Stcv. 122. SI.OVENF.C dne 2. (unija 1937. 6 trap 5 Zaposlenost v aprilu I* statističnega poročila Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani posnemamo, da je zaposlenost delavstva v posameznih industrijah še vedno ugodno naraščala. V konjunklurnem pogledu so zlasti napredovale tekstilna, gradnje nad zemljo, gozdnožagarske, kovinska, predelovanje lesa, oblačilna in industrija koie in gume. Letni padec izkazujejo le tri stroke: industrija hrane in pijače, trgovina in industrija toltaka. V sezijskem pogledu, t. j. od marca na april jc posebno znaten prirastek pri gradnjah nad zemljo za 2.014 delavcev, industriji kamenja in zemlje za «70 delavcev, industriji papirja, gradnj železnic cest itd. ter v kovinski Industriji. Oslabela pa'je sezija v gozdnožagarski stroki, trgovini ter čevljarstvu. Naša industrijska proizvodnja V ekspozeju našega finančnega ministra gosp. Dušana Letico za proračun 1087-88 la navedena tudi naslednja eenitev narodnega dohodka od industrijsko delavnosti: 102« 1985 103(3 Industrija 5.823.3 33003 3.010.0 3.173.8 radarstvs (100.0 961.1 887.1 Hranilne vloge naraščajo Po podatkih Narodne banko so hranilne vloge v marcu narasle od 10.901 na 112» mUU-1Dm. Lani so na koncu marca znašale vloge 10.360 milij. Din. Po posameznih skupinah sc vloge nudele sledeče (v milij. Din): 1. aprila l. marca l. aprila 193« 19617 1037 državni zavodi 2JW8 2.784 2ЈГЛ semoupr. hran. 1M" :szbank' «SS «SS JBS Stanje naših Miringov V italijanskem kliringu znaša stari naš aktivni saldo 46,700.000 lir, v novem kliringu pa_ ee je tuS dolg postopno zmanjšat od 27.3 na 25.06 milij. Din. „ V nemškem kliringu se je naš saldo zmanjšal in znese obenem » turističnim računom 28.1 milij. mark. ..... ,. V poljskem kliringu Je nas aktivni saldo na- rastel oг, 113 64 k г 120 -122.50, srem.. 63-64 kg, 120 -Io 122.30. bč. spomlad., 67-118 kg, 125—127.50. bar. spomlad., 67-86 kg. 127.5—130. — Koruza: bč., «rem. 91-93, bf. bela 2% 96-97. — Moka : bč. Og Ogg 200 >70, 240—250, 230-240, 200-210, 100 .Io 170. 115—120. — Otrobi: bč. «rem. 00 1)5. — F i ž o I : bč. beli 230-240. — Vse ostalo neizpr. Tendenca prijazna. Promet 49 vagonov. Živina Scjmsko poročilo iz Kraeia od 24. maja Cene goveje živine so bile naslednje: voli L vrste 6 Dill, II. vrsle 530, 111. vrele 5 Din z« 1 kg žive teže; teliee L vrste 5.50, II. vrst« 5, IU. vrste 4.80 Din za 1 kg žive teže; krave f. vrste 5,.V>. II. vrste III. vrsle I.-*) Din za 1 kg žive teže; leleta I. vrste 7.50, II. vrste 6.30 Din za 1 kg livo teže. — Prašiči špeharji 9 Din, prštitarjl 8 Din za t ke žive teža. Do M tednov «lari pujski 14«—'200 Din komad. — Ceno govejo živo In prašičev eo ostale od zadnjega sejma v glavnem neizpremc-njene. — Goveje mei-o L vrsto 10—12 Din. II. vrste 8—12 Din, III. vrste 7—9 Din za 1 kg. — Svinjina 16 Din. svinjska must 19 Din. slanina 22 Dio. čisti I med Л1 Diu, neprana volna 24 Din, oprana volna 82 Din za 1 kg. — Kmetijski pridelki: pšenica 200 Din, ječmen 11)0 Din. rž ltK) Din, oves 190 Din, koru/.-i 140 Din, fižol 300 Din, krompir M» Din, lui erua 2000 Din, seno 75 Din, slama 50 Din. pše-ničtia moka 300 Din, koruzna moka 250 Diu z.i I cent. Micko 2 Din Hier. Kulturni obzornik Belokrajinsko narodno blago Nedavno i« izšel posebni odtis iz sEtnologa« (kaj. X. 1937): »Katarina Zupanič. Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli K r a j i n i s. Knjižica prinaša na kakih 20 straneh raznovrstno narodno blago, ki ga je v Gribljah in njegovi okolici nabrala in zapisala odlična belokrajinsko žen« Katarina Zupanič, pokojna mati ravnatetja Etnografskega muzeja v Ljubljani ministra dr. Nika Zupaniča. Narodopisno gradivo je porazdeljeno na štiri dele: L Narodne pesmi, IL Pregovori in izreki. III- Vraže, šege in navade in IV. Nanavadne besede in izrazi. Narodne pesmi predstavljajo dokaj peslro in mnogolično podobo, ki se v njej križajo in pridelajo razni slovenski in deloma hrvatski svetovi. Med njimi je mnogo takih pesmi, ki so nam dobrodošle variante onih belokrajinskih narodnih pesmi, ki iih je svoječasno zapisai Janko Barle v Podzemlju, Suhorju in še kje drugje (prim. Strekelj 111*392, Ova mala čašica potme L dr.). Nekatere gribaljskc narodne pesmi poznamo že iz Sašlja (Bisernice I. in II.) oziroma iz Streklja kot kresne (ivanjske) pesmi «li kol pesmi, ki jih ројЛ pri belokrajinskem (n. pr. poljanskem) kolu. (lzrasla je runka hruška, Junak sadi vito jalvo). Seveda moramo poudarili, d« so gribeljske pesmi sicer bistveno enake aH podobne imenovanim, že zapisanim pesmim, da pa so gribeljsko-krajevno zabarvane Ur so zaradi tega kot nove vari«nte pomemben in važen donesek k študiju belokrajinsko narodne epike ia lirike. Le žal. da niso zapisani tudi napevi teh pesmi m v tem pogledu bi jih bilo treba vsekakor popolnili Dalje j« med grib«ljskimi pesmimi nekaj Ukih, ki se jim močno pozna, da so s* priselile v Belo Krajino iz severnejših slovenskih krajev. Opozarjam med drugimi o. pr. na Majolčlco (Štajerska), Kadar jaz pa umrjem |Sredozeml|e, Gorenjska), Mr «mo bratci dva (Dolenjka) i. t- d. Tudi za te pesmi bi bilo dobro, poznati njih naoeve, da bi dognali, v koliki men so jim vtianjene belokrajinsko značilnosti. Hkrati p« moramo ugotoviti, da ro v zbirki tudi pesmi, ki so prvič zapisane. — Drugi del tvorilo pregovori in izrzki. ki so deloma prvič zapisani, deloma pa predstavljajo zanimive variante že po Sašljti zapisanih pregovorov, prilik in izrekov. Med gribeljskimi pregovori in izreki precei jasno razločiš, kateri so zgolj bclokrajiaska in kateri obča slovenska Isst. Tretji del prikazuje vraže, iege in navade Dejal bi, da je v tem delu razmeroma št največ doslej nepoznanega tn neobjavljenega narodopisnega gradiv«, kajti zbiranj« in zapisovanje belokrajinskih vraž (uver) se je v slovenskem narodoslovju zelo zanemarjalo, da ne govorim o njih razlaganju. Predvsem so dragocene in pomembne one gribclj-sko-bzlokrajtnske šege in uvere, ki nam odpiraio razgled v davno kuitno-magično dobo belokrajin-skegačloveka. Med številnimi uverami naj v prvi vrsti opozarjam na rožo dolinarko teT n« razne svalovske običaje in uvere. Tej zbirki gribeljsko-belokrajinskega narodnega blaga je redakcija oskrbela primeren uvod, ki nas seznanja z gribeliskim krajem in z življenjem zbirateljice, izobražane kmetske ženo. Katarin« Zupanič, in njenega moža Mik». Moderno narodoslovje hoče namreč spoznavati in prikazovati ne samo običaje in razne ljudske predmete, ampak tudi zemljo in človeka, nositelja in stvsritelja vseh teh običajev in predmetov. Mestoma sicer uhaja ta življenjepis v lirično vznesenost, izvečine pa je vendar narodoelovno tehten in stvaren Kajti v lepi luči nam razodeva plemenite i« izrazite svoislv^. nosti belokraiinskega človeka in dobro nam prikazuje. kako raste kmzlski človek iz belokrajinskih tal. kako živi sredi svet« svojih smiselnih običajev in navad Zlasti v Katarini Zupanič ugledamo svojstven fik belokrajinsko žene in slovenske matere. katerega ne bosta smela prezreti slovenski narodoslovoc ter kulturni zgodovinar. Knjigo ilustrirajo tri risbe Iv. Vavpotüa |K. in M. Zupanič. Kolpa), reprodukcija akvarela M. Gasparija (gri-betjska cerkev) in Bilokrajiaci iz Valvazorja. Skratka: narodopisna knjižica, ki jo mora poznati vsak narodoslovec, /lasti pa o», ki se poglablja * podrobea študij belokrajinske iolklore B. Orel Sielet Monumenta Veliko delo dr. Franceta Steletu »Monumenta arli* sloven i ree izhaja redno po napovedi ter sleherni nie«ee izide snopič, ki im« poleg leksl« tudi odlične reprodukcije slikarskih del. Sedenji četrti snopič obsega konec francoskega besediia, ki se nanaša oa prvo poglavje, potem pa prehaja avtor na drugo poglavje, ki govori o «Ingi tujih slikarjev. Predvsem ugotavlja dvoje središč, kamor »e je opiralo baročno slikarstvo pri ua*, in sicer Gradec ter Ljubljano, kjer je povsod pre-vladovel v 17. stoletju vpliv beneškega slikarstva. Označeni so jiosartfe/ni slikarji In njih dela pri nas, omenjeni so neitalijanski vplivi, potem pa razpravlja dr. Stele o slikarjih, ki »0 posebno l>o«egli v razvoj slovenskega baroka: Italijan Ginlio Qtiagfio, Alzafatt Valentin Metzlnger, o katerem bo gm-ora kasneje, ter ua prehodil v 19. stol. Janez Marlin Kremser-Srhmidt, prav tako pn tudi Solnagrajčen Frančišek Kurz pl. Thum in Goldstein. — Reprodukcije obsegajo iluzioni-stično slikarstvo, ki gu predstavljajo: slikani obok ljubljanske stolnice (Quaglio), slikani obok Ijub-Ijunake Senlj>cterskc cerkve (Franc Jelovšek), iinli slikarskih «tropov v gradovih v Ormožu In v Dornavi, slikano kupole v župnib cerkvah v Rogatcu in v Olimlju, slikana dvorana v gradu v Brežicah, deli slikanih strokov v gradu v Bokal-cih in v gradu Slalenbergu. deli stropa v dvornnl In oboka v kapeli na brežiškem gradu ter slikani oltar v cerkvi sv. Kalerine na Markovem trgu v Zagrebu (Andrej Jelovšek). Monumenta izdaja Akademska založba v Ljubljani. Mesečna naročnina 38 Din. * Pregled moderne slovenske literaturo v češki revtfi. V Pragi izhaja pri izdajatelju K. Beaufortu (I dice Elzevir) ilustrirani zbornik sislcmatičneg« izobraževanja »POZNA NI • (Poznanje, *n«n-stvo), ki ga urejujejo odlični češki zninstvzniki in ima namen najširšim plastem nuditi sistematično obravnavano snov iz najrazličnejših znanstvenih paeog. Snov |e razdeljena n« X. skupin, ki jo urejuje doset urednikov ter izhaja mesečno (10 aešitkov 66 Kč) v posebnih zvezkih, kjer pa ima vsaka skupina svojo posebno paginacijo, kar da ob letu posebno zaključeno knjigo. VI. skupino, literaturo in jezikoslovje, urejuie dr. Jan S n o b r ter je za pregled modeme slovenske književnosti zaprosil lektorja slovenskega jezika na praški univerzi in knjižničarja Slovanskega zavoda dt O. B e r -kopca. Zdaj j« razprava dr Berkopca izšla v 8. zvezku n« desetih dvokolonskih straneh ter obsega: nastop modeme, prehodno geejraeijo ler mlade ia najmlajše Razna kritika p.i pride v prihodnjem zvezko. Dr. Bcrkopes vbi«!>tiveo pvfuča o vseh važnejših pojavih slovenskega književnega življenja, kjer podčrtava Izmed predvojne in prehodne generacije, poleg slovenska moderne, zlasti VI. Levstika (morda z malo pretiranimi epiteli). Preglja In Bevka, med mlajšimi bi morda oporekal precenjevanju Jarčevih »Listopadovih pesmi», ali primeri ob F. Vodniku, da se daio nekatere niegovih pevmi primerjati Bfezinovim. Potrebno pa bi bilo bolj podčrtati Boža VoduSka in Falurja, ki zaključujeta pesniška luwna. Vsekakor pa je la pregled slovenske modeme med najboljšimi, kar smo jih brali v tujih listih fer moramo biti dr. Berkopcu, ki tudi sicer prav marljivo pi«e o naših kulturnih pojavih redno v kulturno runriko »Češkega slova« ter v novi »Otlov Slovnik« (dozdaj čez 300 jugoslovanskih gesel, med njimi preko 100 slovenskih — do črke r) hvaležni. On vrši vzorno vlogo poro* čevalca v čeških revijah, zlasti ie kot urednik za Slovenski del »Cesko-jihoslovsnske revue«. td. Nov čelki prevod Ksaverjo Meik«. Cehi posvečajo veliko pažnjo slovanski kulturi, mnogo o nji poročajo in zapisujejo, obenem pa j>revajajo literarna dela in tako neposredno prikazujejo duhovni svet sorodnih slovanskih narodov. Tega njihovega dela so precej daležni ludi Slovenci in nedavno se je ostalim prevodom Ksaverja Mcška pridružil »Mir bo ž j i «. ki ga je prav tako prevedel Anto4 Morsak. Knjigo je zelo dobro ilustriral naš gralik Rajko S u b i c. (Založba: »Společenskč podniky v Pferovi«. Brot. 12.— kč, vozana 20,— kč Strani 176.) Češkoslovaška-jujfoelovanska revija (1—2, 7|, ki jo izdajajo liga v Pragi in zveza lig v Belgr-idu, im« jmleg številnih poročil iz slovenskega in ostalega južnoslovanskega slovstva (poroča dr. Oton Berkopac), med razpravami ludi dober Informativen članek Bralka Krefta o slovenskem gledališču po svetovni vojni, kjer j« avtor ves razvoj označil z dvema dobvma, ki so jim v središču Sest—Skrbin-šek ler Debevec—Stupica. Nadalje poroča o slovenski operi, o stikih s češkim gledališčem ter menja mariborsko gledališče. V zaključku pravi Kreft: Očitati nam folkloro danes ni več umestim . ., ■ vsa bolita slovenska povojna literatura je pisana na laki višini, da jo povsod lahko razumejo, samo za nas «« j« treba toliko zanimali, kolikor »e mi zanimamo za druge. Teh nekoliko Irpkih besed pa naj si nihč« ne razlaga kot očitek, temveč kol opozorilo, d« se mi, Slovenci, upamo merili s koOMrkatU. (Revija j« pi**n* » Ceško-slovaikctn jeziku.)