G LA SILO KRŠČANSK E G A D EL OVNEGA L3UDSTVA Svoboda delavskega gibanja V vsako podjetje - zaupnike JSZ! Naša najvažnejša naloga v mesecu januarju Sodobno javno življenje po posameznih državah se razvija in oblikuje po eni strani bolj in bolj v smeri čim močnejše centralizacije, enotnega in močnega vodstva, po drugi strani pa rastejo zahteve po avtonomnosti in samoupravnosti v najrazličnejših pogledih. Zaenkrat ima pa še vedno prvo in zmagovito besedo stremljenje, ki hoče celotno družabno življenje podrediti eni volji, ga poenotiti, z vrha navzdol urejevati in tudi nasilno ugnetavati, kakor vidimo vsepovsod. Po nekih državah je zavzelo to stremljenje ostrejše, drugod spet malo milejše oblike. Ponekod teče vse zgolj le na povelje, na ukaz od zgoraj, drugje skušajo spet le bolj »uravnavati« družabni razvoj z milejšimi sredstvi. Tako slišimo tudi pri nas v Jugoslaviji venomer o »dirigiranem« gospodarstvu, o »dirigiranem« javnem življenju itd. To je tako zvani totalitarizem, pojav v sodobnem družabnem življenju, ki zahteva za dosego nekega cilja popolno podreditev. Različne države in njihovi vodniki imajo različne cilje. Svoje cilje ima italijanski fašizem, ■spet svoje ruški boljševizem, svoje nemški narodni soicializem. Vsi pa zahtevajo zase vse: od gospodarstva do vere, od politike do umetnosti, od zadnje repe na njivi do človeka in vsega njegovega življenja ... Vse mora služiti izključno njihovemu cilju, vse mora biti popolnoma v njihovi službi. Človekovi svobodni volji in svobodnemu ravnanju so določeni tako tesni okviri jn vse je tudi tako točno predpisano, kaj moraš in kako moraš delati, da človek skorajda ne potrebuje več ne volje ne pameti. Nas ranima danes le vprašanje, kaj so napravili v totalitarističnih državah z delavskim gibanjem, s prizadeva-njepi delovnih slojev za zboljšanje gospodarskega pofožaja in ?a družabno uveljavljenje. Zlasti delavstvo si je v prejšnjih časih demokracije že močno pomagalo in se vedno bolj dvigalo iz proletarstva in revščine do spoštovanega stanu. To dviganje pa mu je omogočala ravno demokracija, ki je pustila, da so se mogle delavske strokovne organizacije svobodno širjti med delavstvom, ga izobraževati, mu buditi stanovsko zavest in ga usposabljati za uspešno zastopanje in uveljavljanje delavskih pravic v družbi. To, kar delavstvo danes sploh ima svoje iščite in svoji!) pravic v družbj, si je moralo priboriti, nihče, noben režim mu ni dajal iz razumevanja njegovih Potreb in želja ali iz naklonjenosti. ® smemo se namreč varati in ?e pp-stiti slepiti. Vse vlade držav so odvisne ocj Velikega kapitala. Za majhne in jnajhne Razmere tako mogočni oblastniki so le figure v nartih mednarodnega kapitala. V državah, kjer je delovne? JjudstvQ le preveč pri-% dp ot?)asti, ga je kapital znal na “olj ali manj krvav način od vQ(Js|tva Javnega življenja odriniti. Poleg tega s° delali zastopniki delovnih slojev "l,de napake, nekateri pa so tudi, pri- šedši do družabne veljave, postali bur-žuji in sluge kapitalistov. Hoteli smo podčrtati predvsem dejstvo, da si je delavstvo na miren način pomagalo le tam, kjer je imelo svobodo združevanja, svobodo govora, svobodo zborovanja in svobodo tiska. Kjer te svobode ni bilo, tam so bili krvavi upori in revolucije. Totalitarni režimi so tudi stanovske organizacije in tudi delavsko gibanje spravili v svojo službo. Delavsko gibanje, delavske organizacije nimajo več svojega prvobitnega smotra, one so samo pomožen organ države za doseganje ciljev, katere si stavi ja totalitarni režim in njegovi vodniki. S tem pa so že tudi v popolni odvisnosti od vrhovnega gospodarja vseh teh »vodnikov« — kapitala. Delavstvo svojih želja in potreb pa pravic ne more uveljavljati na nek pravno-veljaven in družabno priznan način. Kar se delavstvu v teh režimih da, je le miloščina. Delavstvo je spet > Seveda je vse to odeto v lepe besede stanovske enakopravnosti in modernega »korporativizma^. Nočemo tajiti, da je v sedanji dobi treba malo drugače, bolj sodobno, bolj enotno in krepkeje urejevati družabno življenje. Toda delavstvo si ne more pustiti kar enostavno vzeti vse svobode uveljavljanja svojih pravic. Če se že ustvarjajo kake nove, boljše družabne oblike (kar pa fašizmi in diktature prav gotovo niso), je treba nujno računati s svobodo uveljavljanja stanovskih pravic v družabnem življenju. Totalitarni režimi, ki tega ne dopuščajo, ki ne puste delavstvu, da s svobodnimi strokovnimi in draginji organizacijami, s svobodnim delavskim gibanjem uveljavlja svoje pravice, bodo tudi zaradi tega nujno pripeljali do novih družabnih katastrof. Kajti usfanove, ki jih totalitarni režimi dajejo delavstvu kot nadomestek za svobodne organizacije, niti najbolj drobnih mezdnih koristi delavstva ne zastopajo. Med delovnimi sloji se nabira zadrževana nezadovoljnost, socialni žolč, ' po nepotrebnem in vsled neujunosti tistih, ki pravijo, da so modri za vse. To smo zapisali s čisto določenim nanienom, da opozorimo na nepremišljenosti, ki bi se utegnile zgoditi tudi pri nas. Posebno pri nas v Sloveniji, kjer je delavstvo že tako močan stan, zadovoljive ureditve družabnega življenja nj mogoče misliti br$$ sindikalna svobode, to je svobode vsestranskega zakonitega uveljavljanja delavskih pravic z vsemi moraljio dopustnimi sredstvi. Sloven-skp dela.vstvo danes vsaj do neke mere ima to svobodo. Največji greli bi bil, če bi mu hotel kdo še to vzeti. To bi pomenilo tirati slovensko dejav-styo v Še večjo gospodarsko in politično sužnost tujskega kapitala, ki je teinu delavstvu sovražen tudi v narodnostnem pogledu. Delavska zbornica je pred kratkim poslala vsem glavnim obratnim zaupnikom okrožnico o pripravah za izvedbo volitev zaupnikov. Oi>ozarjamo vse glavne zaupnike, da se rav.najo točno [K> tej okrožnici. Volivni odbori se sestavijo iz dosedanjih zaupnikov v posameznem podjetju. Predsednik votivnega odbora je sedanji glavni zaupnik. Predsedniki voliv-nih odborov naj nemudoma naroče pri Delavski zboirnici tiskovine za izvedbo volitev. Že pred ikoncem tega meseca naj po za to določeni tiskovini prijavijo Inšpekciji dela volivni odbor in naj predlagajo (lan volitev. Te prijave naj se pošljejo Delavski 'zbornici, ki jih bo izročila Inšpekciji dela in skrbela, da bodo volitve o pravem času razpisane. Povsod naj se volitve vršijo po rednem postopku, ker je tak način najbolj enostaven. Če je v določenem roku za vlaganje kandidatnih list predložena votivnemu odboirii samo ena lista, se volitve itak ne vršijo in se smatrajo kandidati te liste izvoljenim. Če pa je vloženih več list, potem šele naroči volivni odbor pri Delavski zbornici glasovnice in kuverte in se seveda volitve vrSijo. Vsaka kandidatna lista mora biti podpisana od krajevne strokovne organizacije, če pa ta ne obstoja, pa mora kandidatno listo ipodpisati tolikokrat po pet volivnih upravičencev, kalikor se v do-ičnem podjetju voli zaupnikov. Potrebne tiskovine za kandidatne liste mora dati na razpolago votivni odbor. Votivni odbor mora v podjetju na za to določenih krajih in tiskovinah točno razglasiti: dan volitev, kje in do kedaj se sprejemajo kandidatne liste, koliko se voli zaupnikov, kje in do kedaj so razgrnjeni volivni imeniki, da more vsak volivni upravičene ugotoviti, če je vpisan. Prav tako mora volivni odbor s 'posebnim razglasom obvestiti delavstvo, če Pod tem .naslovom je priobčil kranjski »Gorenjec« 11. decembra članek; v katerem očita krščanskim socialistom, da so podpisali kolektivno pogodbo za tekstilno delavstvo. Po mnenju jiOorenjcac je ta pogodba, v kolikor se tiče praznikov, nemoralna in bi jo zato katoličan ne smel podpisati. Kdor^ Ve, da je ta list zelo blizu tistih krogov, katerim je naša JSZ velik trn v peti, ta bo lahko tudi sam ugotovil, kakšno namero ima omenjeni članek. Ne gre za brambo katoliških praznikov, marveč za to, da se šikoduje ugledu JSZ in njenih predstavnikov po geslu: »Udari pastirja in ...«. Ker sem kot .predstavnik JSZ podpisal to kolektivno pogodbo in ker se smatram vsaj za takega katoličana, kot je dotični, ki je napisal omenjeni napad, si dovoljujem v odgovor navesti nekaj ugotovitev: 1. Pisec notice v »Gorenjcu« sploh ne pozna zakona o zaščiti delavcev in prav tako ne po/iii- ali ne razume kolektivne pogodbe za tekstilno delavstvo. 2. Zakon o zasčiM delavcev v § 12. določa, da je ob nedeljah prepovo lano vsako delo pomožnemu osebju .v podjetjih,’ ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev. Zadnji odstavek tega paragrala pa določa, da se za vse ostale praznike prepušča 6vol>odnenni sporazumu delodajalcev in delavcev, da določijo, kedaj ee^dela in kedaj ne, kakor tudi, koliko časa naj ob teh dneh traja prekinitev dela. 3. Kolektivna pogodba za tekstilno delavstvo določa, da se prazniki praznujejo na željo delavstva, torej brez predhodnega sporazuma z delodajalcem, kakor to določa zakon. 4. Kolektivna pogodba nikjer ne določa, da mora delavstvo glasovati za ali proti praznovanju praznika. Ce se je kje se volitve vrše po skrajšanem volivnem postopku. V tem primeru mora biti iz razglasa razvidno, kedaj in kje se vrši sestanek vsega delavstva, .na katerem se prvič glasuje, če so štiri petine delavstva za skrajšani postopek, drugič se izvoli volivni odbor in tretjič se določi čas za vlaganje kandidatnih list. Kandidatne liste se lahko predložijo volivnemu odboru na takem sestanku. Če pa je predložena samo ena lista, glasovanje odpade in se smatrajo na tej listi predlagani kandidati za izvoljene zaupnike. Volivni odbor pa si mora že predhodno izposlovati od delodajalca pismen pristanek za skraj-šan postopek. V podjetjih, kjer se dosedaj niso volili zaupniki, je potrebno, da se najpreje določi volivni odbor. Imeti mora najmanj tri člane i.n sicer take, ki so najdalje zaposleni v podjetju. Ako pa ti iz utemeljenih razlogov ne bi hoteli prevzeti funkcije v volivnem odboru, potem se po vrsti določijo drugi. Delodajalec pa mora pismeno potrditi, da so predlagani člani vo-livnega odbora najdalje zaposleni v podjetju. To potrdilo mora volivni odbor priložiti, ko prijavi člane votivnega odbora Inšpekciji dela. — Ako delodajalec ne bi hotel izdati navednega potrdila, naj se volivni odbor kljub temu prijavi Inšpekciji dela in to, kot že zgoraj rečeno, polom Delavske zbornice in naj na posebnem listu navede, da delodajalec noče izdati potrebnega potrdila. To naj se priloži prijavi in bo Inšpekcija dela pozvala delodajalca, da izstavi potrdilo. :Na3e skupine naj Se za vsa tista pod-jetjai kjer se dosedaj niso volili zaupniki, takoj obrnejo na centralo, da jim pošilje potrebne tiskovine in še druga navodila. Delavstvo ima po zakonu pravico izvoliti svoje zaupnike y vsakem podjetju in si te pravice ne sme pustiti kratiti! Zbto na delo, da bodo zaupniki JSZ postavljeni v vsakem podjetju! v kranjskih tovarnah glasovalo, se ni glasovalo zaradi določb pogodbe. Glasuje se po pogodbi samo za 1. .maj. 5. V vseh ostalih tekstilnih tovarnah v dravski banovini ni bilo doslej še nobenega glasovanja delavstva glede praznovanja praznikov in se tudi nihče ni spotikal nad kolektivno pogodbo v tem oziru. To se pravi, da pogodbo povsod drugod pravilno tolmačijo in izvajajo. 6. »Gorenjec« sam ugotavlja, da Ije z majhno izjemo delo na praznik Brezmadežne povsod počivalo, ker je delavstvo v kranjskih tovarnah z večino izglasovalo, da ne dela. Delalo pa se je v podjetju, kakor ugotavlja »Gorenjec«, kjer kolektivna pogodba ne obstoja. Gospoda okrog »Gorenjca« naj ne pozabi, da so se po sklenitvi kolektivne pogodbe po Kranju raznašale vesti, da ni zasluga strokovnih organizacij, da je kranjsko tekstilno delavstvo doseglo pogodbo, marveč da je to zasluga ene same osebe. Strinjam pa se z »Gorenjcem« v tem, da je nemoralno, če delodajalci na ta ali oni način silijo delavstvo, da mora delati ob izapovedanih katoliških praznikih. Nemoralno pa je tudi to, da delavstvo ne dobi plačanih praznikov in to niti v tistih podjetjih, kjer bi bilo najpreje pričakovati. Vsaka pogodba, ki bi bila slabša od zakona, je nična in neveljavna. Delavstvo v tekstilni industriji sedaj ni prav nič izgubilo, četlidi bi bilo res tako, kakor trdi "Gorenjec«! Menda he bo »Gorenjec« trdil, da je tudi to krivda kršfarlskih socialistov, če je zakonita zaščita delavstva vsestransko preSibka. Gospoda okrog •»Gorenjca« naj pa zaradi 'kolektivni pogodbe tekstilnega delavstva kar mirno spi. — Peter Lombardo. 't'n! .srit otnvnTsofrn (tfnftTOrmtsM, m nma ort vatnttt (Iitovs emeStnaeTU UK Praznik Brezmadežne in delo po tovarnah Š T E V. 51 UUBUANA, DNE 16. DECEMBRA 1937 Zopet uipch JSZ Delavci na Savi in Bistrici so dosegli ponovno zvišanje plač Iz centrale Odborom in zaupnikom Kmalu bo konec zadnjega meseca v letu — konec bo tudi leta. Opozarjamo Vas vsled tega, da nujno in takoj uredite obveznosti, ki jih imate do centrale. Vse račune plačajte! Predvsem pa nakažite denar za prodane »Delavske koledarčke«. 'Kar jih mogoče niste mogli prodati, jih nam vrnite do konca decmbra. Skupina, iki nam bo zavlačevala in otežkočala poslovanje, jo bomo po novem letu opominjali v »Del. Pravici*. Koder bi pa koledarčke še želeli, nam takoj sporočite točno število, ker centrala jih ima še v zalogi in je nujno, da jih razprodate. Tovariše, kateri so govorili na članskih sestankih naših skupin, prosimo, da nam čimpreje pošljejo poročila, kako so ti sestanki uspeli. Odbore strokovnih skupin prosimo, da nam poročajo o poteku in uspehu članskih sestankov. Oglase za novoletno številko »Delavske pravice« je še čas poslati vsaj do ponedeljka 20. decembra. Storite svojo dolžnost! Kovinarji Javornik. Strokovna skupina kovinarjev na Javorniku ima uradne ure vsako nedeljo od 9—10 in od 11—12 ure predpoldne ter vsak petek od 6—8 ure *večer, kar naj vsak član vzame na znanje. Določeni čas bo vsak član skupine lahko uporabit za plačevanje članarine in dana mu bo možnost predložiti even-tuelne pritožbe. V ta namen bo na razpolago vsakemu »pritožna knjiga«, v katero bo vpisal svoje težkoče, tako da bo e tem dana večja možnost kontrole v vsakem pogledu. Opekarsko delavstvo Vič-Brdo. Na praznik 8. decembra se je za delavce iz opekarne družba »Opeka« vršil sestanek. Centralo je zastopal Pestotnik. Poročal je o pomenu delavskih sestankov, ki so za delavstvo nujno potrebni, posebno v današnjih časih, ko se delovno razmerje delavstva vedno bolj ureja z novimi uredbami. Delodajalci teh ■uredb koder ni delavstvo zavedno in organizirano, ne izvaja. Ravno radi tega so potrebni sestanki, da se delavstvo seznani z zakoni, ki se njega tičejo, da na to podjetnika opozori. Obenem so pa sestanki poudarek moči in enotnosti strokovnega pok.reta. Tudi obratni zaupniki samo v tistih podjetjih uspešno delujejo za delavstvo, kjer so delavci organizirani. Močna strokovna organizacija, zavednost in borbenost delavstva so najboljša zaščita za obratnega zaupnika. Nadalje je tudi omenil mezdno gibanje, ki ga je v preteklem letu začelo opekarsko delavstvo za uveljavljenje kolektivne pogodbe za celotno opekarsko industrijo v dravski banovini. Delavstvo v svojem boju za uresničenje svojih zahtev ne sme popustiti. Brdo. Kakor marsikje, tako se mora tudi pri nas pritoževati tov. blagajnik zaradi netočnega plačevanja članarine. Čeprav jih ni veliko, ki netočno plačujejo, vendar apellira odbor skupine na vse tovariše, da popolnoma urede svoje obveznosti do organizacije vsaj do novega leta. Pravi 6trokovničarji smo le tedaj, če v polni meri vršimo svoje dolžnosti do organizacije. Le po močni in neodvisni strokovni organizaciji bomo prišli do svojih ciljev! — Odbor. Kamnolomci Preserje-Podpeč. V nedeljo je imela naša skupina sestanek, katerega sta se za centralo udeležila tov. Čuk Danilo in Pestotnik. Tov. Čuk je govoril o volitvah delavskih obratnih zaupnikov. Tov. Pestotnik pa je navajal, kakšno naj bo delo obratnih zaupnikov v podjetjih, kakor tudi, da pomenijo le toliko, kolikor je zavednosti med delavstvom. Zato je nujno, da je delavstvo organizirano. Dolžnost vsakega organiziranega delavca pa je, da se udeležuje sestankov. Tu ee navzame delavstvo za današnje čase prepotrebne delavske zavesti, katero mora v borbi za izboljšanje življenjskega položaja pred podjetnikom, kakor tudi v javnosti, pokazati. — Sestanki se bodo vršili odslej redno vsak mesec. Razne stroke Vrhnika. V nedeljo se je pri nas vršil občni zbor delavstva, včlanjenega v JSZ. Za centralo sta se udeležila tov. Koprivec in tov. Pestotnik. Strokovna skupina delavstva že od leta 1930. ni posebno aktivno delovala. Vršili so se le bolj formalni letni občni zbori. Nedeljskemu zboru je predsedoval tov. Modrijan, ki je v kratkem podal poročilo o delovanju Zadnjič smo poročali o zahetvah »škarparjev« s Save in Bistrice, ki so organizirani v JSZ, da se jim od strani banske uprave prizna kvalifikacija in povišanje plač. V petek, dne 10. t. in., je daputacija delavcev pod vodstvom tajnika Grošlja predložila predlog načelniku tehničnega oddelka g. inž. Ska-bernetu. Po daljših pogajanjih je gosp. načelnik pristal, da se z novim letom poviša plača tridesetim delavcem za 50 par, tako da bo iznašala plača 4.25 din na uro. Ostalih oseim sedaj zaposlenih bo-prejemalo ina uro 4 din in povišek 25 par. Gospod načelnik tehničnega oddelka je izjavili, da je v sedanjih proračunskih možnostih to največji možni povilšeik, V začetku poletja 1938 je pa obljubil zopetno povišanje, ker bodo takrat zopet nove proračunske možnosti in bomo tako postopoma prišli do plač, ki jih delavstvo zahteva. Ostale zahteve kot postopa n je piri sprejemanju in odpuščanju delavcev, dalje nadurno delo in delo v veliki vodi in v nočnem času, izvajanje vse socialne zakonodaje, kot jo uživajo gradbeni delavci pri privatnih podjetjih, paragraf 219. obrtnega zakotna in drugo, je »Kaj bo z našimi plačami,« tako redno sprašujejo viničarji. »Vse ee je podražilo, a mi služimo vedno enako!« Prideš v trgovino, se pritožuješ nad višjim računom, pa dobiš odgovor: »Vse se je podražilo.« Lani smo dobili koruzno moko še po 1.26 din, letos pa je nikjer ne dobiš pod 1.75 din. To se pravi, da se je te vrste moka, ki je poleg krompirja najvažnejše viničarjevo živilo, podražila za celih 40%. Plače pa nekateri še kar naprej znižujejo. Naj navedemo resničen primer: Uprava vinogradniškega posestva Brunnsee (Avstrijci) v Slamnjaku pri Ljutomeru, je novemu viničarju »znižala« mezdo. Vinograda je 4 orale, prejšnji viničar je dobil za akordna dela od tega vinograda 400, od oraila po 100 din, temiu pa so vpisali v pogodbo, da bo dobil le 300 din, dočdm so že lani dvenlii viničarjema vračunali letna dela tudi spomladansko delo, rezitev. Prejšnji viničar je zaslužil dnevno komaj 4.60 do 5 din, novi bo pa še manj. Gotovo je, da bo v' jeseni zopet viničarska komisija in tožbe, viničarski organizaciji pa bodo podtaknili, da je viničarja »našuntala«. Na take iij! enake načine viničarjem kar naprej znižujejo mezde. ' 1 Vodstvo viničarske organizacije že več let pritiska na merodajnih mestih za uredbo o najmanjših mezdah viničarjev; Toda tam za naše življenje in eksistenco ni razumevanja, ne upoštevajo nas, ker kakor slišimo, vedno hodijo vinogradniki v deputacijah, gospodom dopovedovat, da viničarjem ne gre še tako dlabo, ampaik da gre le njim vse po zlu. Itd. i Ali bo res potrebno v ohrambo našega življenjskega obstoja še viničarsko delavstvo zediniti za Strajk, kakor mora skrajno sredstvo v tolikih primerih uporabljati industrijsko delavstvo, kadar že vse drugo nič ne pomaga? — Vodstvo viničarske organizacije pozivamo, da naj takoj pokrene akcijo za zvišanje plač pri posameznih, zlasti večjih vinogradnikih samih. Morda se bodo pri tem tudi oblasti zganile in viničarjem nudile vsaj mo-* ralno pomoč ...? gospod načelnik obljubil uveljaviti, kolikor mu bodo določbe predpisov tozadevnih ministrskih uredb največ dopuščale. Žal, da obrtni zakon za delavce, ki so zaposleni pri teh delili, ne volja in foo organizacija nadaljevala boj ma merodajnih mestih za dosego teh pravic. Dosežen je bil tudi bolj ugoden postopek rečnega nads-orstva v zadevi odjavljanja delavcev iz bolniške blagajne ob prekinitvah dela in pa v slučajih, da manjka posameznemu delavcu krajši čas za dosego zakonitih podpor. S sedanjo mezdno akcijo mi še delavstvo uveljavilo vseh svojih žalitev, doseglo je pa^ zopet, in to v teku pol leta že drugič, povišanje plač. Zaveda se pa, da si bo z organizacijo priborilo tiste plače, .ki jih upravičeno zahteva. Že s sedanjimi plačami se je delavstvu priznal položaj kvalificiranega dola in ker delavci čutijo 'naklonjenost gospoda načelnika tehničnega oddelka, upravičeno upajo, da bo že pri prihodnjem mezdnem gibanju uveljavljena njihova zahteva ter jim bo banska uprava določila plače, .ki odgovarjajo njihovemu dolu. Nekaj delavstva si je na podlagi uredbe o najmanjših mezdah priborilo zvišanje plač; uradništvu so se tudi plače zvišale. Kaj bo pa z nami? Ali naj viničarji poginemo...? Svoječasni predlog nekega maribor-6kega vinogradnika, da se naj viničarjem dajo ^podpore«, sprejmemo, a načelno vendarle odklanjamo. Mi hočemo pravičnejše plače ne pa miloščin in podpor, katere se tolikokrat zelo pristransko razdeljujejo. Odkod sredstva za podpore? Od občin, banovine, države! Ali mi obdelujemo le občinske, banovinske in državne vinograde? Oni tistih zahtevamo, katerim delamo, da nam omogočijo človeško življenje! Gosposki vinogradniki, ki imajo več gotovine, naj nam zvišajo plače v denarju, drugi, n. pr. kmečki vinogradniki, pa naj nam dajo več zemlje, da ei bomo moglii 'knj več živeža pridelati. Hočemo le človeško živeti, ničesar drugega. —• Kmečki viničar. » Iz centrale. Obveščamo člane našega posmrtni riškega Sklada, da je umrla članica Fazarin Elizabeta iz družine Roj Karola, skupina Jarenina. Svojcem se izplača 1000 dinarjev poemrtninske podpore. Zato smo morali razpisati zbirko in sicer zopet dvojno. Za 77. slučaj zaradi tega slučaja, za 78. pa v naprej. — Položnice in vpisnice razpošljemo še ta teden, člane pa naprošamo, da čimpreje vplačajo prispevke. — Blagajnik. I* centrale. Članom našega posmrtnin-skega sklada naznanjamo, da smo imeli v zadnjem tednu spet dva smrtna slučaja. Umrla je Legat Ivana iz skupine Fram in Grah Margareta iz skupine Gornja Radgona, v starosti 88 let. Svojcem Obeh umriih se izplača po 1000 din posmrtnin-ske podpore. Radi tega bomo morali razpisati zopet novo zbirko in sicer za 79. slučaj; 78. slučaj, ki smo ga pripisali pri Farazin Elizabeti, kot za en slučaj naprej, je sedaj s smrtjo Legat Ivane že likvidiran. Naš odgovor Jesenice, na dan sv. Lucije. Zadnja številka glasila jeseniškega kaplana g. Križmana »Na mejah« je prinesla na uvodnem mestu grd napad na JSZ, predvsem na jeseniško JSZ, z naslovom: »Luč v zmedo«. Če bi ne vedeli za avtorja, ki piše tako, kakor pridiga in če bi se ne zavedali važnosti časa, v katerem se nahaja delavstvo Kil) na Jesenicah, bi šli mimo takih izbruhov. Napad na vodstvo JSZ na Jesenicah in n« osrednje vodstvo JSZ v Ljubljani obnavlja staro razbija-ko intrigo. Piše o razcepu v javnem katoliškem življenju, pa ne omenja, da je ravno člankar zadnjih 10 let največ pripomogel do razcepa, ko je bil v neprestani najostrejši opoziciji proti namišljenim vodjem katoliške skupnosti, danes pa obsoja in blati vse, kar se ne vpogne in podvrže ravno tem ljudem. Krščanske delavske strokovne organizacije so na Jesenicah in drugod postavili povsod na zadnje mesto. Agilne člane so trgali iz strokovne organizacije in jih zaposlevali povsod drugod. Kdor je pričel samostojno misliti, so ga s silo odrinili in potisnili v druge politične skupine, ki imajo mnogo sposobnih ljudi ravno iz teh vrst. Mi smo bili sami na sebe navezani in smo se vzgajali v spoznavanju delavskih vprašanj v »Krekovi družini« in v JSZ. Zelo se čudimo, da tako imenovana katoliška javnost ne najde nobene besede za obsodbo tistih, ki so delavstvu vsilili njegov razredni boj in da mirno gleda, kako tuj kapital uničuje našo kri, dobičke pa vlači v tujino. Pisec dobro ve, da je cerkvena oblast iz Rima angleškim škofom odgovorila, da sžmo ime »krščanski socialist« ni v ničemer nasprotno cerkvenim naukom in zato ta naziv tudi ne more biti obsojen. Kljub temu pa pisec prezre božjo zapo-’ ved o ljubezni do svojega bližnjega in se drži raje gesla: »Če mi nočeš biti brat, ti pa zavijem vrat!« Zelo zanimivo je tudi, da ta skrajnež nič ne napada nikogar drugega, kakor le JSZ. Tudi mi svobode in šikan pri občinskih volitvah »nikoli pozabili ne bomo«. »Naš Kovinar« je pa pač samostojen list, ki nima ne raznih bogatih virov, ne političnih sil za seboj, temveč je odvisen in vzdrževan le od plačevanja naročnin Im povsem neodvisen od nas. Doktorskih prijateljev se mu menda ni treba sramovati, zlasti dotlej ne, dokler tisti, ki ta prijateljstva očitajo, tudi ne pomiečejo doktorjev iz svojih vrst. Razumljivo nam je, da bi kar radi videli, da delavec izven evoje strokovne organizacije sploh ne bi nič mislil in ne imel nobene želje. Naša strokovna organizacija je nepolitična. V javnem življenju pa ima vsak član svobodo opredelitve. Ta svoboda bi morala hiti v toliko omejena, da noben zaveden strokovničar ne more biti član politične stranke, ki dela proti delavskim koristim. V nemških strokovnih organizacijah je bilo 2 milijona članov. Od teh jih je bilo nad 600.000 takih, ki niso bili včlanjeni v centrumu. Nihče se ni nad tem spotikal. Osebno svobodo posameznika so bolje pojmovali in dejansko spoštovali kakor pri nas. Avtoritete Cerkve noben delavec ne-ruši, pač pa zelo škodujejo ugledu Cerkve taki napadi in nastopi, kakršne le prepogosto lahko vidimo na Jesenicah s strani tistih, ki so se samolastno postavili za čuvarje vseh vrst avtoritet. Ves članek >Luč v zmedo« je preračunan na bližajoče se volitve obratnih zaupnikov. Člankar se poslužuje preperelih strankarskih metod za razbijanje in cepljenje delavstva. Mi pa smo prepričani, da bo odgovor tak, da bo vsak izmed nas sam premislil, kaj so pisane in govorjene besede, kaj pa dejanja. Pri komur bo videl vsak izmed nas skladnost besed in dejanj, se ne bo pustil zbegati ne od gromovnikov in ne od denunciantov, temveč bo trdno povezan v delavsko skupnost in enotnost delal in ravnal tako, da bo med delavstvo ires prišlo »več luči«. Tekstilno delavstvo Otiški vrh. V nedeljo 12. t. m. je imela Jugoslov. strok, zveza tekstilnih delavcev Ornik & Mitrovič nad vse pričakovanje lep sestanek. Navzočih je bilo prav lepo število 55 delavcev in delavk. Tov. Reberšek iz Maribora je govoril o nalogah JSZ im o važnosti obratnih zaupnikov. Delavci so z največjim zanimanjem sledili tov. govrniku. Razpravljali eino tudi o važnosti delavskega tiska. Potom njega si poročamo, in se vzgajamo k skupnemu delu. Uvideli emo, da ije vzroik našemu slabemu stanja tudi naša pomanjkljiva izobrazba. Vse premalo se zavedamo, da imamo tudi rnii pravico do obstoja in to do človeku primarnega obstoja. Podjetniki ravnajo z delavstvom, kair 6e jim ljubi, plačajo po lastni volji, zakon kršijo, kakor se jim zdi prav in rnjim samim v korist. Sklenili emo, da bomo strnili naše vrste, da boano vedno bolj koe svoji nalogi. odbora. Po poročilih starega odbora je za centralo poročal tov. Pestotnik, ki je v svojem izvajanju naglašal potrebo stro-‘ kovne organizacije. — Pri volitvah so bili' v odbor izvoljeni predsednik Ogrin Fr., podpredsednik Železnik Ivan, tajnik Slabe Ivan, .'blagajnik Stražnik Franjo, gospodar Maškon Franc, odborniki Mestek Ivan, Debevc Franc, Hribljan Franc, Nagode Franc; namestniki Svete Ciril, Demšar Anton, Jakopič Tomo; nadzorstvo: Pe-tavs Frane, Sinkove« Vaclav. Po občnem zboru se je takoj vršila seja odbora. Sklenjeno je bilo, da se bodo vsa pojasnila podajala članstvu ob nedeljah od 9 do 11 dopoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki. Naša strokovna skupina delavstva JSZ je znova poživljena. Naj raste in pro-cvita v korist vsega delavstva v našem okraju. Naša dolžnost je, da v nji vsi delujemo in tako nje moč in ugled večamo. Skušajmo pridobiti v našem kraju vse delavstvo, ki je še vedno izven organizacije, za JSZ. Ormož. Zopet smo imeli članski sestanek v nedeljo, 12. t. m. v gostilni Skor-šič. Vkljub skrajno slabemu vremenu ja bila udeležba nad pričakovanje lepa. O S važnosti delavskih obratnih zaupnikov, o našem delavskem tisku im dolžnostih članstva do 6voje organizacije je govoril tov. Arih Andrej iz Maribora. Delavci so z zanimanjem sledili govorniku. Na koncu se je razvil živahen razgovor, v katerega so posegali navzoči delavci, kar najbolj priča, da zlasti ormoško delavstvo od Sasa, ko je vstopilo v JSZ, stalno pridobiva na svoji izobrazbi in zavesti. Tovariši, le tako naprej! Maribor. Sestanek, katerega je sklicala JSZ za nedeljo 12. t. m., ee je vršil pri manjši udeležbi. Tov. Jožko Jurač iz Celja nam je v iskrenih besedah pojasnil pomen in delo JSZ. Posebno pa je poudaril važnost krščanskih načel, na katerih temelji maše delavsko gibanje. Krščanstvo je danes poklicano, da dela za nov družabni red. Zato naj se delavstvo zaveda važnega poslanstva, ki ga vrši naša JSZ med našim delavstvom. Poudaril je tudi važnost delavskega tiska, kajti le delavski tidk ije ono sredstvo, ki nam vzbuja zavest, zavest skupnosti za dosego •naših pravic. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika, za kar so mu tudi prav hvaležni. VINIČARJI Kaj bo z našimi mezdami? Kakor povsod ... „Roka v roki" Škofja Loka, 10. /decembra. 'Strašno mora biti na poli naša enotna skupina JSZ Škofjeloškemu dopisniku kranjskega -»Gorenjca«. Kakor kaže, bi na vsak način hotel zanesti med naše delavstvo kail razdora. Iz te moke pa pri nas ne bo kruha, ljubi dopisnik. V 49. ,št. »Gorenjca« je odgovor na dopis v predzadnji »Delavski pravici«. Dopisnik se ponovno epotikuje, ker naše članstvo ni prišlo na »društveno« proslavo 20 letnice smrti dr. Jan. Ev. Kreka, obenem pa omenja v svojem »odgovoru« elana JSZ, ki je deklamiral na proslavi. Tudi mi se strinjamo z dopisnikom, da ta tovariš res ne rabi jeroba, mi pa ga kot člana in delavca (tudi prosvetnega) spoštujemo, ker je spoštovanje zaslužil vseskozi, oidkar obstoja naša delavska organizacija. Da bi kršil disciplino s tem, ker je hit na »društveni« proslavi in da bi letele besede o paradah »baš nanj«, more trditi le oni, ki ima v sebi precej zlobe. Kar se tiče naše sv. maše-zadušniee, moramo reči, da je to res povsem stvar vtrskega čuta. Ugotovimo le, in to šele sedaj po tolikih izvajanjih, da »društvo« •ni čutilo dolžnosti, da bi se na enak način oddolžilo spominu dr. Jan. Ev. Kreka. Da za našo proslavo nihče razen delavcev ni vedel, prav radi verjamemo, saj se za nas ni nikoli in se še sedaj prav malokdo zanima — razen pri kakšnih volitvah. To mi prav dobro vemo in občutimo, zato pa ne bomo nikoli pozabili, kako se nam je godilo, dokler si nismo sami ustvarili svoje delavske skupnosti, naše krščanslke delavske organizacije. Gotovo se tudi g. dopisnik še prav dobro spominja, kako je odviračal naše zavedne tovariše od organizacije, češ: »Počakaj še malo, se bo videlo, kako bo izpadlo,« — ali pa: »Vaš naj se v to ne meša!« itd,, itd. — Vsega tega mi še nismo pozabili in še marsikaj je, kar ne borno pozabili. ri deklamacije, igrica »Tončkove sanje« ter Miklavžev na6top z obdarovanjem revnih delavskih otrok. Obdarovanih ^ je bilo z blagom 43 delavskih otrok od članov ter nekaj najrevnejših otrok iz okolice. Obdarovali pa smo nadalje tudi še z drugimi darovi več kot 150 otrok. Zelo ganljivo je bilo opazovati vesele obraze teh malih revežev. Zahvaliti se moramo vsem tistim dobrim ljudem, kateri so nas v našem delu podprli in nam darovali v denarju in razna druga darila. Zahvala pa gre zlasti našemu kaplanu iz Starega trga, g. Francu Smonu, da je naš« male delavske otroke tako lepo naučil za to našo prireditev. 6e lepša bi bila naša prireditev, če bi imeli dvorano, ka-nam sluzila za naše delavske prireditve. Tovariši delavci iz vseli tovarn in podjetij v Slovenjgradcu in oko-J S(opUe v »asc '’!•**«, v J ugaslo v strokovno zvezo. Delavci bomo le s pomočio svoje lastne delavske skupnosti, to ie s pomočjo svojih neodvisnih organizacij ustvarili boljše čase in uveljavili naše geslo: Delu slava, delu čast!« — Zu- ljavo roke, sklenite se! — 1. L. delavec. Maribor L- Veličastna proslava dr. Jan. Ev Kre- Ka. Skoraj po vseh večjih slovenskih kra- nrirtn-?0 zadl'je te(Jne vršile proslave in prireditve v spomin 20-letnice smrti dr Jan. Ev. Kreka. Samo Maribor, metn> pola štajerskih Slovencev, bi — ne le pZaiVma^ee Tto gotovo - ostal brez take prireditve, če je ne bi priredilo krščansko socialistično delavstvo. Kakor da se Maribor nima v čem izkazati hvaležnega velikemu organizatorju in prebudi-telju slovenskega naroda dr. Jan. Ev Kreku. V nedeljo, 5. decembra se je vršila ta spominska proslava z zelo lepim sporedom v dvorani Zadružne gosp. banke, iv!jub podtalnemu nasprotovanju, ki je skrbelo, da s« naši lepaki izginjali kar drug za drugim, je bila udeležba naravnost sijajna. Velika dvorana je bila polna. Uspeh je bil popoln. Ideja, ki še danes zastopa velikega duha Krekovega, je bila s lem — zlasti za 'Maribor sam — izražena tako spontano in mogočno, da je res lahko v ponos organizacijam krščanskih socialistov v Mariboru, >ki so priredile to proslavo. Na odru pod 'Krekovo sliko, okrašeno s slovensko trobojnico in z zelenjem ob straneh simbolični znaki križa in kladiva, sta bili podani najprej dve zborni deklamaciji. Potem je zapel močan' pevski zbor »Krekov zvon« delavsko himno »Nasa pesem«. Prvi nastop tega novega delavskega^ pevskega zlx>ra je bil dovršen in deležen popolnega priznanja. Slavnostni govor tov. Rebe meka, s pozi vom nazaj k velikemu duhu .pokojnega Kreka, kateri je naš edini in pravi slovenski narodni in kulturni duh, je bil nagrajen z burnim ploskanjem. Krona celotne prireditve in spominske proslave pa je bila igra »Nova zapoved«. Igralci, člani mariborske >Krsčansike delavske mladine«, so vse vloge odigrali izborno. »Dana nam je zapoved dejavne ljubezni, pravice in resnice« — je odjeknilo na gledalce tako mogočno 'in presunljivo, da bi mnogi in mnogi — ki se danes toliko hvalijo s svojo vero, usmiljenostjo in socialnim čutom do delavca — odhajali s povešeno glavo, ako 'bi bili navzoči. Seveda se ,ravno taki in takiti^ prilik kaj radi ogibljejo. Krščansko soc. delavstvo se je tako na zelo dostojen način oddolžilo svojemu vzorniku učitelju in očetu dr. Jan. Ev. Kreku. Kakor je on trpel preziranje in 6ummcenje, tako trpi tudi njegovemu delu m spominu zvesto slovensko kršč. Iz Slovenije v dravsko banovino SO let slovenske politike Ljubljanske občinske volitve 1. 192.1 so bile zelo pomembne. Kdor se bo ukvarjal s povojno slovensko politično zgodovino, se bo moral pri tem razdobju malo dalj pomuditi. Ugotoviti bo namreč moral, da ni bila ideja ljudske fronte spočeta ne v Moskvi, ne v Parizu, ne v Madridu, temveč v Ljubljani, v prelepi heli slovenski Ljubljani. Pred Dimitrovom, pred Largo Caballerom in pred Blumoin in tovariši so v Ljubljani socialisti vseh vrst od skrajnih komunistov, preko socialnih demokratov, krščanskih socialistov do narodnih socialistov napravili sporazum za skupen nastop pri volitvah in skupno delo pri vodstvu občine, ki je največja in vodilna v Sloveniji. V Ljubljani takratni režim (predstavnik dr. Žerjav) ni imel absolutne večine. Pač pa je izmed vseh strank bila režimska demokratska najmočnejša. Zato je vlada napravila tak volilni red, da dobi sorazmerno najmočnejša stranka absolut-večino občinskih odbornikov. Nihče ni mogel resno računati na kako uPn° akcijo tako različnih in medseboj Zijajočih skupin kakor so bili na-m„U- .^‘alisti, socialni demokrati, ko-kra? in krčanski socialisti (9LS). Tama reakcionarna desnica je bila enot-.**apredna levica pa razcepljena in f J*"1*?- Toda zgodil se je skoraj politi-n čudež. Za današnje slovenske raz-m fe Pravi pravcati politični čudež. De-v • a ne in socialne skupine so se v m«mkZav^e važnosti trenutka in po-neifi U 'julijanskih občinskih volitev radi Za,ra,(li Ljubljane same, temveč za-PreHot neSa pomena za vso državo. Pin r*Vniki tedanjih opozicijskih sku-pau * Prišli v medsebojni stik in poti-akcijo 16 moŽno mis,iti na kako skupno 'Kmalu so ugotovili povsod načelno pripravljenost. Zanimivo je, da ni bilo treba na pr. komunistom nič vprašati kake svoje centrale, če smejo sodelovati z ^meščanskimi« strankami ali ne. Pa tudi krščanskim socialistom ni bilo potrebno nikako nadrejeno dovoljenje kakih avtoritet za sodelovanje z marksisti in brezbožniki. Ko so vsi ugotovili, da ima vsaka skupina kljub sodelovanju popolno svobodo v načelnih in zlasti v kulturnih odločitvah, so se kar kmalu zedinili za skupen nastop in skupno delo. Pismeno so napravili v glavnih obrisih delovni načrt in si razdelili delovno področje (delokrog). Pri tem 60 ugotovili, da hočejo v gospodarskih in socialnih stvareh bistveno vsi isto. Tako je nastala prva »Zveza delovnega ljudstva« v Ljubljani. Ko se je sporazum med imenovanimi štirimi skupinami dosegel in podpisal, je pokojni in nepozabni Krekov intimni prijatelj ter krščansko socialistični pokretas Miha Moškerc enemu izmed udeležencev dejal: »To je zgodovinski ogode . Svinčnik, s katerim je bil sporazum podpisan, naj se spravi s sporazumom vired v arhiv za naše naslednike, ki naj Jim bo skupnost delovnih stanov najvibja politična zapoved.« še danes imamo pred očmi Moškerčevo navdušenje, njegov ogenj, njegovo brezmejno prepričanje, da je pakt ^ Zveze delovnega ljudstva« prvovrstno politično dejanje dotlej razcepljenih, odtlej v delu združenih delovnih stanov. Miha Moškerc pa ni Izražal radosti le za se. Miha Moškerc je bil poosebljeni izraz mišljenja delovnega ljudstva. To se je najbolje pokazalo na skupnem ogromnem shodu vseh koali-ranih skupin v »Unionu«. Ljudi je že samo dejstvo združitve 'tako navdušilo, da je bila kaka posebna propaganda od- več; Ko pa je na skupnem shodu v »Unionu.* Terseglav France nakazal, kaj združuje delovne stanove in v čem je bistveni pomen »Zveze delovnega ljudstva«, je v zborovalcih spontano izbruhnilo tako navdušenje, kot ga doživljamo le ob izrednih življenjskih dogodkih. Misel delovne skupnosti je privrela iz globin, iz src, pristno in prisrčno. Uspeh pri volitvah je bil temu navdušenju primeren. Zveza delovnega ljudstva je zbrala nad 3800 glasov, režimska demokratska stranka pa le 1800 glasov, dočim so ostale združene meščanske stranke pod dr. Ravniharjem dosegle 2800 glasov. Volivnemu uspehu je sledilo delo. Temu so vsi nasprotniki delovnega ljudstva napovedovali polom. Odgovorni predstavniki posameznih skupili so se zavedali težkoč, ker v naglici sestavljena lista ni imela ravno najboljših kvalitet, .ki bi morale vršiti ustvarjajoče delo pri prenovitvi in preobrazitvi celokupne občinske politike. Zvezo delovnega ljudstva je spravila v življenje potreba časa. Skupna ogroženost je zahtevala skupno obrambo. Organizacija je bila prav z veliko naglico izvršena. Zato je bila pomanjkljiva. V skupnem delu so se ljudje raznih skupin spoznavali, deloma zbliževali, deloma pa spoznali razna nasprotja zaradi različne socialne usmerjenosti, vzgoje in tradicije. Delo zveze delovnega ljudstva je bilo kljub pomanjkljivostim in velikim težavam ogromno. V slovenski občinski politiki pomeni ta doba pravi prevrat. Dotedanja mirna, mrtva, zaspana (Ljubljana ee je zganila. Dotedanja zaostala Ljubljana se je dvignila in z izredno hitrim tempom začela postajati sodobno mesto. Zveza delovnega .ljudstva je v Ljubljani najprej zboljšala gmotni položaj vseh občinskih uslužbencev. Zvišala je plače vsem uradnikom in vsem delavcem. Slednjim sorazmerno zelo veliko, ker je obveljalo načelo, da so vsaj želodci delavcev enaki drugim želodcem. Začela je velikopotezno gradnjo stanovanj- skih hiš, kar je bilo za tisti čas velepomembno delo, ker je bila v Ljubljani velika stiska za stanovanja. Ljudje so prebivali v starih barakah, ostankih iz svetovne vojne. Nov ljudski režim je začel tudi modernizirati Ljubljano z gradnjo novih cest, tlakovanjem, betoniranjem in asfaltiranjem. Za vse to so bila potrebna velika denarna sredstva. Zastopniki zveze delovnega ljudstva so preskrbeli tudi denarna sredstva kljub strastnim nasprotstvom tedanjih kapitalističnih veljakov. Zveza delovnega ljudstva je ustvarila enotno fronto delovnega ljudstva. Za. to enotno fronto je z vso odločnostjo nastopila tudi SLS. Miha Moškerc je v »Socialni imisli« 1. 1923. napisal sestavek o zgodovini enotne f.ronte delovnega .ljudstva v Sloveniji. Ta sestavek je bil objavljen ravno zaradi zveze SDS, komunistov in socialistov. V njem navaja pok.. Moškerc izjavo šefa ^Katoliške narodne stranke«, prednice SLS po »Slovencu« št. 105 z dne 9. maja 1904: »Mi nismo stranka kapitalistov, ampak ponosni smo, da smo stranka tistih, ki morajo s trdim delom služiti svoj kruh, stranka kmetov,, rokodelcev in delavcev. Ponosni smo na to, da smo zastopniki tistih, ki ustvarjajo^ bogastvo na svetu.« V tistem času so tudi zelo poudarjali, da je potrebno ustvariti enotno fronto tudi na polju delavske strokovne organizacije. Skupni delavski nastopi brez ozira na kulturne opredelitve so bili uspešni v raznih mezdnih gibanjih in bojih ter sporih. Vsi so enoten nastop odobravali. Miha _ Moškerc pravi doslovnor »Ti pojavi so zelo razveseljivi in navdajajo z zadoščenjem tiste še živeče prijatelje in sodelavce rajnega dr. Kreka, ki smo ž njim že pred 23 leti gradili enotno fronto slovenskega delavstva. (Nadaljevanja prib.) socialistično delavstvo i.n izobraženstvo. Toda to nas ne sme strašiti. Delavci, fantje, dekleta! Naprej, k novim podvigom, k nadaljnjemu delu! Maribor mora biti Krekov, — naj se združijo vse žuljave roke! Sv. Miklavž v tovarni. — Obratni zaupniki v tovarni svile Thoma so pri-dili za delavstvo llepo miklavževanej. S prostovoljnimi prispevki delavcev in s podporo podjetja (1500 din), ravnatelja (500 din) in uradništva (700 din), so mogli nakupiti toliko blaga, da je sleherni otrok delavskih družin dobil po 4 metre blaga in drugih drobnarij in slaščic. Iz tega se vidi, kaj zmore delavska skupnost, če hoče in ako ima v svoji sredini agilne in zaupanja vredne voditelje-zaupnike. Čeprav se je to storilo bolj z namenom, da se zakrpa ogromna mize-rija, ki vlada med tekstilnim delavstvom radi prenizkih mezd, in da vsaj za kratek čas potolaži delavske otroke v njihovi revščini, je to vendar lep dokaz sloge med delavstvom. Še strokovne organizacije je sedaj treba! Mladina poroča Radomlje. V nedeljo, 19. decembra ob 3 popoldne se bo vršil članski sestanek naše skupine iK-DM. — Skupinski sestanki se bodo od sedaj naprej vršili redno vsak .mesec. Zato je dolžnost vsakega zavednega člana, da se teh sestankov tudi udeležuje in pripelje tudi svoje ■prijatelje s seboj. Spored sestanka: 1. Uvodni govor, ... Deklamacija, 3. Krlšča.nski socializem, 4. Deklamacija, 5. Cilji in pota, (i. Priročnik, 7. Prvo dejanje igre »Igra o dobroti«, 8. Razgovor. Igra se bo na prihodnjih sestankih nadaljevala. Vabimo tudi starše, da se teh naših sestankov udeležujejo, in gg sami prepričajo o namenu in ciljih našega gibanja. — Za člane je sestanelk obvezen'. Obenem prosi blagajnik to, da člani ob tej priliki poravnajo članarino. Na sestanku bomo dobili tudi nove legitimacije. — Odbor. Doma in po svetu Nadškof dr. Anton Bauer, zagrebški metropolit, je 7. t. m. umrl. Veliki pokojnik je bil vnet hrvatski rodoljub m tudi zagovornik ter podpirratelj malih ljudi. V Belgrail je prišel francoski zunanji minister Delbois. Belgrad ga jo sprejel z velikimi manifestacijami za demokratsko Francijo. Ob sprejemu 'je bilo na ulicah več kot 50.000 ljudi. Uradno poročilo ugotavlja neokrnjenost prijateljstva in zavezništva. Podpisana je bila tudi nova, boljša trgovinska pogodba. Občinske volitve so bile v nedeljo v 16 občinah v Sloveniji. Izjtji eo tile: K a m n i k (1662 volivcev) JR.Z 881, opoz. 402; Komenda (80Q) JIRZ 587; Sela pri Kamniku (174) Jr.z 134; Kamni-I k a B i s t r i c a (538) JRZ I. 355), J®/ II. 73; Šmartno v Tuhinju (342) JR/ 'I. 142, JRZ II. 136; Tuhinj (221) I. 47 JIRZ lil. 109; Prihova (390) JRZ 212; Slov. iKonjice (1617) JRZ 1187; Litija (1391) JRiZ 932; Vače (2o2) JRZ 190; Ig (716) JRZ 340, opoz. 183; Dol. Logatec (553) JRZ 266, opoz. 240; Gor. Logatec (369) JRZ 148, opoz. 170; Kanina Gorica (207) JRZ 139; Radpviljica (512) JRZ 308, O vsi še (333) JRZ 157, opoz. 127. Nove bitke pripravljajo y Španiji. Neipčija jn Italija, računata na odločilno zmago generala Franca, nakar bi lahko umaknili svoje vojake. V ozadju čaka na odločilne dogodike tudi Anglija m pred-laga nevtralnost tudi Franciji, lako ©ta pretekla že dva meseca, kar je Francija izjavila, da je njene 'potrpežljivosti konec in da bo odprla meje za prevoz orožja in vojakov, a.kb obe fašistični državi ne umakneta svojih vojakov tekom enega tedna. Republikanska vlada se pripravlja na odločno torbo. Odbor za »nevmeša^anje« v špansko vojno je po šestih tednih zopet pričel zbirati svoje člane na posvetovanje. Medtem, ko sta francosiki prftlsednik jn zunanji minister razpravljala' o 'sitališču demokratičnih držav napram fašizmu v Londonu, je čez francosko ozemlje letejo 14 novih Delavska pravica Glas iz (lRemc et comp J« Mm|« *Mk tmUfk popoldne, v «!■*«»■ pmalka dan pr«| '• UrednMtvo In uprava: Mlklo4l<«va c. n/l • Nalcanklrana plMM *• n ipr«jeoia}o • Oglati. rokl»raacl|« la MioMna na uprava: Mlkloiltava Mala 18/1 • Oglati po canlku • Talafo« tl*i • llavllka takovnaga rakuna 14.*W ____________Mavllka Dl« 1-— • Caaa: la 1 BM*< Dla , X* dotrt lata Din 1«.—, aa pol Ml Dla M —, xa calo lato Dla «T-t aa taoiamajv« *tana matotno Dla 7— Urajafa la aa uradnlitve odgovarja Lombardo Patar • l»dk|a aa komarct) DaUnraka Pravica: *. • la )*(*■ •lovaatko flskemo v l)t»l|anl: K. w Duplica, 6. decembra. V teku zadnjega časa sjno imeli pri nas mnogo prizadevanj in akcij za zboljšanje, vendar pa še ne vemo, koliko bo to tudi dejansko v korist, čeprav je bilo nekaj dobrih zaključkov. Dobili lino stalne razrede v OUZD, kateri pa v praksi žse ne pridejo do izraza ter bo še mnogo intervencij potrebnih v ta namen. Z borbo smo si uveljavili minimalno uredbo in ker so bile za nas plače v njej tako krivično — izjemno nizko — določene, tudi popravili. Podjetje je pri okrajnem glavarstvu na razpravi izjavilo, da jili bo to stalo letno 150.000 din. Toda sedaj pa so spremenili samo način dela in uvedli priga-njaštvo pa bodo skušali toliko profitirati. JSZ je na straži. Dobili smo od podjetja tudi razglas, da bo vsak, ki je i>o računski pomoti pisarne dobil preveč plače, takoj odpuščen, ako tega ne prijavi sam. Zaupnikom smo naročili, da naj to preprečijo ter naj za pomote odgovarja oni, ki jih dela. Doseglo se je tudi povišanje plač kvalificiranim in strojnim delavcem na šiht za 15 para na uro, za 25 para na uro pa zvišali minimalno plačo poročenim na žagi. Obratovati je začela tudi kopalnica, ki je vsak dan na razpolago zaposlenim po vrsti in brezplačno glasom zapisnika. Stojala za kolesa smo tudi dobili, ven- nemških bombnikov v Španijo. Dve letali sta pobegnili v Avstrijo in pilota sta pristala v Linzu ter šla raje v pregnanstvo kot v apanslko vojsko. Koliko je takih poletov v Španijo za katere pa s(vet ne izve? »Potrdili simo mir na Jadranu« je izjavil .Musolini v svojih razgovorih s predsednikom belgrajske vlade M. Stojadino-vičem. Predsednik si je v Italiji ogledal vse važne tovarne za izdelovanje orožja in streliva. Japonci so osvojili Nanking, kitajsko prestolnico in'važno križišče. Japonci so ponudili Kitajcem mir pod pogojem, da jim priznajo vse dotlej zasedeno, ogromno ozemlje. Kitajci so odgovorili, da sklenejo mir, če se Japonci po pol no ma umaknejo z vsega kitajskega ozemlja in ne zahtevajo od Kitajske, da pristopi k protikomunistični ^vezi. Kitajci se pripravljajo na če laško vojno, da bi v že zaee4enem ozemlju in za hrbtom sovražnika onemo-gočjli ureditev zase-deiiega ozemlja. k Pristaniški delavci v Antwerpnu v Belgiji so poleg znižanja delovnega ča-sž). dosegli sedaj s sklepom poravnalne komisije tudi zvišanja plač. Za dnevno dnino se zviša iriezda po 2 franka (1 fr. j9 7.28 din), za nočno dnino po 3 fr., za dnine ob nedeljah in zakonitih praznikih pa po 3.50 fr. za dnino. Ta povišek je utemeljila poravnalna komisija s povišanjem indeksa življenjskih potrebščin. dar pa še ne odgovarjajo, ker ni povsod tudi strehe. V novembru smo imeli nagradno tekmovanje predlogov za racionalizacijo obrata. Razpisanih je bilo deset nagrad v znesku 1600 dinarjev. Tekmovalo je 18 delavcev. Naši člani so odnesli 6 nagrad v znesku 1300 din, kar dokazuje, da Imamo strokovno dobre člane. Mi smo zadovoljni, da jih ni več tekmovalo, ker ti predlogi so objektivni, delavstvu ne škodujejo, ako niso še v obojestransko korist. V komisiji za razdelitev nagrad je bil od delavstva glavni zaupnik tov. Bore, kar je šlo nekaterim zelo na živce. Pa še so malenkostni uspehi, so pa še tudi neuspehi. Imamo dobre zaupnike, imamo našo JSZ, ki so vsak čas pripravljeni varovati in braniti delavstvo. Mi vsi pa se moramo zavedati, da je JSZ in zaupnik takrat močan in udaren, ko ima zavedno in enotno delavstvo za seboj. Dovolj je že cepljenja, zadnji čas je, da stvori mo enotnost. Ta moč pa se meri po udeležbi na sestankih, zato vedno z udeležbo na sestanku pokažimo vsi da smo enotni, da smo za JSZ. Vse večje neiloslatke smo na zadnjem sestanku v obliki spomenice potom JSZ poslali podjetju v rešitev. Vse manjše pa sproti javljajte svojim zaupnikom, da takoj posredujejo. Zapomni si vsak član JSZ: mesec december je mesec naše propagande. — Agitirajte povsod! Pri trgovcu, obrtniku, gostilničarju zahtevaj, da da tudi inserat \ »Del. Pravico«. Nabiraj brezposelne člane za JSZ, da ne bodo tako zgubljeni. Krasne so tudi knjige naše »Krekove Knjižnice«. Vsi na delo, resno delajmo :.a JSZ in uspehi bodo vidni. Naše geslo je; Vsak član JSZ mora dobiti še enega Ut tudi še enega naročnika za >1). P.« in »Krekovo knjižnico«. Shodi in sestanki v nedelo 19. decembra: Hrastnik ob 8. uri dopoldne v prostorih g. A. Logar na Hiribu. Govornik tov. Križnik iz Trbovelj. Vevče ot) 15. uri v prostorih Druj štvenega doma v Vevčah. Govori tovariš Smolej iz Javornika. Stahovica ob 14. uri v prostorih go-sjilni? 'Uebrnak v Zagorici. Govornik tov. Stare iz Kamnika. Črna pri Kamniku ob 14. uri v prostorih gostilne Rebernalk v Zagorici. Duplica ob1 lf. uri v prostorih gostilne llerle na Duplici. Govori tov. Pan-geršič iz Vevč. Nazarje ob 8 dopoldne v prostorih gostilne Remic v iN^z^jih. Govotrnik tov. Bore iz Duplice. Domžale ob 8. uri dopoldne v_ prostorih Društvenega doma v Domžalah. Govori tov. Tine Sever iz Škofje Loke. Domžale ob 8. uri dopoldne v prostorih Društvenega doma v Domžalah. Vsi in točno! Zagorje. V nedeljo, 19. t. 111. se vrši članski sestanek, na katerega upamo, da pride tov. Jožko Jura« iz Celja. Tega sestanka se naj ‘članstvo 'gotovo udeleži v čim obilnejšem številu. TovariS nam bo govoril o krščanskem socializmu in njegovih nalogah med delovnim ljudstvom! Dvorana bo zakurjena. Ker se bližajo tudi volitve obratnih zaupnikov v obratu apnenic, naj se sestanka tudi vsj apneni-čarji udeležijo! Za tiskovni sktad so darovali Bohinjska Bistrica: Stušek Alojzij 50 din, Malenšek Zofija, pletilstvo 10 din J n Ravnik Viktor, urar 2 din —; skupaj 62 din. — Najlepša hvala! Posnemajte! MALI OGLASI Beseda 50 par * Vezavo vsakovrstnih knjig Vam izvrši solidno in poceni knjigoveznica Zupan, Ljubljana-Moste, Krekova 4. Pri večjih naročilih primeren popust. Gorenjski kovinarji .Tcsenice. Velika izbira manufaktur-nega blaga za moške in ženske obleke, na mesečne obroke. Dospeli so najnovejši modeli radio-aparatov, katere dobite na mesečne obroke že od 150 din dalje. Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzner«; tudi na mesečne obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec, ■Jesenice, Krekov trg 2. TRGOVINA A. ZSBERT LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA priporoča svojo veliko zalogo čevljev, lastnega izdelka za dame, gospode in otroke, dalje športne čevlje in gojzarce ter snež-ke in galoše najboljših svetovnih znamk po zmerno nizkih cenah. mm ■ v a v Za božic Dami eleganten plašč, obleko, dojnačo haljo Gospodu moderno suknjo, obleko, črn paleto Iz velike izbire po najnižjih cenah pri LUKIČ, Stritarjeva ulica Brezposelni Walter Briesley Tega zasmehovanja Ivan ne bi prenesel. Jinksu bi beseda »lenuli« rabila za orožje. Govoril bi pač marsikaj, čeprav bi ne imelo ne repa ne glave. Ivan se je deloma vprav zategadelj vzdržal, da se ni zakadil v J iuksa. Ni hotel biti obziren sovražnik, kajti ce In J inksa izzival, bi se moral umakniti, ne da bi dobil 'zadoščenje, marveč bi bil še ponižan. Jez ji se je nat tem, da nič rie more, zato, ker je vedel, da ka or ukrene in obrne, bo doživel mučno sramoto. A kako naj opravi s svojo zeno? Mislil je, da govore o njem tako slabo le nekateri vaški puhloglavci. /ato se ni cmeril in hodil s povešeno glavo. Živahno se je raztovarjal s svojim dečkom povsod, kjer sta bila. Nikol ni črhnil o svojih razmerah, razen če ga je kdo yp pisal. Nekateri so zato govorili, da mu ves svet ni me mar. Toda njegova žena je vse drugače poznala domače razmere. Najbrž ni nič pomislila, ko je zinila tiste besede. Bila je pač trenotno v jezi. Za hip je odprla vnanjemu mnenju hišna vrata. Toda vedno se Ivan nj. mogel držati na uzdah. Bil je pač samo človek, listi dan ga je večkrat prijelo, da bi ženo zgrabil, krepko zgrabil. Seveda bi to pomenilo pretep, zena se ne bi dala ugnati. Vendar pa bi pretep razčistil ozračje in morda bi se spričo trpke stvaruosti še tesneje stisnila drug k drugemu. Tudi ženi je bilo hudo, tega mož m smel pozabiti, vendar pa tudi ni smel pozabiti, da je imela sebe za moonp, njpga Pa za V resnici pa je bilo drugače, kadar je prišla prt-skušnja. Žena 'je bila pogumna, morda celo pogum-. nqjša nego on, tiste potrpežljivosti ni imela, da bi se ne ujezila ali razburila. Vse njene lastnost j st] bffs močno razvite: sovraštvo, ljubezen, hrepenenje in žalost. Takemu človeku je življenje prijetno, naj ga zadene karkoli. A vendar, če ga je takole zbadaj, vede al. nevede, to ni važno, potem seveda ni mogel zbežati iz luše. Ko je pomislil na njene besede, ga je zopet raz-palilo in tudi za hip se ni mogel ohladiti, čeprav je pritekel po vrtni stezj Janko in mu splezal na kolena. »Mama pravi, da me boš vzel nocoj s sabo k stari mami,« je spregovoril deček vneto. »Saj pojdeva, ali ne?« Ivan se je mimo nasmehnil. Bil je vesel, čeprav m občutil v sebi zmagoslavja. Ivanka je poslala k njemu glasnika sprave. »Dobrooo! A umiti si boš moral obraz. Pojdi v hišo!« Odšla sta v hišo. Ko sta prišla v kuhinjo, sta opazila Ivanko, ki se je urno kretala po kuhinji in pospravljala posodo z mize. »Mama, umij ga, jaz pa si oblečem suknjič!« je dejal Ivan. , ... V petih minutah sta bila gotova. »Pa-pa!« je dejal Janko, ko sta odhajala skozi vrata. »Pa-pa!« je odgovorila mati in je hotela še pristaviti: »Prosi strica loma, naj ti poreže lase, ko boš že tam!« toda spomnila se je, kako se je obnašal mož, ko je deček južinal, zato je dejala možu: »Ker bosta že taro, naj loip ostriže Janka!« . »Dobro.« Odšla sta skozi hišna vrata. »Okrog osmih bova že doma. Pojdi, Janko!« Ivaiiovi starši so stanovali v nizki hišici na dve tretjini pota do k)anca, še naprej od opekarniške ceste, ki se je na levo cepila od glavne ceste in še dalje od stare, slemenaste šole, približno tam, kjer zavije Stoney Lane pa vaško cesto. Ivan se je'gladko in živahno raz-govarjal. dokler nista mipila Jipkscm; hiše. Sin ga je napeto poslušal in z živim zanimanjem og)edpyal oko-licb. Ko sta pa prišla mimo Jinksove hiše, je začel Ivan pogasneje govoriti in hoditi. Deček ga je moral vzpodbujati z n^trpiiim izpraševanjem. Že zopet se je namreč zacej zbirati v njetp srd. Dečkovo bosedjčepje ga je pregnalo. L