narodna (delavska organizacija v Trstu sklicuje za nedeljo, dne 13. t. m. ob K), uri dc;poldnc velik protestni sirod na velfflcem trgu pred mamestništvom. Na dnevnem redu je slovensko oihrtno šolstvo, o katerem predmetu bo poročal dr. Vekoslav Kisovec.
Slovenski zdravniki »a Srbijo. — Te dni so odpotovali iz Ljubljane na pomoč srbskim ranjencem zdravniki dr. Edo Slajmer, dr. Ivan Oražen, dr. Mirko Čer-nic in dr. Demšar.
Časnikarska vest. — Belgnad 10. Danes ponoči je umri v.Skoplju glavm" urednik beograjskega dnevnika >Pijomonta«, Ljuba Jovanovič. Jovanovič je bil kot vojni korespondent ranjen <na 'bojišču in se de zdravil v Skoplju, kficr pa ga je napadla še kolera, kateri je takoj podlegel.
Tatvina v okrajni bolniški blagajni v Trstu. — Predvčerajšnjim je blagajnik okrajne ibolmške bla-gaijne Fran Ritossa vzel iz (blagajne 1445 K v svrho nekih izplačil ter položil denar — bili so bankovci po 20 K — v nezaklenjen predal, da bi ga imel pri rokah za izplačevanje. V tem je •moral rz isObe, a ko se je vrnil, ni mlo denarja nikjer. Denar je gotovo odnesel kak Man, ki je čakal na izplačila podpore.
Gospodarske vesti.
Sv!lodni trg. — V času od 21. jim. do 5. 'Kri. se je prodalo svilodov 16351 kg,
Avtomobllna vožnja med Gorico iti Postojno. —• Od 16. 'Julija 1.1 dalje bodo osikribavali ipoštaio (prevažanje na iptrogi. poštni urad Gorica 1 (iglavni (poštni wad) —postati wa!d ^osfeojna tn nazaj po dvakrat 'na dan avitomobili, Ocatere ibo prevoda »Oorica^Postojna«, avtamoibilna 'druž-iba iz o. z. v Gorici. Avtomobili bodo odhajali iz Gorice in Postojne ob 6. uri szijutraj in ob 4 uri ipopojdne in jbodo prihajati v Gorico ob 9. wir^Tii(imrt^«Soldi*iiiib; 7 uri 45 -minut »večer in v Postojno Ob 9. uri 50 minut predpoktne, oziroma oib 7 uri 50 minut zvečer. Sedanje drvavprežne dnevne dvakraitne vozne pošte na <progi Gorica 4 (državni kolodvor) P^sttflna ;hr dnevno enkratna enovprežna vozna »pošta Vipava-Ajdov&črna se bodo opustile s tkoncom 15. julija t. \.
Vpeljava poštnonaložnih kart. — Po-čenši s 1. VII. 1913 je možno napadajoče tirjatve do zneska vštevši 10 kron izttirja-vati po poštnonalcižnih »kartah aH dopisnicah. V ta naanen se sme uporabljati le po poštni upravi založene, v rudečem tisku na sivem papirju napravljene goliec. Prodajna cena &naša 10 v. Te gdice obstoje iz dveh delov, n poštnonaložne ikarte same ter iz naložne poštne nakaznice. Oba dela mora odpošiljate Ij (nalog izdajajoči) .predtisku primerno izfpolmti. Na zadnji strani odreaka so dopustne le opazke, iki se nanašajo na znesek, ki naj se iztirja. Poštnonaložno nakaznico ;je iinožno našlo- j viti tudi na c. kr. poStnoIiranilnični urad v svrho vknjižbe na račun nalogjdatfaiea ali na kak drug Javen (kreditni tzavod. Oddajni poštni urad (predloži poštnonaložno karto dolžniku v svrho odkupa. Ako se istega ne najde, ali ako je odkup n kateregakoli si bodi vzroka nemožen. obvesti se dolžnik, da je za njega došla <pu$titonaložna ¦karta ter da se isto v svrho odkupa sedam •dni na poštnem uradu pripravljeno drži. Ponovnih dostav se ne izvršuje, Zapo-.Vdjanjc poštnonaložmli kart se i/ATŠujc le v tuzemsivu. Povodom odkupa poštnona-ložne karte izrodi se dolžniku odrezek karte, ki siuži kakor p ob o t n i c a. Iztir-jani znesek propošlje se s poštuonaložno nakaznico, ki <se nahaja fpri poštnonaložni karti nalragdajaleu j>o odbitju normalne iz-tipjcvamine ter pristojbin za poštno nakaznico. Ncodkitpfjone noStnonaložne karte m* -povračajo <xlpr»Sitja1cljom s primernimi opazkami.
Direktna odprava prtljage preko Dunaja s prepeljavo med dunajskimi kolodvor! s cestnimi vozili — Direktna oprava prtljage preko Dunaja se razširi od K julija 1913 na ibrzovlake pri kralj, (Ogrskih državnih železnicah, c. kr. priv. železnice Kascltau-Oderbcrg in ogrskih Črtah c. kr. priv. južno železniške družbe. Podrobni pndatki so razvidni iz avstr. kurzne knjige <k! 1. julija 1913 in se zvodo v postajah.
Tovorni promet v Bulgarljo. — Vslod od .srbskih državnih železnic odrejenih prometnih omejitev je zasedaj direktni tovorni promet <po železnici tudi za postaja bulgarskih državnih železnic izključen. Za dobo omenjenih prometnih omejitev se zato priporoča, da se da Bulgariji namenjeno blago odpraviti v avstrijskem podonavskem prometu v uporabo vodne poti za prevažanje od nakladišč v Uncu ozir. na Dunaju k bulgarskim prekladiščem v Snmovitu oszrr. Sistovu.
Črta Knin-Pribudič. — Glasom razglasa v Laibacher Zeitung, Osservatore Trie&tino. in Avisatore Dafmato morejo gradbeni interesenti vpogledati ali pri c. kr. železniškem gradbenem ravnateljstvu na Dunaju ali pa pri c. kr. železniškem gradbenem vodstvu v Splitu načrt lege in podolžni prerez projektne črte Knin-Pribudič še pred razpisom gratibe te črte in sicer od 1. julija do koitca oktobra   1913.
Odgovorni »redalk 1» fcdtiatelj Iv«n K*v41C v Oorid. Ttaiais »Oorttki Tlikarntc A. Oftbrttek (odgov. J. PubCI«). Zahgftj T>mlb* w bdtjuije Httov »SoC«.
Mali oglasi
lijau|lt t««to]bl»t itoie «0 »!», iko J« oglu ofcwta<jll tt n«wa it mko beiedo S vli. Iijprtir*v»«jle iftietiruj« st tepo?w hi obrtnik*.
¦olftoj« maajUh trfovtttr In obrtnikov v Oorlo», kmtotfk. M «t«WI fla Mlo t motla) altito nt pasu«, ktt n>kj«t %• tMOfttftje. SkoiU al MtjhBi.
Vnaiom ca nrlfta v RabatiSF.u st, i:i, it. mui-nojSHI dO UUU0 Rtropje  stanovanje  obsto-j«če iz 5 sob in kuhinje.
V najem se odda u;;"l!'a
dobroidoča Staoima z javno tehtnico na glavni cesti v ol>žini Šturjo št. 2/8 pri AjdovMlni. -Vcfi bo izve v gostilni Coraolj, Sturje 28,
Za fotografsko stroko a TittS^Š.
Zahteva bo vsaj doloma znanja BJovenSdino, ital. in nemfičine. Primerna plafta po dogovoru. Nastopi bhko takoj. Atolier Wdm, Gorica, Via Tre m št. 16.
faff šivalni stroji
so priznane nalboIlSI.
Pouk  šivanja in vezenja na stroj bP6Zpla{€S||.
IIIIIill^T»,'?Y*Qve^L brz<>§<valni  stroj za krojače, obrtnike,  brez IV** WikY 1 •   čolhička, do 3000 vbodijajev v l   minuti. Dobi se pri
Iaa   nnklfitffi  in aSm Mcialnatrgovina šivalnih strojev in koles
JOS. U6KI6V3 Id Sili ioh Puch-Fremler Begent'Esksitd
-«--«.-.«««»«.«.« Gorica, magistralna ul. t Cenim zasloni m poštnine prosto.
Sante Busolini
trgouec z jedilnim blagom u Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil
svojo trgovino iz dosedanjih prostorov
na Kornu št. 13
u ulico su. Antona št 2
lik Irgouine g. Ig. Saunlg.
V novih prostorih bo postregel slav.
občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi
cenami in dobro postrežbo. — Istotako
tudi v svoji
(podružnici i> Solkanu št. 311.
I Obenem "priporoča svojo apnenico v ! Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v j trgovini v ulici sv. Antona št. 2 in se j                      izvršujejo točno.
^Mfc-T^-TMfc-TMil^O
IZIDOR NAM
aotorizooana stavbena tordka v> jopici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočala p. n. občinstvu  za vsa
stavbena  dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Bilikmn jubrlja h sladeibirna
Karol Draščik
»GBfW,nIwii»(luUlkUij
jivršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
nejega peciv«, torte, kolače za birmance
in poroke, odflikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fl*a vina In llkarfa na drobno ali v originalnih  butelkah
Priporoča ae slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
¦ht- po Jako zmernih cenah. """*«'
Zobozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICH
Jos. Ucrdl tekalliCe «!eo. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Ordlnlra d soo|em ateilefa
od 9. ure dop. do 5. mre pop.
Slooencli
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici, Gosposka ulica Itev. 1 (nasproti Kontu).
Poatrežbft soltdna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec ia iMniCir.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
PALM*   '
A. Drufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
teasloiMMcay Boriti.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Gorici v Ozki ulici Štev. 1 novo
higienitno brivnko.
Zagotavljam točno in snažno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk
M
315-2
Ludovlk Coter,
brivec.
izarska delavnica
na Bledu
_ različnimi najnovejšimi stroji, 8 konjskih
sil vodne moči, 8 minut od postaje, se pod
ugodnimi pogoji proda ali da v najem.
Hiša s 4  stanovanji,
razgled na Jezero
se  ceno  proda* — Vsa pojasnila daje Ivan Rus, trgovec na Bledu-
Anton Potatzky v Gorici
naslednik Joi. Terpln.
K» «r«Al EalUM« 9.                 i
TRGOVINA NA JinOBNO IN DEBELO.
Hijomje 'ip^valifio ilrib<irike|t li rirtkiaft
hlt|« ter tk»Bli> prt|e li ilU|. POTRBBfiOlNB
za pluralci, taiiica ii popotnih*
Najboljše Sivanke xa Šivalne ¦ftro]0<
POTREBŠČINE
m krajah i* f*vif**?'*•
gTettnjice. — lolnt venci. — MaSne knjiilae.
lišna obuvala aa f se letno Sašo.
Poiebnoat:
Senčna za zoloojavo, travo in fotolio.
Najbolje    oBkrbliena zaloga sa kramarje, kroSnjtrje, prodajalce po sejmih in trgih
j«lce po sej na dežel!.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
Centrala  IjaMlaiHI,  podružnice: C«|fcg falUPgC, SarajgPO. Split, Trit.
Vloge na knjižice po 4%
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
BelniSka glavnica K *sm.m Rezervni zakladi K 1,000.000.
v tekočem računu  po dogovoru.
Eskont menic.                             II     Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje.
Stavbeni krediti.                            jI                                              s«fes-
Predujmi na vrednostne papirje.             ;                              Nakazila v inozemstvo.
Srečke na obroke,                         ||                                ^Kreditna pisma.
IdrolH
ju najvažnejša iznajdba za vsakega vi-jrriojfeiža in služi proii  vs«!*:   vinski«
»bolezni. Poslovanje je jako lahko in «,
v dopuščeno po novi vinski postavi. '-¦*•.       SlužI z dobrim Vspehom  proti * ;© sledečimboleznim:                            j
'¦ o 1. Odstrani popolnoma okus po ples- j
A     nobi.                                            §
3 2. Odstrani okus po sodu.
J 3.        „         „     „   drožjih.
j 4. Obvaruje, da belo vino ne poCrni. ;g 5.   .    „      proti razkrojenju vina. La 6, Vstavi zavretje.
• 7. Odsfranj cik. ; » 8, Ozdravi vse vinske bolezni vsled '.'»¦¦   nedozorelega grozdja itd.
Ra prodaj edino v mj^odilnicl
Aoi Mazzoli, Gorica Gosposka ul. 6
Kemična tvornica Traiskirchen pri Dunaja
MEBLEM & C.o
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo
8TBARIT   (oM. zavarovalno).
Najidealnojše sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
nepremočijiue fasade z apneno malto.
Malta zmešana s Stearitom ima 50—100% večjo trdnost kakor druge primesi (Uradno proizkušenp).
Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vidic & Komj>. — Ljubljana.
napredek uede!
NajenergiSnejSe in  gotovo se adravi sifilis s  svetovnim sredstvom
- I0RUBIN GASILE -
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se tnretralna »oženja, prostatitds, mo-tritis in meh. katarji' korenito ozdravijo s
feonfeff Casile
Eoufeti Casile nreiajo uriniranje, ne da bi Mlo treba rabiti zfllo nevarnih cevk (Sitfnge) popolnoma odpravljajo in nblaznjejo pečenj« in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo ureiralna zoženja (prostatitis, uretritis, oistitia, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-drZaranje urina, sluzaste tokove itd. — Škatlja kontetijev Casile K 4'—.
Iorabin Casile, najboljše protisifiliticno in poživljajoče krtfiiaiiino sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju Žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, neTirasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove MšeKne itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 350.
Vbrizganec Casile tsdravi beli tok, akutne in kroniCne katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3'50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile ^irst^ki-pod« .odgovor z .obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Trcmba.                  6—t
A. ni Berini
Gorica, Šolska, ulica št 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste ujMjiifc tffik it (»trto Mnfc ¦¦Ifftifp. Ud li «et
s prodajo na drobno in debelo.
Prodala na drobno: Kros —'96,104, 112
1-20, 1-28, !"36, M4, 1'6D, W0,2'-, 2"40
la lndl po 72 fin.
------    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine piofito na dom. Posodo 89 pošte kupen do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zsrioga ---------------- mila in sveč.----------------
Cene zmerne.
Ljubi  moj  kam greste?
k BATJEL-ll
¦  v Gorico
—     -*~- |StoIna ulica l-A
po>ovo dvokolo, Micka po Šivalni stroj, Jože po gramofon in TinCe po kmet. stroj. Tam  je ¦ velika  zaloga  in  mehanična   delavnica. Frodaja na obroke. Ceniki franko.
¦ Lekarna Cristofoletti |
|           .v Gorici.                #
I ŽELODČNE KAPLJICE |
?!
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. •>— Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico-popije. Okrepe pokvarjeni že« lodec, storč, da zgine
(Varstvena znamka),  j kratkem ČaSU GfflO-   w
tica in živoina lenost (mrtvost). Te $ kapljice tudi store, da človek raji je. •
Cena steklenici 60 vin.      •
I,
Crisfofolettijeva pijača iz kine S
m
najboljši   pripomoček    pri zdravljenju s trskinim oljem.
$ Ena steklenica stane i krono 60 vin.
?
9k
>•>¦>•<•-•<*»ˇ•
Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje
Gorica, Via Ascoli št 20.'
I
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Narna-zanje. in poliranje parketov ter čiščenje sip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačim in po zelo nizkih cenah. 109-36     Posluži se s proračuni in prospekti.
Ioan Krauos-Gorica
na Koran !t. H.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih p oirebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovče&ov za potovanje,
istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-
^^m«,    ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se
j^SgPl                     izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince.
fllirodilnica, papirnica in touarna šolskih zuezhou
Kožnor & O ~florica' tih sadng9a k^.
Najcenejši nakupovalni vir. fm~ Ha drobno In debelo, *-*jnj[|
!ff              UClekoriSlHiS!   za   vsakega  posestnika   senožeti   neutrpljivo
« feOSHBB Strnje vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske
)g      nPF^DIlSIa^l^^     K   S0   Priznano   najboljši,   dalje:
W nteh", »Znal'

itd.
* „Jonnston", Osborne „Cor-
m
W
m m
ter grablje in ObraCalnlbe za seno, Čistilne in navadne mlatilnice, gj slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse | druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih jgi cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
1   FR. STUPICH V LJUBLIHHI
fSI                        Marije Terezije cesta St. 1.
[|{ HaiOefila Zaloga Orod]a In Železnlne ter stavbnega materijala. Yga Krasno ilustrovani slovenski [obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na fS|                                                    razpolago.

Kupujte samo dvokolesa „GcrlGL" in JRIfena",
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCfOlla  so najprak-tičnejši za  vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno šivanje  in štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi  po tovarniški ceni pri"tvrdki       *!'
Kerševani & Čuk
GORICA, m Stilnem trgu if, 9.
F. P. UidiC t% KQmpM Mubilana
fooarna zarezanih streiniftoo ponudi v vsaki poljubni množini doo|no zarezani
strešnik-zakrivai
:- s poševno obrezo in priveznim nastavkom. -:
odprtin navzgor! — Sirena popolnoma varna pred nevihtami!
:- Najpreprostejše, najcenejie In najlrpetnelie kritie strah sedanje**!. -:
Na Željo pošljemo takoj vzorce in popis.                       Spretni zastopniki se sprejmejo.