Z dovoljenjem visokočastil Ij i v i g u Ljubljanskima škofijstva. ¥ urnimi Natisnil Jožef Rudolf Milic. 1856. cerkvene in Zložil ANDREJ PRAPROTNIK, učeni k. fp7 - - 97231 Pcrva struna j Ki zapoje, Božjo slavo nam zvišuje ! Naj unema sestre svoje, In v soglnsjo jili združuje! Božična i. ^veličar preljubi Je prišel nocoj, Kaduj se, o človek ! In slavo mu poj! JUUwtU' in milo Nebo se žari", Tak svfhe ni bilo Nikdar še uočf! V višavi razlega Se petje lepo, Nebeški duhovi Na nebu pojo. „Naj Bogu bo slava Odmeva vse čez, „Mir zemlji izviraj Nocoj iz nebes'/' 2 8>- In angel/nebeški Približa se sam, Pastirjem oznani, Ki pasejo tam: »Nikar se ne bojte, Veselje povem, .y^Z<a'c Mesija vsim rojen Nocoj je ljudem! // Pri Betlehem' mestu Se čudo godi! Tam v hlevu na slampi To dete lezf. Živinj^o revno utoj/r Za družbo ima, Pastirji tje pojd'te, Molite Boga!" 1*eu£o In radi vsi k njemu Tje v hlevec hite, . , Dar'vati, postreči && Skerbno m« žele. Pobožno častijo To dete sveto, Obljirblfd vsi mu Služiti zvesto. Befr-tftrretrt-, že-\eC je 04-tiatt; liuei, fcl f*"*, On tisti pa zmeraj Pri nas še živi. Pris^rčno častimo S pastirci ga zdaj, Zvesto mu služimo, Da pridemo v raj! -fir U j |^astir , Nebeška luč sveti, Kot rtfin je svitlo! /" Pml-mlad'ga Mesija X^e^r. r ' Padimo «a tla, >j.,, u ,„ , Jtf Lepo ga častimo h^JJ^ Iz vsi ga serca ! Jia tu O dete presveto! Pri tebi smo zdaj , Te prosUtto-pentKiK>, Vse dobro nam daj ! Da tu bi živeli Na svetu lepo, Ko umreti bo treba, Da šli bi v nebo. -eg 7 e>- ffl. Angeli slava v višavi Bogii se glasi, Naj mir osrečuje Vse dobre ljudi ! Pastir. Vslanile, o bratje! Se dela vie dan, Nobeden ne bodi Dremoten, zaspan! Od neba razlega Se petje lepo, Človeški glasovi Tako ne pojo. Angel. Ti zemlja presrečna, Veseli se zdaj! Nocoj se ti bliža Vsa milost in raj! ) J JlLhv^ ** Paptir. Poglejte nakviško, So angeli božji, — K nam grejo z nebes! Lej-Junoi^ja velikyi t? In dolge verste, Kak lepo njih petje In harfe done! Nakviško pastirji! Presrečni je čas! Gospod iz višave Zdaj pride do vas! Veselo naj bije Zdaj vsako se reč, Vsi čuti in dihi Boga naj časte ! Nocoj napojila Je milost zemljo, In luč razsvjtlila / Je č^rno temo. Če zdi se mi res, r Med vami tam v hlevu Se dete rodi — Mesija, ki davno Ze svet ga želi. Pred njim odmikuje Se greha tema, O blagor pač temu , Ki prav ga spozna! Ljubezni cvetlice Bo v serca sadil, Krivico zateral, Pravico učil. / Pastirji. O slava ! o slava ! Teb' dete sveto! Narodi vse zemlje Kaj tebi pojo! In luči^ neba, Vse v slavo, zahvalo Naj tebi miglja! ■<5 10 IVad hlevoatn prelepo Naj ptički poj6, Na posteljni tvoji Naj rož^c cveto ! Karkoli le diha, Kar rase , cvet^ Vse tebi, o dete ! Naj slavo daje. Angelp\ Naj slava v višavi Bogu se glasi, Naj mir osrečuje Vse dobre ljudi! 4Vr~ Sam. noQoj nam .žari se nebo, »p Gotovo lak zarja ne sije svftlo. Vsi -O aai'ja nebeška Preoudna nam sije, Nebeške sladkosti Na s^rce nam lije! Sam. Sliišajte od kod nam ti glasi done, — Od kod so, ki segajo čudno v s^rce? Vsi. Na nebu duhovi Tak lepo pojejo, Bogu na višavi Zdaj slavo dajejo. Sam. Povejte, kaj vender pomeni vse to, Zakaj veseluje zdaj-trtrf« nebo? oLe> Ksw-joc Vsi. Nocoj se obljuba Presveta spol nuje, Zveličar na zemljo Se nam ponižuje. Sam. O sreča nezmerna za nas je ljudi , Tak srečne ni bilo noči ! ti Vsi. 0 čase presrečne Smo mi doživeli, Kar davno želeli, Nocoj smo prejeli! Sam. Povejte mi kje je Zveličar sveta — t To dete pr-eziabine, da vid/l bi g-a ? To dete presveto Neskončno čeifeno /-J<1 Je v hlevu na slam^i Ponižno rojeno! Sam. O čudna ponižnost Gospodova je! On, Stvarnik, pa jLbleve^ k živinici gre! WsCrXCrV Pastirski ubogi Zdaj k njemu hitijo, V nedolžnosti svoji Lepo ga častijo. Sam. Hitimo mi tudi, in k njemu pojd'mo Pri njemu vsili milost vse milosti so . Vsi. C Le pojdimo k njemu, Lepo ga častimo , In svoje nadloge M ti vse potožimo! Sam. O dete nebeško , ozri se na nas! In milo nas vodi v življenji ves čas Vsi. Daj lepo živeti, Te zvesto ljubiti , ln enkrat po sm^rti V nebesa nam priti 1 -eg 14. e>- -vr ^ sveti dan ! ti dan veseli, Prelepo tvoja zarja sije! Hešenje s tabo nam priklije, t «tVH> ^ VojMtm^ M »m« hrepeneli. Minula je temotna noč, Iz nje nam sije mir, pomoč. Neheško dete se rodilo, Mu kori angelski pojejo, V višavi slavo mu dajejo , Na zemljo ker se je nagnilo. Veselo pojmo tudi mi, Pri sireno ga častimo vsi ! v Cešjeno bodi dete sveto ! Cešeno bodi čase večne ! Prineslo si nam čase srečne, Češ&no bodi z dušo vneto ! Si usmililo se revnih nas , Cešeno bodi večni čas! Svečnica. 4. ^ Marija , božja Mati! V tempelj neseš detice, Hočeš tam očiševati Čista D'vioa, V** d&K^-itJ Vsa ponižna «i spoluila t-t Zapoved še Mojzesa , Da bi tudi nas učila Bki ndaniga serca. Žalost s^rčno ti naznanil Simeon je stari mož, Da ti dušo meč bo ranil, Milovala britko boš. * In popolu- Poslovilo. Večerja zadnja je minula, Od mize svete vstanejo,— Zahvalna pesem omolknila, Vse tiho je in žalostno. Na nebu luna milo sije, Na Oljsko goro žarke lije. Zveličar s svojimi učenci Terpljenju svoj'mu proti gre , Premilo se še poslovuje, Prelepe nauke vsim dajd. Čez potok Cedron pelje pot; Tam govori tako Gospod : „Zapoved, glejte, ta je moja, Da ljubite se ine^saboj , Iz tega bodo vsi spoznali Hodili da ste za m^noj. Kot jaz vas ljubim, se ljubite, In zvesti bratje si bodite! Ce svet bo čirtil, vas sovražil, Poglejte, mene je popred ! Odločeni ker ste od njega, Zato bo č^rtil vaš nasled. Tako kot mene preganjali, Od sebe bodo vas pahali. 19 e>- At' vender tega se ne bojte, Zaupajte na mene vsi ! Saj jaz sim svet popred premagal, Tud zmagali ga bote vi. Ozirajte se v mene v sili, Pomoč da bote zadobili. v ,<- Žalujete , ko vas zapusam , Vam mili čut sjm v sf$rce vlil; Jokali bote pa še milo , — In svet se bode veselil, žalost vaša s^rčnomila V veselje se bo Spremenila. Prišel bo kmaty cas veseli, Se zopet bomo vi S^rce se vam bo veselilo — Navdano -riytKt Veselja tega vam zatreti, Nihče ne bode mogel vzeti!" O zlati up, tolažba sladka! Zveličar, kar nam govoriš ; V b rit kosti h svojih še ne zabiš, Slrot^jnag ne »»pustiš. J- > • To sladko tvoje poslovilo auijm v življenji^haln vodilo! Velika noč. I. - Hlkalovje groba se razgane, In pečat se odterga preč, Zveličar naš od smerli vstane , V kamnitem grobu ni ga več! Iz groba zmage gre častit, Obdaja ga nebeški svit. Aleluja! Tam angel božji bel'ga krila Na njega mestu že sedi, Vesele daje sporočila, Da vstal Gospod je, in živi. Premagal je pekel in smert, In raj nebeški je odpert. Aleluja ! Nemile smerti ni se bati, Trolinenje več ne straši ine, Veselo enkrat zopet vstati Zveličar da mi upanje. Zato raduje naj serce, Naj hvalni glasi se glase. Aleluja! Zapusti, človek, grehe svoje , Za vselej daj jim zdaj slovo! Serono zmaguj peklenske boje, Povzdiguj z dušo se v nebo: Zveličar naš nas vabi zdaj Hiteti ž njim tje v sveti raj. Aleluja! \ Gospod, li milo nam dodeli, Da tvojo pot vsi hodimo, Po tebi da bi hrepeneli, Da greh, pekel zmagujemo. Bandero tvoje iz sveta Naj v slavo večno nas pelja ! Aleluja 22 e>- 41— današnji žarki zarje mile Na zmage grob že sijejo, So vrata v vanj se odklenile In glasno zdaj nain pričajo: Zveličar je od smerti vstal, Pekel premagal, sm^rt končal. Aleluja! £ V cvetičnem vfcrtu, v žarnem kraji Vertnar pri rožah že stoji, Prijetneje ko v p Niiiii^a-^-več. "fit trn^t* m H " Da pač~b4 nam dano To skoraj bilo — Iz solzne doline Tje priti v nebo! O Jezus! ti vodi Življenja nam dni , Živeti kot tvoja Beseda uči. Ti roko nam svojo Premilo podaj, Iz reve potegni Zft sab« -»as—vTaj; Binkošti. ^!|-eninr gtosatn zakličimo, In zaupno vsi recimo: Pridi, pridi sveti Duh! Pervi dar nam daj modrosti Vir presladkih vsili blagosti Pridi, pridi sveti Duh! Umnosti nam žari vlijaj, Serca k dohrimu zavijaj ; Pridi, pridi sveti Duh! Dar nebeški tvojega sveta V stiskah naj pomoo obeta; lJridi, pridi sveti Duh ! Daj moči k svetosti pravi, V vsaki zmagati skušnjavi; pridi, pridi sveti Duh ! Daj pobožno nam živeti, Po svetosti hrepeneti; Pridi, pridi sveti Duh! Daj nam v strahu ti služiti, Po otročje te ljubiti; Pridi, pridi sveti Duh ! Sveta želja/ 3B| tebi, o Gospod ! zdihnjem , Vse pri tebi . /fz -=S 31 §=>- In ko bhiio nnm paše V dom nebeški pel j i nas Gori v prebivaFš6enaše Gledat mili tvoj obraz. Tamkaj zveste boš ovčice Ti udane k sebi zbral, Boš podelil vse sladčice, In plačilo večno dal. -- Molitev. globine Solz doline Klicem k tebi , Stvarnik moj Glasi mali Razlegali Naj pred sedež bi se tvoj ! V s^lrcu vneti Slavo peti Tebi, Oče, hrepenim! Ni mogoče Hvale vroče Tak izreči kot želim. Tvoja roka Ze otroka Zvesto je vodila me. Oče mili V vsaki sili Si pokazal vedno se. Vero živo Neomaliljivo jt&tuiaf V sfce vsadil si mi ti; ^T^T'i K s^ližaš, ' Da mi up v ljubezni tli. -- Bratec brata tam objema Ni ločitve bati se, Plam ljubezni se unema, Iskre lil nevg-asiijene. Sirca veže vez edina, — Ne proluje bolečina. O preljubi kraj presrečni! Kdaj priromal k tebi bom? Kdaj mi v svoji sreči večni Boš odpori se mili dom ? Daj mi skoraj k tebi priti, Srečnemu tam večno biti ! — 38 Sa- Marii brez madeža spočeti. V preslavni spomin 8. grudna 1854. H§ed zvezdami zvezdica sije, Enake nima več nebo, c. v ,, Okrog presvitle žarke lije, Le v njo oz£ra se oko. Ta zvezdica, Marija ti! Brez madeža spočeta si! Na nebu zarja se razgrinja Čistejši lepšf od zlata, Prelepo se okrog otrinja , Nebeških žarkov svil ima. Ta zarja, o Marija ti! Brez madeža spočeta si! , Med t^rnjem roža pricvetela, ituACO^, yM-^i P^kaauoM ^jen« se ,argrc. /C \ lepoti svoji neovenela Edina krasna nam cvete. Ta roža, o Marija ti! Brez madeža spočeta si! Pregrehe noč je zemljo krila, In dolg1 težil človeški rod; Le ena hči je prosta bila, - ,1 . « Si «jo-je Mater "zbral Gospod. fo ;> Edina hči, Marija ti! Brez madeža spočeta si! Devica čista in presveta, Vsih milosti napolnjena, Od greha čisto vsa izvzeta Edina hči Adamova ! Naj lepši vsifi, Devica , si Brez madeža spočeta ti! Oznanenje Marii. Cvetic se- »na j« sevetela, ja ■v Presshtfrtne dije njeni cvet, Kol pesem je preroka pela Iz Jese prišla je na svet; Po kteri merzlo jsimn0 noč M Došla je grešnikam pomoč. Brez t^rnja vsa je ta cvetica, Na sebi nima madeža; Prečista , lepa je Devica, Ponižna, milica serca. ¥c<7 EJ sladko daje upanje. // Pozdravil da bi to cvetjico Poslal je angela Gospod, Oznanil sveto ji novico, Prinesel polnost ji dobrot. _ In z Gabrijelam vesele Duhov nebeških se v^rste. J „Devica, bodi počesena ! Vsa polna ti si božjih gaad, SrvZjt »vt eftf Tako ni žena nobena Požegnana-uobenokfat-! ifa+jf. M » Najvi|ši sam, glej, s tabo je, Marija, o ne čudi se ! Glej Duh njegov te je odločil, V namenu večnem te odbral, Se s tabo, čista , bo zaročil, In Matere ti čast bo dal. Iz tebe polna milosti Rodil se bode Sin časti!" Uklone k tlam se čista D'viea,. < Potttžtnr praštF^ feak bo io-; Kol zarja ji žarijo lica , — „Siiu d'vi««," prav1, „Gospod vč to, In s£rce moje ne pozna' t* t**' Nobenfga še zdaj moža." ,,Bogu pa moč je vse storiti! Lej, sveti Duh bo v te prišel, čisto hoče tof^hraniti, Jew » v, , Ke^-bežji-Sra-l)o v teb'-evetel. /y 1 * Udajy-MaHjs^-seHKato , « ^ ^ rupt Gospodu Mati bod' voljno !" Nebo in zemlja, vse potihne, ln čaka zdaj besede nje, Udana nagne se, in zdihne Ponižna vsa besede te: V^„Lej, dekla sini Gospodova, Zgodi naj se mu volja ta!" 4»/' 11 iyo-y Her/^t..' SrO A 42 Sa- in vse nebesa zašumijo, -zzvfvUi JZ&Jkf > * / • ^ Boga, Devico poslavijo; Na zemlji grešni se dani. — Beseda bila je meso, — Rešenje prišlo nam je ž njo. £(-Cenena si Marija. Eo v jasnem pasu primiglja Nam zvezdica daničica, Se sliši milo že zvonenje Marii cast in počešenje; In z zlato zarjo vse časti: Češena si Marija ti! Ko višej sije solnce že, Vzdiguje se, čez poldne gre, Se sliši inilo spet zvonenje Marii čast in počešenje; Čez hrib in plan se oglasi: Češena si Marija ti! In kadar solnce še ljubo Nam za goro žari slovo, Se glasno sliši še zvonenje Marii čast in počešenje; V večernem hladu se glasi: Češena si Marija ti! Češena si Marija ti! Naj se glasi do konca dni! Naj vedno sliši se zvonenje Marii čast in počešenje; Nebo in zemlja naj glasi: Češena si Marija ti! -<§ 44 e»- Marii. "i« ^ Devica , bod' cejjena ! Ti kraljica vsjfii nebes ! Ti si vsjm nam vir življenja, Ti si sladka mila res! Svit blijfobe te obdaja, Solnčno sije tvoj obraz, Vsa lepota svet'ga raja Služi tebi v večni kras! Vender tvoj obraz je mili, Mile tvoje so oči, Vse, kar tebe bi prosili Nas poslušaš ti. t*i ' Si ponižna in premila , Si nam dobra vsaki čas ; Si nam mati, kot si bila Še na zemlji kdaj pri nas. Glej na zemlji nas sirote, Glej nas revne grešnike ! Prosi, da nas priti v zmote Ljubi Jezus varuje! In ko enkrat že nagnilo Se življenje naše bo, Takrat k nam ozri se milo , Spremi v sveto nas nebo! Tebi vdani hoc'mo biti, Te ljubiti vsaki čas , ]1£+wIho» Jwwmtf te častili, Jn Peti slavo ti na glas : O Devica, bod' če|fena! Bod' češena vekomaj ! / Ni frotvbrff ti nobena, Tebe slavi sveti raj! "iL ^i edina O Marija ! , Za nevesto tvoljcna ^ a Si od svet/ga Duha. Tebi, lepa, Naj razlega Slavno pelje se glasno, Naj odmeva v nebo J t*. Ti le sama Si odbrana Lilija brez madeža , Čista Mati Jagnjeta. . v Pocejleno ^ Čez vso zemljo hr-ncbu je ivuje. ime, xtir^J J&ije in -Slava, Bhrv«rltbi gre! JCTe£< Tebi mili / ' V solz dolini Hevni se zročujemo, Jr^^trtnoo- Za_jun»««—te prosimo. Ti nas brani V sili vsaki! Daj živeti nam lepo, Dozoreti za nebo! Slava Marii. ^febe, Marija, želim poslaviti, Šopek cvetfčni prinesem ti v dar! Sklenil sim , — hočem te večno ljubiti , O ne zav^rzi darilca nikar! Zgornji v^ršiček je lilija bela, Cistjga sprca podobo ima. Čistost darujem ti; naj bi cvetela V sfircu mi vedno kot lilija ta ! Druga cvetica, vijolica mala, Lepa podoba ponižnosti je; S sercam ponižnim , kot ti si kazala Hočem posnemati, ljubljena , te ! Tretja cvetica kot iskro žareča V šopku tak svjtlo naproti miglja ; Tako zdaj klije ljubezen goreča K tebi, Devica, iz moj'ga s^rca. Vse, kar premorem, darujem veselo Tebi, ki Mati vse milosti si; Oh kako rado pač serce bi pelo Slavo ti večno iz svojih moči! V sreči, nesreči, na slehernem kraji Tebe, Devica, bom vedno častil, Upam pa tudi, da enkrat tam v raji S tabo cvetice veselja bora vil. 1 Jj[ V Z- . -s© 48 e>- Marija pomočnica. Devica, pomočnica Iiila si in boš nam ti; Le sladkosti in blagosli Tvoja roka nam deli. Ko cveteča in dišeča Si, Marija , rožica. .^Q-t; S4m iz raja, svet'ga kraja Diješ cvetje upanj i. Kakor zarja iz viharja V tamni noči siješ nam. Mali mila vedno bila Si ubogim grešnikam. Pri slabostih in britkostih Britke solze nam sušiš , Pri skušnjavah in težavah Brez moči nas ne pustiš. Čast Marije naj razlije Se po svetu krog in krog, Njo častimo in prosimo Pomočnico vsih nadlog. O Devica! pomočnica Bodi naša vsaki čas ! V svoje krilo, skrij nas milo Ko nevihta straši nas! "TUk/^ &' r/-, Je/ ,-' A V/ f -ag 49 §=>- Ti nas vodi, z nami hodi, Kaži pravo nam stezo, IVas obvari , blag-odari Z roko svojo milostno ! In o smerti raj odperti IVam doseči milo daj, Kjer veseli hvalo peli Bomo tebi vekomaj. Marija tolažnica. ' * ^ Marija ! tolažnica Sladkomila si nam ti, Ko preganja nas krivica, V tebi upanje nam tli. Pri nadlogah, v vsaki sili K tebi se obračamo, Serce svoje s tolažili Sladko napol nujemo. O Devica! le ozeraj Milo v nas se reveže, Nas tolaži in podperaj, Zdravi serca ranjene! Upamo, da ti Devica Vedno boš nam milostna, Da boš tudi tolažnica Nas spremila iz sveta. Marija, moja misel. JJ^o zarja zjutraj se razgrinja, Si moja misel ti Marija ; Podoba tvoja pred očmi Mi vedno miljena stoji. Ce skuša moč me zapeljiva, Si misel moja ti Marija ; Obraz megleni mi vedriš, V t^rplenji me ne zapustiš. Ko noč po zemlji se razširja, Si moja misel ti Marija ; Brez misli na te ne zaspim , Brez misli v te se ne zbudim. In ko bo zadnja ura bila, Boš misel moja ti Marija; Moči ko bodo mi pošle, Ozeral bom še v tebe se! — A*drt** tc-le&i Marija zarja. prelepo kakor zarja mila, Marija, si nam prisvetiia, Odptjrla nam prezlali dan. Po tebi se nam je zjasnilo, Nebeško solnce prisvetilo, In svet bil ves oblagorvan. Tvoj žar premili, o Marija! Naj v serca naše se razlija, Življenja naj s v J ti i nam pot! In srečno bomo potovali In srečni hojo dokončali , e Dosegli venec vsjh dobrot. Pred Marijo. ^ S^red tronfim tvojjm, o Devica! Klečim in zrem v obraz ti mili! Počutki so se zamaknili V lepoto tvojo, o kraljica! Si s trumo angelov obdana, V naročji imaš božje dete, Prepevajo ti družbe svete, Si z rajskim svitftm obsijana! Ko solnce jutra v zarji zlati Oko premilo tvoje sije, Preoudno moč mi v dušo lije, Ne morem reči, popisati! — Pred tabo, o Devica mila! Bi noč in dan naj raje bival, Čutila rajske bi užival V sladkosti duša se topila. Devica sladka, o dodeli, Da vedno bo obličje tvoje Navdajalo čutila moje, Peljalo k tebi v raj veseli! -<£ 54 3>- Zaupanje k Marii. Hot se reka v morje zliva , Utopuje, v njem počiva, In prepolno ni inorje; Tako grešnik tud' k Marii Pribeži po budobii — Milosti, kjer se dele. Ne zamudi! K nji, o grešnik! se potrudi! Če v temo pregreh zabredeš, V zveze pekla se zapleteš, Ne obupaj še nikar! Ni še milost vsatzgubljena, Se odp^rta pot je ena, Kjer ti sije upa žar: Tje k Devici Se zateči pomočnici! Ce viharja moč razsaja, In valovja šum nastaja , 4 Ko } Gokrn-ak-pogiu prutf; + >' Gori k Materi premili . c ■ r f i» Se ob^rni v- prisili — »—i V «-«■«*«■ K morski zvezdi presvitli: O danica! . t Bodi moja »daj resnica ! O Marija! bodi mila, ^tvtA&t ftec-tvoj hlap«^ tolažila ^ v tebi, prosi te; IVisim še nikoli slišal; Da bi kdo, JtJ ji tebe klical. f» ' pragen-proo podojat^e. tfeu^l&n/ (rt*"^^ Upam srečno S tabo biti v raji večno! Prerod. f^d šuma svetn j ga omamljen JZ S|m hodil že nevarno pot, S pogledam D'vice paf. izdramljen zmot; / Mi zginile so grešne tveze, Hiizdj/rle «e hndobne zveze, In klil mi je , ko ne popred , Otroške vere sladki cvet. Nebeško solnee prisijalo . t, , MUopo tak oiUol' ni bo,% ^ ^ lu sladko čudno mi navdalo Omamljwte-mooi je vse. ^/-yte t />■■ M av v * 1» »'ilju se mi je obudilo, S prežlahtnim duh^m me polnilo pomladni raj mi ovotč-^-- Življenje novo s« »»««; ^n^^ -t/X/u^Aj^ . /> tr- j £ SovražnoJafc®-««& časne ' f - ctU^^ In svetni up me zapusti, 'H&t/ Če tud\mi zvezda zadnja vgasne, Me domačija poslovi: Zaupani na te, o Devica!^ Ti moja bodeš tolažnica; Mi zvezda tvoje bo oko, Svetila ki mi bo v nebo. ■bp Vse eno je, če dolgo, kratko Na revnem svetli zdaj živim, Da pridem tje v domovje sladko Vse dneve tel)i podarim! Bežite zdaj ve mlade sanje! — Me drugo čaka uživanje : Nebeški raj, presladki dom , Kjer s tabo, D'viea srečen bom. Ob kak sladko mora biti £ j. pnedadkc V raji večnem tamkej še! V^'iWnam^jil Kjer radost Bumore piti ricevcnrfe it -S tabo, MhU, večno se! Vi ivet i,itU' Jluh>j ft t Enkrat k sebi me v nebo ! Zadovolji moji želji — ** 1 Veseliti se s tabo! tf< iUtZ \ -e© 59 03- Marija v nebesa vzeta. prepevaj rajska družba sveta, Praznuj veselo god častili, Devica je v nebesa vzeta, Odšla trohnobi siloviti. Jo angeji pozdravljajo, Nad zvezdni Iron zdaj spremljajo. Ta Mati je, ki žalovala Pod križem nekdaj je tak milo, In v duhu s Sinjim vse prestala — T^rplenje vse in sm^rtno silo. Zatorej marternietv zd«j Tam venca Sin vekomaj. Zdaj vse stvari caste Devico; Po zraku ptički vsi pojejo, Duhte cvetice vse medico, V naj lepšem krilu ji cvetejo. Po zraku , cvetji vse virši: Češ'ena bod' kraljica ti ! Odprejo se nebeški vrata, In rajske harfe zadonijo ; Glasi se petje, struna zlata, Nebesa vse slave Marijo: O pridi k nam, kraljica, zdaj! Kraljuj pri Sinu vekomaj! -=§ 60 Q>~ Dovoli, o Devica mila! Da tudi jaz ti pojem slavo Da pesem moja bij/zbudila Povsod češ'enje tebi pravo! In zadnji glas ki ga zglasi Mi daj, da tebi ga darim ! Sveta Cecilija. XPzdigni pesem glase svoje V sveto cast Cecilije! Struna, piš&l naj zapoje ln v soglasja družbo gre! Rada , o devica sveta ! Hvalne pesmi pela si, V svetem petji bila vneta, Pletla venec čistosti. Pri nevercih zvesta bila Svojfmu Zveličarju , Kri za vero si prelila, Darovala Jezusu. Valerjanu tovarslca , V sveto vero ga dobiš , Ž njim živela ko devica , Ž njim se gori veseliš. VUufiu , , . MM'tcrnioa in devica , Dvojni venec venca te, V raji večnem kot cvetica Bel' rudeča svetiš se. In prepevaš sladke glase Deviško pesem Jagnjetft',' In boš pela večne čase Slavo večniga Boga. "Vzdigni pesem glase svoje V čast zato Cecilije! j Struna, pistol naj zapoje In v soglasjS^družbo gre! Bod' pozdravljena, devica Naj razlega se v nebo, » Pevcem,; kec_si pomocnica Glasi njih naj ti pojo! Vain , ki cvelje zlato klije Leto ni še vam prevroče; Vam, ki zarja še vam sije v Zroeam pesmi pričajoče O spremenu leta. taro leto je zbežalo In s s^boj je odpeljalo Mnogo želj in blažili nad Prinašalo tu je sreče, Sekalo tam rane žgeče; Mnogi bil je njega sad. Kaj prineslo bode leto, IVovo leto zdaj začeto IVam odkrito, znano ni. -Prehajala a^' bo milo, Al v bridkostih nas topilo , Skrito nam je pred očmi. Zagotoven pa resnično Sim , da djanje zgolj pravično Ohranilo bo nam mir; — Radoljubnost in poštenje, Blago, čednoslno življenje Bo odp^rlo sreče vir. -eg 66 Pomlad. / / JL/t J^omlad mila Odklenila Svoj veseli nam je raj. Cvetje klije, Kadost sije, Zeleni že v^rt in gaj. Zdaj le liiti Vence viti O mladina! zdaj je čas! Dan zbe/uje, Cvet vsalipuje, Kntalo mine rožni kras. Zraven tudi Ne zamudi Poiskati dušni sad! ^ pomlad ide, * Zopet pride , — Čas mladost| le enkrat. Cvetje. ^oživel več s}m že pomladi, Užival časa mladiga, Nabiral že v različni nadi Torilp cyetja mnogiga. Naj lepše mi je p^rvo klilo — Cisteje še ko jutra žar, Prezlate mi je vence vilo; Pozabil ga ne bom nikdar! T*d zdaj mi cvetje scer se kHje, Potresa mladih dni steze; Al sladko več tako ne -dije, ■ ' fcjt Ko nekedaj mi na spred. Težavno zdaj f4 cvet dobifj Brez tlrnja vmes bodeč/ga, In malokrat so veneivtlt f-OMnyf Ranili'da bi ne serca. Zatoraj vedno bolj zdihujem, Po pervem cvetj^ hrepenim, Nikjer ostalno ne mirujem, — Nazaj dobiti ga želim ! -=e 68 3=- Luna. ^iha noč zemljo pokriva, V sladkem miru vse že spi, S^rcc moje ne počiva, v idcst Oh osoda li nemila! S čim s^rdito žalim le, Da me tepeš brez hladila In moriš nemilo me? "TT'"t -Ko-ae-dalje t:A zdihuje, ' Vic U taM^ Tesno bije mi s^rce, JuJf Mila luna se vzdiguje, In ^HHsvett-^r-okesee^rfCo^fer v o t*vn Je sijala tako milo Ravno mi na posteljo, Je prinesla ohladilo, Govorila mi tako: „Jenjaj, dragi, se solziti, K meni v~wak« se ozri ! Le od zgoraj prisvetiti More tolaž v s£rce ti! Le zapomni, ne pozabi, Ki poslušaš tir sveta, Kako svet priliznjen vabi, Prekaniti kako zna ! Tu v višavi sreča sije, Dnevi zlati se mlade, "Več oko solza ne lije, Ne zdihuje več sprce. Tora) ljubi bratec mili , Le ozeraj jafOri se ! Kadar l6žnost te posili, Kak'je tnkej , spomni se! . D C Če britkosti vsih število Voljno boš prenašal zdaj, Bo nebo se odklenilo, Te »prejelo v sveti raj." Tako Inna govorila, *Vrrt- ■ " Ogrevala mi serce, ln duha mi razvedrila, Posušila je solze. Dalje zopet je veslala , Zginila mi spred oči; Nje tolažba pa ostala ln krepča me toine dni. DU j* ** s-^w j< rtW Še prisijaj luna moja, Razsvftluj mi tfmno noč! Naj svetloba mila tvoja r** J£opjar_žaU>«t daje moč! Vem , ne bos me zapustila Ne na ptujem, ne doma, In na grobu š^j'svetila Boa, mi ti prijntlira / Moj dom. ^ffi dolin'ci prijetni je ljubi moj dom, Nikoli od njega podal se ne bom; Pod lipo domačo naj raje sedim , V domačem veselji dovoljno živim. Le iši si sreče, prijatelj drugej, Air misliš dobiti na ptujem je kdej ? Veliko mardkteri je hodil po svet' Na zadnje prot' domu se obernil je spet Lej, rožce domače naj lepše cveto, In ptički domači naj lepše pojo. Prijatli domači so mil'ga s^rca, Ljubezen , zvestoba le biva doma. Doma preživeti si dneve želim, Umreti se tudi doma ne bojim, V domači gomili se spava sladko, Mi bratci, sestrice rahljajo zemlj6. T r.v/. -u^<■',' A u*\ r /' /* Moj vertec. ^ ljubi vertec, vertec tnoj! Veselje imam vse s t£boj; Razgrinjaš tni cvetice mile, Ki dušo bodo mi vedrile. Cvetice mile so same , Ki v s^rce moje govore; Iz njih beseda sladka veje , J Ki dnšo^cele mi pregreje. Človeška govorica ni, Iz rožic ki nam govori; Nebeški glas iz njih se ouje, Ki čudno giblje navdihuje. Zatorej ljubi vejrtec moj! Veselje imam vse s tfiŽoj; Razgrinjaj mi cvetice miie, Ki dušo bodo mi vedrile! Na v^rtu. I^o vffrtu sim hodil , Cvetic^ sim' bralT Otrokam naj lepše Za vence dajal. In vence spletali So mične , lepe , In zraven ustili Besede sladke. M«-Deklica in rožica. Sprehajala tam po v^rtu Se jesen je deklica, Žalovala ko vsahnila Lepa nje je rožica. „Kje si ljuba moja, Ki cvetela si lepo? Al me bodeš zapustila?" i/p praša dekle žalostno. „Skfrbno vselej siin ti stregla, In ljubila sireno te, S oim, povej, sfm te žalila, Da zapihaš vela me ?" „Nisi ti me razžalila," Pravi mila rožica, .//t i „TL^rijfttli«a edina Bila si mi, deklica. Moji dnevi so minuli, Nastopila že jesen, Cvetje bo mi zamorila, Položila v grob leden. -c© 75 §>- Deklica , lej, tudi tebi Čas mladosti naglo gre ; Mlade leta, lepo lice Bo minulo kmalo te. Zdaj še mlada kot cvetica Razcvetena tu stojiš, Sladko kakor jaz spomladi Svoje mlade dni živiš. Prehitela pa minljivost Tebe bo kot mene zdaj, Cvetje ti bo umorila, Odpeljala zlati raj. Eno cvetje je, ki vzeti Časa tir ne more ga: — Le nedolžnost, čednost sveta Večno zlati raj ima Tak je rož'ca govorila, In učila deklico, — Svojo glavco je nagnila, Položila v gredico. — v^WjI- nm - -e© 76 Minljivo. ^■plffuiei- deklica lepa Cfo^tii r* iU-to*!ca bila, In zdrava, vesela In blaz'ga s^rca. Mi vsak dan, še včeraj Prepevala je, Tak sladka, lak milo, Nikol!-še-lak-n«! Spevala od mladih Minljivih je dni, Od rožic jesenskih , In drugih slvari. Kako se obrača Nam časa kol6, Kakidaj, kar je sladko, Postaja grenko. In zraven pristavi Mi k slovezu še: „Na svetu čas šVeče ^ ' kratko cvete!" ln danes tak milo Zvonovi pojo, Pogrebci merliča Na grobje neso. fot4ti Na trugi je venec Iz bledih cvetic, Za njo pa gre v^rsta Ožalnih deklic. deklico blago Pf6teldB je Smfrt f Zavila tak zgodaj V mertvaški jo pert! Kar včeraj je pela , Poterdi mi še: ,,Na svetu »as sreče t tIvituf -Nanj kratko cvet- Pri Savici. bistra Savica lz skale grum4-, \ Valove peneče Pred sabo podi, — Tam bival in čudil Sini ves se zavzet — Ott /,/."'> milobe Do-seroa pregret. ^ o * ^ X ** Ti, lj»»4>a Savica , Tak močno bobniš! fijftl''? A" '-' Vse drugo šumenje Okol'- zatopiš. £h U" '*} i1 J Cvetice po gaji Ti niso kaj mar, In mavrice lepe Ne vstavi te žar. Lc-urno ui urno ^MmuC*-1 ^ ^4 Numenjenor-^reš, *1 JSa_leytw ■»» desno . - , _ /, flukoi oo ne arcs. u ' Tam v jezeru mirnem fie*}*). Počivaš še le, Radostno objemaš Preljube sestre. lyCtU&jL, & Ko P»č bi aimogel Jaz biti tako, Da hodil po svetu Bi s tabo mrfrtvo! Ko mogel nečulno Hiteti povsod, ZftfeF«^ gotovo (5 pUl u Bi v toljko ne zmot. / Ko unogel b^rzdati Bi svoje oči^ Serce ne zmotilo Mi toljktf reči. Kos tabo , Savica , Nečulno bi šel, Gotovo j. slajši lil -.» ' V I ...I ..Ui^Jill 4*1 ' i flj lili VTCWli Bistrica. cveticami po loki f^nu Teče čvi}rsta Bistrica , V vanjo prat, s*a vmivat hodi Ji'j, jUladoilva deklica. Enkrat zdi se ^ da vodica ^t > oUt ''<-0 Kct Tam pred njo se pomudi, ln da glasno ji na uho Ljubeznivo zašumi: jeJdC*"* „Kaj boš dekle ti mi dalo, Ker ti UxsieuiJakUepo-? ^»uv h ji. Vsaki-dan -ti-vrnivam lioe,^^,^ // /(„)H, Da je zalo in gladko ! j> . .- Enkrat zopet pa vodiea Tam pred njo se pomudi, ln prav glasno ji na uho Očitaje zašumi: „Dčkle , dekle, zdaj le beži! Zdaj. za .tebe nisim veo ! »Laz cveticam ne prilivatn Ko jim cvetje že je preo l1' -/(mirW> Tiff * cA »u j '7Ui jVufc-irmsnt vcS —83 §=— Noč na Blejskem jezeru. 4§>arki solnčni do' Vgasnili Po robeh Triglava ^ t Jezero stoji pokojno , Tiha noč razširja se , Zvezdnih lučic svit nebrojno Doli v ogledalo zre. In čolniček po vodici •-«>*../ Jih*, g'^Um pri vesla, Lepo kakor v srebernici Z neba žarki se igra. Bratje zvesti , stijičnomili So v čolniču združeni, So od šuma se ločili , Da bi prosto pevali. Pesmi sladke, s^rčno vnete V tiho noč odmevajo, S^rca v p^rsih vsjrri pregrete V zvezdni plan se širijo. — Čolnič mirno dalje plava Čez globine jezera , Od mogoč ni ga Triglava Krepka sapa mu pihlja. Duh domači serca viža l'i In edini tako naj, Slave čolnič da se bliža Shmuio čez globine v kraj! Pozdrav. I^ozdraviin te Gorenjska stran, In tebe, Bled , široko znan! Snežnikov sivih množica, Priserčno bod' pozdravljena ! Pozdravljen bodi gospodar — Triglav kipeči, močni var ! Planine rožno venčaue — Bodite mi pozdravljene! Otoka mila cerkvica, Nebes kraljica in gospa, Ljubeznipolna, usmiljena, Ponižno bod' pozdravljena! In šenkrat ti Gorenska stran, In ti, o Bled ! široKo znan ! Snežnikov sivih množica, Priserčno bod' pozdravljena ! Zvezdna. Sta nebu v^Aim : L": i' t o Naproti svitli. Mavrica. ^ oboku nčba čez dolino Razpeta ,/lej, je mavrica , ln žarke svoje kot zlatlno Izliva doli iz neba. Kak-Uipo barve blesketajo V cveljičnih vencih združene! ftttk solnčni žarki v njih migljajo, — Prikazen ta-ven-rajak«! -v^V^^«*^, Nebo začne-se-spet ved riti, -Vgasuje žaru« mavrica,&U''Jn &Wf tw - lit krog za krogam čne tamniti ^C^fiW<" X^tU. Kraseta zgine naglo vsa ! —• od^vitt /\-jLii'yft> tai-r-aope^ se nebo obrise, In solnce sije spet samo, >u • Hladivna sapa v cvetje piše, Čvlli-Lt l«-^0*«« radost dihajo. ff ii ctou MI Tak sanje .upa. &o minljive, Podobne barvam mavrice; Podoba pa resnice žive Na nebu čisto solnce je. -<8 89 e>- Del&pust. jyrijTiw zvonenje , , /O* j V duMnu dni, Nam praznik enanuje, Veselo glasi. lie-- fii delo težavno Končali smo »že, Do voljno, veselo Nam bije serce. Hvaležfco zapojmo Akin v*t> tit* Zdaj sl^vo Bogu, In pojd'mo veselo . ; 4 y , , Poč.Vat domii! ^ ^ Gospodov| praznik Približal se je, On duši veselje, čfoiifa /< nam fl«M< *0~kako zahaja Nam solnce lepo, OzČra se milo In jemlje slovo! -c§ 90 Oj, solnce Vabiti nas fp, %*ittj Na praznik veseli, Da ž njim bi sli Ijik V • Tam vedno obhaja frlJwj v Se praznik vesel, Nikoli ne mine, Ga Bog je začel! Cj, u. Ko enkrat se stekel Življenja bo čas, Bo delapust večni Titd prišel za nas. Če bomo živclk, X / ► i* &iu«4i zv esto, Na praznik veseli Sli bomo v nebo ! — Nova cvetica. ffeHjaj 'ePse rozce so afenele ■ < fe In-itginile mi iz v^rta, Veselo zmeraj so cvetele, Vedrile serce in duha. Minljivost tst me v dušo gane, Globoko rani, skli britko , ln solza mi 'z očesa kane Na velih rožic gredico. foiift M Irv lej! ta solza je kalila, — Scvete se nova rožica; Oj tako lepa, tako mila Nohena-ni-na v^rtn h'la fb^d^*^^^ttu. p i) 0.J k\ dolgo, kratko bo cvetela Ne vem ©g-to re, -jct,,^ u'.t fW Da kiroe-me^ bi je ne vzela i<'<#lTo raoje u -e© 92 v Ptica. vertu domačem Se ptica zgodnjala, In pesmice perve Presladko pevala. Nje glasi piašudno So v ušesa doneli, In s- Domovina. Reseda sladka, domovina/ Ne prideš več mi iz spomina; Kot iskra živa v s^rcu tliš, Ljubezen k sebi mi budiš. Ko solnca žar na tebe sije, S^rce veselo v meni bije; Al: žalost tprga mi duha Megla nesreč te obda. 1 ' ce Obličje aH je jasno tvoje, G^.. ^ Veselo moja struna poje; In če oko se ti solzi, V potokih moje se topi. O sijaj, sijaj, solnce milo, Na ljube domovine krilo! Obličje jasni fl u/mno , r In krasi s cvetjem jo ljubo ! *J sVf&dJ ^Ht, Tledoed Učitelj. ^čilelj kraljiček Učencam vsi'm je, On vlada , straluije , Postave daje. UčitAlj očeta jli/te^Sc Tud \raa ime, lU^^c, ic+Ll Z"v h vse liubi' lU&JeJU**. huje za nje. UčiteK vertnar je, , , Učencevredi, Jim čednosti roz'ce . ( Na fserca- sadi. Učitelj j«. 4-avož u^rxe^ In bogat je tud', Plačilo veliko Ga čaka za trud! Kaj me v sfcrce pece. $*mel sem v^rtec, vertec ljubi, Cvetele v njem so rožice, Priserčno so me veselile, > is ' 1 r Nobena ix^U^s^ko-t^l-^^ Sovražnik divji, razuzdani, ^JLaziH»H, Veselje mrije^teč. r«*/* 4ATU&&. Pa to ne peče me v serce! Cvetice lepo razcvetele & ' Se b\do drugo ppinlad spet, Veselita se še razvile, Pognale bodo lepši^cvet. '/v-J* t Prijatel bil je sčrčnomili, V ljubezni sferca zvezana, Veselje, žalost si delila, Sva s^rca bila eniga. Pa smert nemila je razderla Veselje to in zveze le, Gomila hladna »že ga krije; — Pa to ne peče me v serce. -ce 96 $>- Ljubezen prava z duh jim biva, Zalreti s sinfcrtjo se ne dii; Tam gori enkrat v veonom raji Se bova zopet vidita. — Učitelj bil učencev mladih, Učil sftn vedno jih skerbno, In radi vselej poslušali Kauke moje so zvesto. Pa svet hudobni je popačil Nedolžni sfrca in duha, Po vodi šli nauki moji — In io me peče v dno serca! Kresnica. .resnica, lepa lučica V lepoti vsa zamaknjena O mraku sem-in tje »voli, JL***^ P ^ Ošabno tako govori: „Sim lepša ko so rožice, Svitleja še ko zvezdice; Stvari ni lepe več tako, Za-mano vsako gre .oko !" Topirji kmald^ridejo, Po noči černi švigajo, Kresnico vjamejo, X- s***" Neusmiljeoo zadavijo. Tako godilo tudi se ' " u' "V Da nitko »deti ru& isci£-<> yt< Bom mogla urno. Šivilja pošteno S šivanko živim, Pod strebo na goi'kim Dovoljno sedim. -- Zadosti šivanja In dela imam, Izdelano slabo Iz roke ne dam. Pa Hudi na sebe 0&' k?- £ j.1'; Pozahit' ne smem, Za-ohJkko naj lepšo Ske/heti si vem. ^Leitf^c i>cit£o OkPt^M Je Obleka naj lepša Je čisto serce — Nedolžnosti halja Za lota mlade. C^i fji obleka ne stara Nikoli se -se-, tet Nje barva -ko r&ž^>a t y'*1 ^ Prelepo cvete. * . Je lepša ko zarja In solnce zlato , O blagor mladenki, Ki/inara za njo! Za tak? obleko Sk^rbetf si -čem , fro'1 nuj jj -oji-enkrat v nebesa fvce/e » V' t > c/j> tri Joct(i Med svate pojdem. -eg 103 gs- Plevice. IHita so zelene ile , ^ cV. «c Pletve že prihaja čas! .' ' . ... Delo bomo »daj imele . - - • Kar plevic je pridnih nas. Razdelimo se v verste, Žita skerbno varujmo, Poišimo ves plevel, Cisto ga izrujimo! Pridna je plevica ta, Ki plevela ne pusti, Urno pleve, gre naprej, Nima praznih besedi. Boljša pa je tista še , Ki opleti sebe zna; V sčrcu rase fcnd plevel, j-tf, rjwt Blagor ji, ki ruje ga! Nespodobnost je osat, Rado vsili se v sirce, Bli§, sovraštvo in napuh Čednosti nam zaduše. 104 3=- hJUtivvo Pridne plevke biti čmo ; Žito bomo čistile, In ruvalc s. spojili -t>C }ft Homo tud napake vse. Otrok in rožica. Otrok. UMo tebe , lepa rožica , Napravil je tako lepo ? Tak krasna si i ft pisana, * % Kdo dal ti snknjico je to? it'; Šivati sama, vem, ne znaš, lil.prat ne morrri twd—tti-y-' t*<*W fu,' Povej , od kodj od kod imaš Obleko to, .cvet+ea-ti-? faj ,j , „ j/ fi Rokica. tc O ljubi otročičik moj! Ne veš kdo oblači me! — Prijatelja je tudi tvoj, Ki vsa^i dan ti kruh daj£, In tvoje ličice lepo Rudeče barva, vije las, Pošilja spanje ti sladko , In varuje te slednji čas. Otrok. Al Oče je nebeški ta, Ki molim k njemu vsaki dan? Alj on za tebe skerb ima? Al tarožicam tudi znan? Al Bog oz^ra tudi se Na vsako tako malo stvar? A\> on obleko to daje, Pošilja svoj prezlati dar? Rožica. On mili Oče je povsod, Za svoje vse stvari skerbi; Njegova roka vsjh dobrot Različno tu in tam deli. Kar klije vse in kar cvete, . w , , jo; -olj-je nifrtvo , — llcy .(MT*j C, P(jVS0d njegova milost gre , ('■t£j i C Skerbi za vse očetovo. Zatoraj, ljubi deček moj, Hvaliva Stvarnika oba! Duhtela jaz bom cvet mu svoj, V njegovo čast cvetela vsa; In tako stori tudi ti: Ga hvali, moli mu lepo, jP . . .. ,, - Mu -gvosto shiči svoje dni. Da enkrat vzame te v nebo Jn J A Da enkrat vzame te v nebo. WV ttut -cg 107 o- Večer. « nebu luna priveslala /j >-S-premih) 6edo je zvezdic, In hladna sapa je pihljala Okoli tožnih mojih lic. Umerla mi je sestra ljuba, Minulo ni še štiri dni! Pretgodna nagla ta me zguba Obupno peče, v dušo skli. Izpulim v vertu tri cvetice, Prelepe cvetke lilije, In ž njimi grem na grob sestrice — Postavit ji spominike. Nad glavo pervo sim ji vsadil, In drugo nižej nad serce, In k nogam tretjo, — grob popravil. Prilil sim gorke jim solze. — In lil'je so se razcvetele Tak živo, milo in lepo, Podobne nji, rudečobele , In mile tak, kot nje oko. \ • M* J faltr^ci fotelji pri jaslicah. O jaslica ljube, Kako ste lepe! Pri vas 4«!^ veselo llt>U^yC Nam bije- s^rce. Ni lepšjga časa Božični ko čas, Ko Jezus smhh dele ^ Je prišel do nas. On Bog- vsemogočni Se v hlevec poda, ln jasli^ revno M^U liS^ t Za ljubo ima. Kak sveti, o dete! Se tvoj nam obraz! Kak svoje ročice Steguješ" do nas! Ah n«u Nas vabij vse k sebi, Nas ljubijj serčno, Nas hočej objeti, cTJjMsL- t> -- Pastirji veseli V Dar 7/i Darove nesejo, gECd tabo hloeo. ^u- rf**"1' 'Aftj. Tud mi otročiči t^V u Vse-TCtt «a-dat, Jo«^,««' ojl Te-prosWrt-^«! < V Ne »v«rel jih-nikar! ^ ^^ ^^ -e« 110 Le tebi služIli Vsi bomo lepo, Vse tvoje narike Slušali zvesto. Ti bodi nam vedno Povsod pred očmi, Za sabo nas vodi Življenja vse dni. ln enkrat pripjriji Nas sreoW s sabo — Tje k srtiielčkam svojim V veselo nebo! Grob. (^rob, o grob! ti kraj premili, Kak prevzameš mi serce ! ' Milotožnost me posili, In W mi solze. JU fo Viy'-H* - Kar je zdaj in davno bilo, V tebi zdaj je hranjeno, Kar se bode še rodilo, y1 febi bo zapadeno. Vem , o grob ! da tudi mene Boš zagernil v svoj propad, — Misli zdajne razkropljene V eno zbral mi boš takrat. Vender neostrašen vlegel Se v sk«uulo tvoje bom, — Vem, po tebi bom desegeJ •••/*/•*<>.., Zaželjeni pravi dom. Pri vpeljavanji deklice v samostan. stolpiča ozke line Avon milo se glasi, Čudno poje, v s^rce gine Glas njegov na vse strani. Kaj pomeni to zvoijenje, Kaj tak mili, živi glas ? Kaj ljudi tam gomerlenje, J?$tSf ' Kaj začuden njih obraz ? Glej, ponižna v mladem cveti Pride v cerkev deklica! V roki ima križ/?jo Veličastnega glasu: ^ „Velik je Gospod v višavi, To spričuje vsaka stvar; Zarja , solnce in nebesa, Vse njegovih rok je dar. Vzemi krono težko z glave, Stopi v zraka čisti krog, i Rože sladki- dih .potijo , ' V cvetji plava hrib in log. . Ay. _ -e Reven sicer s|m pastirček, In nezmožniga sgrca, Vender me čutilo greje, Dviga se do Stvarnika. Kak še le, o kralj na stolu ! Moraš sčrce dvigniti! Kak Očeta vsjfh očetov Poslaviti vsih moči \ - -rntrt ✓ J- Pa obličje ti je tamno, Močijo ti ga solze , y , . , ' Toanost ti oko zakriva, Lica krasue'ti vene ! IklCK /> ***** Kak-^e velik Bog mogočni, Glej okoli, zdrami se! Cvetje-ro£nor dnh prežlahtni * i; ^ V britko duše mir lije. y yiv4*»»-.4trt^" V sredLvioli« klije skrita —Sli /\i »modrost" se imenuje. ' f-oetv£> To poi$i drago, \ eni le cvete pomladi., "v . v<- / Soznati ž njo se vadi, rf**/. Ta donaša cvetje blago !u -icJ{.c.>< Od njega, da bi zadobile.. Učenci pa jim branijo: lit kaj t u „Otruden že je "učenja, Ga niste vid'le delati? Motiti ga, ni g6vorjenja!" Otroke pa vesele pred Je žalost britka napolnila, In matere zdaj vidijo, ' ' -Kak sladka nada se skadila. — Al on tovarš nedolžnosti, Ko sliši tako besediti,. Jim reče: „IVe branite jim! Pustite male k meni priti! , n Resnično, tukej vam povem Da takili je kraljestvo moje Podobni mor'te biti jim, Da vzamem vas v doinovje sv ft. Prijaznosti vse gtnjene So matere radost jokale. in svoje male hitro so Pri roci k njemu pripeljale. Otroci pa veseli vsi Zdaj k njemu so hiteli, In bolj ko pred pri materah So živi zdaj in preveseli. Naj manjši kar objema ga, V naročji njega se raduje, In drugi z lasci si igra, Mu mi le li ca ogleduje. Vsi drugi zraven tam stoje In k njemu gledajo veseli, Pobožno rok^e sklepajo Da blagoslova bi prejeli. In tak sladko in tak ljubo Jim blagoslove podeluje, In čuti se resnično zdaj, Da Bog je tu, ki obdaruje. Potihne v zraku ptičica, tiec< In-rožteft duh prijeten dije, — Stoji tud' solnce , zre ljubo , Ko sreča taka dečkum sije. f-i Uc < ( tn S hvaležnimi solzfcami Nebeškiga veselja mile, Osrečene po sreči tej So matere se spet vernile. Otrokam vsaka rekla je: „Večera tega ne zabite, V življenji vedno svojimu Zveličarju zvesti bodite !" @t\ t> u In_ bili-ilečki so zvesti, Priserčno zmir so ga ljubili, Le kar žalilo njega bi, Skerbno so vselej se ognili. In on je bil prijatel njih V življenji zmir na vsakem kraji, Po smf'rti pa je ljub&kam-dal fyu&fv t rt / Prelepi venec v svetem raji. Venca. (Po Šmidu.) /iW*-''^' ^a vertu v utici zeleni, Z dišečim cvetjem zapleteni, Zvečer pri luni v žalosti V solzicah Nežica zaspi. Očesi ko je-ise oklenila, Kot rosa v rož!ce še vt^rnila Solzica je naličrra, Jo&u* Svetila v nji", se lunica. Pomanjkanje v nje hiši biva, In reva in potreba živa; Marsktera solza padla je Med 'prejo jfrv vretenice. Zlato, srebro in bliš vabljivi , » Ponuja jI zapeljivi; " ti**e* Bi zvodil v greh, dobil jo rad. Ponavlja želje mnogokrat. Ne da se Nežica zmotiti , Ne z lepim, sladkim prekaniti; Ponudbi tej se odpove, Ohrani čisto si stfrce. In mirno v sanjah zdaj počiva Nedolžnosti podoba živa ; Od zvezdic doli iz neba Se angel svitli k nji'poda. Dva zvita venca ji pokaže, Različna sta in dvojne baže; Iz t^rnja eden je bodeč, In drugi ti lepili rož cveteč. Gre k nji, in jo lepo pozdravi, Besede ljube te ji pravi: „Od dveh teh vencov eniga /v i('Si zberi, vzemi, hrani ga. P Kdor iqfe roz le tega sveta, Si t^rnjast venec tamkaj spleta: In t^rnja kdor se ne boji , Tam v raji roinaUwm^ dobi." In Nežka seže koj z desnico, Izvoli suho si l^rnjico ; Junaško se ob^rne preč, — Ne zmoti venec je cveteč. te- v tu. In rofr'«« v ven^c« se zlatijo, V nebeškem svitu zažarijo; In angel, reče preden gre: ,,Ta venec tam bo čakal te!" vifxV Ubožno Nežka je živela , Nadloge voljno vse terpela; Id. ti naproti že miglja TlppttM*! i/*t Prelepi ciLfik-ji iz neba. i^e^vcc Enkrat. Cvetice cvetejo IVam vsako pomlad , In zemlja daruje Pogosto nam sad; A^ leta človeške* Le enkrat cvet6, Le samkrat obhaja Se leto mlado. Vse ptice, ki grejo , K nam pridejo spet, Od loga do vprta Nam letajo pet; A^ človek, ki ide, Nazaj ga več ni, On tuk^j na svetu Le enkrat živi. Ko solnce zaide Zvečer za goro, Nam drugi dan zopet Razžari nebo; A^ človek, ki zajde, Ne pride nazaj; Na svetu le kratek Človekov je raj. Dobrova. (Po ljudski pripovedki.) I^eži, leži dolinica Dolin'ca lepa Dobrovska, Zelene trate in polje Se z gojzdi gostimi v^rste. Pastirček tam je pasel mlad Ovčice svoje mnogokrat; Zverine divje bal se ni, Od svoje čede jo podi. Zgodi se nek poletni dan Ko tropič svoj že ima zbran, Ovčic mu dv$jdh manjka še, Iskat ji koj po gozdu gre. Ni dolgo v gozdu se mudil, Ovčici ljube je dobil; AH kaj je to, on sam ne ve, Klečal^ste ovčici dve ! Pred njima pak podoba je Blišeče božje Matere; ln sveti strah «btdV*a , Prečudno sre-m« do serca. -=e 130 Podobi«« je-4tojv pobral, Jo sk^rbno hranil, k sebi djal; DoniV hiti z ovčicami, Prigodbo pravi materi. In mati podobo to, Ni mar ji zanjo kaj bilo; Naravnost izgovarja se : Igrača to otročja je! Pastirček zjutraj v gozdu spet Podobo najde kakor pred ; Domu hiti z ovoicami, Pokaže spet jo materi. „Gotovo vzel si jo doma Zavorne mati; sinoika y^ Vtf ^c* r „Kak6 bi le podoba ta V dobravo gosto sama šla ?" In mati zopet spravi jo , Zaklene sk^rbno v skrinjico, Prepričati se dalje če, -<8 131 3=- Pastirček zjutraj v gozdu spet Podoba najde kakor pred; Domu liiti z ovčicami, Pokaže spet jo materi. In mati zlo prestraši se Ko zve, da td resnice jč, Verjame vse, in i« serca Časti Marijo in Boga. Na kraj prigodbe čudne te Marskteri romat, molit ***** Kapelico sfozidajo, < ' Podobo v njo postavijo. Marije čast se tu glasi, Pomoči mnoge Bog deli. In kmalti še postavijo Prijazno cerkev romarsko. Iz daljnih krajev sem ljudje K Marii v cerkev to hite , In tudi še današnji dan Ta sveti kraj je dobro znan. Tii starih sedem lip je £e, Mogočno so izraščne, Na xij111 naj raje ptič' pojo, Marii hvalo, čast dajo. Od bližnjih krajev in.drugod Ljudje sem grejo v božjo pot, Marija mila Dobrovska Pomo&^-tff ibilpst mnogim da. Rožna dolina. (Po ljudski pripovedki.) @olina neka je bila Vsa pusta in še skalnata. In deček pasel tu ovce .(L Pred solnc/lm vsaki dan je^že. In zraven mislil, in je pel Od božje Matere vesel, In s ptiči gozdno množico Je družil svojo pesmico. Enkrat nad njim se mavrica Razgprne lepo barvana, In Mati božja sama se Prikaže X tUnOfU^O ln lepili Iztrese mu v dolinico, Preljubo se mu nasmehIja Obraza milo rajskfga. In zopet mine, zgine vse j Vse zopet v žarku mavrice, In rožjfe te se razgredo, Po vsi dolini se-seveto. Glej pust in skalnat pred ta kraj Spremenil se je v zlati raj, In duh prijeten v vse strani . Od kraja tega ven pulitL . V dolini tej pa vedno še Šopek naj lepših rož cvete; niaigodi-niso-tekr lepe-*--'Wity*- . Dolina ima njih ime. t-ci tU UjM Marija luč v tamoti. tamni noči in viharni Gozdovo sun sel stezo, JjuaWoi t kuj novuMu V htdl niM, jjf iXfnhtl pot zaraseno. . ... r: Kt<*yo Sčm in tje po gozdu begam, Na pomoč obupani tže, V gooto noč pred sabo segam, V strahn bije mi s^rce. Kar od daleč se zasveti Migljajoča lučica, Up začenja mij Jcit/tii/ Odjenjuje strah sprca. In veselo, zaupljivo . t , K svlfii lučki- hitim , ^ l ye ' ' Kjer pomoči ljubeznjivo Zadobiti si želim. Prihitim db kraja ikmaty'^ vo^U f Tje do mileNlučice \ y'.V Znamnje, gle\, je zablišalo ?«e fMnr Tu nebeške Matere. \ ^^ • J?. / £ 7 J - __ ^ , ,, - #TiUj»^0 pa ^ Niso v -sere«-mi nikdar ! Neprenehoma svetijo Potovanji mi steze Ljubezgjfro me budijo, — Navdihujejo serce! — -cS 138 Glosa. Enako bili smo rojeni, Različno, mnogo v ni živimo; Enako bomo vsi um^rli, Hazli£no zopet bomo vBtali. še v grehu tmine Svftlobo perviga smo dneva, Nezmožnosti in bolečina, Odločena nam bila reva. V pomoči drugih se redili, V pomoči bili smo gojeni •— )' Pravice ene smo dobili: Enako bili smo rojeni. Nam um se bistril, pamet vnela Je bolj al manj po glavi mladi, In mnogo želja hrepenela Za zvezdo sreče v zlati nadi, Se trudimo pri mnogih delih , Zdihujemo , se veselimo; Potujemo po mestih , selih : Različno, mnogo vsi živimo. "ftloil }CMfH*4* HM. -Poidejo-fljoči-nam-kmalo—i— In- prišel bo ham čas jeseni, e S^* -AHadesU leta v lice zalo Minilfr bo ko dim megleni. tffe, Vs(m zadnja ura bo odbila , Oči enako vsi zape'rli, Posvetnost vsa bo nas pustila Enako bomo vsi umerli. JSfthoj le vzeli dobre dela Vsqfi)omo, ki smo jih storili, In duša zanje bo prejela, Kar tul$ smo si zaslužili. Gospoda glasi, zemlji širni Presilno bodo zabučali, — In tu veseli, tam nemirni: Različno zopet bomo vstal Kje sim se peti učil. naročji ljube mamice Spletaje perve venčike — Od nje sim peti se učil! Ko Stvarnik mi zavest zbudi, Hvaležnost v serce mi vsadi, — Me peti njemu je učil! Ko dom med brate me sprejel, Za milo petje me je vnel, —-Mi prepevati je velil! Božična I. II. „ III. „ IV. » V Svečnica I. „ II. Pepelnica Poslovilo Velika noč I. H. Cerkvene. Zveličar preljubi . . . Pastirci iz spanja . . . Naj slava v višavi . . . Prelepo nocoj nam žari itd O sveti dan! ti dan veseli O Marija, božja Mati! Stermite! Bog se v dar itd Skalovje groba se razgane Današnji žarki zarje mile III. Zapoj veselo, o kristjan . Nebohod Binkošti . . Sveta želja . Dobri pastir Molitev Gospodov dan Nebesa . . Marii brez madeža spočeti Oznauenje Marii . . . Češena si Marija . . Marii I. O Devica bod' češena „ II. Ti edina Slava Marii . • Marija pomočnica Marija tolažnica . Stran. 1 4 7 11 14 15 16 17 18 20 22 23 25 27 29 30 32 34 36 38 40 43 44 46 47 48 50 Stran. Marija, moja misel.......51 Marija zarja...........52 Pred Marijo .. ....... . 53 Zaupanje k Marii.......... Prerod . ^..........56 V spomin Šmarne gore......58 Marija v nebesa vzeta......59 Sveta Cecilija.........GI Druge« O spremenu leta........65 Pomlad ...........66 Cvetje............67 Luna...............68 Moj dom...........71 Moj vertec..........72 Na vertu.......... . 73 Deklica in rožica........74 Minljivo...........76 Pri Savici...........78 Bistrica ...........80 Noč na Blejskem jezeru......83 Pozdrav .... ......85 Zvezdica...........86 Mavrica...........88 Delapust...........89 Nova cvetica..........91 Ptica............92 Domovina...........93 Učitelj............94 Kaj me v serce peče.......95 Kresnica...........97 Nevestni lišp ......... . 98 Pozimi............99 Na preji................100 Šivilja............101 Plevice............103 Stran. Otrok in rožica.........105 Večer............107 Šolarji pri jaslicah .......108 Grob............111 Pri vpeljavanji deklice v samostan . . H2 Savi in David.........114 Tolažnik...........117 Sanja............119 Jezus, otročji prijatel......121 Venca............125 Enkrat............128 Dobrova...........129 Rožna dolina..........133 Marija, luč v tamoti.......135 Glosa............138 Kje sim se peti učil.......140 ----