PRIMORSKI DNEVNIK Abb. pitale i gruppo C en a 150 lir Leto XXX. Št. 274' (8980) TRST, sobota, 23. novembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» 7 Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. danes imena novih ministrov? «DEMOKRATIČNA OPOZICIJA» KRI PROTI MOROVI DVOSTRANSKI VLADI PLI bo zavzela svoje stališče do vlade po Morovih programskih izjavah v parlamentu - Predviden seznam ministrov nove vlade | Napad republikancev | na sindikalne zveze Članek v «La Voce repubblicana» lahko ima resne posledice na odnose med sindikati in novo vlado RIM, 22. — Pričakujejo, da l>o Moro jutri sporočil predsedniku re-Publike Leoneju imena ministrov nove vlade KD - PRI, nakar se bo Predstavil parlamentu za zaupnico. Sestava seznama demokristjanskih ®inistrov ni za Mora nič težja, k ot so bila pogajanja, ki jih je v zadnjih tednih vodil v svojih lastnih vrstah za rešitev vladne krize. " krščanski demokraciji se v teh dneh bije med strujami in med posameznimi vplivnimi voditelji stran ke boj za ključna ministrska me-**a, se pravi za zunanje, notranje, zakladno in obrambno ministrstvo. Že nekaj časa se čujejo glasovi, «a namerava Moro sestaviti «poglajeno vlado». Zdi pa se, da mu Ja poskus ne bo uspel in da bo imel ob svoji strani predvsem Iju-m. ki so obredli že skoraj vsa mi-Bistrstva, nekateri od njih pa so mu celo že po večkrat predsedniki Vlade. Gre predvsem za Rumorja, Andreottija, Colomba in Tavianija. Senatna skupina je celo prijavila *a ponovnega kandidata za ministra "ledicija, ki je prav tako kot neka-•eri drugi obredel v svoji 20-letni ministrski karieri že skoraj vsa ministrstva. Vse kaže torej, da «pomladitve» ne bo in da bo imel Mo-rP tudi v novi vladi opravka s sta-zlmi lisjaki. O tem se je Moro danes ponovno Pogovarjal s Fanfanijem, Zaccagni-mjem, Bartolomejem in Piccolijem, Se pravi s člani delegacije KD, ki je pogajala za sestavo nove vla-«e. Ta delegacija se je popoldne sestala na sedežu krščanske demokracije z bivšimi predsedniki vlade ln tajniki stranke da bi se z njimi Pogovorila, kaj menijo o sestavi nove vlade. V resnici je šlo pri mm za poslednji poskus, da ne »stopijo v vlado vsaj bivši pred-kodniki vlade, se pravi Rumor, Andreotti in Colombo. Po zadnjih vesteh iz Rima, pri Sestavi nove vlade naj bi ne prišlo skoraj do nobenih sprememb, razen tega da bodo vlado sestavljali parno demokristjani in republikanci, m sicer takole: predsednik vlade Aldo Moro (KD), podpredsednik liso La Malfa (PRI), zunanji mini-s*er Mariano Rumor (KD), notranji minister Paolo Emilio Taviani (KD), Pravosodni minister Oronzo Reale (PRI), blagajna za Jug in proračun Carlo Donat Cattin (KD), finančni minister Bruno Visentini (P Rl), zakladni minister Emilio Colombo (KD), obrambni minister Giu-uo Andreotti (KD), minister za šolstvo Franco Maria Malfatti (KD), minister za javna dela Piero Bu-oalossi (PRI), minister za kmetij-stvo Antonio Bisaglia (KD), minister za promet Giovanni Gioia (KD), minister za pošto Mario Martinelli (KD), minister za industrijo m trgovino Ciriaco De Mita (KD), minister za delo Luigi Gui (KD), minister za zunanjo trgovino Giovanni Marcora (KD), minister za trgovinsko mornarico Giuseppe Sarti (KD), minister za državne ude-deležbe Antonio Gullotti (KD), minister za zdravstvo Vittorino Colombo (KD), minister za turizem, pred-stave in kulturne dobrine Giovanni llllllllllllllllllljlllllllllllllllllllll’llllllllllllliilllllllll ' ----- — - DANES: Predsednik Moro bo baje danes Predložil predsedniku republike Leoneju seznani ministrov nove vlade KD—PRI. Težave pri sestavi imen ministrov nove vlade so predvsem V vrstah krščanske demokracije, kjer se bije že nekaj dni boj med Posameznimi strujami in osebami za ministrska mesta. Komunistična Partija je včeraj sklenila, da bo Vodila proti novi vladi «demokratično opozicijo» in jo vzpodbujala na čimprejšnjo rešitev perečih vprašanj. Liberalci pa so dokončno sklenili, da bodo svoje stališče zavzeli po Morovih programskih iz-javab v parlamentu. Ta sklep je kompromis med zahtevo levice, da se podpre Morovo vlado in desnice, da se glasuje proti njej. Savona je izrazila svoje žalovanje ob smrti 82-letne Nelly Dallarijc-Vc in svoj gnev ob vrsti fašističnih bombnih atentatov z veličastnim protifašističnim shodom, na katerem je bilo več desettiso-čev delavcev in študentov. Zjutraj je bila tudi splošna stavka, s katero so hoteli opozoriti državo na Vprašanje varnosti državljanov. Deželni svet je na včerajšnji seji izvolil predsednika odbora in . odbornike, s čimer se je končala točno dva mesece trajajoča kriza deželne uprave. V torek bo predsednik prebral programsko izjavo, nato pa bo sledila politična debata in čez dobrih deset dni bo prišlo še do predvidene zamenjave predsednika deželnega sveta. V tržaškem občinskem svetu pa je župan Spaccini sporočil, da so ustavili gradnjo suhega doka, o razplinjevalni postaji pa se več niti ne govori, čeprav sta obe gradnji vključeni v zakon in v program CIPE in sta bili projektirani, da nadomestita vsaj del tega, kar je Trst izgubil, župan je poročal o sestanku s sindikati, na katerem so se dogovorili za enotno in odločno akcijo. Spadolini (PRI), minister za odnose s parlamentom Angelo Salizzoni (K D), minister za odnose z deželami Mario Toros (KD) in minister za preobrazbo državne uprave Vincenzo Carello (KD). Osrednje vodstvo KPI je na današnji seji, na kateri je razpravljalo o položaju v zvezi z rešitvijo vladne krize in nedeljskimi volilnimi izidi, izglasovalo resolucijo, v kateri ugotavlja, da je bil z rešitvijo dolge vladne krize premagan poskus razpusta parlamenta in razpisa predčasnih volitev, v ozračju ostrega spopada z delavskim in ljudskim gibanjem, pod oznako protikomunizma, da bi se uresničil načrt o premiku vladne politike na desno. Osrednje vodstvo KPI v resoluci- petih sil, obenem pa nastaja v še vedno nejasnem ozračju, zlasti pa v ozračju nerešenih odnosov v vrstah krščanske demokracije. «Dosledno s našo linijo in perspektivo o političnem preokretu — nadaljuje resolucija — in v skladu s stališčem, ki smo ga imeli med krizo, bomo vodili do nove vlade demokratično opozicijo in bomo nastopali z vso odgovornostjo in z vso težo naše moči. Kritična ocena, pobude in politični boj komunistov bodo usmerjeni na spodbujanje v državi in parlamentu, da pride do odprtega soočenja v iskanju pozitivnih rešitev perečih vprašanj teh novih političnih in socialnih skupnih pobud.» Liberalci pa so na seji osrednjega vodstva sklenili, da bodo dokončno odločali o stališču do nove vlade v luči programskih izjav, ki PO NAPOVEDI SPLOSNE STAVKE RIM, 22. — Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je včeraj napovedala enodnevno splošno stavko vseh delavcev za 4. decembra, v okviru boja za povišanje vrednosti točke draginjske doklade. Na to odločitev zelo ostro odgovarja jutri v uvodniku glasilo republikanske stranke «La Voce repubblicana», v katerem pravi, da so javnost in vse politične sile z zadovoljstvom sprejele vest, da je bila premeščena vladna kriza in da so za to rešitev pritiskale tudi velike sindikalne zveze z izjavami, ki so bile zelo spodbudne. Nato člankar piše, da včerajšnja napoved sindikalne federacije o proglasitvi stavke v prihodnjih dneh predstavlja nenadno in nepričakovano razbitje. Nova vlada, piše časnik, še ni u-radno sestavljena, predsednik vlade pa še ni podal programske izjave v parlamentu in že sindikalne organizacije določajo dneve in ure razčlenjenih in splošnih stavk. jih bo dal predsednik Moro v parlamentu. Na seji osrednjega vod- «La Voce repubblicana» pravi, da sta je levica zahtevala odkrito pod poro Morovi vladi, desnica pa opozicijo. Po dosedanjih izjavah številnih liberalnih voditeljev se bodo ji ugotavlja, da nova Morava via-1 liberalci v parlamentu v skrajnem da KD - PRI pomeni poraz prena- | primeru vzdržali glasovanja. to pomeni kalitev ozračja in upanja, ki si je začelo utirati pot v državi in dodaja, da je treba sindikalnim zvezam jasno povedati, da ni mogoče na tak način izkoriščati stavko, ki se zna obrniti proti de- PO PETIH FAŠISTIČNIH BOMBNIH ATENTATIH Z velikim delavskim shodom Savona obsodila atentatorje Na desetine tisočev delavcev in študentov v protifašističnem sprevodu Zahteva po čimprejšnjem kaznovanju krivcev - Danes pogreb Dallarijeve SAVONA, 22. — Več desettisočev ljudi, delavcev, uradnikov, študentov, se je udeležilo danes zjutraj velike protifašistične demonstracije, ki so jo organizirali enotni protifašistični odbor in tri sindikalne organizacije, da bi izrazili ogorčenje in gnus nad podlo zločinsko verigo atentatov, katerih tarča je postalo mesto Savona. V mestu je bila tudi splošna stavka, ki je trajala celo jutro. Manifestacije so se udeležili delavci vseh tamkajšnjih tovarn, prišlo pa jih je tudi nekaj iz bližnje Genove. Prisotni so bili prapori vseh mest savonske pokrajine, poleg tega pa so bile zastopane razne protifašistične in partizanske organizacije. Manifestacija se je pričela ob 9.30 na Trgu Saffi pred prefekturo, kjer so se sešli sprevodi, ki so prehodili mestne ulice. Na trgu so postavili govorniški oder, na katerem je bil župan Zanelli, podtajnik pri financ nem ministrstvu Macchiavelli ter številni predstavniki sindikalnih organizacij. V imenu sindikalnih organizacij je spregovoril član zveznega tajništva federacije CGIL, CISL in UIL Macario, ki je izrazil sožalje in solidarnost vseh italijanskih delavcev ob smrti Nelly Dallarijeve, ki je sinoči umrla v bolnišnici, kamor so jo prepeljali takoj po bombnem a-tentatu. V nadaljevanju svojega govora je Macario dejal, da se delavski razred sedaj ne sme pustiti premagati od strahu, če noče dati še več prostora fašističnemu nasilju. Ča so podli atentatorji mislili, je rekel Macario, da bodo italijanski delavci odgovorili samo z besedami, so se zmotili. Italijanska demokracija je izraz protifašizma in sanje o državnem udaru, ali pa o strmoglavljenju demokracije so se zadnje čase razblinile kot sneg na soncu. Za fašizem ni političnega prostora v Italiji. To je trenutek, ko je treba dokazati, da smo budni, da se ne bojimo. Prav sedaj je treba vreči še eno lopato zemlje na razpadajoče truplo fašizma. Macario je nato pozval državo, naj že enkrat sprejme učinkovite ukrepe proti fašizmu. Obenem je pozval sodstvo, naj fašiste kaznuje. Ob koncu shoda so se delavci s transparentom treh sindikalnih organizacij na čelu napotili k hiši v Ul. Giacchero. kjer je v sredo eksplodirala bomba. Vhod in okna so zaprti z lesenimi deskami, dohod pa je še vedno prepovedan. Kot neme priče strahovite eksplozije so pred vhodom popolnoma razbita avta in motorno kolo. Manifestacija je potekala v popolnem redu, brez najmanjšega incidenta. Nekaj ur pred začetkom so številni delavci, člani sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL v spremstvu policijskih agentov in karabinjerjev preiskali vhode in kleti vseh hiš v mestnih četrtih, po katerih je šel protifašistični sprevod. Policijski agenti in karabinjerji so nadzorovali vse ceste, ki peljejo v Savono. Enotni protifašistični odbor je objavil letak, v katerem zahteva, naj preiskovalne oblasti že enkrat učinkovito ukrepajo, da bi čimprej odkrili zločince in organizatorje obširnega terorističnega načrta, v središču katerega je Savona. Protifašistični odbor zahteva tudi okrepitev varnostfllTT ukrepov in budnosti, da bi zagotovili varnost državljanov. Jutri ob 9. uri bo v Savoni pogreb Nelly Dallari. Policija in karabinjerji nadaljujejo medtem s preiskavo, da bi odkrili teroriste, ki so v dvanajstih dneh postavili pet bomb. Kot kaže je preiskava v popolnem zastoju, čeprav so preiskovalni organi izvršili vrsto hišnih preiskav ne samo v Savoni, temveč tudi v Finale Ligure, Albenghi in Alassiu. Francoski zunanji minister v Tokiu TOKIO, 22. — Francoski zunanji minister Sauvagnargues je prispel danes v Tokio, da bi se udeležil dvodnevnega letnega posvetovanja med Francijo in Japonsko. Sauvagnargues, ki ga bosta sprejela tudi cesar Hirohito in pre- mier Tanaka, se je danes razgo-varjal z japonskim zunanjim ministrom Kimuro. V središču razgovorov so bila vprašanja energije in predvsem dveh načrtov, ki obstajata v tej zvezi: Kissingerjev načrt o «bloku» med državami u-voznicami petroleja, in načrt francoskega predsednika Giscard D’Es-tainga o dialogu med državami proizvajalkami, državami uvoznicami in državami v razvoju. Francoski zunanji minister se je med drugim javno zahvalil japonski viadi. ker med nedavnim Kissingerjevim obiskom v Tokiu ni sprejela v celoti ameriških tez. BEOGRAD, 22. — Iz predsedstva SFRJ je bilo danes sporočeno, da je član predsedstva Edvard Kardelj na zdravljenju v kliničnem centru v Ljubljani zaradi motenj v prebavnih organih. Zdravljenje bo trajalo okrog tri tedne. lavcem in poslabšati njihov položaj v prihodnosti. Visok primanjkljaj plačilne bilance RIM, 22. - Banca d’Italia je sporočila uradne podatke o primanjkljaju plačilne bilance za letošnjih prvih osem mesecev, ki znaša skupno 2.693 milijard 500 milijonov lir. Lani je primanjkljaj v istem obdobju znašal komaj 359 milijard 900 milijonov lir. Medtem ko se je položaj plačilne bilance v juliju in avgustu nekoliko izboljšal zaradi velikega priliva tujih deviz od turizma, je v septembru ponovno zabeležil primanjkljaj v višini 86 milijard lir. Na skupščini OZN glasovanje o Palestincih NEW YORK, 22. — Danes zvečer ob 21. uri se je začelo na generalni skupščini OZN glasovanje o dveh resolucijah, ki se tičeta palestinskega vprašanja. Izjave predstavnikov več kot sto držav se bodo vrstile pozno v noč. Popolnoma gotovo je, da bo velika večina slanic sprejela resoluciji, ki so jih predložile arabske države skupaj s 17 drugimi neuvrščenimi državami (med temi sta Jugoslavija in Kuba). V prvi resoluciji se priznava palestinskemu narodu «pravica do samoodločbe, do neodvisnosti in suverenosti». Nadalje ta resolucija poudarja «neodtujljivo pravico Palestincev, da se vrnejo na svoje domove in da se jim vrnejo lastninske pravice». Nadalje je še rečeno, «da bodo Palestinci lahko dosegli te svoje pravice z vsakršnim,’ sred- ŠTEVILM VPRAŠANJA NA DNEVNEM REDU «MINIVRHA» Brežn/ev prispel v Vladivostok Danes prvo srečanje s Fordom Prihod Leonida Brežnjeva v Vladivostok, kjer se bo danes sestal z ameriškim predsednikom Fordom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimin JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINISTER V BRUSUU Minicevi razgovori s predstavniki EGS Evropska gospodarska skupnost mora krepiti odnose z državami v razvoju - Vprašanje uvoza jugoslovanskega mesa stvom, v skladu s cilji in načeli li- , J4! Je BRUSELJ, 22. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik tatzunanje zadisgejdilošJ^i-nič, ki je na uradnem obisku v stine Združenih naradov. V drugi resoluciji, ki jo podpira 26 držav, se zagotavlja palestinski osvobodilni organizaciji PLO status opazovalca pri generalni skupščini OZN. Kljub temu, da bo za te dve resoluciji glasovala velika večina delegatov, opazovalci menijo, da se vsaj začasno politično ravnotežje na Bližnjem vzhodu ne bo bistveno spremenilo. Takoj po zaključku debate bo generalni tajnik OZN Kurt Waldheim odpotoval na Bližnji vzhod, kjer bo obiskal Egipt, Sirijo, Jordanijo in Izrael. RIM, 22. — Obrambni minister Andreotti je danes sprejel ameriškega generala Aleksandra Haiga, ki bo 15. decembra prevzel vrhovno poveljstvo oboroženih sil NATO. Belgiji, je obiskal danes središče Evropske gospodarske skupnosti, kjer se je najprej razgovarjal s predsednikom izvršne komisije Or-tolijem, zatem pa s podpredsednikom Soamesom, ki je pristojen za zunanje odnose skupnosti. V razgovoru z Ortolijem je bi! govor predvsem o vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo kot enega največjih partnerjev Evropske gospodarske skupnosti med državami v razvoju. Minic je, kot se je zvedelo, zahteval, naj se EGS ne za pira, temveč da intenzivira odnose s tretjimi državami, posebno državami v razvoju, ki razpolagajo z velikim prirodnim boga stvom, ki ga skupnost potrebuje, posebno ko gre za nafto. Potrebno bi bilo, da Evropska gospodarska skupnost čim jasnejše objasni tem državam svoj položaj, ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMHHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin STRAHOTEN OBRAČUN BOMBNIH ATENTATOV IRA V BIRMINGHAMU: 19 MRTVIH IN 202 RANJENA Delo reševalcev med ruševinami javnega lokala, ki ga je eksplozija bombe povsem razdejala LONDON, 22. — Britanska policija je objavila dokončen obračun včerajšnjih bombnih atentatov v središču Birminghama, nedaleč od Londona: devetnajst oseb je bilo ubitih, 202 pa sta bili ranjeni. To je bil najstrahotnejši krvni davek, ki ga je morala Velika Britanija plačati za nerešeno krizo v Ulstru. Število peklenskih strojev, ki so jih teroristi IRA podtaknili v javnih lokaljh britanskega mesteca, še ni povsem ugotovljeno, vendar sta vse smrtne žrtve povzročili bombi v dveh «pubih», oddaljenih med samo samo nekaj stotin metrov. V lokalu «Mul-berry bush» je bilo v trenutku eksplozije okrog 200 oseb, ki so jih ruševine zasule. Niti eden od obiskovalcev lokala ni ostal nepoško- povedali eksplozije, toda samo tri minute prej, tako da policija ni mogla pravočasno ukrepati. Reševalna akcija pa je bila izvedena brezhibno, kar je preprečilo, da bi bil krvavi obračun še hujši. , Atentatorji so izkoristili dejstvo, da je bilo policijsko nadzorstvo v večernih urah zelo omejeno, saj je bilo osredotočeno predvsem v bližnjem mestecu Coventryju, kjer je bil popoldne pogreb voditelja IRA Jamesa McDadea, ki je bil prejšnji teden ubit, ko je pripravljal bombni atentat ter mu je bomba eksplodirala v rokah. Nekaj stotin agentov je bilo tudi na letališču v Birminghamu, kjer je čakalo letalo, s katerim so morali truplo terorista odpeljati v Belfast, medtem ko ni nihče dovan. Atentatorji so po telefonu na- nadzoroval središča mesta: Britansko javno mnenje je z zaskrbljenostjo reagiralo na pokol v Birminghamu, ki ga je opozicija izkoristila za napad na Wilsonovo laburistično vlado. Desničarski krogi so zahtevali ponovno uvedbo smrtne kazni za teroriste, nakar pa je vlada odgovorila z napovedjo izrednih ukrepov za boj proti terorizmu. O teh ukrepih bo notranji minister Roy Jenkins prihodnji ponedeljek poročal v parlamentu, ki jih bo moral odobriti še pred koncem tedna. Za sedaj še ni znano, kakšni bodo ti u-krepi. Jankins je samo dejal, da gre za izredne ukrepe, ki so opravičljivi glede na sedanji položaj. Med drugim naj bi vlada sklenila prepovedati delovanje IRA, polvojaške teroristične organizacije, ki je v preteklosti delovala predvsem v Ulstru in v Irski republiki, zadnje čase pa je okrepila svoje delovanje tudi v Veliki Britaniji. Samo v letošnjem letu je v atentatih, ki so jih pripravili pripadniki IRA ali sorodnih irskih terorističnih organizacij, je bilo v Veliki Britaniji ubitih 40 oseb. Tragični «koledar smrti» je sledeč: 4. februarja 1974: v Cattericku razstreljen avtobus, 12 mrtvih: 17. julija: atentat na londonski stolp, en mrtev; 5. oktobra: bomba v nekem javnem lokalu v Guilfordu, pet mrtvih: 7. novembra: eksplozija bombe v «pubu» v Woolwichu, dva mrtva; 14. novembra: atentat na telefonsko centralo v Coventryju, ena smrtna žrtev: 21. novembra: eksplozije v Birminghamu, 19 mrtvih. kar bi odprlo perspektive za širše sodelovanje. Zvezni tajnik je nadalje poudaril, da Jugoslavija ni -dosegla stopnje, da bi lahko pod istimi pogoji kot države v razvoju sodelovala z EGS. Ortoli je pokazal razumevanje za položaj Jugoslavije in poudaril veliko vlogo Jugoslavije pri ustvarjanju večjega medsebojnega razu mevanja med državami v razvoju in razvitimi državami na Zahodu. Istočasno je opozoril na trenutne resne težave skupnosti in poudaril da bo do najtežjega šele prišlo, kajti pričakuje se gospodarski zastoj in nadaljnje povečanje neza poslenosti v zahodnih državah. Zaradi teh težav je skupnost uvedla določene omejitve, kar pa ni n.jena trajna usmeritev. V potrdilo tega je omenil, da bo v kratkem prišlo do razgovora za sklenitev novega sporazuma z afriškimi državami. Ortoli je razgovor z Miničem ocenil kot začetek široke razprave. Na kraju razgovorov, v katerih je bilo izraženo obojestransko razumevanje, je Minic povabil Ortolija, da obišče Jugoslavijo, kar je Ortoli sprejel z zadovoljstvom. Razgovor Minica s podpredsednikom Soamesom se je nanašal na najvažnejša vprašanja dvostranskega sodelovanja. Minic je predvsem prikazal težave, ki jih je Jugoslaviji povzročila prepoved izvoza govejega mesa v države skupnega trga. Soames je odgovoril, da se mora skupnost soočati z resnimi problemi na področju kmetijstva, in da se bo šele januarja boljše zvedelo, kakšno je dejansko stgnje. V razgovoru je bil tudi govor o tako imenovanem preferencialnem odnosu Evropske gospodarske skupnosti, ki omogoča državam v razvoju, da izvažajo industrijske in kmetijske pridelke pod ugodnejšimi pogoji na skupni trg. Minic je opozoril Soame-sa, da je Jugoslavija največji uvoznik zahodnega blaga med državami v razvoju, da je uvoz iz držav EGS štirikrat večji od izvoza Jugoslavije v te države, in da se mora to upoštevati in poiskati možnosti liberalizacije jugoslovanskega, iz voza. Glede sedanje trgovinske pogodbe med Jugoslavijo Jn ffGS. je. bilo izraženo skupno mišljenje, da jo je treba preveriti. Qogoyorjpno je bilo, da se do 20. januarja o-pravijo priprave za sestanek mešane komisije, ki bo med drugim podrobno preučila vprašanje izvoza jugoslovanskega mesa in preferencialni odnos in skušala istočasno doseči dogovor o skupnih nastopih na tretjem trgu in o medsebojni kooperaciji, posebno v kmetijstvu. V razgovorih je bilo namreč ugo-tovoljeno, da obstajajo možnosti za skupno vlaganje v proizvodnjo koruze, soje in nekaterih drugih pridelkov, ki primanjkujejo državam EGS. Podpredsednik Soames je na kraju razgovora, ki je bil zelo konstruktiven, poudaril, da bo o razgovorih in sugestijah Minica obvestil zastopnike držav članic. Po razgovoru je podpredsednik Soames priredil v svoji rezidenci kosilo v čast Minica in članov jugoslovanske delegacije. PARIZ, 22. — V oktobru je francoski zunanjetrgovinski obračun zabeležil 350 milijonov frankov primanjkljaja. MOSKVA, 22. — Vladivostok bo jutri prizorišče prvega srečanja med ameriškim predsednikom Geraldom Fordom in generalnim tajnikom KP Sovjetske zveze Leonidom Brež-njevom. «Minivrh», kot so ga že prekrstili politični opazovalci, bo imel izrazito delovni značaj, njegov poglavitni namen pa je, po splošni oceni, omogočiti osebno spoznanje med voditeljema dveh svetovnih su-persil. Vprašanja na dnevnem redu so številna, čas na razpolago pa je zelo omejen: tudi zaradi tega tako v Washingtonu kot v Moskvi opozarjajo, da ni pričakovati, da bi srečanje v Vladivostoku rodilo kake posebne konkretne rezultate. Pač pa bi moral «minivrh» potrditi, da se bo politika pomiritve med su-persilama nadaljevala tudi po zamenjavi v Beli hiši in po znanih težavah, ki so nastopile v zadnjem času v ameriško-sovjetskih odnosih. Vsekakor bosta Brežnjev in Ford razpravljala najprej o vprašanju o-mejevanja strateškega oboroževanja: ta argument je bil tudi v središču razgovorov, ki jih je imel pred kratkim v Moskvi zunanji minister Kissinger. Ti razgovori so menda omogočili določen napredek, dejstvo pa je, da so pogajanja SALT še vedno «zamrznjena». Razgovori v Vladivostoku naj bi omogočili, da bi se pogajanja premaknila z mrtve točke, medtem ko naj bi dokončen sporazum o tem vprašanju sklenili šele prihodnje leto, ko bo Brežnjev uradno obiskal ZDA. Posebno mesto v razgovorih Brežnjev - Ford bo imela bližnjevzhodna kriza, kjer pa so stališča obeh držav še vedno deljena: Moskva trdi, da mora biti edini forum za pogajanja Ženevska konferenca, Washington pa se zavzema za dvostranke delne sporazume s posredovanjem Hen-rvja Kissingerja. Končno bo govor o gosjwlarskih in trgovinskih odnosih med SŽ in ZDA, ki še niso' dosegli take stopnje, ki bi bila zadovoljiva za obe strani. Brežnjev je že danes prispel v Vladivostok iz Khabarovska, kjer se je moral včeraj ustaviti zaradi snežnega meteža, ki je onemogočil pristanek na mestnem letališču. Spremljajo ga zimanji minister Gro-miko, minister za civilno letalstvo Bugajev, sovjetski veleposlanik v ZDA Dobrinin, ravnatelj tiskovne agencije TASS! Zamjatin in visoki funkcionarji partije in zunanjega ministrstva. Gerald Ford pa je medtem zaključil obisk na Japonskem in prispel v Seul na razgovore z južno-korejskim diktatorjem Park Čung Hijem. Da bi zadovoljil svojega gostitelja, je Ford ob prihodu med drugim dejal, da se je prijateljstvo me'd ZDA in Južno Korejo utrdilo predvsem v dveh vojnah, ki sta jih" obe državi skupaj bojevali: namreč vojna v Koreji in v Viet-nafrtu, ‘katferih cilj je po Fordovih besedah bil «ohranitev miru in stabilnosti v Aziji in na svetu » Hi mu je odgovoril v istem tonu in dodal, da sta bili vojni v Koreji in Vietnamu (kjer se sicer južnokbrej-ski oddelki niso posebno izkazali) «vojni za mir in svobodo». O tem, kako si južnokorejski diktator zamišlja svobodo, pa zgovorno priča poslanica, ki jo je katoliški škof iz Manile poslal Fordu in v kateri ga poziva, naj nastopi v korist korejskega škofa Daniela Tjija in drugih političnih jetnikov, ki so zaprti v južnokorejskih zaporih. Iz uradnega poročila o razgovorih pa ni razvidno, ali je Ford sprožil tudi to vprašanje. BERLIN, 22. — V Berlinu se Je zaključilo tridnevno zasedanje «vojaškega sveta» varšavskega pakta pod predsedstvom maršala Jaku-bovskega. Zasedanja so se udeležili namestniki obrambnih ministrov SZ, NDR, Poljske, Madžarske, Romunije, ČSSR in Bolgarije. TRŽAŠKI DNEVNIK V TOREK SE PRIČNE POLITIČNA RAZPRAVA 0 NOVEM PROGRAMU PO SORAZMEROMA KRATKI A USPEŠNI DEJAVNOSTI Z izvolitvijo predsednika in odbora Tržaška folklorna skupina Stu ledi je končana deželna politična kriza pred prvim celovečernim nastopom Novo zavezništvo med strujama «riscossa» in «presenza» v deželnem vodstvu PSI Včerajšnja seja deželnega sveta je bila razmeroma kratka, saj so brez presenečenj najprej izvolili predsednika deželnega odbora nato pa še odbornike in namestnike odbornikov. Kandidat KD Comelli je prejel 38 glasov, en svetovalec se je vzdržal (Štoka - Slovenska skupnost) 18 pa je oddalo bele glasovnice. Skupno je bilo prisotnih 57 svetovalcev, trije so bili upravičeno odsotni in njihova odsotnost ni imela političnega značaja. Do rahlih razlik pa je prišlo pri glasovanju za odbornike, pri katerem je oddalo glasovnice 58 sve- Novi deželni odbor Antonio Comelli (KD) predsednik deželnega odbora Francesco De Carli (PSI) podpredsednik in odbornik za načrtovanje ter za proračun Emilio Del Gobbo (KD) odbornik za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo Michelangelo Ribczzi (KD) odbornik za krajevne ustanove Sergio Coloni (KD) odbornik za finance in za spložne zadeve Antonio Tripani (KD) odbornik za higieno in zdravstvo Nereo Stopper (KD) odbornik za industrijo in trgovino Carlo Volpe (PSI) odbornik za šolstvo, kulturne dejavnosti in strokovno izobraževanje Bruno Giust (KD) odbornik za javna dela Bernardo Dal Mas (PSDI) odbornik za delo, socialno skrbstvo in izseljevanje s pooblastilom za vprašanja CEE in zemljiške knjige Giacomo Romano (KD) odbornik za turizem Renato Bertoli (PSDI) odbornik pooblaščen za šport, rekreacijo in mladinska vprašanja Giovanni Cocianni (KD) odbornik pooblaščen za prevoze, promet in vprašanja vojaških služnosti Fabio Mauro (PRI) odbornik pooblaščen za obrtništvo, za razvoj zadružništva in nadzorstvo nad zadrugami Alfeo Mizzau (KD) odbornik pooblaščen za vrednote okolja in kulture Zato je prišlo tudi do zamenjav-zavezništev in so za sporazum glasovali člani deželnega komiteja pripadniki struj «riscossa socialista» in «presenza», proti pa so bili «avtonomisti» in «levica». Od 41 članov deželnega komiteja pripada 15 De Martinovi «riscossi», 14 Mancinijevi «presenza», 8 je Nennijevih «avtonomistov» in 4 so pripadniki Lombardijeve «levice». Z odobritvijo sporazuma, ki so ga vse struje pozitivno ocenile in pravijo da je najbolj napreden v primerjavi s sporazumi levosredinskih uprav ostalih dežel, so seveda odobrili tudi spremembe, ki se glede socialistov nanašajo na izgubo odbomištev za zdravstvo (Nardini) in za turizem (Devetag) v zameno za odborništvo za kulturo (Volpe) in predsedstvo deželnega sveta (Pittoni). Deželno vodstvo KD je zasedalo v hotelu ENALC in je okrog 23. ure zaključilo razpravo s soglasno odobritvijo novega programa. Takoj zatem se je sestala svetovalska skupina, v pristojnosti katere je razdelitev odbomiških mest, pri čemer pa je seveda prišlo do c©ločenih težav, saj je bilo kandidatov mnogo, mest pa ni dovolj za vse. Najbolj zanimivo novost predstavlja sprememba v odborništvu za kmetijstvo, v katerem je morotejec Tripani moral prepustiti mesto predstavniku levice Del Gobbu, m tako ni več kandidat za predsednika sveta, Tripani pa je prejel od socialistov opuščeno odborništvo za zdravstvo. Poleg tega je bivši predsednik deželnega sveta Ribezzi prevzel odborništvo za krajevne u-prave, ki ga je zapustil Varisco. Socialdemokrat Dal Mas je zapustil odborništvo za kulturo, ki ga je prevzel socialist Volpe, Dal Mas pa je prevzel odborništvo za delo namesto Giusta, ki je prevzel od-bomištvo za delo namesto Romana, ki je prevzel odborništvo za turizem namesto Devetaga, ki je iz kombinacije izpadel. Iz odbora so torej izpadli Devetag in Nardini (PSI) in Varisco (KD), vstopili pa so Volpe (PSI), Del Gobbo in Ri-bezzi (KD). S prireditvijo bo skupina «uradno» potrdila svoj vstop v tržaško kulturno stvarnost Staro tržaško kulturno zakladnico v tržaškem Dijaškem domu, ter nji-je že v veliki meri prekrila plast ( hovi zastavljeni cilji in nameni za pozabe. Novi rodovi, ujeti v drugačen ritem življenja in logiko hladnega potrošništva, ravnodušno dopuščajo, da jo gloda rja. V tej ravnodušnosti je zato vsak poskus o-vrednotenja nekdanjega kulturnega bogastva, s katerim so nekdanji rodovi oplajali svojo življenjsko in narodnostno bitnost v tem predelu sveta na prepihu in križanju različnih tokov, dobrodošel in hvalevreden, še posebno, če prihaja s strani mladih. Takšen primer predstavlja Tržaška folklorna skupina. Skupina, ki je tako globoko posegla v to zakladnico, da o njeni današnji dejavnosti ne moremo več govoriti le kot o poskusu. Tržaška folklorna skupina je v našem današnjem kulturnem življenju že zasidrana stvarnost, čeprav ji njeno sorazmeroma kratko življenje še ni zagotovilo takšnega slovesa, ki bi prešel ožje meje tukajšnje kulturne stvarnosti. Dosedanji ritem dela in prvih uspehov teh mladih ljudi, ki šele poldrugo leto vadijo skupaj tovalcev. Do edine politično zanimive razlike pri prejetih glasovih je prišlo pri glasovanju za namestnike odbornikov, ko je odbornik Mizzau prejel kar 43 glasov in torej po mnenju nekaterih opazovalcev poleg glasov prisotnih svetovalcev leve sredine še štiri glasove MSI. Predsedujoči Berzanti je nato sejo deželnega sveta prekinil, da so se lahko načelniki skupin dogovorili za nadaljnji dnevni red. Comelli bo na osnovi tega dogovora v torek ob 10. uri prečital novo programsko izjavo, v sredo ne bo seje, nato pa se bo politična razprava nadaljevala v četrtek in petek dopoldne ter popoldne in če bo potrebno tudi v soboto. Za sedaj še ni bilo uradno dogovorjeno, vendar se predvideva, da bo po dokončni odobritvi odbora predsednik deželnega sveta Berzanti podal o-stavko in da bodo torej čez dobrih deset dni volitve novega predsednika deželnega sveta, za kar je že določena kandidatura socialista Pit-toiv ja. Seja deželnega sveta je potekala po programu, ker so v četrtek zvečer in do poznih nočnih ur Dotekale razprave deželnih vodstev, ki so se zaključile z odobritvijo sporazuma. Do določenih trenj, o katerih smo že včeraj poročali, je prišlo pri socialistih, saj avtonomisti in levica niso bili zadovoljni z novim razmerjem sil v stranki. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODLOČNA ENOTNOST 0 ZELO VAŽNEM GOSPODARSKEM VPRAŠANJU Ustavljena je gradnja suhega doka in načrtovane razplinjevalne postaje Vlada in IRI marata izpolniti zakonske obveze Komemoracija 100-letnice rojstva Silvia Benca V ospredju zanimanja sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je bila razprava okrog suhega doka in razplinjevalne postaje, ki bi ju morali zgraditi na osnovi točnih zakonskih obveznosti in katerih gradnja je po županovi izjavi ustavljena. O teh važnih vprašanjih so vložili skupro resolucijo svetovalci Gargano (PRI), Kervin (PSI) in Dolhar (SS) ter Monfalcon za KPI in Zimolo za PLI. Župan Spaccini je v svojem odgovoru uporabil izredno mračno in ostro izrazoslovje, saj je ugotovil, da so pri d:'.;u uradno ponovno pričeli delati 9. marca 1974, dejansko pa se je vse ustavilo in obstaja upravičen sum, da namerava IRI gradnjo zavlačevati zato, da doka ne bi dokončali. Vedno več je birokratskih preprek; tehničnih težav in podobnega, govori se o zmanjšanju načrta, kar vse priča o dejanski slabi volji, da se dok sploh ne zgradi, s čimer bi mesto izgubilo enega rmed važnih instrumentov za »ospodarski preporod. Suhi dok je namreč vključen v širši načrt pobud, s katerimi bi se skupaj z gradnjo razplinjevalne postaje rešil problem tovarne Sv. Marko - Arzenal. Obstajajo finančne težave, toda tržaško mesto z vso pravico zahteva spoštovanje od vlade sprejetih obveznosti, zato se je treba boriti, da Trst ne bo prenašal v večji meri, kot druge pokrajine Italije, bremen finančne in gospodarske krize. Ne smemo pozabiti, da so suhi dok načrtovali kot zamenjavo za vse, čemur se je Trst moral odpovedati. Župan je nato ponovno ugotovil, da zakona ne spoštujejo, da ne izvajajo načrtov CIPE in da pozabljajo na številne obljube in zagotovila. Župan Spaccini je nato sporočil, da so se dopoldne sestali na županstvu, skupaj s predsednikom pokrajine Zanettijem, člani tajništev CGIL, CISL in UIL. Vzporedili so stališča in ugotovili, da so zelo | no izrekla proti gradnji pomola slična, saj gre za izredno resno SNAM - Aquila za pristajanje veli-vprašanje. Dogovorili so se, da bo-1 kih tankerjev. Enotni odbor je obe-do vprašali predsedstvo Arzenala, j nem izrazil željo po vzpostavitvi da jasno odgovo.i kaj nameravajo stikov glede teh vprašanj s pokra- NAROČNINA ia PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1975 CELOLETNA......17.500 lir POLLETNA.......9-500 Hr MESEČNA 1.750 lir ZA VSE NAROČNIKE: brezplačno mesečnik DAN za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975 VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Naročnino sprejemajo: uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823 raznašalci pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192 Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en .mesec brezplačno graditi in na tej osnovi se bodo ponovno dogovorili o načinih nadaljnje akcije. Ta vloga je torej samo pričetek in pogoj za odločno borbo in kolikor se na lokalni ravni ne more ničesar rešiti, je treba upoštevati, da je za tržaškim Arzenalom IRI, za IRi pa vlada. V razpravi je nato Gargano za PRI podčrtal pravilnost stališča župana, Kervin za PSI je govoril o važnosti enotne akcije. Za KPI je Morguttj izrazil zadovoljstvo zaradi odločnega tona županove izjave in predlagal, da bi se zbrali na delovnih mestih in- da bi politični predstavniki skupaj ©z neposredno prizadetimi delavci govorili o tem resnem vprašanju. Tudi liberalec Zimolo je podčrtal važnost enotnega nastopa. Nato je načelnii. svetovalske skupine Monfalcon ugotovil, da se tudi na tej seji občinskega sveta ne o-bravnava imenovanje predstavnikov v razne ustanove, zaradi česar je onemogočeno njihovo normalno delo. Do tako resnega zavlačevanja je prišlo zaradi notranjih sporov med večinskimi strankami, saj so se svetovalske skupine že pred časom dogovorile za razdelitev mest med večino in opozicijskimi skupinami. Tako zavlačevanje škoduje prebivalstvu, saj se stvari ne morejo rešiti in zato je Monfalcon pozval župana, da kritizira prizadete svetovalske skupine (v praksi gre za KD) in da doseže, da do prihodnjega torka imenjujejo svoje predstavnike. V začetku je imela današnja seja občinskega sveta posebno svečan značaj, saj sj bili na njej prisotni poleg občinskih svetovalcev tudi sorodniki Silvia Benca, katerega stoto obletnico rojstva so vče raj proslavili. Poleg sorodnikov so se komemorativnega zasedanja u-deležili tudi drugi predstavniki kul turnega in javnega življenja. O liku tržaškega pisatelja, časnikarja in politične osebnosti je najprej spregovoril župan Spaccini, nato pa je imel priložnostni govor prof. Geno Pampaioni, ki je obravnaval Benca in njegovo delo predvsem iz zornega kota literarnega kritika ter esejista. Miljsko prebivalstvo proti naftnim objektom Miljski občinski odbor, ki se je sestal včeraj na izredni seji, je z zadovoljstvom sprejel sklepe javne skupščine, ki jo je pretekli torek priredil enotni odbor za obrambo miljskega okolja in gospodarstva pod predsedstvom člana svetovalske skupine KD v občinskem svetu ter predsednika krajevne turistične ustanove Fabia Opare v miljski občinski telovadnici. Skupščina je namreč soglasno obsodila vsakršen poskus nameščanja naftnih objek tov v občini ter se obenem odloč- jinskimi tajništvi strank ustavnega loka, kar naj bi se uresničilo že na prihodnji seji Enotnega odbora. Boris Trampuž pri Berzantiju Predsednik deželnega sveta dr. Berzanti je včeraj sprejel na poslovilnem obisku generalnega konzula SFRJ v Trstu Borisa Trampuža, ki odhaja v domovino na novo službeno mesto. Boris Trampuž se je te dni poslovil tudi od predsednika deželnega odbora Comellija in od generalnega vladnega komisarja za deželo Furlanijo - Julijsko krajino dr. Di Lorenza. RAZPRAVA V UL. MADONNINA KPI in zdravstvena vprašanja našega mesta V dvorani v Ul. Madonnina 19 bo danes, ob 9. uri, razprava na temo «KPI in zdravstvena vprašanja našega mesta». Razprava bo zajela naslednja vprašanja: zdravstvo za delavce in otroke, zdravstvena pomoč starejšim, vprašanje pohabljenih, psihiatrije in izkušnje dr. Ba-saglie, kriza v bolnišnicah, odnos med bolnišnico in univerzo, izgledi za bolnišnico na Katinari in zdravstveni konzorcij v Trstu. Razpravo bo vodil Claudio Tonel, ki je odgovoren za zdravstveno komisijo federacije. SREDI DECEMBRA V TRSTU Razprava o pomorstvu in lukah sev. Jadrana Na pomorski postaji v Trstu bo v dneh od 13. do vključno 15. decembra posebno srečanje o pomorskih in pristaniških vprašanjih se vernega Jadrana, ki ga prirejajo organizacije pristaniških delavcev iz Trsta, Tržiča, Porto Nogara, Benetk, Chioggie in Ravenne. Ob zaključku zasedanja bodo sprejeli skupno resolucijo o omenjenih vprašanjih. bodočnost, jasno kažejo na to, da bi tudi uveljavitev izven naših meja ne mogla dolgo zaostati. Že samo ime, ki si ga je Tržaška folklorna skupina nadela, priča, kako globoko so segli v tržaško kulturno zakladnico. «Stu ledi» — naslov stare tržaške pesmi — zveni kot nekakšno voščilo na pot mladi skupini, na pot, ki gotovo ni lahka in enostavna, ki pa predstavlja nepogrešljiv izhod za popestritev in obogatitev zamejskega Ijud-skokulturnega snovanja. Tržaška folklorna skupina «Stu ledi» je danes pred veliko preizkušnjo, prvo večjo preizkušnjo v svoji sorazmeroma kratki karieri. Prihodnjo soboto in nedeljo se bo nekako uradno predstavila tržaškemu občinstvu na odru Kulturnega doma s celovečernim sporedom. To bo prvi obračun dosedanjega delovanja in priložnost za pričetek novega dialoga na našem kulturnem prizorišču. Folklorne pesmi in plesi, ki smo jih razen nekaterih bolj ali manj uspelih poskusov v bližnji preteklosti, v glavnem uvažali iz matične domovine, bodo tokrat zaživeli v vsej svoji pristnosti in neposrednosti. V samostojni celovečerni predstavi bo skupina, ki jo sestavljajo delavci, študentje in uradniki, s sodelovanjem moškega pevskega zbora «Tabor» z Opčin, posredovala vse, kar se je doslej naučila. In tega je kar precej. Na sporedu bodo istrski, belokranjski, slavonski, barenjski, gorenjski in seveda predvsem tržaški narodni plesi z ljudsko «Stu ledi» na čelu. Veliko vsega tega je imelo tržaško občinstvo že priložnost videti na raznih šagrah, kajti v pretekli poletni sezoni skoraj ni bilo ljudske prireditve v naših krajih, kamor ne bi bili povabili tudi Tržaške folklorne skupine. Po prvem javnem nastopu v štirih vaseh Beneške Slovenije, ki bo ostal vsem udeležencem najbolj nepozaben zaradi tople neposrednosti, ki se je vzpostavila z beneškimi gledalci, je skupina nastopila na proslavi kmečkih puntov v Devinu, na slovesnosti odkritja spomenika pri Korošcih in še v neštetih drugih krajih, med katerimi gre omeniti predvsem tradicionalno revijo narodnih noš v Kamniku. Njihovo mrzlično dejavnost je prekinil le krajši tečaj v Ljubljani, kjer so imeli priložnost obogatiti svoje folklorno znanje in tehniko. Po vsem tem bo bližnji nastop štirinajstih parov, kolikor jih skupina trenutno šteje, prva ambicioznejša preizkušnja. Sinoči občni zbor p.d. S. Škamperle Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» od Sv. Ivana je imelo sinoči svoj 23. redni občni zbor. Ob sorazmeroma dobri udeležbi članstva (večja odsotnost je bila, žal, med mlajšimi člani), je dosedanji odbor, ki mu je predsedoval Lojze Abram, polagal obračun o dosedanjem dvoletnem delovanju ter nakazal vrsto smernic in predlogov za bodoče delo (med temi tudi nekaj pobud za bližnjo prihodnost, kot na primer predavanje B. Križ- mana o Kubi, ki bo v sredo, 27. t.m., ter miklavževanje tako za o-troke, kot starejše člane). Po poročilih odbora se je razvila daljša in res plodna razprava, ki je v prvi vrsti nakazala potrebo po večjem posvečanju pozornosti dorašča-joči mladini, zahtevo po specializaciji prosvetne dejavnosti in novih pobudah ter željo po tesnejšem sodelovanju med športnimi in prosvetnimi delavci. Občni zbor je nato potrdil Lojzeta Abrama za predsednika ter izvolil nov odbor, ki ga sestavljajo še Darij Žiberna, Loredana Gec, Albert Urdih, Marino Dovgan, Pavla Kolarič, Pija Hmeljak, Nadja Pertot, Lidija Šušteršič, Silvij Kolombin, Aldo Micali, Elči Abram in Neda Mijot. V nadzorni odbor pa so bili potrjeni dr. Stanko Vuga, Antonija Kolarič in inž. Andrej Čok. • V konferenčni dvorani glavne bolnišnice bosta imeli danes italijanska gastroenterološka družba in zveza za proučevanje debelega črevesa svoje letno zborovanje. Na sporedu bodo razprave o debelem črevesu. Gledališča VERDI Jutri popoldne ob 16. uri bo na sporedu ponovitev Donizettijeve opere «Ljubezenski napoj». V glavnih vlogah bodo nastopili M. Guglielmi, B. Prior, P. Washington, M. Lore-dan in A. Rinaldi. Slednji začasno nadomešča zbolelega baritonista R. Paneraia. Medtem se nadaljujejo priprave na skorajšnjo uprizoritev Verdijeve opere «I due Foscari», v kateri bodo v glavnih vlogah nastopili R. Orlando Malaspina, P. Cappuccini, A. Maddalena, B. Rufo in V. Corda. V torek ob 18. uri bo v prostorih Časnikarskega krožka v Trstu posebna konferenca o novem delu na sporedu. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 ponovitev predstave Gina Bramierija z Ombretto Coli «Cielo mio marito» Costanze in Mar-chesija. V raznih vlogah nastopajo še Enzo Garinei, Rino Gioielli, Marzio Onorato. Fulvia Gasser. Erika Beltrami in Marisa Merlini. Režija Garinei in Giovannini. Rezervacija in prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti. tel. 36-372 in 38-547. Popust za abonente Teatra Stabile. Rossella Falk bo s svojo dramsko skupino ponovno nastopila v Trstu: predstavila bo eno najbolj znanih Pirandellovih del «Trovarsi». Prva predstava bo v torek, 26. t.m. Poleg Falkove nastopajo Ugo Pagliai, Nora Ricci, Corrado Annicelli, Rietta Zocchi in drugi. Desničarski skrajnež kradel v avtomobilih Kako so vrste fašističnega škva-drizma in navadnega zločinstva tesno povezane, je prejšnjo noč še enkrat dokazal znani črnosrajčnik Eugenio Vettini, star 22 let. Ujeli so ga, ko je kradel v avtih, ki so bili parkirani blizu njegovega doma v Ul. Madonna del Mare 6. Agenti letečega oddelka so ga opazili med obhodnico kmalu po 1.30 pri Trgu Cavana in je takoj poskusil pobegniti. Ujeli so ga in kmalu ugotovili — ob pričevanju dveh očividcev — da je vlomil v tri avte, ki so bili parkirani v Ul. S. Michele in Ul. Cereria. Iz enega avta je ukradel prepustnico, ki jo je nato odvrgel med grmičevje, v o-stalih pa ni našel ničesar. Mladi novofašist je priznal, da je vlomil v avtomobile, ker ni imel denarja. MLADINSKI KROŽEK TRST Tl Ulica Ginnastica 72 prireja danes, ob 20. uri PLES z ansamblom «THE LOWERS» iz Sovodenj. Vstop z izkaznico ali z dvema slikama. Vabljeni! Prosveta Tržaška knjigarna s sodelovanjem PD Slovenec priredi razstavo slovenske knjige in folklornih predmetov v srenjski hiši v Borštu jutri, 24. t.m. 17. do 20. ure. Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Sežana vabi na koncert pevskega zbora Matko Brajš» -«- Rašan iz Pulja, ki ga vodi ,N?1q .Milotti, danes, 23. t.m., ob 20. uri v kinodvorani. LOVSKA VEČERJA po 2.800 lir z glasbo in plesom vsako soboto in nedeljo HOTELU «TRIGLAV» v SEŽANI Rezervacija miz: Ufficio Centrate Viaggi Trg Unità 6 - Tel. 62621 CII iiiiiuiiiinuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiii ZARADI HUDE FINANČNE KRIZE Zdravniški dnevi na razpotja: izvedba v letu 1975 v dvomu? Stroškov je bilo letos za 16, podpore pa le za 9 milijonov Drevi v Ljudskem domu v Križu Sestanek z odborom za postavitev spomenika Kot znano, so v Križu v teku priprave za postavitev spomenika padlim v NOB. Spomenik bodo svečano odkrili 1. maja prihodnjega leta in bodo ob tej priložnosti priredili tudi kulturno prireditev. O dosedanjem delii in prizadevanjih za postavitev spomenika bo vaški pripravljalni odbor poročal drevi na množičnem sestanku, ki ga prireja v Ljudskem domu ob 20. uri. Zaradi hude finančne krize, v katero je letos zašel organizacijski odbor tržaških zdravniških dnevov, se je pojavilo zaskrbljujoče vprašanje: bodo zdravniške dneve lahko še prirejali? To srečanje znanstvenikov je bilo prvič v našem mestu pred 28 leti in je že na samem začetku doživelo odličen uspeh. Iz leta v leto je ta uspeh še rasel in danes lahko mirno rečemo, da so tržaški zdravniški dnevi dosegli zavidljivo mednarodno raven. To potrjuje tudi število tujih udeležencev, ki se stalno veča in to ne le količinsko temveč predvsem kakovostno. Letošnji zdravniški dnevi so bili posvečeni pnev-mologiji in so privabili v Trst nad 300 udeležencev. Jasno je torej, da gre za veliko in pomembno prireditev, ki potrebuje odlično organizacijo in predvsem veliko finančnih sredstev. Organizacijski odbor, katerega predsednik je dr. Enrico Tagliaferro, je letos porabil približno 16 milijonov lir, od najrazličnejših ustanov pa je prejel le J CINCILLÀ’ dl GIAMBELU ing. SANTO SPOROČILO 1 Sporoča se, da inž. S. GlambeIH prevzema v osebno upravo podjetje «Nuova Cincillà Pelli Torino». Podjetje NCPT začne poslovati pod strokovnim vodstvom inž. S. Giambellija, ki si je v letih s svojo resnostjo ter trgovsko in strokovno sposobnostjo pridobil zaslužen mednarodni sloves. Ime inž. S. Giambellija je trajno jamstvo za italijanske in tuje rejce, ki se bodo lahko obrnili na podjetje «Nuova Cincillà Pelli Torino» ter na njenega upravnika za sleherni strokoven in konstruktiven nasvet s področja činčila. 10154 TORINO - Via Sanlhià 24 - Telefon 852.412 - 859.219 9 milijonov. To je tudi privedlo prireditelje do sedanje krize. Nevarnosti, ki jo predstavlja sedanje stanje, se dobro zavedata deželna Časnikarska zbornica in Zveza deželnih kronistov, ki sta včeraj z namenom, da bi o tem seznanili širšo javnost in oblasti ter tako pripomogli k pozitivni rešitvi vprašanja, organizirali okroglo mizo na temo «Ohranitev zdravniških dnevov». Okroglo mizo je odprl predsednik Časnikarske zbornice dr. Italo Son-cini, ki je na kratko seznanil u-deležence z namenom razprave ter izrekel organizacijskemu odboru vso solidarnost časnikarjev. Po njem je spregovoril predsednik Zveze deželnih kronistov Ranieri Ponis, ki je nato predal besedo dr. Tagliafer-ru. Ta je podrobneje orisal finančni položaj, ki se je letos poslabšal tudi zato, ker je farmacevtska industrija — zaradi splošne krize — odrekla svojo podporo, zatem pa je podčrtal glavne odlike zdravniških dnevov. V nadaljevanju so v razpravo posegli še dr. Petronio, predsednik tržaške Zdravniške zbornice, ki je izrazil zaskrbljenost ob tej krizi, dr. Rosolini, direktor avtonomne turistične in letoviščarske ustanove, ki je prikazal turistični pomen vsakoletne prireditve, dr. GiarelU, predstavnik tržaške univerze, ki je omenil znanstveno važnost zdravniških dnevov in dr. Ulcigrai. predstavnik tiskovnega urada zavarovalnice «Assicurazioni Generali», ki je izrazil prepričanje, da bo ta zbor strokovnjakov prebredel krizo. In res bi bila tudi začasna ukinitev zdravniških dnevov velika izguba za Trst, ki bo prihodnje leto praznoval 100-letnico ustanovitve tržaškega zdravniškega združenja, ki je najstarejše v Italiji. Slovensko prosvetno društvo «Igo Gruden» Jutri, 24. t.m.. bomo ob 17. uri predvajali slover ski film «Cvetje v jeseni». Vrteli ga bomo v preurejeni društveni dvorani. Vljudno vabimo k številni udeležbi. Jutri, 24. novembra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trstu REVIJA PEVSKIH ZBOROV 1974 ki jo prireja ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV v Trstu Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 23. novembra KLEMEN Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 9.13 — Luna vzide ob 13.04 in zatone ob 0.33 Jutri, NEDELJA, 24. novembra JANEZ Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,9 stopinje, najnižja 9,5, ob 19. uri 10,6 stopinje, zračni pritisk 1020,7 mb stanoviten, veter 4 km na uro južni, vlaga 77-odstotna, nebo 9 desetink pooblačeno, morje mimo. temperatura morja 13,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. novembra 1974 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 8 minut star Massimo Benicich, 71-letni Luigi Reggente, 78-letna Caterina Delconte vd. Opara, 71- letni Alessandro Farei, 91-letna Margherita Mlaker vd. Giampiccolo, 84-letna Giuseppina Pellarin vd. Frau sin, 65-letna Jolanda Sigon vd. Strug-gia, 71-letna Lucia Mueller por. Pa-temiti, 67-letni Umberto Chermaz, 70-letna Angela Perossa vd. Stanovich, 75-letna Caterina Callin vd. Ferrauto, 72- letni Omer Šefic. La Cappella Underground 19.00—21.30 «I Mongoli» Režija Parviz Kimia-vi. Agha Mirza in Fahimeh Rast- Ariston I.N.C. 16.30-22.00 «Invito». Režija Claude Goretta. Barvni film. Nazionale 15.30 «Salvate la tigre». Jack Lemmon. Barvni film. Excelsior 15.30 «Esecutore oltre la legge». Alain Delon in Mireille Dare. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Attenti a quei due ...chiamate Londra». Tony Curtis W Roger Moore; Barvni film. Fenice 16.00 «Romanzo popolare». Barvni zabavni film, v katerem igrata U. Tognazzi in Omelia Muti. Eden 16.30—22.15 «Emmanuelle». Alain Cuny, Sylvia Kristel in Manna Green. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.30—22.15 «Emmanuelle». Alain Cuny. Sylvia Kristel in Manka Green. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Stavisky». Jean Paul Beimondo. Barvni film. Capitol 15.30 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir. Cristallo 16.30 «La cugina». Massimo Ranieri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «Il portiere di notte». Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. . Filodrammatico 16.30—22.00 «Man Rosa la Guardona». Isabella Bia-gini in Ninetto Davoli. Barvni fi m. Prepovedano mladini pod ^°!|n' Moderno 16.30 «Il viaggio di Sinbad». Barvni film. Ideale 16.00 «La schiava». Landò euz; zanca in Catherine Spaak. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «E' una sporca facenda tenente Parker!» J. Wayn Barvni film. Abbazia 16.00 «Che cosa è success fra mio padre e tua madre?» Jae* Lemmon in Juliet Mills. Ba film. Astra 16.30 «L’ultima neve di pnnia-vera». Agostina Belli in Bekim Fehmiu. Barvni film. Mignon 16.00 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «Il trionfo di King-Kong». Barvni film. Radio 16.00 «Fantasia». Barvna risanka Walt Disneya. Volta - Milje 17.00 «Piedone lo Sbirro». Bud Spencer. Raimond Pene; grin in Juliette Mayniel. Barvni film. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Garibaldijev trg 4: Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda. Istrska ulica 7; de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea. Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165). Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje -Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (teL 209-197), Žav-Ue (tel. 213-137), Milje (teL 271-124). Mali oglasi Razstave V umetnostni galeriji SM Maggip* re, v Ulici Collegio 6, razstavljajo svoja dela slikarji, ki delujejo v okviru slikarske sekcije krožka a nomne pristaniške ustanove. Razstava bo trajala do 1. decembra. V galeriji «Torbandena» razstavlja videnski slikar Zigaina. V galeriji «Forum» razstavlja tržaški slikar Lojze Spacal, ki bo razstavljal do 29. t.m. V Tržaški knjigarni razstavlja svoja, dpla Zora Koren - Škrkova. Razstava bo odprta do konca novembra. V tržaški galeriji «Tribbio 2 Rettori» je odprl razstavo svojih del tržaški kipar. Ugo Cara, ki bo razstav-* klavž bo sprejemal darove zjutraj v avtobusu. Kdor ugane progo idi3 vožnjo in kosilo zastonj. Vpisovanje do 2. decembra v uradu ZSŠDI — Ul. Geppa. 9/H. Slovensko planinsko društvo Trst priredi jutri, 24. t.m., izlet po Kvasu. Zbirališče ob 9. uri pri zafl-nji postaji avtobusne proge št. (Grandi Motori). Pot bo vodila čez Prebeneg. Socerb, Mali Kras, Ocizl do Kozine. Razna obvestila KASTA priredi tečaj srbohrvaščine. Prijave in informacije do 30. t.m-na telefonsko številko 826624 od 20. do 21. ure. Prispevki V spomin Antona Lavrenčiča daruje V. W. 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antonu Lavrenčiču daruje družina Miro Sancin 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Lavrenčiča darujeta Zofija Ambrozet 2.000 lir in Emil Furlan 1.000 Ur za PD Ivan Grbec. V počastitev spomina dragega brata Antona daruje Pavla Lavrenčič vd. Sancin 10.000 Ur za PD «Ivan Grbec». V počastitev spomina pok. Nine Trohic roj. Frankič darujeta Emil in Danica Regent 4.000 lir za spomenik padUm v NOB na Kontovelu. GORIŠKI DNEVNIK V PONEDELJEK NA TRŽAŠKI PREFEKTURI Začetek dvodnevnega zasedanja komisije za obmejno trgovino Po tržaškem avtonomnem računu sta Jugoslavija in Italija do konca oktobra letos izmenjali za 11,6 milijarde lir blaga - Ustrezni spiski so zastareli - Za večje sodelovanje med Črno goro m južno Italijo V ponedeljek dopoldne ob 10.30 Se bo na tržaški prefekturi začelo dvodnevno zasedanje italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje sporazumov o maloobmejnem blagovnem prometu med sosednima državama. Italijansko odposlanstvo bo vodil predstavnik Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE dr. Fracassi, jugoslovanskemu pa bo načelovala pomočnica zveznega sekretarja za zunanjo trgovino dr. Milica Žiberna. V obeh odposlanstvih bodo predstavniki pristojnih ministrstev, bančnih zavodov in podjetij ter gospodarskih organizacij, ki se udejstvujejo na področju maloobmejne blagovne menjave. Mešana komisija bo razpravljala o vprašanjih skupnega interesa na tem področju. Najvažnejše med njimi je prav gotovo najnovejša težnja v maloobmejnem blagovnem prometu k postopnemu nazadovanju v primeri s prejšnjimi leti. Odposlanstvi bosta skušali razčistiti razloge, zaradi katerih je začela ta trgovina popuščati, nakar bosta lahko formulirali ustrezne predloge ter jih posredovali pristojnima vladama. Napovedana prisotnost predstavnika gospodarske zbornice SR Cme gore pa nakazuje, da se bodo italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki na skorajšnjem sestanku pogovarjali tudi o možnostih za okrepitev vsestranskega sodelovanja tudi med južnimi predeli o-beh držav. Glede nazadovanja blagovne menjave po obmejnih sporazumih naj omenimo, da je pred leti ta promet dosegel tudi nad dvajset milijard lir (leta 1972 je na primer dosegel 22 milijard), pozneje pa je začel upadati. V lanskem letu so na primer zabeležili le za 16 milijard lir Poslov, za letošnje leto pa napovedujejo kakšnih 13 milijard. Hkrati s tem se je tudi struktura izmenjave premaknila s prejšnjega ravnovesja, in sicer tako, da se je začel na jugoslovanski strani kopičiti čedadlje večji primanjkljaj. Zadnji podatki, s katerimi razpolagamo, se nanašajo na blagovni promet po tržaškem sporazumu, :n sicer v razdobju prvih deset mesecev letošnjega leta. V tem času sta Italija in Jugoslavija izmenjali za H milijard 583 milijonov lir blaga, in sicer je od tega odpadlo na jugoslovanski izvoz 4 milijarde 119 milijonov, na promet v nasprotni smeri pa 7 milijard 463 milijonov lir. Za primerjavo naj navedemo, da je v istih časovnih razdobjih (januar - oktober) v prejšnjih letih blagovna menjava po tem sporazumu zabeležila naslednje gib° nje: leta 1970 sedem milijard 903 milijone, leta 1971 13 milijard 232 milijonov, leta 1972 11 milijard 318 milijonov in leta 1973 10 milijard 945 milijonov lir. V italijanskem u-vozu prevladujejo kljub znanim o-mejitvam nabave goveje živine, mesa, drv in lesa ter vrtnin in sadja (do konca oktobra 770 milijonov lir goveje živine, 208 milijonov druge živine, 1.539 milijonov lir govejega mesa in 31 milijonov mesnih izdelkov, 755 milijonov lir drv za kurjavo in žaganega lesa in 323 milijonov povrtnine in sadja), promet v nasprotni smeri pa obsega predvsem dele za avtomobile in razne stroje (do konca oktobra 1 milijarda 387 milijonov), plutovino in lesne izdelke (835 milijonov), tkanine, predivo in konfekcijo (742 milijonov), gradbeni material in steklo (735 milijonov), sanitarije in podobno (693 milijonov), prehrambne artikle (685 milijonov), itd. Glavni razlog za vpadanje maloobmejne blagovne menjave po obeh obmejnih sporazumih (tržaškem in goriškem) je v neustreznosti brezcarinskih spiskov, ki veljajo za promet v posamezni smeri. Ti spiski so bili v glavnem sestavljeni pred dvajsetimi leti, ko so bile potrebe mejnega prebivalstva in obeh držav precej različne od današnjih. Poleg tega sta bila sporazuma zamišljena prvenstveno kot nekakšen ventil za lažje prodiranje na sosedna trgovska tržišča, medtem ko se danes čuti potreba po drugačnem sodelovanju, to je po splošnem poslovnem in zlasti industrijskem sodelovanju. • Filmski krožek «U. Barbaro» je za letošnjo sezono pripravil vrsto otroških filmov, ki jih predvajajo ob sobotah, ob 16. uri, v dvorani v Ul. Madonnina 19. Danes bo na sporedu Quilicijev film «Oceano». aiiiiiiiiiimiftiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiinifiiuuiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'miimiimiiiiiiiii SKLEP POROTNICA SODIŠČA PROTI ANARHISTOM OPROŠČENI ŽALITVE POLICIJE 4 MESECE ZA ŽALITEV REPUBLIKE Mladi tržaški anarhisti so lepili letake ob nasilni smrti Serrantinija - Trije oproščeni, ker niso zakrivili dejanja Kot je predvčerajšnjim prizivno sodišče pod predsedstvom dr. Cor-sija proti vsakemu pričakovanju oprostilo vseh šest goriških anarhistov obtoženih žalitve vojske, vlade in sodstva, tako je tudi včerajšnji sklep istega sodnega zbora presenetil obtožence, zagovornike in občinstvo: trem od šestih obtoženih tržaških anarhistov so prisodili po 4 mesece zapora ter plačilo sodnih stroškov. Zakaj takšna razlika med dvema zelo sličnima procesoma? Ker je včeraj sodni zbor ugotovil, da žaljiv izraz «policija v Pizi je umorila 20-letnega tovariša Serrantinija» sama na sebi ni žalji-tev, kolikor je res Serrantini umrl v samici zaporov. Žaljiv pa je, po mnenju sodnega zbora, napis «tako se nadaljuje državni pokol». S tem naj bi žalili republiko, kar presega meje svobode izražanja. Obtoženci so imeli dve različni obtožbi: znani 78-ietm anarhist Umberto Tommasini, 28-letni Claudio Venza ter 25-letna Glasa Germani so bili obtoženi žalitve zaradi letaka s podpisom anarhističnega krožka, ki so ga agenti našli na tleh po mestu. Ker so Tommasini, Venza in Germani znani anarhisti, so po svoji logiki agenti obtožili prav njih. Pri Sv. Jakobu pa so ponoči ujeli druge tri, ki so lepili lepake z istim besedilom. Za slednje je javni tožilec Coassin predlagal 4 mesece zapora, za prve pa oprostitev. Branilci odv. Matej-ka, Cuccagna, Battello in Maniacco so za vse zahtevali oprostitev: za prve, ker niso zakrivili dejanja, za druge pa, ker dejanje ni kaznivo. Po krajšem posvetovanju je sodišče izreklo nepričakovano razsodbo ob kateri je tržaški anarhistični krožek «Germinai» izdal protestno pismo. Anarhisti pravijo, da obsodba pomeni, da se ne bi več smelo pisati resnice na račun «zločinov aparata oblasti — kot je na primer umor Franca Serrantinija». Branilci so že vložili priziv. Drugi politični proces proti dvema izvenparlamentarcema zaradi« pro-timilitarističnega letaka pa je bil odložen zaradi bolezni enega ob-toženca. . OSMICA Dušan Milič, Zagradec 2, toči belo in čmo domače vino. .............................llillillll..........H..,.,,..»........ VESTI Z ONSTRAN MEJE Življenje in delo pesnika Srečka Kosovela na spominski razstavi v koprski knjižnici Razstava bo odprta do 7. decembra - Jolka Milic o kraškem pesniku V četrtek dopoldne so v avli ko-rske osrednje knjižnice odprli spo-insko razstavo Srečka Kosovela, isvečeno življenju in delu velike-i kraškega pesnika ob sedemde-dletnici njegovega rojstva. Tega imembnega kulturnega dogodka so ; udeležili številni predstavniki ivnega in kulturnega življenja Ko-[•a in obale, ki jih je pozdravil rektor osrednje knjižnice Andrej slačin. Spominska razstava v Kopru je islej najpopolnejša predstavitev vi jen ja in dela pesnika, ki je umrl zgodnji mladosti, takrat ko je 3maj začel živeti, pa vendar je ipustil za seboj ne samo sloven-cemu, ampak tudi drugim narodom ■agoceno kulturni) dediščino. Ko-rska knjižnica se je potrudila, da Dere na enem mestu vse. kar za-;va Srečka Kosovela in pri tem skrbela tudi več novih, dragocenih «ponatov. Razstavljene so vse red vojne in povojne zbirke Koso-elovih pesmi, vse publikacije, v aterih je Kosovel posamično ob-ivljal pesmi (največ v Ljubljan-rem zvonu, Domu in svetu ter v lladiki), razstavljene so revije, v aterih j d Kosovel objavljal svoje olemične članke in razmišljanja, krati pa tudi vsa predvojna in po-ojna publicistika o Kosovelovem li-irarnem ustvarjanju. Obširno so adalje prikazani prevodi Kosovela vse jugoslovanske in številne tu-> jezike, med njimi v italijanšči-o, francoščino, nemščino, angle-čino, ruščino, madžarščino in gr-jino. Končno razstavo izpopolnju-;jo Kosovelovi rokopisi, razna nje-ova pisma ter njegove osebne fo-jgrafije i fotografije njegovih ližnjih sorodnikov ter okolja v ka-srem je živel in delal. Po kratkem otvoritvenem nagovo-u Andreja Jelačina je razstavo odrla Kosovelova rojakinja, književ-ica Jolka Milič iz Sežane, ki je led drugim znana tudi po odličnih irevodih Kosovelovih pesmi v ita-ijanščino. V svojem priložnostnem lagovoru je med drugim rekla: «Ko bi začeli brati Kosovelovo loezijo bolj lahkotno in manj kr-:evito, nič obvezno in s strahom, >1 verjetno ob njej uživali. Saj ni mjno, da vse takoj razumemo — [do pa razume vse in takoj! — za-lostuje, da se nam lepota — kak stavek ali kitica ali niz verzov — odpre, da beseda zatrepeče, da spregovori našemu srcu in umu, da nas bodisi vznemiri, bodisi prepriča, ali pa gane. Da nam skratka pomaga živeti, ker poezija je za to, po mojem, da človeku pomaga živeti, da mu pomaga priti v stik s samim seboj in s svetom. Da ga pobota z bivanjem. Da vlije vanj najrazličnejše misli, čustva in odmeve. Da mu odpira vprašanja in odstira obzorja. Da ga preplavi s srečo in ljubeznijo. Res, tega ljubečega in ljubeznivega. nadarjenega in razsvetljenega dinamičnega in subtilnega, ne mirnega, razdvojenega in neugnano živečega dečka, ki je znal biti vča sih tudi dekliško lahkoveren in sentimentalen, pa do obupnosti mehak, bi kazalo pobliže in izvenšolsko, iz-venkomercialno, na lastno pest in pobudo spoznati. Mi vse prepogosto pozabljamo nanj kot na človeka iz kože in krvi, pozabljamo na njegovo mladost in ga jemljemo preveč papirnato, bukvalno, preveč avlično. In si tudi zaradi tega otežimo branje in vživetje vanj. Zlasti mladi, se mi zdi, bi morali začutiti v njem najprej sovrstnika, sebi enakega, šele nato pa pristopiti k njegovi liriki. Pa tudi starejši in stari! Mar nismo bili vsi nekoč mladi? Mar ni mladost, ta od vseh minljivosti najbolj krhka in minljiva danost, skupna vsem? Je bilo komu z njo prizaneseno? Je bil kdo z njo prikrajšan? No, ko bi ga mladi in stari takole doživljali, v vsej svoji telesnosti, ne pa odmaknjeno in ab straktno ko nekak dragocen fosil bi ga najbrž lažje doumeli. Ko bi imeli stalno pred očmi tega oglatega in prekipevajočega fanta, bi jim vse drugače zazveneli verzi: Veter, veter, deklica — z laski poigrava — veter te na vrat poljublja in na belo čelo. Ali: Moja ljubica i-ma zelen pas kakor kuščarica in zlate lase in zelene oči in vitek stas. Ali: To je svoboda, rdeča svoboda duha, gospodična, kadar človek umira in pri poslednjem udarcu srca še protestira v imenu Duha. še protestira . . .» Razstava bo odprta do sedmega decembra. V okviru tega dorodka je bil zve čer v prostorih knjižnice razsovor z Jolko Milič, na katerem je knji- ževnica odgovarjala na razna vprašanja o pesniškem ustvarjanju Srečka Kosovela, kakor tudi na druga vprašanja s področja literature in kulture. Ob tej priložnosti so tudi recitirali posamezne pesmi Srečka Kosovela v slovenščini in italijanščini, pesniške stvaritve Jolke Miličeve, hkrati pa so bile na sporedu tudi posamezne skladbe Pavla Merkuja na tematiko Kosovelovih pesmi USTANOVITEV OBALNEGA LETALSKEGA CENTRA Ob prisotnosti predstavnikov slovenskih letalskih klubov, turističnih delavcev in občine so v Portorožu ustanovili obalni letalski center. Ukvarjal se bo s šolanjem modelarjev. padalcev ter jadralnih in motornih pilotov, hkrati pa bo prirejal razna tekmovanja ter opravljal tehnične usluge obalnemu turističnemu gospodarstvu. Program za prihodnje leto predvideva med drugim vrsto tečajev, nabavo opreme za modelarje, hkrati pa bodo pripravili načrte za padalski poligoni ter za hangar na sečoveljskem letališču. Vsa pozornost bo veljala tudi nadaljnji opremi sečoveljskega letališča, da bi ga lahko registrirali kot športno letališče. 25 LET I PL AS A Tovarna Iplas v Kopru slavi ?5-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti bodo danes organizirali slavnostno akademijo ter razdelili nagrade in priznanja najzaslužnejšim članom kolektiva. Tovarna je začela v zelo skromnih razmerah, saj je znašala njena proizvodnja 1965. leta 1220 ton, letos pa je dosegla že nad 17 tisoč ton. V perspektivnem planu do leta 1980 predvidevajo, da se bo Iplas uvrstil med najpomembnejše tovarne kemične industrije v Sloveniji in Jugoslaviji. Predvidevajo namreč izgradnjo več novih tovarn ter razširitev proizvodnje sedanjih, tako da bo znašal celotni dohodek 1980. teta okrog 130 milijard starih dinarjev, kar pomeni sedemkratno povečanje v primerjavi s sedanjim stanjem. L. O. S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Izdelano stališče glede ponedeljkoveg sestanka o obnovi krajevnih ustanov Solidarnost s prebivalstvom Savane, ki je postalo žrtev napadov desničarskih terorističnih prevratnikov a f"?* Goriški občinski svet je na svoji sinočnji seji opredelil stališče do sestanka občinskega sveta in družbeno - političnih sil, ki bo v ponedeljek v Gorici na predlog zveze med deželami, pokrajinami in občinami, da bi okrepili krajevne u-stanove in s tem dali spodbudo samoupravljanju v decentraliziranih oblastvenih telesih na ravni dežele, pokrajine in občine. Župan De Simone je uvodoma opisal gradivo, ki ga je prejel od predlagateljev sestanka in od občinskih svetovalcev, nakar so se prijavili k besedi svetovalci Dellago, Bianconi, Pa-gura in drugi, ki so s svojim prispevkom obogatili stališče. Na začetku seje so svetovalci zastavili več ustnih vprašanj. Forna-sir (PLI) je predlagal naj se v dogovoru z državnim cestnim podjetjem ANAS ohrani vstop na avtocestni priključek pri Fari. Dellago (PSI) je vprašal, če naj sedaj, tik pred zapadlostjo zakona o prosti coni, še vedno verjamemo v učinkovitost posameznih potovanj delegacij v Rirn, ali naj to obliko pritiska zamenja enotna občinska delegacija, kot je bilo že sklenjeno. Svetovalec Chiarion (KPI) je zahteval, da župan izrazi solidarnost prebivalstvu v Savoni, ki je postalo žrtev izbruha desnega terorizma, ter je dejal, da je najboljši odgovor na dejavnost prevratniških sil prav ustanavljanje rajonskih svetov, ki so eden izmed bližnjih ciljev goriške občinske uprave. Chia-rionovemu predlogu se je pridružil tudi načelnik skupine KD Pagura. Župan De Simone je v odgovoru na zastavljena vprašanja najprej izrazil solidarnost s prebivalstvom Savone, kateremu bo to solidarnost sporočil tudi pismeno, nato pa je opozoril na potrebo budnosti ter je izrazil prepričanje o povratku demokratične zavesti. Kar pa zadeva prosto cono je župan rekel, da je bilo doslej zaradi vladne krize v Rimu nemogoče karkoli u-kreniti in da bodo — ko bo konec krize — ustanovili enotno delegacijo. ki bo odšla na pogovore v Rim v zvezi z zahtevo po obnovitvi zakona o prosti coni. Tovarniški svet ADANI pri goriškem županu Tovarniški svet podjetja Adani in predstavniki pokrajinske sindikalne zveze so obiskali včeraj gori-škega župana-©e—Simoneja ter ga seznanili s položajem v tem kovinarskem obratu. Kakor je znano, je Adani meseca maja vpisalo v dopolnilno blagajno 120 od 250 zaposlenih delavcev ter se ob tisti priložnosti obvezalo, da bo z delavci ponovno vzpostavilo redno delovno razmerje čez tri mesece. Te svoje obljube Adani ni izpolnilo, pač pa je prav v sedanjem času 60 njegovih delavcev še vedno v dopolnilni blagajni «z nič urami». Poleg tega navajajo možnost skrčenja števila osebja najprej za 20 enot. V zadnjem času podjetje ne izplačuje v naprej dopolnilnih doklad. Celotnega njegovega ravnanja delavci ne morejo razumeti niti odobravati, zlasti zato ne, ker je bilo deležno javnih podpor, da bi pomagalo razviti goriško gospodarstvo. S tem v zvezi je tovarniški svet navezel stike tudi z drugimi predstavniki oblasti, da bi jih seznanil s svojimi nameni, med katere sodi okrepitev sindikalne akcije z možnostjo oklica široko zasnovane stavke. Ustanovljen enotni antifašistični odbor za reformo šole V zvezi s šolskimi pooblaščenimi odredbami beležimo zanimivo pobudo, ki jo je v Ronkah sprožila skupina demokratičnih vzgojiteljev, včlanjenih v MCE (Movimento di Cooperazione Educativa). Ta skupina je namreč ustanovila enotni antifašistični odbor za šolsko reformo, ki ima predvsem nalogo, da obvešča starše in vse tiste, ki so neposredno povezani s šolskim življenjem, o pomenu pooblaščenih o-dredb. To pobudo so podprle številne politične stranke ter razni napredni krožki v tržiškem okolišu. V posebnem letaku navaja enotni antifašistični odbor za reformo šole širši delovni program s prirejanjem raznih konferenc v zvezi s šolskimi vprašanji, Zvišane cene govejega mesa Poročali smo že, da je pokrajinski odbor za cene, ki mu načeluje goriški prefekt dr. Molinari, ta teden dvakrat razpravljal o cenah mesa. Mesarji so namreč zahtevali, da se cene, ki so bile določene letos 5. septembra s prefektovim dekretom, zvišajo. Takrat določene cene so bile sicer nekoliko nižje kot v drugih krajih države, kajti na naše področje se lahko uvaža meso iz sosedne Jugoslavije po cenah, ki so nižje od onih na ostalem državnem področju. Meso uvoženo iz Jugoslavije je bilo prodano tako na ožje področje proste cone v občinah Gorica in Sovodnje kot tudi v druge občine goriške pokrajine. V novembru in decembru je moč uvoziti 1.360 stotov mesa na goriško področje, kar popolnoma zadošča tukajšnjim potrebam. Člani pokrajinskega odbora za cene so ugotavili, da so se v zadnjem času režijski stroški zvišali in da imajo, po obstoječih pravilih, mesarji pravico do 20-odstotnega zaslužka in povračilo davka IVA. Zato so s takojšnjim ukrepom odobrili zvišanje cen. V mesnicah na področju goriške in sovodenjske občine je meso po 300 lir na kilogram cenejše kot v ostalih občinah. Cene se nanašajo na goveje meso. Mesarji morajo imeti v svojih trgovinah javno razobešene cenike. Te cene veljajo dokler bo moč uvažati meso iz Jugoslavije po sedanjih pogojih. Čeprav zvišane so cene še vedno nižje kot v sosednih pokrajinah. Interpelacija KPI v zvezi z atentati v Savoni Pokrajinski tajnik KPI Tullio Paiza je poslal časnikarjem interpelacijo komunistične svetovalske skupine v pokrajinskem svetu, v kateri pozivajo predsednika, naj javno izrazi solidarnost protifašistične Gorice, kakor je ob drugih priložnostih pokrajinski svet to večkrat storil, s prebivalstvom Savone. ki postaja žrtev fašističnih terorističnih atentatov. Komunistični svetovalci nadalje sodijo, da je spričo verige kriminalnih atentatov potrebno doseči enotnost ljudskih množic in zahtevati od javne oblasti, da z zaostritvijo v svojem ravnanju hitro in trdo udari in da je potrebno nadaljevati po poti, ki je obrodila prve sadove pri odkrivanju pokolov v državi. • Za šolske potrebe v doberdobski občini je ministrstvo za šolstvo odredilo dodatni prispevek 942.000 lir. Poročilo tajništva KD javlja, da se je za prispevek zanimal poslanec Marocco, ki je dosegel razne prispevke za šolske potrebe tudi za druge občine na Goriškem. Sestanek članov PSI na Rojcah V okviru demokratične decentralizacije, ki jo je pričel izvajati občinski odbor socialistične stranke v Gorici, so imeli na Rojcah prvi sestanek članov in somišljenikov, ki bivajo na področju novega rajona Rojce. Sejo je vodil član občinskega odbora PSI dr. Vladimir Nanut, prisotna sta bila tudi člana rajonske konzulte za Rojce Luciano Pistrin in Augusto Zara. Razpravljali so o številnih vprašanjih, ki zanimajo prebivalstvo v tem rajonu. Začel se je tečaj za bolničarke 18. novembra so v učilnici šole za bolničarke v goriški splošni bolnišnici pričeli tečaj za prostovoljne bolničarke, ki ga prireja Rdeči križ v Gorici. Tečaj vodi prof. Pierluigi Ferrari, primarij pediatričnega oddelka goriške splošne bolnišnice. Tečaj bo trajal več mesecev. Tečajnice bodo morale poleg študija tudi biti na praktični vadbi. Imeti bodo morale, ob koncu tečaja, 120 prisotnosti -x> 4 ure vsaka. PREDAVAL JE PROF. DUŠAN NEČAK anje koroških Slovencev je danes v ospredju zanimanja Zanimiv prikaz zgodovine in sedanjosti Slovencev v avstrijski državi Prof. Dušan Nečak, asistent v Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je v četrtek zvečer predaval v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici o zgodovinskem vprašanju in o sedanji realnosti koroških Slovencev, ki žive v mejah avstrijske republike. Predavatelj je najprej podal podrobni zgodovinski opis realnosti koroških Slovencev v časih avstro-ogrske monarhije in se podrobneje ustavil pri dogodkih tik po prvi svetovni vojni, ko je prišlo na delu Koroške do plebiscita, ki je z malenkostno večino odločil, da ostane Kokoška v mejah nove avstrijske države. Nečak je pri tem orisal vlogo, ki so jo v tem plebiscitu imele nekatere države, zlasti še Italija, ki je želela imeti direktno povezavo z Avstrijo na tem področju. Omenil je tudi posledice, ki so zadele koroške Slovence takoj po tem dogodku in še hujši pritisk, do katerega je prišlo v času priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji. Povedal je tudi, da ni bilo sicer to nič čudnega, iiiiiiiimiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiimmifiiitiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMM HUDO POLITIČNO DEJANJE Župan iz Zagraja sprejel delegacijo CISNAL-SNIA Ta razbijaški sindikat podpira tudi lastnik obrata SNIA v Zdravščini Na Goriškem je povzročila val ogorčenja odločitev župana iz Zagraja, da sprejme delegacijo CISNAL iz podjetja SNIA in se z njo pogovori o razdelitvi deželnih denarnih sredstev delavcem na podlagi zakona 9 od leta 1971. Protesti so toliko bolj upravičeni, ker sodeluje v tem odboru tudi en del zastopstva delovnih ljudi, ki se s takšnim ravnanjem župana nikakor ne more strinjati ter zahteva, da glede tega hudega političnega dejanja vsakdo prevzame svoje odgovornosti. Kakor j znano, je prav razbijaški sindikat CISNAL povzročil težave delavcem v tekstilnem obratu SNIA v Zdravščini, ki so se dolge mesece borili za delovno pogodbo ter so samo s svojo odločnostjo in enotnostjo dosegli, da je desničarskim krogom naklonjeni gospodar moral popustiti. Prav ta lastnik tekstilnega obrata v Zdravščini se je nadalje uprl zahtevi, da bi na pročelje zgradbe postavili ploščo v spomin na medvojne čase, ko so fašisti in okupa torji spremenili industrijski obrat v Zdravščini v koncentracijsko taborišče, kjer je bilo zaprtih veliko slovenskih protifašistov in parti zanov. Če je SNIA podpirala fašistični sindikat CISNAL, je to nekaj naravnega, saj gre za ljudi s skupno idejno podlago, nikakor pa ni mogoče dopuščati, da bi krajevna u-stanova, ki je izraz demokratičnih odnosov, podpirala sindikat, ki je znan po svojih razbijaških stališčih in ki ga je delavstvo zavrglo in izoliralo. ZA DELO V LETIH 1920-1926 Na INPS v Gorici blokiranih 600 prošenj za pokojnino Sestanek med predstavniki pokojninskih ustanov iz Gorice in Nove Gorice, da se dogovorijo, kaj storiti Na sedežu INPS v Gorici je domala 600 prošenj, ki so jih preko socialnih služb sindikalnih organizacij na to ustanovo naslovili jugoslovanski državljani, ki so po nekem italijanskem zakonu hoteli pridobiti pravico do pokojnine za leta 1920-1926. Ko so patronati sindikalnih organizacij začeli sestavljati prošnje ter zbirati dokumentacijo, je prišlo do nekaterih nejasnosti ter zlasti na področju Trsta ter sosednjega jugoslovanskega področja do akcij, ki so kvarno vplivale na ta postopek. Potrebno je bilo precej časa, preden je okoli tega vprašanja prišlo do stikov predstavnikov uradov, ki rešujejo te prošnje. Kakor smo bili obveščeni, so se pred nekaj tedni sestali funkcionarji goriškega INPS ter skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Novi Gorici, ki zaobjema tri primorske občine, Novo Gorico, Ajdovščino in Tolmin. Na tem sestanku so se dogovorili, da bodo preučili te prošnje in ugotovili, če niso prosilci, ki so pripravljeni odkupiti šest let po prvi svetovni vojni, že uveljavili svoje pokojninske pravice v Jugoslaviji, kjer živijo kot upokojenci. Zaradi zapletov, o katerih je bil govor poprej, je postopek za pridobitev teh pokojnin ukinjen od leta 1972 dalje. Pred letom je bil z zakonom odprt rok za pridobitev pokojnin ter so bili njegovih ugodnosti deležni le nekateri jugoslovanski državljani. Razprava o atentatu v Petovljah Pri okrogli mizi, ki jo je v zvezi s procesom o atentatu v Petovljah, v katerem so umrli trije karabinjerji, priredil krožek «Frontiera aperta», so odvetniki Maniacco, Battello in Bernot, ki so obdolžence zagovarjali pred porotnim sodiščem v Trstu, v svojih zagovorih težili za tem, da zavrnejo obtožbe proti domnevnim krivcem in da hkrati prispevajo k iskanju objektivne resnice, kar predstavlja novost v kazenskem sodnem postopku. Odvetniki so najprej povedali, da so pristojni organi najprej iskali «rdečo sled», ki je niso mogli odkriti, potem pa so vzeli na piko krajevne dejavnike. Izkazalo se je, da niso zadeli v čmo niti prvič in niti drugič in da so pristojni organi v preiskovalni fazi, zlasti v začetnem delu, povsem zanemarili črno stezo desnih prevratnikov. Sledila je oprostitev osumljencev zaradi pomanjkanja dokazov. Odvetniki so navedli celo vrsto protislovij in zamolčanih dejstev v sodnem postopku, ki jih bo potrebno osvetliti v prizivni razpravi. Udeleženci v razpravi so bili soglasni v tem, da pristojna oblast ni odkrila atentatorjev v Petovljah niti storilcev tolikih drugih kriminalnih dejanj po vsej državi. Na takšen način je ustvarila v javnem mnenju občutek negotovosti, ki je nedopusten v demokratični državi. V demokratični državi je potrebno zagotoviti pravico do življenja in pravico do informiranja. Sestanek je vodil dr. Rolando Gian, ki je poudaril zrelost občinstva, med katerim so bili tudi pripadniki policijske oblasti. V Ajdovščini festival «Revolucija in glasba» Danes se bo v Ajdovščini začel festival «Revolucija in glasba». Ta svojevrsten festival, ki ga organizira Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, se bo v Ajdovščini nadaljeval tudi v nedeljo, 24. t.m., v ponedeljek in torek, 25. in 26. im. t> Brežicah. Zaključil pa se bo v sredo 27. t.m. v Zagorju ob Savi. Današnja prireditev v Domu kulture v Ajdovščini se bo začela ob 20. uri. Prireditve zaobsegajo koncertne nastope pevskih zborov iz Slovenije in iz drugih jugoslovanskih republik, iz Češkoslovaške in iz Madžarske. Nastopili bodo solisti pevci in instrumentalisti, sodeloval pa bo tudi simfonični orkester Slovenske filharmonije. Organizatorji festivala «Revolucija in glasba» želijo s to pomembo manifestacijo v večji meri ovrednotiti skladbe slovenskih, jugoslovanskih in tujih avtorjev, ki so vezane na revolucijo, na socialno in na občo delavsko tematiko. Po mnenju organizatorjev naj bi letošnja prireditev (kakor je dejansko bila že lanska podobna prireditev v Ajdovščini) zasnova bodočega festivala širših dimenzij. Pianist Earl Hines doživel velik uspeh V četrtek 'je bil v Verdijevem gledališču v Gorici koncert jazz glasbe svetovno znanega pianista Earla Hinesa. Polna dvorana ljudi je izpričala, da je za nastop temnopoltega glasbenika vladalo veliko pričakovanje. Z veseljem lahko u-gotovimo, da se je četrtkovega koncerta udeležilo predvsem veliko mladine in da torej ta glasbena zvrst najde še vedno pri mladih pravo mesto. Koncert v Verdiju sta organizirala ustanova za kulturne manifestacije (EMAC) in kulturni krožek «Gaetano Salvemini». EMAC nadalje obvešča, da bo v torek, 26. novembra, ob 21. uri vedno v Verdijevem gledališču prva abonmajska gledališka predstava. Z Niccodemi-jevim delom «Nemica* bo nastopil znani igralec Paolo Poli. Vstopnice za to predstavo so na razpolago v agenciji Appiani na Korzu Italija. Pri Kanalu se je v četrtek popoldne ponesrečil 28-letni kmetijski izvedenec Luciano Lusina iz Trsta in trenutno bivajoč v Gorici, Ulica Paolo Diacono 56. Lusina je šofiral fiat 127 TS 173076 v smeri Sol-kan-Kanal, ko mu je nenadoma pes presekal cesto. Voznik, da bi ne podrl živali, je takoj zavozil na desno in trčil v obcestni zid. Po nesreči ga je jugoslovanski avtomobilist pripeljal do goriške bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili možganski pretres. Ozdravel bo v desetih dneh. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini — Kor-zo Italija, tel. 24-43. saj je prav Koroška imela v vsem velikem rajhu največji odstotek vpisanih v nacistično stranko. Koroška je bila tudi edina dežela v velikem rajhu, kjer je v času druge svetovne vojne prišlo do odporniškega gibanja. Predavatelj je nato omenil povojno problematiko in državno pogodbo, ki nalaga določene obveznosti do manjšin v avstrijski državi. V svojem govoru je omenil najnovejše zakone, ki zadevajo manjšinska vprašanja in tudi sedanji položaj, kjer je prišlo do ostrih sporov med zastopniki manjšine in uradnimi avstrijskimi krogi ter do odločnega posega jugoslovanske vlade v to problematiko. Dejal je, da je treba sedaj preiti na internacionalizacijo koroškega vprašanja. Predavatelj, ki ga je uvodoma predstavil tajnik SPZ Marko Wal-tritsch in dejal da bo letos v Gorici še nekaj predavanj o vprašanjih narodnostnih manjšin, je nato odgovoril še na nekatera vprašanja prisotnih. • Danes in jutri bo v prostorih goriške pokrajinske uprave tretje študijsko srečanje organizacije ACLI i* naše dežele. Razpravljali bodo o temi «Delavsko gibanje in zdravstvena preosnova». Razna obvestila športno društvo «Juventina» iz štan- dreža obvešča, da se bodo jutri, v nedeljo, pričele v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici, Verdijev korzo 13, plesne čajanke. Tudi letos bosta zabavne popoldneve vodila Ivo Berdon in Viljem žežlin iz štandreža. čajanke bodo odslej vsako nedeljo in ob praznikih od 18. ure dalje. Kino Gorica VERDI 16.30-22.00 «Noi due senza domani». R. Schneider in J. L. Trintignant. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «L’albero dalle foglie rosa». R. Ceschie in J. Ri-chardson. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «La conversazione». G. Hackman in J. Ca-zalle. Barvni film. VITTORIA 16.30-22.00 «Le amanti». F. Fabian in J. L. Bideau. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.15-21.30 «Wisky e fantasmi». T. Scott in F. Harris. Film v barvah. Tržič AZZURRO 17.30-22.00 «El topo». Film v bavvah. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il cittadino si ribella». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «La preda». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Upor sužnjev», ameriški film v barvah ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Slaughterjeva velika borba». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «ženska, ki je izginila», a-meriški barvni film ob 19.30. PRVAČ1NA Prosto. RENČE «Metulji so svobodni», ameriški barvni film ob 20.00. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Chiara De Santi, Tamara Franco, Erika Germani, Ka-tia Beltram, Giovanna Castellan, Antonietta Margarita, Erica Grandesso, Giacomo Cavalli, Federica Segato, Sira Turri. SMRTI: 49-letni upokojenec Felice Stani, 67-letni uradnik Giuseppe Ramot, 55-letni delavec Karel Lavrenčič. NAROČNINA PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1975 CELOLETNA POLLETNA . MB EČNA . 17.500 !ir 9.500 lir 1.750 lir Naročnino sprej’emajo: uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1, tel. 83-382 raznašalci pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE: brezplačno mesečnik DAN za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975 VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno 23. novembra 1974 PRED SESTANKOM NA VRHU EVROPSKE SKUPNOSTI Zanimiv «poizkusni balon» bivšega kanclerja Brandta Gospodarsko močnejše dežele naj bi pospešile medsebojno inlegracijo Zadržanost liberalcev in nasprotovanje opozicije ■ Dogovor Pariz-Bonn Willy Brandt, vodja Socialdemokratske partije Nemčije, je nedolgo tega izpustil — da se tako izrazimo — važen poizkusni balon, o katerem — to je gotovo — bodo še dolgo razpravljali v Evropski skupnosti. V času svojega enodnevnega bivanja v Parizu, kjer se je razgovarjal s predsednikom Gi-scardom d’ Estaingom, premierom Chiracom in voditeljem francoskih socialistov, Mitterandom, je Brandt na nekem zborovanju imel pomemben govor o krizi v Ekonomski skupnosti in o važnosti zahodno-nemško - francoskega sodelovanja, da bi jo premagali. Iznesel je povsem nov predlog, za katerega so v Bonnu takoj rekli, da je dogovorjen s kanclerjem Schmidtom. Bradt namreč predlaga, da bi «objektivno gospodarsko močnejši» partnerji Ekonomske skupnosti in sicer ZR Nemčija, Francija in dežele Beneluxa, nadaljevali in še pospešili gospodarsko integracijo, vtem ko naj bi drugi člani ES spričo svojega «objektivno različnega položaja» — v tem primeru gre predvsem za Italijo in Veliko Britanijo — zaenkrat počakali in imeli kar se tiče integracije manjše obveznosti, da bi se kasneje, ko bi lahko, pridružili že razviti integraciji gospodarsko močnejših partnerjev ES. Z drugimi besedami, Brandt predlaga nekakšno etapo, stopničasto pot kot izhod iz zastoja v gospodarski integraciji ES. Vtem ko Brandt izrecno trdi, da bi to «ne oslabilo, marveč okrepilo» ES, ker da je zdaj treba napraviti to, kar je «realno mogoče», pa je njegov predlog krščansko-demokratska opozicija ostro napadla, ocenjujoč ga za «začetek cepitve Ekonomske skupnosti». Dokajšnjo zadržanost in dvome glede koristnosti Brandtovega predloga oziroma ideje kažejo tudi koalicijski partnerji v Schmidtovi vladi, liberalci. Čuti je glasove, po katerih naj bi bili v bonskem ministrstvu za zunanje zadeve «zelo skeptični» do Brandtovega gledišča in ne verujejo, da bi ga bilo moč uresničiti, namreč, da bi se Bonn, Pariz, Bruselj, Haag in Luxemburg še naprej in še bolj pristno gospo-darko zbliževali ter povezovali, vtem ko naj bi London, Rim, Ko-penhagen in Dublin zaostajali, imeli manjše obveznosti, da bi enkrat kasneje spet lahko «stopili vštric» s peterico. Medtem pa Brandt opozarja, da v ukrepih skupnega poljedelskega tržišča, v monetarni praksi omenjenega skupnega «plavanja», v bilateralnem zahodnonemškem kreditu Italiji, kot tudi pri najemanju posojila v deželah - izvoznicah nafte, da bi pokrili plačilne primanjkljaje nekaterih dežel ES, povsod tu je že opaziti podobne poteze in prakso. V vsakem primeru je gotovo, da je Brandtov poizkusni balon bil izpuščen v soglasju s kanclerjem Schmidtom. Vendar, da bi bilo moč razumeti Brandtovo potezo — na predvečer dogovorjenega sestanka na vrhu ES, 9. in 10. decembra v Parizu, ki se nanj zelo pripravljajo, čeprav nadvse težavno in z majhnimi možnostmi za uspeh — bi veljalo prej še opisati zadevno izhodiščno tezo dovčerajšnjega bonskega kanclerja. Ta odkrito pravi, da je Zahodna Evropa «bolna», da se je Evropska skupnost znašla na «kritičnem razpotju», ker si pač vse več ljudi v deželah «deveterice» zastavlja vprašanje, ali že ni nastopila kriza, ob kateri «ni več nejasno samo to, kako se jo bo premostilo, marveč, ali jo je sploh mogoče obvladati.» «Zlata leta» stalne gospodarske rasti — pravi Brandt — so preteklost, ker je energetska kriza ustvarila novo svetovno gospodarsko situacijo, kjer prihaja do spreminjanja težišč in bogastev — ekonomske sile postajaja dežele izvoznice nafte, tako da mora Zahodna Evropa računati ne samo s tem, da bo prišlo do zastoja v razvoju življenjske ravni, marveč je tudi možno, da bo prišlo do realnega nazadovanja, se razume, z vsemi družbenimi in oplitičnimi posledicami. Zato je važno, meni Brandt, da se ES orientira na ono, kar je «trenutno realno in mogoče», da se opredli za nekakšen «neobhoden program samoohranitve», pri čemer bo — kot zmeraj doslej v razvoju ES — največ odvisno od zahodnonemško - francoskega sode-lovaja in dogovorov. Zakaj, brez tega ni in ne more biti napredka v razvoju ES, še manj v političnem zbliževanju ter združevanju «deveterice». Nihče ne ve točno, kaj sta se Brandt in Giscard d'Estaing pogovarjala v kolikšni meri bi si morebiti Brandtove ideje utegnile zagotoviti določeno podporo ali vsaj simpatijo francoskega predsednika. Ker bi brez tega, razumljivo, ostale brez realnih možnosti, bi zares bile samo poizkusni balon, ki bi kmalu splahnel, celo v primeru, ko bi za temi predlogi čvrsto stal sam kancler Helmuth Schmidt. Gotovo je, da Bonn in Pariz enako gledata oziroma ocenjujeta italijanske težave, ki so velika ovira za slehernega rimskega vladnega predsednika, kakor tudi ugotavljata, da se London vse do plebiscita glede tega, ali ostane ali pa zapusti ES, ne bo hotel v nobenem pogledu na kaj obvezati oziroma, da se bo Wilsonova vlada predvsem potegovala za naknadna pogajanja za znatno izboljšanje pogojev svojega članstva v ES. Zanimivo je zabeležiti, da je Brandt — kot predsednik Socialdemokratske stranke — očitno zelo močno angažiran v zunanjepolitičnem pogledu (pred nedavnim je bil na Portugalskem, kmalu bo odpotoval v Grčijo), kar je bilo opaziti tudi ob njegovem obisku v Parizu, na predvečer sestanka na vrhu ES. Vse to je bilo, se zdi, s Schmidtom natančno načelno dogovorjeno, vlogi pa razdeljeni. Schmidt, recimo, bo na pariški «vrh» prišel naravnost iz Washing-tona, kjer se bo sestal s predsednikom Fordom. Videti je, da ES, v prvi vrsti Bonn in Pariz, išče izhoda iz nastale krize, pa so nedavne predloge Giscarda d’Estainga v Zahodni Nemčiji v tem duhu tudi sprejeli. Zunanji ministri zelo skrbno pripravljajo omenjeni sestanek na vrhu v Parizu, kaže pa, da bodo rezultati prej skromni kot spodbudni. Brandtova zamisel predstavlja pomembno pobudo, katere uspeh pa je dokaj negotov. Vendar kriza Evropske skupnosti — poglobljena od težke svetovne gospodarske krize, ko se tudi v najmočnejših prebuja strah, kaj bo prinesla bodočnost — do takšne mere zaskrblja državnike in politike «deveterice», da bodo Brandtovim idejam gotovo posvetili vso pozornost in jih na tančno proučili ter ocenili. V galeriji «Torbandena» razstavlja videnski slikar Zigajna UIIIIIIMIIIIIIIIHIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItfllllllllUIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII MADŽARI SO LJUBOSUMNI NA SVOJ NOGOMET Zaplenjena knjižica pridobila na veljavi Razkriva nepoštenost v nogometnem športu in meče slabo luč na madžarski diletantizem - Avtorjeva napaka - Kljub temu gre v promet IZ UMETNOSTNIH GALERIJ BIDIMPEŠTA, novembra. — Trenutno najbolj iskano «literarno delo» na Madžarskem je skromna knjižica, ki govori o nepoštenosti in korupciji v madžarskem nogometu. Čeprav je na Madžarskem veliko knjigarn, je ne boš našel nikjer, kajti madžarske oblasti so knjigo zaplenile. To so storile na zahtevo Rudolfa Hlovszkega, bivšega tehničnega vodje madžarske nacionalne zveze. Odkar je knjiga prepovedana, se je njena cena povzpela «med zvezde». Do pred nedavnim, ko je bila na voljo vsakemu bralcu, je stala komaj enajst forintov, kar bi bilo v naši valuti nekaj manj kot 300 lir. Sedaj, ko ne moreš po redni poti do nje, je ne boš dobil izpod 500 forintov, kar je približno 13.000 lir. Ko glasilo madžarske komunistične mladine «Magyar Ifjusag» govori o tem primeru, pravi, da «so ljudje, ki so v tej zadevi šli tako daleč, da za 50 ali celo 100 forintov (od 1300—2600 lir, op. ur.) vzamejo knjigo v najem za nekaj dni». Ponavljamo, da ne gre za kako veliko delo. Knjiga šteje 170 strani. Toda že njen naslov je zelo «privlačen» za tiste, ki uživajo v škandalistiki. Knjiga nosi naslov «Zakaj je madžarski nogomet bolan». Delo je napisal Antal Vegh, ki v tej malo večji brošuri opisuje «propadanje» madžarskega nogometa, ki je nekoč, v dobi Pu-škaša, Kocsisa in Hidegkutija veljal za enega najboljših ali celo najboljši nogomet na svetu. Ker vemo, da je danes Madžarska glede tega zelo nizko, po nekih ocenah šele na 23. mestu v Evropi, je povsem razumljivo, da se madžarski človek vprašuje, zakaj to. Vrhu tega je znano, da so bili in da so še vedno Madžari zelo ponosni na svoj nogomet, saj je bil ta šport, poleg mečevanja, najboljši in najbolj popularen šport v deželi. Antal Vegh je razmeroma znan madžarski pisatelj. Vsi mu priznavajo talentiranost, pa čeprav ga je pred kakimi desetimi le- ti sindikat madžarskih pisateljev ostro napadel. In vendar ni nobeno njegovo delo doslej vzbudilo tolikšnega zanimanja kot prav njegova knjiga o madžarskem nogometu. Še več, od že davnega 1956. leta niso madžarske oblasti «potegnile iz prometa» še nobenega literarnega ali kakor koli tiskanega dela, pa čeprav je posebno v zadnjem času prišlo na trg tudi kako delo, ki bi lahko bilo naletelo na odpor preveč rahločutnih ljudi. Antal Vegh v svojem delu pravi, da je med igralci in vodilnimi ljudmi madžarskega nogometa zelo razširjeno podkupovanje. Tako igralci kot nogometni funkcionarji «manevrirajo tako», da se tekme končajo, kakor «to nese posamezniku oziroma tietim, ki več premorejo-oziroma več smejo». Omenili smo že bivšega tehničnega šefa madžarskega nogometa Illovszkega. Za njega Antal Vegh pravi naslednje: «Pod vodstvom Illovszkega je madžarski nogomet padel na 23. mesto v evropski lestvici». Do tu je vse povsem v redu. Šele naslednji stavek nam pojasni, zakaj so knjigo «umaknili iz prometa». Verjetno bi sam Movszky ne uspel v svojih načrtih, če bi Antal Vegh h gornji negativni oceni bivšega tehničnega direktorja ne dodal naslednje ocene: «On ni bil tehnični direktor, on je bil državni funkcionar». S tem pa je avtor napadel državni aparat, ki je po neki logiki posredno kriv za nazadovanje nogometa na Madžarskem. Toda avtor nadalje zatrjuje, da položaj madžarskih nogometašev ni jasen. Še več, njihovi dohodki «so zaviti v tančico tajnosti». U-radno madžarski nogometaši kaj malo zaslužijo, toda vsi vedo, da dobivajo velike nagrade, s katerimi jih obsipajo državna podjetja. In ta darila niso kar tako. Pogosto gre tudi za stanovanja ali kaj podobnega. Po pisanju An-tala Vegha dohodki nogometašev niso znani zato, da bi vsi doma in v tujini imeli vtis, da na Ma- 'v • '•& .- V. % v Motiv s Proseka Horoskop Tršar j evi broni v «La Lanterna» džarskem ni poklicnega nogometa, zaradi česar morejo madžarske nogometne enajsterice nastopati na olimpijskih igrah. Letos je Madžarska, ki je zabeležila svoje največje rezultate v petdesetih letih in bi bila morala 1954. leta odnesti prvo mesto, če bi je ne bila premagala Zahodna Nemčija, ki je s tem zabeležila svoj največji uspeh, tri srečanja dobila, v enem je igrala nerešeno, tri tekme pa je izgubila, tako da je bil njen zaključni rezultat bolj skromen, posebno, če upoštevamo še dejstvo, da je deset golov dala, trinajst pa jih dobila. To prav gotovo ni uspeh.1 To je za Madžarsko zelo zelo slab rezultat. Antal Vegh v svoji knjigi pravi, da ne more povedati vsega, predvsem ne tega, odkod je dobil podatke o korupciji in podkupovanju v madžarskem nogometnem svetu. Tistim, ki so mu te podatke in informacije posredovali, je bil namreč obljubil, da jih ne bo izdal. Avtor pa vendar le pove, da mu je Ištvan Kutas, predsednik madžarske nogometne zveze, svetoval, naj ne napiše niti ene besede o nogometu. Vegh nato dobesedno pravi: «Ni soglašal s tem, da bi izbiral snov za mojo knjigo. Res je, tega mi ni prepovedal. Edino, kar je točnega, je to, da je moje početje, moje zbiranje materiala dopuščal». Po pisanju Antala Vegha je II-lovszky v nekem primeru «uspel», da so nogometno tekmo, ki jo je madžarska nogometna enajsterica igrala v Španiji proti neki španski enajsterici, kvalificirali kot mednarodno srečanje zato, ker je smatral kot neko finančno transakcijo za Špance ter zanj o-sebno. Illovszky, logično, vse te očitke odklanja. Bil je tehnični direktor in vodU madžarsko enajsterico dolgo let. Letos pa je moral odstopiti svoje mesto Joszefu Bozsiku, znanemu madžarskemu nogometašu iz velikih dni madžarskega nogometa. Rudolf Ulovszky zatrjuje, da to, kar avtor piše v knjigi, nima z resničnostjo nobene zveze. Verjetno je avtor tu ali tam kaj pretiraval, vsekakor je napravil e-no napako, da je bivšega tehničnega vodjo Illovszkega imenoval za državnega funkcionarja. S tem mu je dal v roke sredstvo za napad, kajti tudi kak drugi državni funkcionar se je čutil prizadetega in je pristal na umik knjige. Če avtor piše o tem, kako madžarski nogometaši dobivajo na grade in celo velike, ne odkriva nič novega. Če bi o tem hoteli pisati kje drugje, bi bilo škandalov veliko, da ne govorimo o za devnih razmerah v svetu, kjer se priznava poklicni nogomet in poklicni šport nasploh. Naj bo kakorkoli, zaplemba knjige je avtorju prinesla le trenut no škodo. Prvič ko se bo Vegh pojavil spet s kakim delom, bi nadomestil to, kar je izgubil se^ daj. V mislih imamo njegov materialni uspeh, ker je moralno zadoščenje že dobil s tem, da se njegova knjiga vendarle bere, pa (Foto M. Magajna) čeprav skrivaj. ....................................n.........................»............................................... ti. Kar se ljubezni tiče, bodite brez skrbi. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Dobili boste ponudbo, ki ne bo preveč obetala. In vendar bo pozitivna. Občutek boste imeli, da se v ljubezni nekaj ruši. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo pripravno vzdušje za reševanje tekočih poslov. Zahtevnejše opravke pustite za poznejši čas. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč zaupanja v nove poslovne sodelavce vas bi znalo speljati težave. Tudi v ljubezni nekaj ne bo prav. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razmere vas bodo pripeljale k ostrim besedam, ki ne bodo na mestu. Večer boste preživeli doma v prijetnem miru. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Svoje delovno področje dobro proučite, da se vam kaj ne izmuzne iz rok. Vsaka ljubavna avantura bi doživela polom. BIK (od 21.4. do 20.5.) Spoznali boste osebo, ki bi vam mogla veliko koristiti. V čustvenih zadevah se ne spuščajte predaleč. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Organizacijsko ne boste uspeli. Zato bo šlo marsikaj napak. V družini boste morali reševati spor. RAK (od 22,6. do 22.7.) Vsi vaši načrti bodo šli narobe. Toda ne obupujte, kajti v nesreči se bo pokazala sreča. Ljubosumni boste. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ponujali vam bodo zaposlitev, ki je ne bi smeli odreči. Ločite dobroto od ljubezni, ljubezen pa od šibkosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vse bo šlo prav, če se ne boste pustili speljati s poti. Zelo prijetna družba v večernih urah vas bo razbremenila. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Preveč ste si naložili dela in zato ne bo nobeno dobro opravljeno. Popustljivost nekateri smatrajo za Šibkost. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Neka zadeva, ki se je dolgo vlekla, bi se znala pozitivno zaključi- Po dolgem presledku se kipar Drago Tršar spet pojavlja z lastno razstavo v Trstu. Pred trinajstimi leti je razstavljal v galeriji «Cavana», sedaj razstavlja v galeriji «La Lanterna». Kdor je videl dela njegove prve razstave in ona na skupni razstavi v Devinu, spozna tudi na sedanji razstavi značilnosti Tršarjevega oblikovanja, ki s tenkočutnim dojemanjem vrenja sedanjosti uklepa v bron njen krepki utrip, uveljavljanje množic, združen v nekonvencionalni simbolizem, ki je značilen za tega Notranjca. Razumljivo je zato, da srečujemo po Sloveniji in tudi drugod veliko spomenikov, ki so delo tega v Planini rojenega kiparja. Ni naključje, da ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik, v spremni besedi kataloga povezuje nastanek omenjene simbolike v Tršarjevi ustvarjalnosti s pojavnostjo kraških jam in v njih kapnikov. Očitna značithost Tršarjevih kipov je namreč ta, da povsod zelo nagosto razvršča človeškim glavam podobne izrastke na gornjih delih čelnih ploskev lipov, ki rastejo iz skupkov kvišku stremečih vzporednih elementov antropomorfnih oblik. Na ta način kipar doseže izredno trdno celovitost zasnove in kompaktnost videza, ki sprošča občutek nezadržno napredujoče uporne sile množic. Takšni kipi so iz vrste zasnov «Demonstranti» iz prve dobe v najrazličnejših kompozicijskih rešitvah, ki jih v manjših bronih razstavlja tudi tu v bolj razprti izvedbi svoje simbolike, dočim gradi tudi v višino kot kaže spomenik žrtvam v Kamniku. Na razstavi je eno samo takšno večje, oziroma višje delo. So pa tu tudi novejši kipi. kjer se simbolična razvrstitev horizontalno širi. Tu je na primer bron naslovom «Ljudje na obzorju,». Nadalje kipar prehaja tudi v iz-votljenost krogle. Iz dveh takih primerkov, ki jih umetnik naziva «Pravljica o mestu», pa pronica rahla liričnost. ki zveni iz svetlo bleščeče polirane krogline površine, ki pokriva temno nekako kapniško razgibano notranjost. V tem nasprotju 'tleska in nekdanjega temno oksidiranega brona se verjetno nakazuje morebitna prelomnica kiparjevega dojemanja okolja, ki se je vsekakor mnogo spremenilo in po mnogih letih Tršarjeve dejavnosti nekoliko pomirilo. i r«r, n- Oba brona «Rojstvo ptice» in «Speča ptica» po svoji mehko zaokroženi izvedbi oblike jajčastih vzboklin pričata o novi intimnejši podstati Tršarjevega doživljajskega dna, ne več toliko vezanega na usodo in razvoj okolja, v katerem živi. Hrup množice ne doseže več s cvetjem posude plastike «Rojstvo ptice», nastajanje skromnega življenja sredi trave, a vendar tiste ptice, kateri je okorni jamski in tudi poznejši človek zavidal lahkotnost njenega leta preko daljnih obzorij. Lebenstein v Carteskisu Jan Lebenstein, katerega dela vise na sedanji razstavi v galeriji «Cartesius», se je rodil v Bre-sthitovsku, umetnost pa doštudiral v Varšavi, od koder sc je še v mladih letih preselil v Pariz, kjer sedaj živi. Doslej je razstavljal v skoraj vseh važnejših mestih sveta, pogosto pa sodeloval na kolektivnih razstavah poljske u-metnosti. V poslednjih letih pa Lebenstein nastopa tudi na razstavah poljske umetnosti. V poslednjih letih pa Lebenstein nastopa tudi na razstavah francoske moderne umetnosti. Tako je pred nedavnim nastopil tudi v Zagrebu in Beogradu v letih 1968 in 1971 pa je bil nagrajen na mednarodni razstavi izvirnih risb v Muzeju moderne umetnosti na Reki. Po razstavah v Rimu, Milanu in Turinu je sedanja tržaška razstava že četrta Lebensteinova razstava v Italiji. J. pa ta razstava edinstvena po tematiki razstavljenih del, ki so obarvane risbe in kamenotiski in iz njih izstopa fan- tastičnost razmerja med žensko-čarovnico in hudičem, nekako tako kot so se ti odnosi zamišljali v časih zloglasne inkvizicije. Seveda je golota ženske temu primerno odbijajoča in pogosto podobna tistim iz podob očeta fantastične likovnosti Boscha. Lebenstein se torej poglablja v bolestno domišljijo neutešene ženske spolnosti, ki jo ponekod potencira s podajanjem podvojenega spodnjega telesa ženske, spreminjajoč žensko v štirinožno bitje. Srečujemo te stvore osamljene ali v parih, sicer pa večinoma v zlod-jevi družbi. To dvorjenje ženski odvratnih človekolikih dvonožcev s karikiranimi obrazi ali glavami prašiča, kozla ali ptice roparice, je resda odbijajoče, odvratno, vendar pa pronica iz teh risb svojstveni čar prepovedanega greha, ki vznemirja in sprošča hladni srh, mrščavico v temnih podzavestnih delih naše duhovnosti. Iznakaževanje teles dokazuje, da slikar ne teži h kaki erotizaciji gledalca. Namen Lebensteinovih del je bolj zapleten. V njih verjetno hoče opozoriti našo stehnizi-rano družbo na nevarnejše posledice sodobnega čarovništva in mu je ženska le simbol življenja, zlodej pa nekontrolirani tehnični napredek, iz spojitve obeh pa bi se mogla roditi še neznana oblika pošastnega življenja. Calusa v Tergeste Na lanski razstavi v galeriji «Tergeste» se je Mario Calusa predstavil v glavnem kot upodab-Ijalec vsega, kar je še ostalo od slikovitih kotičkov tržaškega starega mesta. Na sedanji njegovi razstavi v isti galeriji pa se približuje lanskoletni tematiki le olje z grajskim zidovjem Sv. Justa. Zato pa se mesto samo zrcali v veliki nočni podobi nekdanjega pristana «sacchetta». Se pa sproščeno naslikani nokturno slikarsko močno loči od prvotnega načina slikanja tega slikarja. Želeti bi bilo, da bi slikar, ki je po poklicu geometer, nadaljeval prav po tej poti. Nekaj tega je že v velikem razgledu na skupino streh zaselka Piščanci nad Rojanom, kjer izstopa učinkovita razvrstitev paštnov in hiš brez sinjine neba. Ker so razstavljene slike pravzaprav vtisi iz Calusovih izletov, razstava nima enotnega videza kot je to pri pokRcnih slikarjih krajinarjih. Na tej*vazstavi najdemo za vsakogar£Hekaj. Za ljubitelje morja imamo razgled na stari svetilnik in razpenjeno va-lovje barkovljanskih čeri, na intimen pogled na vogal starinske vile v Ulici Crispi in še kaj. Ljudje, ki imajo radi planine, pa pridejo na svoj račun z gorskim motivom iz Karnije. In vendar se nam zdi, da so zadevna olja še najlepša tista, ki kažejo kmečke hiše iz okolice Kamnika. Novost na sedanji razstavi Ca-lusov.h del pa so njegove prav dobre perorisbe, ki morda nakazujejo prehod v grafiko, saj se je tudi on že lotil jedkanja. Da bi mogel uspeti v tem, dokazujeta lirični izsek Krasa in drzna izvedba klanca v Ulici Donata. MILKO BAMBIČ SOBOTA, 23. NOVEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 ŠOLA 12.30 POLJUDNA ZNANOST, CONTROPIEDE 12.55 Komični filmi: Nore glave in Kolikšna iznajdba 13.30 DNEVNIK 14.00 Odprta šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za otroke: Beli kamen 17.40 Program za mladino 18.30 Monografije: Bellini 18.55 Pustimo jih živeti: Iz ljubezni do orla 19.20 Nabožna oddaja 20.00 DNEVNIK 20.40 Glasbeno - govorni spored TANTE SCUSE Danes se po sedmih tednih zaključuje oddaja Tante scuse, v kateri nastopata Raimondo Vianello in Sandra Mondami, ki sta od sobote do sobote imela v gosteh kakega znanega komika ali pevca. Z njima so nastopali ansambel Ricchi e Poveri pa še nekateri umetniki varietejskega žanra. V nocojšnji zaključni oddaji bosta Vianello in Mondaini imela v gosteh znano pevko Caterino Caselli 21.50 Posebna reportaža 22.45 DNEVNIK, Vremenska slika DRUGI KANAL 18.00 Vzgojni problemi, Oddaja za šolnike 19.00 DRIBBLING, tedenska oddaja o športu Športni dnevnik 20.00 Večerni koncert ... Nastopil bo Salvatore di Gesualdo, znan virtuoz na harmoniKi 20.30 DNEVNIK 21.00 Kdo, kdaj, kje?: HENRY MOORE Gustav Kemperick in Arnaldo Mortilla bosta nocoj v okviru oddaje Kdo, kje in kdaj prikazala slovitega umetnika Hen-ryja Mooreja. Pravzaprav se bo najprej predstavil kar sam Moore, ko bo govoril o svojem življenju, o svoji ženi, o svojih prijateljih, med katerimi je tudi sloviti biolog Joseph Huxsley. Program sta pripravila v zvezi z znano Moorejevo razstavo na florentinskem Forte Belvedere. 22.00 Veliki lov: DOBRODELNA DRAŽBA TV film, ki ga je režiral Sydney Hayers, v glavnih vlogah pa igrajo Brian Keith, John Mills, Lilly Palmer, Barry Morse, Nathan Dambusa, Earl Cameron, itd. JUGOSLOVANSKA 9.30, 10.35 in 12.00 TV šola Knjiga, ki bi jo morali izdali tudi v itaniji MOSKVA, 22. — Sredi oktobra je v Minsku izšla knjiga z naslovom «Ne more se pozabiti». Gre za knjigo, ki opisuje tragiko i-talijansk.h vojakov na vzhodnem bojišču. Na osnovi dokumentov iz hiilerjanskih virov, ki so jih «rešili» v Belorusiji, je napisana zgodba neštetih streljanj italijanskih vojakov, seveda s strani na cističnih zasedbenih oblasti. V I-taliji, kjer je izšlo že na desetine knjig o tragediji italijanske vojske na vzhodnem bojišču in med katerimi so tudi dela, ki ob tožujejo sovjetske oblasti in Rdečo armado, da ni poskrbela za i-talijanske ujetnike, bi ne bilo napak, če bi kdo poskrbel za njeno izdajo v italijanščini. ....................................................................mn» ZA OČETOM TELEVIZIJA Seminar, Izobraževalna oddaja, Ra' čunalniki, V. Popovič, itd. 12.55 Nogometna tekma Bor — Sarajevo 17.35 Ansambel Ottavia Brajka in ansambel Fenix 18.05 Obzornik 18.25 Disneyev svet: Narava postavlja boljše domove 19.10 Risani filmi 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Človek, ne jezi se 20.30 Moda za vas 20.40 ROŽA PORTOROŽA 21.30 TUJA KRIVDA Celovečerni film. ki ga je režiral Richard Colla. Bogata mlada žena se dolgočasi ob prezaposlenem možu sodniku. Po naključju sreča simpatičnega fanta, ko se ji pokvari avtomobil in ji ga ta popravi. Nato se večkrat srečata in postaneta ljubimca. On je do nje indiferenten, znanci ji tudi pravijo, da je ženskar. Ona tega ne verjame. Popelje jo v svoje ljubezensko gnezdo, kjer jo namerava ubiti, da bi se maščeval možu - sodniku, ki ga je pred časom po krivem obsodil 23.05 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 12.55 Nogomet Bor — Sarajevo 19.45 Trije smešni, oddaja za otroke 20.15 DNEVNIK 20.30 Svet v-vojni: PODMORNICA NA ATLANTIKU 21.30 Serijski fÓm Colombo 22.40 Simfonični orkester RTV Ljubljana TRST A 7.15, 8.15. 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert- 19.10 Kulturni spomeniki naše dežele; 19.40 Pevska revija; 20.00 šport; 20.50 Rado Bednarik: Beli grad zakleti grad: 21.30 Popevke KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16 30. 17.30, 18.30, 20.30 Poročila, 7.40 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 15.30 Pevci lahke glasbe: 1545 Poskočne: 16.45 Za konec tedna: 17.15 Primorska in njeni ljudje: 18.00 Pisana glasba; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni vikend; 22.35 Plesna glasba. e>AO ' 1 oR'-'rtRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna re portaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.40 Izbran spored; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drugi glas; 14.15 Znanstvena oddaja; t5.)0 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 18.00 Musical: 20.00 Spon-tinijeva opera «Milton»; 21.30 Rossinijeva opera «L’occasione fa il ladro». Il PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15,30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Starejša lahka glasba; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Današnje pesmi; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 16.35-17.00 Ital. folk glasba; 17.30 Reportaža; 17.50 Za konec tedna; 19.55 Plošče; 22.50 Glasba v večeru. HI PRI GRAM 8.30 Koncert za začetek; 9.30 Italijanski godalni trio; 10.00 Na sporedu je Prokofjev; 11.40 Angleška glasba; 13.00 Glasba skozi čas: 14.30 Janačkova «Jenufa»; 16.35 Rahmaninova rapsodija; 17.50 Schubert; 18.45 Kulturni pregled: 19.15 Turinski koncert; 21.30 Bach, Mozart in Schubert-S'.GvFNiJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Plesni orkester; 10.15 Sedem dni na radiu: 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti: čebelarstvo: 12.40 Ob bistrem po toku; 13.30 Priporočajo vam...: 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji: 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Iz albuma lahke glasbe; 17 00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.05 S knjižnega trga; 18.20 Dobimo se ob isti uri; 19.40 Ansambel Bojana Adamiča: 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino: 2115 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. .........................................................................................................O’ mm* Nekaj mesecev po tem, ko sta Stanko in Pavle postala rudniška šoferja, je prišla iz glavnega perujskega mesta Lime za kuharico v rudniško kantino primorska Slovenka Ivanka Čuk in se močno začudila, ko je našla tam kar tri Slovence: Stanka, Pavla in Justa Guliča. Bila je stara okoli petindvajset let, čedne postave in prikupnega zagorelega obraza. Stanko in Ivanka sta si kmalu postala dobra prijatelja in ker sta bila oba še samska, sta sklenila poročiti se in si ustvariti lasten dom. Tako se je tudi zgodilo. V začetku leta 1927 sta se v Cuzcu poročila. Priči sta jima bila Pavle in Just. Skromno, a veselo so obhajali poroko in se opajali z upanjem, da bodo čez nekaj let lahko spet doma v Sloveniji. Leto nato se je Stanku in Ivanki rodil prvi sin in dala sta mu ime Bojan. Stanovanje sta si medtem uredila v sobici v večji lesenjači, v kateri je stanovalo nekaj poročenih rudniških nameščencev in delavcev. Hranila sta se še dalje v rudniški kuhinji, v kateri je bila kot kuharica zaposlena Stankova žena in Bojanova mati. Tako je potekal čas- »Zoprni Nemci v Afriki" V Namibiji živi močna nemška kolonija, ki zvesto posnema južnoafriško rasistično politiko — Zagledanost v preteklost — Ulice nacističnih veljakov OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, novembra — Zahodni Nemec ne ve, ali naj se smeje ali zgrozi: na televizijskem zaslonu gleda, kako njegov rojak v podobi kolonialnega farmarja preverja svojega črnske, ga služabnika, kaj vse zna. »Bundo, povej, kako laja pes!« — »Hau, hauu.« — črnec ubogljivo spušča zdaj te zdaj druge glasove. Beli gospodar pa samozavestno sedi in dokazuje pred kamero svojo nadvrednost. Kraj dogajanja: Windhuk, administrativno središče Namibije, ki ji Nemci še vedno pravijo »Sudwestafrika«. Saj je v tej južnoafriški provinci nemščina tudi eden treh uradnih jezikov. Bila je nekoč kolonija Bismarckovega raiha. rajha. Ford v Tokiu Tokio je doživel nekajt če-tar še ni videl: Ginza, 'srce prestolnice, je bila okrašena z ameriškimi zastavami. Potrebnih je bilo 14 let, da je lahko prvi predsednik ZDA stopil na japonska tla, kajti leta I960 so zaradi napovedanih demonstracij Eisenho-iverjev obisk odpovedali... Po drugi strani je to prvi obisk v tujini, ki ga je opravil Gerald Ford v svojstvu predsednika ZDA, če odmislimo bežno srečanje z mehiškim predsednikom na mehi-ško-ameriški meji. Najbrž ni zgolj naključje, da je predstavnik Bele hiše na večer pred Fordovim odhodom na azijsko turnejo — v To-kio, Seul in Vladivostok — sporočil, da se je predsednik odločil kandidirati tudi na predsedniških volitvah čez dve leti. Ford je torej prišel v Tokio kot državnik, ki ni »prehodnega« značaja. Zmotno bi bilo trditi, da se ta zunanjepolitični debut odvija v najbolj srečnih okoliščinah za ameriškega predsednika. Delne volitve v kongres niso okrepile Fordove pozicije doma, Združene države so še vedno brez podpredsednika, nesoglasja med ZDA in zavezniki glede energetske krize pa so še občutna. Omajana pa je tudi pozicija Fordovega sobesednika v Tokiu. Zaradi notranjepolitičnih škandalov napovedujejo Tanaki le še nekaj tednov političnega življenja in v takih okoliščinah je očitno, da ameriško-japonski razgovori niso mogli biti poglobljeni, konkretni in izčrpni, kar je razbrati tudi iz dokaj posplošenega skupnega sporočila, ki so ga objavili. Ameriški predsednik je pač rp.o-ral paziti, da ne bi ustvaril vtisa, kot da v japonski notranjepolitični krizi kakorkoli podpira Tanako. Kljub vsemu temu pa pripisujejo Fordovemu obisku v Tokiu velik pomen. Ne glede tega, kar je bilo na dve-inpolurnem razgovoru med Fordom in Tanako sklenjenoi marveč glede tega, kar si je od obiska z japonskega stališča moč obetati. In kaj je to? Japonci so ob več priložnostih demonstrativno pokazali, da stil ameriške politike do Japonske, ki ga je poosebljal tandem Nixon-Kis-singer, ne ustreza doseženemu stanju v ameriško-japon-skih odnosih, kaj šele, da bi pospeševal nadaljnji razvoj ameriško-japonskega zavezništva. Fordov obisk v Tokiu naj bi bil znamenje, da je ta stil tudi za ameriško diplomacijo že zastarel in da uvaja Ford v State Departmentu nov način dela, vsaj kar zadeva glavnega zaveznika v Aziji, to je Japonsko, ki je na večer pred prihodom predsednika ZDA avtoritativno izpričala avtonomnost v mednarodnih odločitvah: Tokio je zavrnil Kissingerjev predlog o konjereaci glavnih porabnikov nafte in se odločil za francosko varianto konference, ki naj bi zbrala za okroglo mizo proizvajalce in porabnike nafte. Poleg tega pa je naredil prvi korak k pogajanjem za sklenitev mirovne pogodbe in sporazuma o prijateljstvu med Japonsko in Kitajsko, ne glede na zastoj v procesu popolne normalizacije med Washingto-nom in Pekingom. Fordov obisk je torej za Japonce pomemben predvsem s tega vidika, čeprav se niso potrudili, da bi prikrili razočaranje, ker je bil vključen v okvir širše predsednikove turneje, katere naslednji etapi sta Seul in Vladivostok. M. ŠUŠTAR V drugi televizijski oddaji se komisar Združenih narodov za Nambijo Irec Sean MacBride zgraža nad nečloveškim rasizmom, ki ga v najhujši obliki izvajajo v »Jugozahodni Afriki« Nemci. Od Bonna zahteva, da poseže vmes in svojim rojakom vendarle dopove, da sramotijo vso zahodno civilizacijo. V tretji televizijski oddaji vrhunsk: politični satirik išče tistega pravega Nemca. Doma ga pravzaprav ne more več najti, razen redkih izjem v Straussovi Bavarski Ti še hranijo dobre stare nemške nacionalne vrline. Zato pa nemški korenjaki krasijo lep kos sveta tam na jugu Afrike. V Stuttgartu lahko slišiš takšenle prepir pred rotovžem: »Mi Nemci smo zadnjih sto let kazali pot razvoja vsemu svetu. Zdaj pa nas že črnci vznemirjajo, in to od same zavisti. Ti lenuhi nočejo delati, pa ne trpijo tudi naših pridnih Nemcev, da bi si širili farme, še njim se bomo morali podrediti, še to ne bomo smeli več glasno reči, da smo Nemci Ampak jaz čutim po nemško in bom za Nemčijo do smrti!« — »Kaj le tvezeš, mar ne veš, da nam ravno ti junkerji sramoto delajo ...« Jugozahodna Afrika (danes Namibija) je bila med leti 1884 in 1918 kolonija nemškega rajha, in to ena največjih prekomorskih posesti sploh. Po kapitulaciji je 1920 Društvo narodov dalo deželo pod mandat Južnoafriški uniji, ki pa jo je administrativno in politično spremenila v svojo provinco ttr se po drugi svetovni vojni ni niti zmeniti hotela več za to, da bi prizihala skrbstvo Združenim narodom. Rasistično politiko je uzakonila tudi tu. 1966 je generalna skupščina Združenih narodov odvzela Južni Afriki mandat nad Namibijo (hkrati je dežela dobila novo ime) ter postavila zanjo skrbstveni svet. Ker pa se je Južna Afrika še naprej upirala, je leta 1971 razglasilo mednarodno sodišče v Haagu prisotnost Južnoafriške republike v Namibiji za nezakonito. Pri teh sklepih pa je tudi ostalo. Kot le redko kje se je ravno v Namibiji ohranil nemški kolonializem v vseh grobih oblikah. Kdo je zanj odgovoren? Bonn pravi: ti Nemci niso nikoli bili državljani Zvezne republike Nemčije — čeprav pa po drugi strani razglaša ustavno načelo, da so vsi Nemci avtomatično (lahko) tudi nemški državljani, torej državljani ZRN — marveč potomci pruskih in drugih kolonizatorjev ah pa beguncev iz Hitlerjevega rajha. Torej mi ne moremo tu ničesar storiti. Pač pa Bonn vzdržuje v Windhuku svoj konzulat in dve državni šoli. Da bi pač skrbel za nego nemškega jezika in kulture, čemu nam konzulat, če pa to niso niti naši državljani niti jih lahko kakorkoli patroni-ramo, pogosto zahtevajo napredni krogi v ZRN, naj Bonn vendarle ukine konzulat v Windhuku. da ne bi še naprej dražil črne Afrike. »Rasisti, nacionalisti in kolonialna gospoda« (teko zmerja Nemce v Namibiji nobelovec — komisar OZN Sean MacBride) pa se samo širijo. Okoli 30 tisoč jih je v deželi, ki je velika okoli 825 tisoč kvadratnih kilometrov in ima okoli 900 tisoč prebivalcev, med njimi dobrih 90 tisoč belcev. Kaj pa Nemce ravno drži v »Sud-vvestu«, kot kar na kratko imenujejo »svojo« provinco? To je vendar dežela diaman- tov, urana in drugih rudnin, izredno plodne zemlje, dežela ogromnih farm, ki jih držijo v rokah belci, črnci pa jim vdano — vse manj sicer — služijo. Vse diši po krvi Preko 200 milijonov dolarjev potegnejo tuje firme iz bogate dežele. Med njimi so na prvem mestu zahodno-nemški koncerni. Deset odstotkov belega prebivalstva ima v rokah tri četrt vsega — in to velikega — bogastva v Namibiji. Stvar ni zahodnonemške-mu tisku nič kaj prijetna. Veliki magazin »Štern« se je le lotil sramote. »Zoprni Nemci v Afriki« (naslov reportaže) gojijo še danes nacistično ideologijo, nosijo Hitlerjeve »železne križe«. Bonnn jih podpira s svojim konzulatom, ki ni slučajno na vogalu dveh značilnih ulic: Kaiserstrasse in G8-ringstrasse (poimenovana baje po očetu Hermanna G6-ringa, ki je bil »Deutsch-Sudwest-Reichskommissar« ). Vsako drugo ime v telefonskem imeniku je nemško, pravi »Štern« in obtožuje: »Še bolj radikalno kot v sosednji Južni Afriki loču- | Konstantin bo dobil glasove po eni plati v vojski (general Davos, načelnik generalnega štaba, je vnet monarhist), v plejadi suspendiranih oficirjev in v tistih krajih, kjer so po tradiciji podpirali krono, se pravi na Peloponezu, predvsem v južnem delu, v Epiru in na Kikladskih otokih. Zanj bo glasoval tudi del meščanstva in del birokracije. Vse to naj bi mu po izračunih poznavalcev prineslo 25 do 30 odstotkov glasov. Skratka, ta-korekoč gotovo je, da se Konstantinu Karamanli-su ne bo treba soočiti z žensko, ki jo najbolj sovraži, s kraljico materjo Frederiko, ki ga je pred enajstimi leti prisilila, da je odšel v izgnanstvo. LA STAMPA Ko bi Washington želel, bi bil očitno lahko utrl pot za ponovni sprejem Kube v organizacijo ameriških držav (OAD). Potrebno je bilo glasovati za sprejem, ne pa se vzdržati. Ljudje v marsikateri latinskoameriški državi težko razumejo, da lahko ameriški predsednik obišče Peking ali si prizadeva doseči sporazum z Moskvo, medtem ko je videti normalizacija odnosov s Kubo nemogoča. In res bi bilo lahko koristno za obe strani, če bi razbili karibski led. Kuba bi bila lahko hvaležno tržišče za ZDA. jejo tu ljudi različne barve kože. Tu so bele in črne šole, bele in črne cerkve, bele in črne banke, bela in čma stranišča. Lokali za črnce so vedno za dve kategoriji slabši. Tudi bele in črne zakone imajo tu. črnce lahko držijo v preiskovalnem zaporu tako dolgo brez razsodbe, dokler se beli varovanci zakonitosti ne prepričajo o njihovi nedolžnosti. Organiziran odpor domačinov raste Nemci se po časi le odločajo za bonske potne liste (okoli šest tisoč jih že ima konzulat) in prenašajo kapital na tajne švicarske bančne račune. Njihovi »ftihrerji« pa vodijo boj. Njihov glavni »fiihrer« je hkrati osebni prijatelj Adolfa von Thaddena, »fiihrerj a« neonacistične stranke NDP. To je Kurt Dahlmann, izdajatelj dnevnika »Allgemeine Zeitung«, ki izhaja v šest tisoč izvodih dnevno in poziva vse Nemce na organiziran odpor proti črncem. Angola m Mozambik kažete pot tudi Namibiji. SPD je poslala v deželo svojo poslanko, ki je prišla nazaj polna groze: kmalu bo prišlo do prelivanja krvi. Takrat bo tudi Bonn hočeš nočeš vpleten v konflikt kot ena vojskujočih se strani v črni Afriki. Takrat se bo moral konkretneje izraziti o svoji protirasisični politiki. Zahodni Nemec se bo še lahko čudil nad svojo neslavno zgodovino. Marsikdo se zanima za kubanski sladkor. Castro namiguje, da bi rad di-verzificiral svojo industrijo, in ZDA bi bile lahko najboljši partner pri modernizaciji pridelovanja sladkorja na Kubi. THE FINANCIAL TIMES »Zaradi precej perverznega »nevtralnega« stališča ZDA je Kuba ostala formalno zunaj medame-riškega sistema. To je obžalovanja vredno. Združene države so si leta 1964 z vsemi močmi prizadevale, da so pripravile Organizacijo ameriških držav do tega, da je izključila Havano. Bilo bi torej normalno, da bi Washington zdaj, ko se je dvojni strah pred kubansko subverzijo in sovjetskim prodiranjem polegel, olajšal Kubi ponovni vstop. Na zasedanju OAD v Quitu so sicer samo tri države (Urugvaj, Paragvaj in čile) glasovale za to, da vrata ostanejo zaprta. Toda ZDA so se vzvišeno vzdržale in s tem potegnile za seboj še štiri druge, ki se običajno ravnajo po njihovem zgledu: Gvatemalo, Nikaragvo, Haiti in Bolivijo. Tisti, ki so hoteli vrata odpreti, so tako zbrali le 12 glasov, medtem ko jih je bilo po- IM HI V V) k'ML Kcmlò^-3rribune ŽELEZNI KRIŽCI ROŽLJAJO — Hans-Ulrich Hasse iz rudarskega mesta Tsumebo je zdaj star 55 let. Ima južnoafriški potni list, toda še vedno je ponosen, da je bil poročnik Hitlerjevega letalstva. ANTON RUPNIK | IRONiMUS: Zgodovinski dokument prijateljstva Arbeiderbladet: Knjigi kot je »Norveška -Jugoslavija« ni para OSLO, 21. nov. (Tanjug)/— Celotni norveški tisk je s priložnostnimi, toplimi in prijateljskimi članki ter ocenami zaznamoval tiskanje prve izdaje knjige »Norveška. Jugoslavija in Jugoslavija-Norveška«. Knjiga je tiskana v norveškem in srbohrvat-skem jeziku. Pisci teh člankov, znani norveški publici. sti in novinarji, soglasno ocenjujejo, da je skupna knjiga Jugoslovanov in Norvežanov »edinstveno publicistično delo dveh prijateljskih narodov in edinstven svetovni primer v zgodovini odnosov med posameznimi državami«. Vodil, ni norveški dnevnik »Arbeiderbladet« ugotavlja, da podobne knjige, kolikor je znano, še niso objavili nikjer drugod na svetu. Calley ali - kje je My Lai? Poročnika Williama Calleya, morilca iz My Laia, so izpustili — Slaba vest ima kratek spomin — Pred tremi leti razcep v naciji, danes ravnodušnost OD DOPISNIKA OSLOBODJENJA ZA DELO NEW YORK, 21. nov. — Razvpiti poročnik William Calley je že nekaj dni na prostosti. Njegov predčasni odhod iz ječe, pravzaprav hišnega zapora, ni povzročil posebnih pretresov in razburjanj. Toda ali je res že kdo pozabil na My Lai in zločine nad prebivalci te vietnamske vasi? Nazadnje so ga izpustili prò- I južnovietnamski vojaki ubili ti varš&ni 1000 dolarjev, kar skupino ljudi, je poročal na. Pred dobrimi tremi leti je bil poročnik Calley za mnogo Američanov simbol moralne zmede ZDA v njih razmerju do vietnamske vojne. Nekateri so «deli v njem hladnokrvnega morilca nebogljenih žensk in otrok, drugi pa !e žrtev ciničnega poskusa Amerike, da bi si z njegovo obsodbo potolažila vest, se spokorila za vse tisto, kar je počenjala v jugovzhodni Aziji. Nihče ni dvomil, da je Calley kriv, marsikomu pa se je zdelo absurdno aa bi moral sesti na zatožno klop le on in delati pokoro za grehe drugih. Poročnik Calley se je na sodišču zagovarjal, da Je iz-polnjeval ukaze nadrejenih in da je bil teko kakor vsi drugi samo orodje politike ZDA v Vietnamu. Toda seznam obtožencev se je med procesom čedalje bolj krčil in od 25 častnikov in vojakov je na njem ostal samo William Calley. Sodišče je ugotovilo, da je s premislekom umoril najmanj 22 civilistov iz My Laia. Najprej so ga obsodili na dosmrtno ječo, nato so mu kazen spremenili v 20, nazadnje pa v 10 let ječe. Tri dni po obsodbi je posredoval tedanji predsednik Nixon Ukazal je, naj poročnika Calleya premestijo v hišni zapor. Dobil je udobno stanovanje, pred hišo Je imel vrt, gojil je zelenjavo, redil ptice, užival v kuhanju in sprejemal obiskovalce. Komaj se je dobro iztekla tretjina že tako ali teko znižane kazni, pa so Calleya izpustili na prostost. V utemeljitvi je rečeno, da je poseben odbor obravnaval sedanje psihično stanje jetnika in njegovo vedenje med prestajanjem kazni. Razprav. Ijali so tudi, ali bi bil Calley zmožen ponoviti takšno ali podobno kaznivo dejanje. Je smešen znesek ne samo glede na višino kazni, temveč tudi glede na težo storjenega dejanja. Pred dvema letoma je nekdanji ameriški tožilec na procesu proti nemškim vojnim zločincem v Ntimber-gu in protesor prava na kolumbijski univerzi J. Taylor pisal o odgovornosti vlade ZDA za ravnanje njenih vojakov v Vietnamu. Izdal je knjigo z zgovornim naslovom: »Numberg in Vietnam: ameriška tragedija«'. V njej je ostro kritiziral brezbrižnost oblasti in sodnih organov. Posebno jim je očital, da niso zaslišali nobenega višjega častnika ali kogarkoli od tistih, ki so slekli vojaško suknjo, še preden je javnost zvedela za pokol. Oproščen je bil celo kapetan, pod katerim je služil Calley. Taylor poudarja, da je očitno, »da ZDA niso izpolnile svojih mednarodnih obveznosti na temelju ženevske konvencije, za katero so se teko zavzemale, da bi jo 1949 kodificirali«. Iz nekega drugega dela Je razvidno, da so imele ameriške enote Inšpektorje, katerih dolžnost je bila ugotavljati, če se je zgodilo kaj nedovoljenega in seznanjati višje vojaške organe. Toda inšpektorji, ki so tako ravnali, niso dosegli nič ali pa so jo celo sami izkupili. Neki Tony Herbert, inšpektor v 173. brigadi, je dejal, da se mu od tistega, »kar je videl v Vietnamu, še zmeraj obrača želodec«. In tja je odšel zato, da bi ugotovil, kako se vedejo vojaki. Naročili so mu: »Treba je samo spoštovati predpise, v predpisih boš našel vsa navodila.« Herbert se je držal pravil in ko je videl, kako so mestniku komandanta brigade Rossu Franklinu. »Pričakoval sem, da bo Franklin ukazal, naj zadevo raziščejo, vendar me je zavrnil, da lažem in da se ni nič zgodilo.« V naslednjih dveh tednih je Herbert opozoril Franklina še na sedem incidentov. Tako so vojaški preiskovalci nekemu Vietnamcu med zaslišanjem zatlačili v usta mokro krpo. Vmešal se je Herbert in pozneje na to opozoril Franklina, te pa mu je odgovoril: »To je dovoljena tehnika zasliševanja v vojni. Ce so vaša moralna čustva prizadeta, bo najbolje, da slečete uniformo.« Se huje je bilo v štabu brigade, kjer so Vietnamko ovili z žicami vojaškega telefona, nato pa spustili tok, ker so mislili, da bo spregovorila. Herbert si je zapisal imena »elektrikarjev« in Jih prijavil Franklinu. Nato so mu kratko malo prepovedali hoditi na zaslišanja. Pred tremi leti, med procesom proti Williamu Calle- yu, se je Amerika razdelila na dva tabora. Treba je reči, da se ni manjkalo pristašev intervencije v Vietnamu. Samo v treh dneh so prodali 200.000 gramofonskih plošč o Calleyu. Pesem v kateri so mladega poročnika, obsojenega, ker je ubil 22 civilistov, opevali kot »vojaka naše države«, se jc prebila celo na vrh seznama najbolj priljubljenih pesmi. Hkrati pa so bile na raznih koncih države demonstracije proti ameriški udeležbi v vietnamski vojni. To je bil čas velikih navzkrižij in vest 2!druženih držav Amerike je bila na preizkušnji. Vse od državljanske vojne nd Arne-rike teko globoko razcepila še nobena stvar kot sodelovanje v vietnamski vojni. Danes bi Amerika — ko ne bi bilo velikanskih materialnih izdatkov in velike vojaške pomoči Thieujevemu režimu — gledala na vietnamsko tragedijo kot na trpljenje in grozote na kakem drugem planetu. Po sporočilu, da Je Calley prost, ni opaziti, da bi kogarkoli grizla vest. To sporočilo ni povzročilo ne pretresov ne dilem. Tako imamo samo dokaz več, kako hitro ljudje pozabljajo svojo krivdo in kako dobro si zapomnijo tuje grehe. EFRAIM KURTAGIC ZLOČINEC ALI FANT OD FARE? — Za ene je poročnik William Calely hladnokrven morilec, sam sodi, da je bil zgolj kolesce vojaškega stroja, za tretje je strumen vojak domovine. Po treh letih hišnega zapora so ga izpustili — torej? Foto: Arhiv »Dela« Druga faza angolske dekolonizacije Kabinda kot rušilna rezerva Antunes v Alžiru, Soares v Kinshasi Dekolonizacija Angole stopa, v drugo, še vedno pripravljalno fazo. Portugalski minister brez listnice, eden naj-močnejših ljudi v »Gibanju oboroženih sil« major Ernesto Melo Antunes se je te dni v Alžiru pogovarjal s predsednikom MPLA dr. Agostinhom Ne-tom, za konec tedna pa je napovedano, da bo zunanji minister Portugalske dr. Mario Soares odpotoval v Kinsha so, kjer se bo sestal s šefom druge osvobodilne organizacije — FNLA — Robertom Holdenom. Razgovori v Alžiru in Kinshasi imajo isti cilj: formiranje prehodne vlade v Angoli, ki naj bi jo sestavili predstavniki vseh treh osvobodilnih gibanj, to je MPLA. FNLA in UNITATpo vzoru, ki se je v Mozambiku obnesel. Toda razmere v Angoli so bistveno različne od razmer v Mozambiku, tudi če odmislimo različnost v strukturi »portugalske navzočnosti«. Z moiinim in na širokih političnih koncepcijah zasnovanim FRELIMO se je bilo neprimerno laže sporazumeti glede pre hodne vlade v Mozambiku, kot je to primer v Angoli, kjer naj bi tako via do sestavljala tri po političnih in socialnih pogledih popolnoma raznolika osvobodilna gibanja, od katerih eno — UNITA — sploh ni priznano od Orga nizacije afriške enotnosti. Drugi element, ki otežuje razgovo re v sedanji fazi portugalske dekolo nizacije, je razcepljenost v vrstah MPLA. Po arbitraži »mini afriškega »rha« v Brazzavillu (udeležbo se ga je 14 afriških držav) je MPLA ostala enotna organizacija in dr Agostinho Neto njen predsednik, toda Daniel Chipen da, vodja »frakcije z vzhoda«, ki je skupaj s Pintom Andradom dobil pod predsedniško mesto, v praksi nastopa kot šef samostojnega gibanja in s tem slabi pozicije MPLA tako za okroglo mizo s Portugalci kakor v razmerju sil med tremi osvobodilnimi gibanji, med katerimi se FNLA Roberta Hol-dena s podporo Zaire, določenih ameriških krogov in Kitajcev že kaže v vlogi vodilne sile bodoče neodvisne Angole. Kot še nedorečeno vprašanje z eksplozivno močjo kongoške Katange pa visi v zraku problem Kabinde, angolske enklave, stisnjene med Zaire in Kongo (Brazza), ki preko svojega osvobodilnega gibanja FLEC ob pod pori Kinshase, ameriške družbe »Guli Company« ter Roberta Holdena zahte va neodvisnost zunaj okvirov neodvis ne Angole. Kaj je razumeti pod »vprašanjem Kabinde«, ki je postalo aktualno po 25. aprilu, ko se je sprožil proces dekolonizacije portugalskih kolonij? Kabinda je angolska enklava brez skupne meje z Angolo. »Miniaturni Vzhodni Pakistan«, pravi Andre Min-gas, predstavnik FLEC v Luandi. Meri 2280 kvadratnih kilometrov, šteje 82.000 prebivalcev, geologi pa ji napovedujejo bodočnost afriškega Kuvajta, čeprav strokovnjaki v Luandi trde, da so te napovedi prenapihnjene iz političnih razlogov in da je 13 milijonov ton nafte maksimum, kar bi se dalo iztisniti iz nedrij te pokrajine. Ko se je 25. aprila s prevratom v Lizboni zamajala stavba portugalskega kolonialnega cesarstva, so se v lu-zitanski prestolnici pojavili predstav niki FLEC, to je organizacije, ki se je proglasila za. osvobodilno gibanje Kabinde, in s kratkim memorandumom zahtevali, naj dobi deželica državno samostojnost neodvisno od Angole. Identična dokumenta sta bila predložena Organizaciji afriške enotnosti in Združenim narodom; dokument je doslej ostal brez uradnega odziva, s čimer pa ni rečeno, da njegova vsebina ni razširila manevrskega prostora za najrazličnejše afriške in neafriške interese v tem stateško ključnem prostoru afriške celine, ki se imenuje Angola. Zahteva po neodvisnosti Kabinde se opira na zgodovinske in mednarodnopravne argumente. Deželica je bila do berlinskega kongresa 1885 formalno samostojna kot kraljevstvo N’Goio Šele takrat — Angola je bila že 300 let portugalska kolonija — so velesile sklenile, naj pride tudi ta preostanek afriške neodvisnosti pod varuštvo ka ke evropske sile in s sporazumom v Simulambucu,, ki je bil podpisan 1. februarja 1885, je bilo kraljestvu da no na voljo, naj med štirimi državami — Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Portugalsko — izbira svojega protek-torja. Takratni kralj N'Goie se je, očitno po nasvetu Britanije, ki je skušala zajeziti francoski in belgijski prodor v Afriki, odločil za Portugalsko. Po sporazumu iz Simulambuca je Kabinda postala protektorat, do katerega ima protektorska sila — Portugalska — čisto določene obveznosti: pripraviti jo za neodvisnost. Spočetka je bil v Kabindi samo portugalski rezident, z leti pa so tja prišli trgovci in vojaki; dežela je, ne da bi jo kdo vprašal, izgubila status protektorata in postala kolonija, ki so jo priključili Angoli, čeravno je imela vedno poseben položaj, ne samo v upravnem, marveč tudi v gospodarskem pogledu: s sporazumom v Simulambucu je namreč postala svobodna carinska cona za široko področje takratnega francoskega in belgijskega Konga, tja do ta kratne britanske Rodezije. S tem si je Britanija kot vodilna finančna sila v portugalski Angoli zagotovila očitno prednost pred svojima kolonialnima rivaloma, Francijo in Belgijo. Svobodna carinska cona — pa je vplivala tudi na položaj in miselnost v Kabindi: življenjska raven je neprimerno višja kot v sosednjih državah; Kongo (Brazza) in Zaire sta po proglasitvi neodvisnosti odpovedali sporazum, ki se nanaša tudi na njuno ozemlje. Na podlagi teh argumentov zahteva FLEC, ki se je proglasila za osvobodilno gibanje Kabinde, neodvisnost za deželico, ki jo je Portugalska po sklepu velesil in po njeni lastni odločitvi dobila le v protektorsko upravljanje in je ni nikdar zavojščila kot kolonijo. »Ce Portugalska dekolonizi-ra svoje kolonije, potem naj v Kabindi vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred Berlinskim kongresom in pred sporazumom v Simulambucu.« To je formalnopravni argument za separatistične težnje, ki jih je na okroglo mizo dekolonizacijskega procesa vrgla BLEC, organizacija, ki ima veliko več opore v sosednjih državah, v Kongu (Brazza) in v Zaire, kot v Kabindi sami, kjer ima najmočnejši politični in vojaški vpliv Netova MPLA. Argumenti, ki segajo za stoletje nazaj, seveda v današnjih afriških razmerah zbledijo pred stvarnostjo današnjega afriškega trenutka, kajti sleherna cepitev odpira vrsto novih, podobnih primerov in nevarno širi manevrski prostor vsem neafriškim interesom, ki skušajo v okviru dekolonizacije ohraniti in legalizirati neoko-lonialistične odnose. In Angola je v sedanjem trenutku najprimernejši teren za manevre v tej smeri. Miran Šuštar Več kmetijskih pridelkov V zadnjih petih letih so v Makedoniji povečali obseg kmetijske proizvodnje za 40 odstotkov— Zaradi večje proizvodnje večji odkup tržnih presežkov Makedonija je v zadnjih petih letih v kmetijstvu naredila velik korak naprej. V tem času so povečali obseg kmetijske proizvodnje za 40%, od tega na družbenem sektorju za 75%, na zasebnem pa za 30°/o. Letna stopnja rasti kmetijske proizvodnje je v tem obdobju znašala 3,8%, s tem da so na družbenem sektorju zabeležili celo 8,1% rast, v zasebnem pa 2,5%. Koliko to pomeni, pove podatek, da je rast kmetijske proizvodnje v državi v tem času znašala le 1,7 do 1,8 odst. Se več pa povedo podatki o povečanju pridelkov pri posameznih poljščinah (v tonah): .1968 pšenica 238.000 riž 17.700 tobak 20.200 sončnice 9.200 povrtnine 390.000 sadje skupaj 38.500 jabolka 41.800 grozdje 138.000 vino (milj. litrov) 44 Indeksi rasti se gibljejo od 115 do 296, kar je za petletno obdobje vsekakor lep uspeh. Zagotovo pa se s tako povečanimi pridelki, v tako kratkem obdobju, ne morejo pohvaliti v nobeni republiki. Večja kmetijska proizvodnja je vplivala tudi na večji odkup tržnih presežkov. Tako se je odkup žita povečal od 118.000 ton v letu 1968 na 175.000 ton v letu 1973, po-vrtnin od 33.000 ton na 75 tisoč, sadja od 55.000 ton na 126.000 ton, jajc od 35 milijonov na 244 milijonov komadov in mlečnih proizvodov od 15.000 ton na 33.000 ton. Doseženi uspehi v kmetijstvu so rezultat velikih vlaganj v to pomembno gospodarsko panogo. V zadnjih petih letih je odpadlo na investicije v družbeni sektor kmetijstva kar 19,7 odstotka vseh vlaganj v makedonsko gospodarstvo. (Jugoslavija 9,9 odst., Slovenija od 7,1 do 10,6 odstotka). Z družbenimi načrtom razvoja Makedonije za obdobje 1971—1975 je predvideno, da bodo v družbeni sektor kmetijstva vložili 2.330 milijonov din, kar bo še vedno znašalo 14,6 odst. od skupnih vlaganj v gospodarstvo. Nad 50 odst. denarja so doklej vložili v izgradnjo hidromelioracijskih sistemov. Sedaj bo zgrajena prva faza. V zadnjih petih letih so v Makedoniji napeljali vodo na 42.240 ha. Tako sedaj lahko namakajo že 95.000 ha zemlje, pred vojno so namakali le 17.000 ha. Leta 1975, ko bodo zgradili prvo fazo nama- kalnih sistemov, bodo namakali že 149.000 ha zemlje ali 21 odst. skupne obdelovalne zemlje v tej republiki. Sicer pa računajo, da bodo v perspektivi namakali okoli 300 tisoč ha zemlje ali polovico obdelovalne zemlje v Makedo- 1973 indeks 275.000 115 31.700 179 27.500 136 23.600 296 563.000 144 131.000 148 70.300 168 197.000 143 75,5 171 niji. Janko Lazarevski, sekretar za kmetijstvo je dejal, da se stvari, tam, kjer je voda, obrnejo za 180 stopinj. Rezultati so fantastični, zlasti v pridelovanju povrtnin. To pomeni, je dejal Lazarevski, da so investicije pravilno usmerjene in da je treba še hitreje naprej in da makedonsko kmetijstvo s tem dobiva najvažnejši temelj za intenzivni in stabilnejši razvoj. Lani je Makedonija dobila od mednarodne banke za obnovo in razvoj sredstva za izgradnjo tako imenovanega agroindustriijskega projekta Makedonije za obdobje 1973 do 1978. Predračunska vrednost prve etape tega projekta znaša okoli 1.035 milijonov din, od tega odpade na mednarodne banke 527 milijonov, drugo pa na sredstva zelenega načrta, na sklad za manj razvite itn. V okviru tega projekta bodo zgradili pet farm za okoli 5000 krav, hleve za okoli 4.000 pitancev, tri farme za rejo prašičev (30 tisoč pitancev) in 4 farme za rejo pujskov. S tem denarjem bodo obnovili tudi okoli 3.600 ha vinogradov. V načrtu pa so še: gradnja tovarne za predelavo mesa, dve bla-dilndoi, osem ribnikov, vinska Met (38.000 milijonov litrov), tovarna za predelavo sadja, itn. Precej denarja bodo porabili še za dograditev namakalnih sistemov. Z zelenim načrtom so si med drugim zadali nalogo, da bodo povečali pridelovanje bombaža, riža, zelenjave, za kar bodo vložili precej denarja. Računajo, da bi po teh investicijah lahko pridelali za jugoslovanske potrebe okoli 80 odst. riža, sedaj 50 odst., in 10 odst. bombaža, sedaj 5 odst. S tem pa njihovi načrti v kmetijstvu še niso zaključeni. že sedaj se pripravljajo na drugi krog investicij. Ta naj bi zajemal drugo fazo gradnje hidromelioracij skdh sistemov, razvoj zasebnega sektorja kmetijstva, izgradnjo predelovalne industrije, marketinga itn. RAJKO OCEPEK Povečan potniški promet BEOGRAD — V vseh prometnih vejah, razen v pomorskem prevozništvu, se je v zadnjih devetih mesecih promet znatno povečal. Statistični podatki kažejo, da so največje povečanje prometa zabeležili v letalskem prometu — za 16 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. V celotnem prevozništvu se je promet povečal za 15 odstotkov, v železniškem za 11, v rečnem za 10, v pomorskem prometu pa se je zmanjša) za 1 odstotek. Od januarja do septembra so z vsemi prevoznimi sredstvi prepeljali 717,113.000 potnikov, kar je za 46 milijonov potnikov več kot v istem lanskem obdobju. V istem času so prepeljali skupaj 147 milijonov ton blaga, to pa je 13 milijonov več kot v prvih devetih mesecih lani. Kljub dežju - še kar dobro MOSTAR — Letošnji pridelek grozdja na plantažah kmetijskega posestva »Hepo« v Mostarju, Čapljini in Citluku je Mjub slabemu vremenu zadovoljil. V vinogradih v Citluku in Blatnici, M se širijo na površini 65 hektarov in kjer gojijo visokokakovostno grozdje, iz katerega pridobivajo znano »žilavko« in »blatino«, so natrgali okoli 80 vagonov grozdja. V čapljinskih vinogradih, kjer gojijo sorto za proizvodnjo vina »kardinal«, pa so natrgali okoli 135 vagonov dobrega grozdja. Prodajo so organizirali zelo dobro. Večino grozdja so takoj poslali kupcem v Beograd, Zagreb in nekatere kraje v Slovenskem primorju. Trgovina v SEV PRAGA — Glasilo češkoslovaške partije »Rude Pravo« te dni piše, da se je od leta 1965 do 1973 izvoz industrijskih izdelkov široke potrošnje v okviru SEV povečal za več kot dvakrat, čeprav na tem področju še niso izkoriščene vse možnosti. Največji dobavitelji tovrstnih izdelkov v države SEV so DR Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Te tri države so državam SEV zagotovile okoli 60 odstotkov vseh dobavljenih izdelkov široke potrošnje, predvsem obleke, zdravil, pohištva in obutve. Članek ponazarja proizvodnjo nekaterih pomembnejših izdelkov široke potrošnje v okviru SEV. V Bolgariji so na prebivalca izdelali 2,4 para usnjene obutve, v DR Nemčiji 4,6, na Poljskem 3,6, v Romuniji 3, v ZSSR 2,6, na Madžarskem 3,6 in na Češkoslovaškem 7,6 para. Proizvodnja umetnih vlaken na enega prebivalca je na Maržarskem 1,1 kg, v Bolgariji 4 kg, v DRN 13,6 kg, v Poljski in Romuniji 4,8 kg, v ZSSR 3 kg, na Češkoslovaškem pa 8 kg. »Rude Pravo« povzema, da se te razlike v proizvodnji posameznih sodobnih izdelkov iz leta v leto občutneje zmanjšujejo. Resnica onstran Karavank Ob izidu knjige J. Messnerja »Zasramovan-ci... združite se! Pri Partizanski knjigi v Ljubljani je pravkar izšla knjiga Janka Messnerja »Zasramovane! ... združite se!«, izšla v novi zbirki te založbe, ki se imenuje Polemika (tu so pred nedavnim natisnili tudi knjigo K našemu trenutku Josipa Vidmarja in Samotnega jezdeca Jožeta Javorška). Narava te zbirke že zadosti dobro zaznamuje naravo nove Messnerjeve knjige: gre — večidel — za ponatis polemičnih zapisov tega koroškega slovenskega avtorja (zapisov, objavljenih po revijah in časnikih), pri čemer pa njegovo kritično pero skuša segati tudi v navzkrižje sodobnega slovenskega nacionalnega in kulturnega obstoja, ne pa ostati le kritični oce njevalec razmer, v katerih živijo Koroški Slovenci. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila tako avtor knjige kot urednik zbirke Polemika Josip Vidmar, so bila med drugim znova pojasnjena nekatera poglavitna izhodišča te nove založbine zbir ke, ki se po besedah urednika, kot povzemamo, hoče polemično soočiti z aktualnimi družbenimi in kulturnimi vprašanji ter podati tudi odgovore na ta vprašanja. Tudi Messnerjeva knjiga iz raznih vidikov obravnava perečo problematiko, predvsem v zvezi s Koro ško, in se tako ujema z zamislijo zbirke, v kateri bodo v kratkem izšla dela še nekaterih slovenskih avtorjev. Messner je v svoji besedi opozoril na situacijo, v kakršni živijo Koroški Slovenci, pri tem pa je dejal, da s svojo knjigo poleg drugega apelira na to, da je zdaj čas, da pogledamo resnici v oči in sprevidimo, kje so pravi zavezniki Koroških Slovencev. Pri tem se ni izognil omembe KPA. Doda) pa je, da v njegovih spisih ni nič izmišljenega ali pretiranega, vsako misel »sem zapisal dokumentirano in prepričan, da delam prav« Skeptično se je sicer izražal o morebitnem ugodnem odmevu izida knjige na Koroškem, toda naposled je vendar pritrdil misli, da ne gre za to, da bi se »proslavil«, temveč da bi povedal resnico. J. H. Lastni ugledni izdelki Tomosov program v prihodnje: nad 200.000 motornih agregatov letno, mopedi, črpalke, izvenkrmni motorji, smučarske vlečnice in kmetijski stroji V mednarodni konkurenci v Madridu je lani dobil koprski Tomos diplomo kot najuspešnejši proizvajalec v letu 1972. To mednarodno priznanje je dobil za svoj doma skonstrui. rani izvenkrmni motor »TOMOS 4«. Čeprav je bil Tomos nekaj časa sinonim za našo proizvodnjo Citroenovih vozil, je tudi to potrdilo misli, ki jo je v pogovoru o dvajsetletnici tega našega prvenca industrije na Primorskem, povedal sedanji glavni direktor ing. Miloš Štokin: »TOMOS v svetu ni bil in ni poznan po izdelkih, ki jih je povzel po tuji licenci, pač pa po rezultatih lastnega dela in izdelkih, ki so sad lastnega znanja.« Po proizvodnem načrtu bodo letos izdelali v Tomosu okoli 140.000 različnih vgraje-nih motorjev, to je mopedov, črpalk, izvenkrmnih motorjev, smučarskih vlečnic, kosilnic. Že prihodnje leto pa računajo, da bodo izdelali nad 200.000 teh vgrajenih mo-torjev. Ko se bodo predvidoma konec prihodnjega leta iz Tomosa preselili v Šempeter pri Novi Gorici Cimosovi avtomobilski obrati, bo TOMOS celotno svojo proizvodnjo sodobno organiziral. Njegova proizvodna usmeritev pa bo brez kakršnegakoli iskanja izdelovanje stabilnih motorjev vseh vrst. Raziskava tržišča je pokazala, da je razen za mopede na trgu še dosti povpraševanja po različnih vgrajenih motorjih. Letos bodo izdelali okoli 30.000 črpalk, po raziskavi tržišča pa so potrebe okoli 80.000 letno Stabilnih motorjev, med katere sodi tudi izvenkrmni, bodo letos izdelali okoli 15.000, zahteva tržišča pa je okoli 40.000. Razen »Tomosa 4« pa pripravljajo proizvodnjo novih, močnejših tipov izvenkrmnih motorjev z močjo 10 in 18 KS. Svojo perspektivo vidi TOMOS v izdelavi različnih agregatov z vgrajenimi motorji, pri katerih je še precej možnosti povečati serijsko izdelavo. Pri tem se TOMOS močno naslanja na svoj ms ti tu in na lastne konstrukcijske zasnove. Da je taka usmeritev pravilna, dokazuje podatek, da je prav s temi izdelki dosegel v tujini največje uspehe. Pri mopedih bodo razširili proizvodnjo od 50 kub. cm na 90 ccm — mopede, razširili pa bodo tudi proizvodnjo nekaterih naprav z vgrajenimi motorji za kmetijstvo, (črpalke, kosilnice), ki so se že doslej uveljavili na kmetijskih področjih Vojvodine, Makedonije in Srbije. Ob ustanovitvi Cimosa, ki je prevzel proizvodnjo Citroenovih vozil, (ustanovitelji Cimosa so TOMOS, ISKRA Šempeter pri Novi Gorici in francoski partner CITROEN) je bila sprejeta dokončna od- ločitev, da se TOMOS ne bo razvijal kot proizvajalec avto-mobilov. Tomos je v preteklem obdobju v avtomobilsko proizvodnjo investiral znatno več kot za proizvodnjo drugih svojih izdelkov. Ker pa je bilo treba za uvoz sestavnih delov zagotoviti znatna devizna sredstva, teh pa ni bilo mogoče dovolj dobiti, je navzlic vsem pogojem TOMOS s svojo avtomobilsko proiz- vodnjo napredoval mnogo počasneje kot drugi jugoslovanski avtomobilski proizvajalci. V tretje desetletje svojega obstoja stopa organizacija združenega dela TOMOS kot združba treh temeljnih organizacij združenega dela: vsa koprska proizvodnja tvori eno TOZD, druga je institut, tretja pa PARTIZAN Subotica, ki izdeluje pretežno dvo- kolesa, po letošnjem načrtu jih bodo izdelali okoli 130.000. Po nekaj »suhih« letih pričakujejo, da bodo že prihodnje leto pričeli z graditvijo nove dvorane v Kopru V srednjeročnem programu je jasno začrtana proizvodna usmeritev, ki pa tei ja tudi sodobno organizacijo dela. Že za prihodnje leto računajo na sorazmerno večjo proizvodnjo, toda predvsem na temelju višje produktivnosti dela. Taka večja serijska proizvodnja pa naj bi prispevala, da bodo razen zahtevam domačega tržišča še- v večjem obsegu kos tudi naraščajoči konkurenci v tujini. GUSTAV GUZEJ Manj menjamo službe V prvih letošnjih 8 mesecih močno zavrta fluktuacija delavcev BEOGRAD, 20. nov (Tanjug) — Iz delovnih organizacij družbenega sektorja je v prvih 8 mesecih tega leta odšlo manj ljudi kot prejšnja leta. Povprečna mesečna stopnja fluktuacije zaposlenih od januarja do avgusta tega leta se je po zadnjih podatkih zveznega zavoda za statistiko zmanjšala za 19 odstotkov v primerjavi s stopnjo istih mesecev v letu 1973. Statistiki so že ugotovili, da je avgusta tega leta 1,06 odstotkov od celotnega števila zaposlenih v organizacijah združenega dela in državnih organih odpovedalo delo. Upoštevaje vrste dejavnosti so imele največjo fluktuaci-jo zaposlenih v letošnjem avgustu organizacije združenega dela v kmetijstvu in ribištvu (2,25 odst.), v gradbeništvu (1,87) in v stanovanj sko-komunalnih dejavnostih (1,45), najmanj pa v organizacijah družbenih dejavnosti in državnih organih (0,72 odst.) in v kultumo-so-cialnih dejavnostih (0,76 odstotkov). Po republikah in pokrajinah je bila fluktuacija avgusta največja v Makedoniji (1,55 odst), najmanjša pa na ožiem območju Srbije (0,83 odst.). Francoski nagradi Pascal Laine (32) romanopisec in profesor informatike je prejel letošnjo Goncourtovo nagrado, najvišje priznanje za literarno ustvarjalnost v Franciji. Nagrado so mu podelili ob šestem krogu glasovanja članov Gonoourtove akademije, za roman »Čipkarica«, delo, v katerem je po besedah pisatelja samega govor o »nemožnosti komuniciranja med človeškimi bitji in zlasti med družbenimi razredi«. V nagrajenem romanu je prikazano življenje mladega zaposlenega deMeta, ki zaradi neugodnega družbenega položaja izgubi tudi boj za ljubezen svojega fanta, študenta iz imo-vite družine, po čemer postopoma tone v somračno duševno stanje ter izgubi vsako zmožnost komunikacije z ljudmi okoli sebe. V romanu so očitno avtobiografski elementi: pisatelj sam, sin alžirskih kolonov, je bil vzgojen po vseh pravilih meščanske družbe, zaradi česar je že v zgodnji mladosti nadeteJ na velike težave v svojem prizadevanju, da bi vsaj v osebnem življenju porušil sooiailne pregrade. Ker se mu ni posrečilo uresničiti tisto globoko vez, za katero je vedno hrepenel s svojimi učenci v tehhšškl šoli, kjer je bil nekoč profesor, je Pa- scal Laine sprejel mesto predavatelja v pariškem predmestju Villetaneuse in se posvetil literaturi. Svojo prvo literamo nagrado »Mediois« je Pascal Laine osvojil leta 1971 za roman »Irevolucija«. Hkrati z Goncourtovo nagrado so v Parizu podelili še drugo pomembno nagrado »Theophraste Renaudot«. Dobil jo je Georges Borgeaud, avtor sicer doma iz švicej M pa zadnjih trideset let živi v Parizu m dela kot korektor, trgovec z umetninami in trgovski posrednik. V zadnjih letih svojega sodelovanja v reviji »Le Point« je Borgeaud, M ima blizu šestdeset let, dobil nagrado za svoje delo »Potovanje v tujino«, avtobiografski in psihološki roman, ki dejansko predstavlja »Potovanje v neodkrite globine človeškega bitja«. Borgeaud je na neki način nadaljevalec švicarske tradicije tako po svojem puritanstvu v vprašanjih ljubezni kot tudi po svojem rojstnem kultu narave. »Potovanje v tujino« je zato tudi nekak piščev pogled na preteMost, na ljudi in na samega sebe, njegova meditacija o življenju, delo, ki je napisano z veliko skrbjo za detajl in preciznost. Borgeaud je poprej dobil nagrado kritikov za svoj roman »Dvorišče« (1952). Jadransko morje Do konca stoletja uničeno življenje Morski biologi so doslej proučevali komaj dvajset odstotkov planktona, prvič se je posrečila raziskava drobnih, za fotosintezo in antibiotočnost morja pomembnih organizmov Zadnje dni oktobra se je vrnila ekspedicija jugoslovanskih morskih 'biologov, ki so na vojaški oceanograf-'skTJddn Andrija Mohorovičič prekrižarili odprte <}ode Jadrana. Ekspedicijo je vodiTkapetan fregate Zoran Vučak. Vojaški hidrografski inštitut, "kamor sodi raziskovalna ladja, je izvedel program fizičnih oceanograf-"skih meritev. Biologi morske biološke postaje iz Portoroža, strokovnjaki Centra za raziskovanje morja in Rovinja ter raziskovalci biološkega in-"ilituta Jugoslovanske akademije zna-diosti in umetnosti iz Dubrovnika pa sn nnd vodstvom doc, dr. Jožeta štir-na izdvedli polucijsko raziskavo Ja-drana. Pri tem so pomagali raziskovalci kemijskega inštituta »Boris Kidrič« in kmetijskega inštituta"SRS. Ne glede na končne podatke, ki bodo Jadran in življenje v njem po- kazali dokaj natančno, se da že iz prvih opažanj izdvojiti nekatere značilnosti, ki so prav presenetljive. Natančno merjenje vodnih mas in tokov je postavilo na glavo dosedanje vedenje o tokovih, saj le ti tečejo marsikje povsem v nasprotno smer, kot so oceanografi trdili doslej. Nekaj podobnega je s pesticidi. V morju okrog Visa, kjer niso pričakovali velikega onesnaževanja, ker so domnevali, da pesticidi sedejo na dno že v severnem Jadranu, so ugotovili dokajšnje količine teh strupov. Presenetila pa je tudi množičnost novih vrst organizmov, ki doslej niso bili nikjer omenjeni. Kisika vse manj in manj »Kot vemo, ste razen toplote mor-slanosti, tokov, radioaktivnosti zelo natančno merili tudi kisik in Ijikov dioksid, dva plina, ki sta ločilna za življenje. Kaj nam lahko veste o teh meritvah?« smo uvodo-l vprašali dr. Jožeta Štirna. »Analiza plinov je pokazala, da je ide na merjenja v minulih letih in podatke, ki so jih objavili prvi ra. kovalci Jadrana v letih 1911—1914, Jadranu kisika vse manj in manj, r seveda pomeni, da fotosinteza ada in da organska materija, ki jo sijo v morje reke, porabi veliko ki-:a za gnitje. Težko je reči, ali gre i upadanju kisika za povsem nara-n pojav, za tako imenovano fluktu-ijo v naravi ali za veliko zastru-ievanje. Ugotovljeno je, da že zelo ijhne količine pesticidov povsem vro fotosintezo in da težke kovi-, kot so živo srebro, antimon in ba-r, ubijajo drobne rastlinske organile, ki so nosilci fotosinteze. V mor-pa je iz dneva v dan več bakra, j ima cela vrsta kmetijskih prepa-tov za osnovo baker.« Slovenski znanstveniki so se naj-ilj posvetili rastlinskemu planktonu, novi vsega življenja v morju. »Pr-6 smo imeli možnost, da se ukvar-mo s temi drobnimi organizmi ta-»j, ko vzamemo vzorec iz morja,« razlagal dr Jože Štirn in navdu-«o pripovedoval: »Doslej smo natančno preiskovali le plankton obalnega morja. Plankton nam je bil dosegljiv v eni uri. Seveda smo vzorce jemali tudi na odprtem morju, vendar se ti pri utrjevanju spremenijo. Najmanjši plankton se-stavljajo nezaščiteni bičkarji, zelo drobni zeleni organizmi (kokolitoforide), ki nimajo nobenega skeleta in ki so osnovni element planktona subtropskih morij. Pri utrjevanju kokolitoforide enostavno eksplodirajo, zato se jih v fiksimih vzorcih ne vidi. Pod mikroskopom je le rjava brezoblična masa. V vzorcih pa ostajajo kremen-časte alge, dinoflagelate, ki imajo zelo močne skelete. Sedaj smo imeli prvič priložnost na odprtem morju opazovati živi planktonski material ...« čeprav so biologi pričakovali, da bodo našli nove vrste planktona, se tolikšnega števila novih vrst in tolikšne mase planktona niso nadejali: »Analiza odprtih voda Jadrana nam Je dokazala, da je plankton sestavljen v sedemdesetih pa tudi v devetdesetih odsototkih iz drobnih organizmov, ki so za nas povsem neznani. Torej so doslej vse naše analize veljale le dvajsetim odstotkom fitoplanktona in smo šele sedaj začeli raziskovati tiste organizme, ki tvorijo večino planktona,« je dejal dr. Jože Štirn in pokazal v hladilnik: »Domov smo porinesli vsaj trideset vzorcev živega fitoplanktona, ki po dosedanjem pregledu ne sodi nikamor. Vzorce planktona iz odprtih vod bomo izolirali v monokulture v čiste kulture, jih očistili bakterij in gojili. To je osnova za biološki esej v naslednjih ekspedicijah. Veliko število vrst čistih kultur je za nas zelo važno, saj razvijamo popolno novo smer, študijo antibiotikov in drugih farmakotikov, ki jih proizvajajo organizmi čistih odprtih voda. Vemo, da bakterije, ki prihajajo v čisto morsko vodo, ki vsebuje neinhibiran fitoplankton, nimajo zaradi antibiotičnega delovanja tega okolja možnosti, da bi preživele. Izločki teh organizmov imajo zelo različne vplive. Segamo v popolnoma nov svet medsebojnih vplivov. Neumno bi bilo misliti, da samo plesni in bakterije lahko povzročajo antibiotične substance. Znano je, da so vrsto antibiotikov odkrili iz fitoplanktona, in sicer iz fitoplanktona obalnih vrst.« Vrstna pestrost vse manjša Kljub novim vrstam, ki jih bo potrebno šele določiti (doslej neznani organizmi se že bohotno razvijajo v laboratorijih pomorske biološke postaje v Portorožu), pa Jadran kaže, da počasi umira. »O umiranju Jadrana oziroma močno poslabšanih pogojih za življenje v njem priča vedno manjša vrstna pestrost in neprestano cvetenje morja. Tudi na odprtem morju so se že začeli destruktivni procesi. Vendarle je težko reči, da je edini vzrok za to polucija. Na istih raziskovalnih postajah so že pred več kot pol stoletja odlični fitoplanktologi ugotovili osemdeset do sto različnih organizmov. Na teh postajah smo letos našli le še nekaj organizmov, med njimi pa se je najbolj razmnožila kremenča-sta alga Nitzchia Seriata, ki so jo raziskovalci v preteklosti komaj kdaj omenjali. Razširjena je po vsem Jadranu, povsod tam, do kamor seže vpliv odpadnih voda reke Pad. Tudi to je eden izmed dokazov, da Jadran umira, šarlatansko bi bilo napovedovati natančen čas propada Jadrana, vendar bo po mojem mnenju severni Jadran ob koncu tega stoletja sposoben le še za plovbo, življenje v njem bo povsem ugasnilo, tako vsaj kažejo posledice sedanjega onesnaževanja. Če bi ga hoteli rešiti, in tehnologija lahko sama sebe obvlada, bi morali začeti takoj reševati. Program za sanacijo voda v severni Italiji, kjer je skoncentrirana večina italijanske industrije, je že leta 1969 znašal tisoč milijard lir (sedanja ocena izvedbe tega projekta, o katerem je že razpravljal Italijanski parlament, bi bila dva tisoč milijard lir). Tega denarja pa Italija nima. Industrijskih objektov tudi mi ne načrtujemo najbolj vestno Rad bi samo opozoril na Zadar z železarno, Bakar s koksarno, Šibenik z boksitom in tudi na Neretvo ter Skadarsko jezero, ki sta vedno bolj ogrožena. Pri presojanju krivde imamo zvezane roke. Natančnih opazovanj za nazaj ni in tako je težko določiti, kaj so povzročile spremembe in kaj zastrupitve. Veliko znanja in časa bo treba vložiti v raziskavo ter natančno določiti in dokazati, kateri so tisti odpadni elementi ki najbolj drastično zasrupljajo morje. Rezultate teh raziskav bo potrebno predložiti italijanski vladi in jo opozoriti na najbolj nevarne odplake. Mednarodno raziskovanje Jadrana ne raziskujemo le ml, marveč tudi Italijani. Na zadnji konferenci UNEP (Program za varstvo okolja OZN), ki je bila v Monacu, je bil skupni jugoslovanski-italijan-ski program raziskav ugodno ocenjen. Del tega programa, katerega koordinator sem, je tudi naša ekspedicija. Že na pomlad bomo verjetno začeli natančno opazovati reke in ugotavljati, kaj vse nosijo v morje. Vse pa kaže, da se bodo prihodnje leto vključili v raziskovanje s svojo zelo dobro opremljeno ladjo tudi Italijani. Predvideni so še drugi projekti raziskav morja in rek, ki naj bi dokončno pokazali, kje in zakaj je Jadran ogrožen. Primer Blejskega jezera nas opozarja, da z dejanji ne smemo odlašati. V naravi procesi spreminjanja ne potekajo zložno. V Blejskem jezeru se ogljikov žveplovodik ni kopičil iz leta v leto po malem, ni ga bilo danes malo in jutri več, marveč se je gnitje s kisikom spremenilo v brezkisično gnitje v enem letu. lahko bi rekli v enem dnevu. Zato moramo biti pripravljeni, naravo moramo opazovati in načrtovati, saj katastrofa pride iznenada. Drugače pa je, če jo lahko predvidimo, še veliko bolje je, če jo lahko preprečimo,« je dejal dr Jože Štirn in na vprašanje, kakšna je sedaj hrana, ki prihaja iz Jadrana, odgovoril: »Glede morske hrane pretiravamo; zastrupljenost ta hip še ni kritična. Tudi v Italiji se je pokazalo, da školj- ke niso imele neposredne zveze s kolero To je dokazano, čeprav je tedaj ves svet trdil, da so školjke tisto veliko zlo...« Zastrupljeni organizmi In vendar so znam podatki, da so v morskih organizmih našli veliko snovi, ki jih znanstveniki imenujejo strupi. Kaj meni o tem vodja letošnje slovenske raziskovalne odprave? »Res je, da smo našli precej organizmov, v katerih je bilo pesticidov in težkih kovin več, kot jih dovoljuje zgornja meja po mednarodnih dogovorih Tako smo našli celo v sardelah prekoračeno normo pesticidov, v organizmih, ki živijo dalj časa, na primer v osličih pa smo našli mnogo preveč živega srebra Mislim, da le pri hram več sanitarnih problemov, pa tudi tu ne gre pretiravati Patcgs ne bakterije imajo le malo možnosti, da bi preživele v morju saj jih sladka voda s katero prihajajo v morje, raznaša po površini, kjer jih uničijo ultravioletni žarki in antibiotični organizmi Seveda pa nekateri organizmi, na primei školjke, ki tudi žro bakterije, lahko vsebujejo patogene bakterije O bakterijah in njihovem obnašanju v morju vemo veliko, skoraj nič pa ne vemo o virusih V Jugoslaviji in Italiji je na tem področju znanstvena praznina, pač pa raziskujejo viruse in njihovo življenje v morju Francozi .« »Glede na to, da dobro poznate morje in življenje v njem, da napovedujete vsaj severnemu delu Jadrana smrt do konca tega stoletja, da ste našli zastrupljene organizme ali vsaj organizme, v katerih je bilo več strupenih snovi, kot določajo svetovne norme, ali menite, da je bolj zdravo jesti kopensko kot morsko hrano?« smo vprašali dr Jožeta Štirna, ki je kategorično zatrdil: »Jasno, da morsko Vsaj za sedaj je še vedno manj nevarnosti v morski kot v kopenski hrani.« Jože Vetrovec PRIMORSKI dnevnik 7j SPORT SPORT SPORI 23. novembra 1974 V FINALU IZZIVALCEV Karpov bo izzva Bobbyja Fischerja Tudi v zadnjem srečanju je remiziral s Korčnojem NAMIZNI TENIS Na turnirju v Beogradu MOSKVA, 22. — Anatolij Karpov je postal uradni izzivalec svetovnega, šahovskega prvaka Ame-. anca Bobbyja Fischerja. Danes je namreč tudi v zadnji izmed 24 Partij (finalu izzivalcev svetovnega prvaka) dosegel proti svojemu rojaku Viktorju Korčnoju remi in tako je končni izid ostal nespremenjen 3:2 v korist mladega Karpova. Oba nasprotnika sta se sporazumna za remi po štirih urah igre, v 31. potezi. 23-letni Karpov, ki je študent le-ningrajske univerze, se bo s Fischerjem pomeril v dvoboju za naslov svetovnega prvaka prihodnje cto. vendar trenutno še ni povsem I JUGOSLAVIJA ZGUBILA SREČANJE S ŠVEDSKO «Plave» pa so podlegle v srečanju s Kitajkami gotovo, če bo do tega srečanja tudi res prišlo. Iz Amerike so namreč že pred časom prišli glasovi, da se Fischer srečanju s sovjetskimi šahisti izmika, zato bi se lahko zgodilo, da se bo dvoboju s Karpovom odrekel. V tem primeru bi Karpov avtomatično postal svetovni prvak. SNEŽNE RAZMERE VIŠARJE 50 cm NEVEJSKO SEDLO 60 cm PIANCAVALLO 30 cm CORTINA (FalzaregoT 40 cm (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — V nadaljevanju namiznoteniškega turnirja v Beogradu so švedski namiznoteniški igralci premagali Jugoslovane s 5.3 (Bengt-sson — šurbek 2:1, Vikstrom — Sti-pančič 1:2 in Vinkstrom — Karaka-vič 0:2, Bengtsson — Stipančič 2:0, Johansson — šurbek 2:0, Vikstrom — Karakaševič 0:2, Johansson — Stipančič 1:2 in Vinktrom — Karakaševič 2:0). Kitajke pa so v ženski konkurenci premagale Jugoslovanke s 3:0. B. B. BENETKE, 22. — Dvanajsto kolo mednarodnega šahovskega turnirja •Hiriniiiiiii mn 1 uniji MMiiMnimiiiiiiMiMmnMiiuiiiiiMilllnniiiininimiMinMMMn,..,(nmiiiinmiiiiiMH!iiiiiiimiiminMnmiiiMimiiiTiii iiiiimi!i ninni umni nogomet TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG Po prvi polovici prvenstva mladincev večina naših ekip nizko na lestvici Najbolje je uvrščena Vesna, ki je v svoji skupini četrta MLADINCI Prejšnjo nedeljo sta bili odigra-m dve zaostali srečanji, ki sta zaključili prvi del mladinskega pr-v'enstva. Doslej se je med našimi enajstericami najbolje izkazala Vesna. ki zaseda drugo mesto v B skupini, vse ostale pa se nahajajo na spodnjih delih posameznih lestve. Naj povemo, da ima doslej najslabšo obrambo od vseh mladinskih ekip Primorje, ki je prejelo zadetkov, najslabši položaj pa "arja, ki je zadnja v A skupini. “Utri bodo med drugimi na spore-nu naslednje tekme: Zarja — Mug-gesana, Primorec — Edera, Crem-caffè _ Vesna, Inter SS — Primorje. IZIDA skupina a Edera — CMM 1:0 SKUPINA B Primorje — Libertas Trst 2:4 lestvici skupina a Eortitudo 8 6 2 0 17 7 14 Giarizzole '8 4 4 0 18 7 12 Muggesana 8 4 3 1 18 10 11 Roianese 8 3 4 1 9 8 10 Bosandra 7 1 4 2 7 9 6 Union 8 1 3 4 13 19 5 De Macori 8 1 3 4 9 17 5 Esperia SA 8 1 2 5 9 17 4 Zarja 7 1 1 5 11 18 3 „ SKUPINA B Edera 8 7 0 1 19 5 14 Cremcaffè 8 5 1 2 24 6 11 CMM 9 5 1 3 13 6 11 Vesna 9 5 1 3 18 13 11 Costalunga 8 4 2 2 16 8 10 Inter SS 9 3 3 3 12 11 9 Primorec 8 2 2 4 6 11 6 Primorje 9 2 2 5 10 28 6 Libertas TS 8 2 1 5 13 20 5 Barcola 8 0 1 7 6 21 1 NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI Colja (U) 6, Russinian (V) 4, Zucca (V), Lonza (V)f Košuta (U), De Michele (Z), Colja (Z), Terčon (Z) 3, Lappi (U), Sedmak (V), M. Kralj (Primorec), D. Kralj (Pri-morec). Persi (Primorje) in Milič (Primorje) 2. NARAŠČAJNIKI Prejšnjo nedeljo je bilo odigrano drugo kolo povratnega dela prvenstva, ki ni bilo posebno naklonjeno našim enajstericam. Te so od štirih tekem osvojile le dve točki. V skupini A je Vesna remizirala s Cremcaffejem, Primorje pa visoko klonilo S. Giovanniju. V tej skupini zaseda Vesna trenutno 2. mesto, ki resno ogroža S. Giovanni. Primorje je na dnu lestvice. V skupini B je Breg še vedno prvi. Vsekakor ima Libertas Trst dobre možnosti, da prekosi naše Zastopnike, ki so trenutno v krizi. Razumljivo je, da bo najzanimivej-še srečanje tega kola Libertas Trst — Breg. Union, ki je prejšnji teden klonil Libertasu, bi se moral danes rehabilitirati z Libertasom iz Rocola. IZIDI SKUPINA A Opicina SC — Esperia Sv. Alojzij 4:0, Vesna — Cremcaffè 0:0, Ponziana — Lib. Sv. Marko 0:0, Primorje — S. Giovanni 0:4. SKUPINA B Union — Lib. Trst 0:3, De Macori — Lib. Rocol B 1:1, Domio — Rosandra 0:2, Breg — Montuzza m. SKUPINA C Zaule — Triestina 1:3, Costalun-ga — Lib. Rocol A 1:4, CGS — For-titudo 0:0, Muggesana — Giarizzo-le 0:10. LESTVICE SKUPINA A Opicina SC 16, Vesna 11, S. Giovanni 10, Lib. S. Marko 9, Cremcaffè 8, Ponziana 7, Esperia Sv. Alojzij in Primorje 2. SKUPINA B Breg in Lib. Trst,43. Rosandra in Montuzza 8, De Macori in Domio 7,,Union 6, Lib. Rocol B 4. SKUPINA C Giarizzole 17, Triestina 16, Lib. Rocol A 12, CGS 9, Fortitudo 8, Zaule 6, Costalunga, Muggesana 0. ZAČETNIKI Zadnjič so najmlajši Brežani o-svojili drugi pozitiven rezultat. Vodstvo te skupine ima Montuzza, ki je doslej vedno zmagala, dosegla 20 golov in ni prejela nobenega. Montuzza je v prejšnjem kolu premagala najnevarnejšega tekmeca Cremcaffè. V skupini A pa vodi Libertas Rocol, sledijo mu s točko zaostanka Giarizzole. Jutri bodo na sporedu nekatere zaostale tekme skupine A, zato bodo najmlajši Brežani počivali. IZIDI SKUPINA A Opicina SC — Ponziana 1:0, Lib. Sv. Marko — Lib. Rocol 0:1, Giarizzole — Sistiana 2:0, CGS — Triestina A 1:1. SKUPINA B Rosandra — Fortitudo 1:1, Montuzza — Cremcaffè 1:0, Esperia Pio XII — Triestina B 3:0, Edera Zaule 1:3, Muggesana — Breg 1:1. LESTVICI SKUPINA A Lib. Rocol 11, Giarizzole 10, Triestina A in CGS 6, Inter S. Sergio, Sistiana, Ponziana in Opicina SC 5, Lib. Sv. Marko 3. SKUPINA B Montuzza 16, Cremcaffè 12, E-speria Pio XII 11, Fortitudo 9, Rosandra 8, Zaule 7, Muggesana 6, Breg in Triestina B 3, Edera 0. Jolo NAMIZNI TENIS PRVENSTVO ŽENSKE A LIGE ŠK Kras starta decembra Italijanska namiznoteniška federacija je v teh dneh razpisala dr žavno ekipno prvenstvo ženske A lige, ki se bo pričelo že prihodnji mesec in se bo zavleklo tja do a-prila prihodnjega leta. FITeT je z letošnjo sezono uvedla v tekmovalni ustroj dve bistveni spremembi, ki bosta občutno vplivali na finanč ne izdatke sodelujočih ekip. Prva sprememba je v povečanem številu nastopajočih moštev (od lanskih 8 na 10 ekip). Najpomembnejša novost pa zadeva tekmovalni sistem A lige: namesto,.lanskih dveh skupinskih nastopov,, ko. so-se v zemljepisno najbližjem mestu srečale po 4 ekipe med seboj, bo letošnje prvenstvo razčlenjeno na posamezne medsebojne nastope in vsaka ekipa se bo srečala po dvakrat z vsako drugo ekipo. Še sreča, da je FITeT 10 sodelujočih ekip razdelila v dve skupini po 5 moštev in le zmagoviti ekipi v obeh skupinah se bosta srečali med seboj za državni ekinni naslov. Ekipa Krasa iz zgoniške občine, ki si je v pretekli tekmovalni sezoni zagotovila končno tretje mesto v prvenstvu A lige, se bo letos pomerila v A skupini s sledečimi nasprotniki: CUS Turin (sedanji državni prvak), CSI Milan, CSI Parma in Julia Trst. Vsega skupaj čaka (orej krasovke 8 nastopov s tremi zahtevnimi gostovanji, ki predstavljajo precejšnje breme za društveno blagajno. Naj še omenimo, da za vsako ekipo nastopajo po tri igralke. Zmaga tisto moštvo, ki prvo doseže pet zmag. Razpored nastopov Krasove ekipe v A skupini A lige je sledeč: 21.12.1974 v Nabrežini: KRAS — CUS Turin 12.1.1975 v Turinu: CUS Turin - KRAS 26.1.1975 v Milanu: CSI Milan - KRAS 2.2.1975 v Nabrežini: KRAS - Julia Trst 23.2.1975 v Parmi: CSI Parma — KRAS 22.3.1975 v Nabrežini: KRAS — CSI Parma 29.3.1975 v Nabrežini: KRAS — CSI Milan 6.4.1975 v Trstu: Julia Trst — KRAS v Benetkah ni še povsem razjasnilo položaja na vrhu lestvice, saj ni se še zaključila odločilna partija med Biiekom in Libersonom. Partijo bodo odigrali do konca jutri, ko bodo drugi počivali. Trenutno je na vrhu lestvice Smislov, katerega pa bi v primeru zmage Li-berson lahko dohitel. Jugoslovanski mednarodni mojster Ostojič pa je zgubil partijo proti Italijanu Cosu-lichu in deli tako 6. do 7. mesto z Američanom Benkom. ODBOJKA V nasprotju z nekaterimi vestmi Jankovič ne bo trener tržaške Are Linee Kot smo izvedeli v pogovoru z Jankovičem, dolgoletnim jugoslovanskim odbojkarskim reprezentantom, ter še vedno uspešnim igralcem in trenerjem zagrebške Mladosti, prihodnje leto ne bo treniral in igral za barve tržaške Are Linee, Vladimir Jankovič je asistent za odbojko na Visoki šoli za telesno kulturo v Zagrebu in zato misli v bližnji prihodnosti opraviti magisterij ter se posvetiti treniranju Mladosti, ki ima izredno mlad ter obetajoč igralski kader. # * * V okviru tekmovanja za pokal prvakov v odbojki pri članicah se bosta danes popoldne srečala na Reki prvak Grčije Zaon in šester-ka Rijeke, ki je jugoslovanski prvak. V tem prvem nastopu so seveda favoritinje domačinke, ki v tem prvenstvu igrajo brez Čehinje Ben-dove. Tekma se bo pričela ob 17.00. _ V predtekmi se bosta pomerili šesterki Bora in druga ekipa lan-skega jugoslovanskega prvaka. To srečanje se bo pričelo dve uri prej v športni palači na Trsatu. # * * Drevi š ta rta tudi italijansko odbojkarsko prvenstvo pri članih. Kot je znano igra že vrsto let v tej ligi tudi tržaška Are Linea. Letošnji krstni nastop bodo Tržačani opravili v Sieni z domačim CUS. ki je novinec prve lige. Poleg te ekipe so ostali novinci še: Cesenetico, CUS Catania in COOP Italia. V prvem zavrtljaju je Are Linea favorit. Največja tekmeca za letošnji naslov'1 bósta' lanski prvak Panini iz Modene ter Ariccia iz Rima. Gaja, ki združuje športnike iz Gro pade in s Padrič, nastopa letos (p rvič) tudi v prvenstvu 3. amaterske nogometne lige. Doslej se je to društvo ukvarjalo le z mladinskim nogometom. (Na sliki: članska ekipa Gaje) iiiiiiiiiiiniiriimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET NAŠE ENAJSTERICE V AMATERSKIH LIGAH Juventino v boj zn prvo zmogo v derbiju z ekipo kriške Vesne V 3. AL v središču pozornosti srečanje Olimpija-Primorec 2. AMATERSKA LIGA V nedeljskem devetem kolu bosta Zarja in Juventina igrali pred domačim občinstvom, Primorje in Vesna pa bosta šli v goste. Primorje bo igralo proti S. Anni, ki je trenutno (skupaj z Edero in Sagradom) na prvem mestu lestvice. Prosečani pa so s petimi točkami zasidrani na predzadnjem mestu. Iz tega je razvidno, da obe enajsterici potrebujeta točke: Tržačani, ker nočejo zgubiti stika s prvimi. Primorje ker noče ostati na repu lestvice. Jutri bo naloga Primorja težka, saj «rdeče-rumeni» še niso premagali S. Anne na domačih tleh. Do sedaj sta se v prvenstvenih tekmah v Ulici Flavia enajsterici srečali le trikrat: dvakrat sta se razšli pri neodločenem izidu, enkrat je zmagala S. Anna. Za jutri govorijo predvidevanja v korist S. Anne. Primorje vseeno ne bi smelo igrati podrejene vloge, a bi se prav gotovo zadovoljilo z eno točko. Zarja bo sprejela v goste enajsterice Flaminia, ki je v zadnjih dveh nastopih okusila dva poraza ^ *Ws*tc*lvfè; «iiu _ _____ .>iVj nn_i ^ iiiuiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiumiiiiimmiiiiimiimimmiiiiMiiimiiimimiiiiiMiiuiimmui KOŠARKA V PROMOCIJSKI LIGI Igralci Bora jutri gostje v Gradežu To bo zadnja tekma prvega dela prvenstva PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jutri se bo zaključil prvi del promocijskega prvenstva, v katerem so borovci doslej dvakrat zmagali, trikrat pa so bili poraženi. V zadnjem kolu bodo «plavi» gostovali v Gradežu, kjer bodo igrali proti zadnjemu z lestvice, ekipi Grada. V okviru priprav za to tekmo so borovci v četrtek odigrali prijateljsko trening tekmo v Miljah. BOR — CGI 76:66 BOR: Sosič 12. Klobas 16, Vatovec, Barazzutti 6, Koren 8, Ambrožič 14, Škrk 4, Kralj 2, Francia, Lisjak, Kraus 8. MLADINCI Borovi mladinci bodo jutri v telovadnici v Ulici della Valle igrali važno tekmo proti Lloydu Adriaticu, ki je v tem prvenstvu še vedno neporažen. Če bi naši košarkarji premagali lloydovce, bi se jim pri- i družili na lestvici. ' «Plavi» bodo igrali z naslednjo postavo: Vatovec, Žerjal, Klobas, Kraus, Guštin, Lisjak, Francia, Košuta, Koren in Ražem. NARAŠČAJNIKI V 2. kolu naraščaj niškega prvenstva bodo borovci igrali proti ekipi Ricreatori, ki je v nedeljo z visoko razliko zgubila proti Don Boscu. Kaže, da je nedeljska zmaga proti Lloydu Adriaticu naše fante preveč navdušila. Kontovelci bodo igrali proti Lloydu Adriaticu, ki je v nedeljo zgubil proti Boru. Čeprav bodo naši fantje igrali v gosteh, pa je upati, da bodo osvojili že drugi par točk. Gost Poleta bo jutri Italsider, ki je v prvem kolu premagal skromne, peterko Libertasa kar s 112:15 ?e v jutrišnjem srečanju s Poletom bomo lahko videli, če so košarkarji Italsidra zares tako močni. in s tem zdrsnila na spodnji del lestvice. Bazovci morajo v tej tekmi napeti vse sile, saj na domačih tleh letos niso še zmagali. Prejšnjo nedeljo (v Bazovici proti Portuale-ju) jih je megla rešila še enega poraza. Jutri bodo morali «rdeče-beli» na igrišče brez Marca (diskvalificiran). Tudi Tržačani bodo nastopili brez diskvalificiranega trenerja - nogometaša Pellegrinija, ki je eden od stebrov ekipe. Če bodo Bazovci zaigrali umirjeno in pred vsem bolj pazljivo v obrambi, jim zmaga ne bi smela uiti, čeprav bodo gostje naredili vse, da bi odnesli iz Bazovice točko. Zanimiv bo slovenski derbi Ju ventina — Vesna. Lani v Štandrežu (tretje povratno kolo 10. 2. 1973) je tik pred koncem tega derbija prišlo do grobih izpadov na igrišču in ob robu tega. Upajmo, da bosta letos enajsterici pokazali lepo in korektno igro. Juventina letos še ni zmagala, ker se je v zadnjih minutah igre večkrat pustila presenetiti. Vesna je trenutno v dobri formi in to je dokazala tudi prejšnjo nedeljo v Isonzu. Šbl^a tščka njene ekipe pa ostaja še vedno obramba in to dokazujeJ»TH?JtAi ~golt~ ~ Predvidevanja-ra-Ta derbi so vsekakor tvegana. Juventina, ki igra na domačih tleh, računa na zmago, Vesna, ki bo prišla v Štandrež brez diskvalificiranega Bottija pa bi se zadovoljila tudi z eno točko. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Portualeja nad Costalungo, remi med Campanellami in Duinom, zmago Libertasa nad Giarizzolami in delitev točk med Isonzom in Edero. 3. AMATERSKA LIGA Na Goriškem bo Mladost igrala v Tržiču proti enajsterici Falco, ki ima le točko prednosti pred Dober-dobci. Ker so fantje iz Doberdoba že lani v gosteh proti Falcu (doma so zmagali s 3:1) izbojevali remi (1:1) bi prav gotovo bili tudi letos zadovoljni z delitvijo točk. Sovodenjci bodo sprejeli (zjutraj ob 10.30) v goste Libertas iz Tržiča, ki je v petih nastopih okusil pet porazov. Če temu dodamo še to, da so gostje dali en sam gol in jih dobili kar enajst, je res vidna šibkost ekipe. Kljub temu, da Sovodenjci letos še niso zmagali, mislimo, da bi jim zmaga jutri ne smela uiti. Na Tržaškem bodo Brežani skušali po dvoboju z Baxterjem ostati še vedno med prvimi, kar pomeni, da računajo na zmago. Upoštevajoč da nasprotnik ni taka velesila kot so mnogi predvidevali v začetku prvenstva, «plavim» lahko uspe priti do obeh točk. Po napeti tekmi z Aurisino, ki je precej drago stala Union (vratar Tessaris je diskvalificiran za šest nedelj, Paludetti pa za dve) bodo Podlonjerci šli v goste k ekipi Do-mia, ki letos še ni bila poražena. Zato je povsem razumljivo, da bi remi predstavljal za Union že lep uspeh. Gaja bo sprejela v goste Virtus in se bo prav gotovo maščevala za poraz, ki ga je doživela prejšnjo nedeljo proti Barcoli. «Zeleno-rume-ni» se morajo zavedati, da je na sprotnik izkušena ekipa, ki bi znala izkoristiti vsako napako, oziroma pomanjkljivost gajevcev. V središču pozornosti bo tudi mali derbi Olimpija — Primorec. E-najsterici, do sedaj prav gotovo nista izpolnili pričakovanj. Izid tega srečanja je zelo važen za obe moštvi, ki se prav gotovo ne bi za dovoljili v delitvijo točk. Kdo bo torej zmagal jutri na Proseku: O-limpija ali Primorec? B. R. .CtJj Bologna - Torino 1 X Cesena - Napoli X Fiorentina - Varese 1 Juventus - Roma 1 Lazio - Cagliari 1 LR Vicenza - Ternana 1 X Milan - Ascoli 1 Sampdoria - Inter X 1 2 Brescia - Verona 2 Catanzaro - Atalanta 1 X Taranto - Alessandria 1 Chieti - Spezia 1 X Salernitana - Reggina 1X2 “il mtimu I P 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 X 2 2 X X X 1 1 2 X 2 1 X 1 DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 23. novembra 1974 NOGOMET ZAČETNIKI 15.00 v Foljanu Fogliano — Mladost ODBOJKA PRIJATELJSKA ŽENSKA TEKMA 16.00 na Reki Rijeka B — Bor JUTRI NEDELJA, 24. novembra 1974 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Flavia S. Anna — Primorje * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Flaminio * * * 14.30 v Štandrežu Juventina — Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Tržiču Falco — Mladost * * * 10.30 v Štandrežu Sovodnje — Libertas Tržič ** * 14.30 v Dolini Breg — Baxter * * » 10.00 v Dolini Domio — Union * * * 14.30 na Padričah Gaja — Virtus * ★ * 10.30 na Proseku Olimpija — Primorec MLADINCI 10.00 v Bazovici Zarja — Muggesana • • « 13.00 na Padričah Primorec — Edera * # # 11.15 v Trstu, Sv. Sergij Cremcaffè — Vesna # # * 11.00 v Trstu, stadion «1. maj» Inter SS — Primorje NARAŠČAJNIKI 10.30 v štaranzanu Slaranzauo — Mladost » » « 10.00 v Ribiškem naselju Libertas Sv. Marko — Vesna * * * 12.30 v Trstu, stadion «1. maj» Esperia SA — Primorje * * * 12.30 na Proseku Libertas Rocol B — Union * * * 10.00 na Padričah Libertas Trst — Breg KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.30 v Gradežu Grado — Bor MLADINCI 15.30 v Trstu, Ul. della Valle Lioyd Adriatico — Bor NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, športna palača Ricreatori — Bor • « « 11.30 v Trstu, športna palača Lioyd Adriatico — Kontovel « * * 10.30 na Opčinah Polet — Italsider BOKS SANTA FE, 22. — Udarec svetovnega boksarskega prvaka srednje-težke kategorije ni pomemben. Tako je sklenil preiskovalni sodnik v Santa Feju, ko je oprostil Carlosa Monzona, ki je z dobro merjenim udarcerti prebil ljubljeni soprogi arkado. Ta ga je sicer prijavila sodnim oblastem, ki pa so glede na boksarska pravili sodile, da je tak udarec nekaj povsem naravnega. OBVESTILA SPDT vabi prijavljence za Krvavec, naj čimprej prinesejo v Ul. Gcppa 9, na sedež ZSŠDI, drugi predujem v višini 10.000 lir. Ostalo bodo prijavljene! poravnali na Krvavcu samem. • • • ŠD BREG obvešča, da so odbojkarski treningi za začetnice ob torkih in četrtkih ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini. ---- Janko Perni UMIRAJOČI = CAS « = «Kaj je s teboj, France?» V njegovem vprašanju sem čutil očitanje in zaskrbljenost. Srečala sva se bila v pristanišču. Nehote sva s pomola, kjer sva se nekaj časa sprehajala, zavila na levo, po poti, kd je vodila proti hribu. Kmalu sva bila zunaj mesta, med velikimi grmi rožmarina. Pravkar je začenjal cveteti in je že širil prijeten vonj, id me je spominjal na domače smrekove gozdove. «Ne sprašuj, kaj ml je. Moral bi vedeti, če sd komisar. Ali pa vprašaj Primorce. Pojdi malo mednje in jih sam vprašaj! Kaj bi ti o tem pravil jaz, ki sem komaj prišel!» Svetloba se je spreminjala in postajala vse bolj zamolkla. Sonce je poslednjič zažarelo v zatonu. Dan je umiral. Sedla sva vsak na svoj kamen ob stezi. «Verjemi, France, ni lepo od tebe, ko takole ujedaš. Raje tni povej, kaj te pravzaprav boli. Upam, da se tvoje prijateljstvo do mene ni spremenilo.» «Saj sam dobro veš, kaj mi je. Gre za vaš odnos do has, za vaše podcenjevanje Primorcev. Znano ti je, da mnogi niso bili vojaki, a so vendarle z navdušenjem stopili v vrste borcev. Morda ne veš, da tebi še bolj zamerijo kot drugim? Tudi ti si Primorec. Očitajo ti Branka. Pravijo, da si ga prav ti poslal v trinajsti.» Tone je nekaj časa molčal. Odlomil je suho vejo rožmarina in začel z njo risati v pesek na stezi čudne like. Ničemur niso bili podobni. Potem je le spregovoril: «Nimam se namena opravičevati ne tebi, ne komurkoli drugemu. Toda Branka nisem poslal v trinajsti. Motiš se. Odšel je v drugo enoto, v kateri sicer ni Primorcev. Najbrž bo edini Slovenec v enoti. Se bo že navadil, če bo le hotel. Moral se bo pač prilagoditi, se vživeti. Sicer pa ti povem» — glas mu je zazvenel odločno in grozeče — «da bi se dosti ne pomišljal poslati vanj vsakogar, ki bi rušil naše pridobitve, pa če bi bil stokrat Primorec. In tudi če bi me vi še bolj preklinjali! Le same sebe vidite. Italijani so vas naučili samo stokati. Povsod vidite le krivice, ki da se vam baje delajo. Vsaka najmanjša napaka ali nerodno izrečena beseda je za vas že strašanska krivica ali žalitev. Praviš, da vas podcenjujejo? Toda mar kdaj razmišljate o sebi? Razmišljate o tem, kakšni ste? Sebe ne vidite.» Obmolknil je. Nekaj časa je močneje dihal, kot hi premagoval bes, ki se ga je polaščal. Potem pa je nadaljeval tišje, manj prizadeto, s primesjo žalosti v glasu: «Misliš, da je lepo, ko se norčujete iz njihove nepismenosti, iz njihove primitivnosbi, kot pravite, pa tudi iz njihovih navad, ki jih pač ne razumete? Se ti ne zdi, da ste tudi sami krivi, če se obračajo od vas ali celo proti vam? Se ti zdi čudno, če mislijo, da se med vami morda skrivajo celò fašisti in da so vas Italijani pokvarili? Si pričakoval, da vas bodo sprejeli s fanfarami in nosili na rokah? Se ti ne zdi, da bi si morali njihovo zaupanje in spoštovanje zaslužiti, se z njimi zbližati, ali pa vsaj pokazati dobro voljo? Toda Branko in njemu podobni znate samo kritizirati. Jemali bi, ne da bi hoteli tudi dajati. Norčujete se iz njih, se posmehujete njihovim lepim, starodavnim pesmim in plesom. Italijanske popevke so za vas kultumejše. Kozaračko kolo plešejo po vašem mnenju le še divjaki! Mar sploh veš, kako in kdaj je nastalo kozaračko kolo? Ti, tepec!» «Tak si torej? še slabši,» sem odgovoril, čeprav sem nekje v sebi čutil, da bi mu rajši rekel: «Oprosti!» Nadaljeval sem z ihto: «Petoliznik si! Si že pozabil na vsa ponižanja pod fašisti? Bi rad, da se to nadaljuje tudi tu? Mar si pozabil, s kakšno sveto pobožnostjo smo govorili o novi Jugoslaviji? S kakšnim zanosom smo prišli v partizane? Slep si, če tega ne vidiš! Zaničujejo nas, zmerjajo nas s fašisti, žalijo naš ponos, nam ubijajo voljo, smešijo celò našo borbenost, kot bi ne bila resnična, temveč narejena, čisto preprosto, nočejo nas razumeti! Ti pa vse to mirno gledaš in jih celò podpiraš. Če se bo Branku kaj zgodilo, ti bo obležal na duši, to si zapomni!» «Borimo se proti nacifašizmu in proti imperialistom, borimo se za komunizem. To pomeni, da se borimo za svobodo. In kdor je proti svobodi, mora izginiti! Tak mi ne bo grenil vesti.» «Za svobodo — hm. Mar veš, kaj je svoboda? Si jo že kdaj občutil, doživel? Si kdaj zares razmišljal o njej? Sicer pa nimaš navade, da bi kdove koliko razmišljal. Zadostuje ti, da prebiraš zgodovino VKP/b. Praviš, da se borimo za svobodo. Za kakšno svobodo, te vprašam? Reci raje, da se borimo za osvoboditev od fašistov, od Švabov, pa ti bom verjel, ne pa, da se borimo za svobodo. Sploh veš, kakšna naj bi bila svoboda, za kakršno se borite? Si kdaj razmišljal, kakšno svobodo nom hočete ukrojiti? Bojim se, da imate v mislih kolektivno svobodo riti, svobodo, v kateri ne bo posameznik pomenil nič, če ne bo vsaj komisar ali sekretar. Saj sploh nimaš lastnih misli. Vi vsi sploh nimate svojega mišljenja. Samo gesla imate, gesla, ki jih pobirate iz VKP/b. Kaj pa molčiš? Mar tuhtaš kakšno novo geslo, s katerim bi mi odgovoril? Ali pa razmišljaš, kako bi tudi mene poslal v prekomando?» «Presenečaš me. Lahko bd bil užaljen, pa nisem. Morda sem o svobodi, o kakršni si govoril, res piemalo premišljal. Za to zdaj nimam časa. Morda bom premišljal kdaj drugič. Najbrž tudi nisem toliki pameten, da bi vse natanko premislil. In po mojem je prav, da nisem. Meni zadostuje, da verjamem v zmago ponižanih in zatiranih. V zmago svetovnega proletariata. Ti pa te vere nimaš. Nobene vere ni v tebi. Razočaral si me. Od tebe sem pričakoval vse kaj drugega. Kaj pa pravzaprav misliš, da smo Primorci?» «Spričo bližnje zmage svetovnega proletariata mi Primorci najbrž res malo pomenimo. Toda prepričaj jih, te naše Primorce, naj ne bodo užaljeni, če so bili pod Italijo teptani, ker so v njih gledali Slovence, Jugoslovane. Zdaj pa so spet zapostavljeni zato, ker so Primorci, oziroma Italijani. Namreč, po logiki tvojih Bosancev, ki jim seveda pritikajq še marsikaj drugega. Je tvoja vera v svetovni proletariat res že tako močna, teko vseobsegajoča, da ob njej docela pozabljaš na to, kaj sd bil in kakšna mati te je rodila?» «Ne, nisem pozabil. Motiš se. Rodila me je slovenska mati, rodila v ponižanju, v bednih razmerah majhnega naroda, ki se ni zmožen povzpeti do veličine, ker v njem nd enotnosti, kakršno bd potreboval. Sebični smo, domišljavi in malenkostni. Vsi skupaj in še posebej vsak zase: Primorci, Štajerci, Kranjci. Vsakdo bi hotel biti pametnejši od drugega. In če gremo še dalje, bomo naleteli na Bosance, Ličane, Šu-madince in še mnoge druge V tem razčlenjevanju in razlikovanju gremo tako daleč, da se trkamo le na svoje prsi. Jaz, edino jaz sem pameten, izobražen, kulturen, vsi drugi so Bizantinci. Kar sram me je! (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 23. novembra 1974 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» ^ DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ,iriaroi®i0c oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije prt o.r.t. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst IX. KONGRES ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE Večja vloga delavce v mladinski organizaciji Plodno samokritično delo v petih komisijah kongresa v Jadran: najbolj onesnaženo morje na zemeljski obli (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Deveti kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki je dejansko kongres zedinjenja mladine, saj je bila ta doslej organizirana v Zvezi mladine in Zvezi študentov, je nadaljeval danes delo v petih komisijah. V komisiji za organizacijsko politični razvoj in statut so poudarili, da se mora nova enotna organizacija odločno zoperstaviti vsakemu poskusu spreminjanja organizacije v politično stranko mladih. Osnova idejno politične in akcijske aktivnosti mlade generacije je boj_ za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, za vodilno vlogo delavskega razreda, za enakopravnost, bratstvo in enotnost in za krepitev neodvisnosti neuvrščene politike Jugoslavije. Organizacija mladih bo opravičila svoj obstoj, so poudarili v razpravi, samo če se bo stalno ukvarjala z vprašanji mladine in če bo sodelovala z ostalimi družbeno političnimi organizacijami, predvsem če se bo bolj angažirala v zvezi komunistov, socialistični zvezi in sindikatu. Ne sme se dovoliti, da bi bil boj za mladega človeka počasnejši, manj u-spešnejši od delovanja nekaterih malomeščanskih, verskih in drugih protisocialističnih krogov. V razpravi je bila nadalje posebno poudarjena potreba čim večje okrepitve mladih delavcev v mladinskih organizacijah. Mora se spremeniti sedanji položaj, ko se o delavski mladini mnogo govori, a se le počasi spreminja njen položaj. V komisiji za družbeno gospodarske odnose in probleme vaške mladine je bilo poudarjeno, da je o-snovna naloga mladih, da z delom in učenjem prispevajo k povečanju proizvodnje in produktivnosti. Posvetiti se mora večja skrb zaposlitvi mladih, kajti tri petine nezaposlenih je mladih, a med delavci zaposlenih v inozemstvu je večina mladih. V razpravi je bilo kritično ugotovljeno, da mnoga podjetja pošiljajo na dopolnilno šolanje pretežno ljudi, ki imajo 40 ali več let, namesto da bi zadevna sredstva uporabila za šolanje mladih. Mla-diske organizacije, je bilo poudarjeno, ne smejo mirno gledati na pojave delovne nediscipline, na slabo gospodarsko poslovanje, na neodgovornost. Eden izmed delegatov je med drugim izjavil: «Ne ‘želimo takih delavcev, ki se ženejo samo za pravice, a ne izpolnjujejo svojih delovnih obveznosti in študentov in učencev, ki ponavljajo». V razpravi je nadalje ugotovljeno, da se doslej premalo izkoriščajo velike možnosti in kapital, ki jih potencialno predstavlja vaška mladina. V razpravi komisije za izobrazbo, vzgojno delo in kulturo je bila poudarjena potreba, da marksizem postane idejna osnova vzgoje, da se ne sme trpeti, da katedre držijo šolniki, ki niso marksisti in da se mora pospešiti graditev študentskih domov. Poudarjeno je bilo nadalje, da je skrajni čas, da se Guido Lorenzon o odnosih med Venturo in Gianettinijem Lorenzon je prvi opozoril sodnika na vlogo ki jo je Cianettini imel v pripravah prevratniškega načrta IZUMI PA TAKI! V Ženevi so včeraj odprli mednarodno razstavo najnovejših izumov. Poleg specializiranih industrij, ki na razstavi prodajajo patente najrazličnejših strojev in tehnoloških postopkov, so stalni gostje manifestacije tudi zasebniki, ki posvečajo svoj prosti čas izumljanju najbolj nepotrebnih stvari na tem svetu. Med temi kraljuje strojček za avtomatsko vtikanje svečk (priporočljiv za tiste, ki si ne radi mažejo prstov), sledijo pa mu kolo s plovci, pribor za ribolov z ogrevanjem in kotalke z električnim motorjem Po mnenju izumitelja bi jih lahko uporabljali kurirji, ki delijo pošto po uradih ogromnih mini-sterskih palač. ZAMUDNIK Švedski ministrski predsednik Palme je imel prejšnji teden nepričakovan in tudi neljub o-bisk: ko je prišel ob 8.40 v urad, je videl tri moške, ki so vtikali nos povsod. Premier se je razsrdil tako, da je bil rdeč kot rak, a vsi njegovi ogorčeni protesti so bili zaman: vsiljivcev se ni mogel na noben način otresti. Bili so namreč parlamentarni inšpektorji, ki so preverjali, če je v njegovem uradu res tako kot bi moralo biti. Ko je Palme protestiral tudi v parlamentu, da ga o inšpekciji niso pravočasno opozorili in da so inšpektorji vlomili v urad brez njegovega dovoljenja, so mu v parlamentu odrezavo odgovorili: «Če ne bi prišli v urad z desetminutno zamudo, bi vam inšpektorji dali svoj mandat na vpogled.» sproži široka akcija proti raznim «zvezam» in sklicevanjem na neke zasluge staršev in podobno. V komisiji za družbeno aktivnost Je med drugim izražena zahteva, da se v osnovah skupne politike dolgoročnega razvoja Jugoslavije prouči jnožnost novih delovnih ak cij aladine in posveti večja po- zornost vprašanjem in akcijam na področju telesne kulture. Poudarjeno je bilo, da mora zveza mladine s podporo ZKJ in socialistične zveze ter sindikatov sprožiti odločnejši boj za vključitev večjega števila mladih v šport. V razpravi komisije za mednarodno dejavnost je bilo ugotovljeno, da zveza mladine uspešno sodeluje z mnogimi naprednimi mladinskimi ganizacij in da mora v bodoče še organizacijami in da mora še vanje in proučiti možnost večstranskih akcij mladinskih organizacij neuvrščenih držav. Zveza socialistične mladine Jugoslavije, je bilo poudarjeno, mora tudi v bodoče biti v prvih vrstah naprednih mladinskih organizacij na svetu v boju za mir, svobodo, neodvisnost, suverenost, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in v organizaciji za družbene pravice in napredek. Posebna pozornost je bila posvečena tudi mladim začasno zaposlenih v inozemstvu in pri tem poudarjena potreba širše zavzetosti in sodelovanja z mladinskimi organizacijami držav v katerih so jugoslovanski delavci zaposleni, za skupno reševanje problemov mladih Jugoslovanov zaposlenih v teh državah. B. B. UGOTOVITVE NA OPATIJSKI KONFERENCI 0 ONESNAŽENJU 0K01JA Potrebni so konkretni ukrepi ter zagotovitev finančnih sredstev za boj proti degradaciji človeškega in naravnega okolja (Od našega posebnega dopisnika) OPATIJA, 22. — Na jugoslovanski konferenci v Opatiji, ki je povsem posvečana vprašanjem onesnaženja Jadranskega morja in ki bo trajala tri dni, so politični predstavniki, znanstveniki in gospodarski izvedenci posebno poudarili potrebo, da se sprejmejo pravočasno in u-činkovito vsi ukrepi, ki naj bi rešili to morje pred biološko smrtjo. Z izjemo Baltiškega morja predstavlja namreč Jadransko morje v vsem Sredozemlju najbolj onesnaženo področje sveta. Vprašanje njegove o-brambe postaja zato tudi zelo važno na področju mednarodnih odnosov. O tem vprašanju je spregovoril danes dr. Budislav Vukas iz zagrebške pravne fakultete, ki je dejal, da se je treba v tej zvezi povezati izključno z normami mednarodnega prava, to je s tistimi normami, ki urejajo te zadeve na splošno, se pravi na vseh morjih tega sveta, ker sedaj ne obstojajo še izključni pravilniki za Sredozemlje ali za Jadransko morje. Taki pravilniki pa so bili že sestavljeni za Severno in Baltiško morje. Z jugoslovansko-italijansko pogod- NfiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiimtitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiikiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiimi DR. D'AMBROSIO ZASLIŠAL TREVIŠKECA PROFESORJA MILAN, 22. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D'Ambrosio, ki vodi dodatno preiskavo o pokolu v kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, je danes zaslišal profesorja Guida Lorenzona iz Trevisa, da bi osvetlil vlogo, ki jo je fašistični časnikar in agent SID Guido Gianettini imel pri organizaciji pokola. Kot je znano je sodnik izločil časnikarjev položaj iz osrednje preiskave, ki je že zaključena, da bi odkril vse povezave, ki so jih teroristi imeli s funkcionarji državnega aparata in varnostnih organov. Kot je znano je Lorenzon, ki je prvi pokazal v Venturi krivca za pokol v kmečki banki, prvi spregovoril s sodniki o povezavi med prevratniškim založnikom in rimskim časnikarjem. Tedaj pa, bilo je v avgustu 1972, se je vez zdela postranska, kajti Gianettini «se še ni pojavil» v preiskavi. Šele pozneje, ko se je izkazalo, da je časnikar ena od ključnih osebnosti prevratniškega načrta, so preiskovalci dojeli pomen Lorenzonovega pričevanja. Tudi med današnjim zasliševanjem je profesor iz Trevisa ponovil, to kar mu je povedal Ventura o stikih z Gianettinijem in, kot kaže, dal sodniku nekaj pomembnih elementov za preiskavo. Da bi imel še jasnejšo sliko o Gianettinijevi vlogi v pripravi terorističnega načrta, je dr. D’Ambrosio danes zaslišal tudi Venturovo sestro Mariangelo, ki je vzdrževala stike med zaprtim založnikom in časnikarjem. Dekle, ki je bilo zaslišano kot priča, pa ni hotelo povedati preiskovalcem ničesar in se je pri tem sklicevalo na 350. člen kazenskega zakonika, ki dovoljuje «ožjim sorodnikom», da ne pričajo o zločinih družinskih članov. Skrajnodesničarski tednik «Candido» je v svoji zadnji številki objavil zapisnike štirih Gianettinijevih zasliševanj. Gre za popolne zapisnike, ki vsebujejo vprašanja in odgovore zasliševanj 16., 17., 27. avgusta in 5. septembra. Dokumenti ne vsebujejo posebnih novosti, ker je vsebina bolj ali manj znana. O-membe vredno je le čudno ravnanje španske policije, ko je 27. junija priprla časnikarja. Dali so mu na izbiro, naj takoj zapusti Španijo ali pa naj v priporu počaka na zaključek sodnega postopka proti njemu, ki so ga italijanski sodniki sprožili z zahtevo po izročitvi časnikarja. Kot je jasno jo je časnikar nemudoma pobrisal in odletel v Buenos Aires, kjer se je nekaj dni pozneje javil na italijanskem veleposlaništvu. Druga pomembna izjava, ki osvetljuje vezi, ki jih je Gianettini imel s «črno internacionalo», zadeva časnikarjevo potovanje v Zahodno Nemčijo, v septembru 1969, ko je obiskal šolo za tankiste v Munsterlageru in vojaško šolo za psihološke akcije v Ko-blenzu. Vprašanje, ki se poraja pa je, kako je skrajnodesničarski list sploh prišel do zapisnikov. Jasno je, da je to delo nekoga, ki je hotel onesposobiti D’Ambrosiovo preiskavo, podobno kot so poskušali onesposobiti Tamburinovo preiskavo. To pa je še dokaz več, da so prevratniki razpredli svojo mrežo tudi v državnem aparatu. EA) se je na sedežu Hranilnice in posojilnice lombardskih pokrajin začelo srečanje o «javni zaščiti okolja». V svojem uvodnem govoru je sekcijski predsednik državnega sveta Antonio Mezzanotte pojasnil namene srečanja, kot si jih zamišlja ISGEA. Na srečanju je potem govoril minister za znanstveno raziskavo sen. Giovanni Pieraccini, ki je poudaril, da gre pri zaščiti okolja za važno politično vprašanje, ki ga bo treba obravnavati predvsem s stališča zaščite zdravja človeka, toda tudi skladno z interesi gospodarstva treba bo najti pot, ki naj bi zagotovila maksimalno zaščito pred onesnaženjem, toda istočasno nudila industriji pogoje, da se normalno razvija in da je kos mednarodni konkurenci. Problem je zelo zapleten, njegovo reševanje bo zahtevalo velike gospodarske žrtve, toda vsekakor je rešljiv v daljšem razdobju. Na srečanju je govoril tudi milanski župan Aniasi. MILAN, 22. — Na pobudo rim skega Inštituta za pravne, gospodarske in ambientne študije (1SG bo z dne 14. februarja letos, ki je zadevala sodelovanje za obrambo Jadranskega morja ter obalnih področij pred onesnaženjem, se je odprla možnost, da se definirajo norme za obrambo tega skupnega morja. Med naloge, ki bodo poverjene italijansko - jugoslovanski komisiji, ki bo ustanovljena na podlagi omenjenega sporazuma, spada tudi tista, ki zadeva izdelavo sheme ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi se zagotovile Jadranskemu morju čiste in zdrave vode. Te sheme bi morala komisija predložiti obema odgovornima vladama. Admiral Bogdan Pecotič, ki je član jugoslovanske delegacije v Medparlamentarni zvezi se je strinjal z mnenjem, da je to vprašanje zelo važno in da ga je treba z združenimi močmi obravnavati tudi izven državnih meja. Ni se pa omejil samo na to, temveč je posredoval delegatom na opatijskem srečanju tudi ocene in priporočila, ki so prišla do izraza na konferenci zveze letos spomladi v Rimu in ki so zadevale prav obrambo pred pomorskim onesnaženjem. Ta konferenca je bila prvi poskus, da se srečajo predstavniki parlamentov obalnih držav Sredozemskega morja, da bi tako na podlagi izsledkov in napotkov prizadetih strokovnjakov ter z njihovo pomočjo razumeli razvojni proces onesnaženja Jadranskega morja ter posledice ki so s tem povezane. Na ta način so se skušala uskladiti ravnanja prizadetih držav ter v tej zvezi izdelati skupna priporočila o ukrepih, ki bi jih morali sprejeti prizadeti parlamenti in vlade. Pomemben je prispevek prav v tem trenutku, ko se je treba spoprijeti z zapleteno problematiko o-brambe morja pred onesnaženjem, ki ga je nudila tretja konferenca o pomorskem pravu Združenih narodov v letošnjem poletju v Caracasu. V zvezi z dosežki tega srečanja, je prof. Slobodan Alfirevič od Oceanografskega in ribiškega inštituta v Splitu poudaril, da so predstavniki 149 držav skušali uskladiti najrazličnejša stališča ter so se posvetili reševanju velikega števila problemov, ki so še vedno odprti na področju mednarodnega pomorskega prava. Posebno pozornost so posvetili vprašanjem, ki so povezana s čimbolj pravičnim izkoriščanjem pomorskih bogastev v okviru mednarodne skupnosti, ob polnem spoštovanju zakonitih pravic in obrambe gospodarskih koristi obalnih držav. S tega stališča je konferenca, ki spada v vrsto najvažnejših in najširših srečanj raznih držav v tem zadnjem razdobju, imela izreden političen in ekološki pomen. Ko so analizirali razne aspekte onesnaževanja morja ter degradacije človeškega okolja na obalnem prostoru, so številni poročevalci in sodelavci pri debati podčrtali dve osnovi točki, ki bi jih morali u- poštevati pri bodoči politiki: doslej so se vsi omejevali le na diagnozo sedanjega stanja, sedaj pa se je treba, upoštevajoč znanstvena dognanja, lotiti konkretne akcije za rešitev tega problema. Od konference v Opatiji se pričakuje, torej, da ne bo samo nakazala virov onesnaženja v Jadranskem morju, temveč predvsem da bo povedala, kako je treba usmeriti boj proti tem virom, kako mobilizirati vse tiste sile, ki utegnejo pomagati pri reševanju tega vprašanja. Prav tako je treba poiskati vire, ki naj bi zagotovili potrebna sredstva. Zato je treba osnovati interesne skupnosti, ki bodo skrbele za to, da bi vsi deležni obrambe ekološkega in človeškega okolja. Potrebno bo tudi načrtovati akcije skladno z gospodarskimi možnostmi družbe. Evelino Klarič Makarios pred povratkom na Ciper VERONA, 21. — šest tisoč puranov je poginilo v požaru, ki je zajel puransko farmo v bližini Verone. Po vsej verjetnosti je požar povzročila iskra, ki je nastala pri plinski peči, ki je segrevala farmo. ■ lllllllllllllllllllUIUIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllIllllIllillllliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiillilllllllllilllllllllllllllllllUlIIIIIUIlllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIII Z BLISKOVITO AKCIJO, KO JE BIL VC-10 USTAVLJEN PRED LETALIŠKIM POSLOPJEM Trije palestinski gverilci ugrabili britansko potniško letalo v Duhala Po nekajurnem poletu je letalo pristalo v Tunisu • V zameno za talce teroristi zahtevajo osvoboditev 13 palestinskih jetnikov v Kairu • Arafat ostro obsodil gusarski podvig BEJRUT, 22. — Trije oboroženi palestinski gverilci so danes ponoči ugrabili na letališču v Dubaiu britansko potniško letalo «viscount VC-10», ko je bilo parkirano pred letališkim poslopjem. Gverilci niso bili na krovu, ko je letalo pristalo^ v arabskem emiratu. Po pričevanju o-čividcev, so se komandosi nepričakovano pojavili na vzletišču. Streljali so kot nori in se v trenutku polastili letala. Pri tem so hudo ranili v hrbet indijsko stevardeso, ki je spremljala potnike k izhodu. Poseg teroristov je bil tako bliskovit, da so pričevanja včasih protislovna in da dolgo časa letališke oblasti niso mogle ugotoviti, koliko je teroristov v resnici. Ko so se polastili letala, so gverilci zahtevali naj se britanska posadka, ki je bila medtem že v letališkem poslopju, da bi se nekoliko oddahnila, nemudoma vrne na svoja mesta. Zagrozili so, da bodo v nasprotnem primeru razstrelili letalo z vsemi potniki, ki so bili še na krovu. Ko so teroristi stopili v akcijo, so potniki namreč STRAHOTNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA V PAULARU Oče v pijanosti ubil hčer in vrgel njeno truplo skozi okno na pločnik Morilec, 52-letni Giobatta Del Rosso, je že priznal zločin VIDEN, 22. — Strahotna družinska tragedija v Paularu: pijani oče je danes ponoči ubil 20-letno hčerko in vrgel njeno truplo skozi okno na ulico. Morilec, 52-letni Giobatta Del Rosso, je že v zaporu in je priznal zločin. Tragedija se je odigrala v lepem stanovanju premožne družine Del Rosso v tretjem nadstropju stanovanjskega poslopja v Paularu. Giobatta Del Rosso se je snoči kot že večkrat vrnil hudo vinjen domov in se ostro sprl z ženo in hčerko. Domači so se iz strahu pred njegovo uničujočo jezo porazbežali, z namenom, da se mu za vso noč ne prikažejo pred oči. Upali so, da se bo po nekaj urah spanja streznil in da bo njegova jeza splahnela. A ni bilo tako. Okrog 5. ure je Giobatta, še bolj vinjen kot ob povratku domov, vlomil v hčerkino sobo. Zaman se mu je 20-letna Leonella skušala postaviti po robu. Nasilnež jo je začel surovo tepsti in ni odnehal, dokler ni omahnila, brez zavesti ali celo mrtva. Nato jo je dvignil in jo vrgel skozi okno: dekle se je po padcu desetih metrov raztreščilo na cestnem tlaku in negibno obležalo. Karabinjerje je na kraj zločina poklical 51-letni delavec Giovanni Dorigo, ki je videl okrvavljeno Leo-nellino truplo na tlaku, ko je zgodaj zjutraj šel peš v službo. Orožniki so stopili do stanovanja Del Rossovih, kjer so našli Giobatto, ki je otopelo buljil v prazno. Naj so mu še postavljali vsa mogoča vprašanja, niso dobili odgovora. Moški je bil tako vinjen, da sploh ni mogel odgovoriti. Šele popoldne je priznal zločin in nato umolknil še vedno omamljen od vina in likerjev, ki jih je spil včeraj. Zakaj je Giobatta ubil hčer? Je dekle umrlo še preden se je raztreščilo na tlaku? Kakšni so bili odnosi med očetom in hčerko? Na ta vprašanja še ni odgovora, ker tragediji, ki se je odigrala v stanovanju Del Rossovih ni bil priča nihče. Giobattova žena je namreč pobegnila iz hiše s 4-letnim sinom. Edina nema priča je Leonellina soba: podrta vrata, izreden nered, madeži krvi povsod, vse to priča, da se je mlada Leonella borila z vsemi svojimi mladimi silami preden je podlegla. Giobatta Del Rosso je bil v vasi znan kot nasilnež in vdan pijači. Krize so bile vse pogostejše, od kar mu je umrla prva žena, ki si je vzela življenje pred desetimi leti. Možakar se je po daljšem zdravljenju v psihiatrični bolnišnici ponovno oženil z žensko, ki je bila veliko mlajša od njega in ki mu je pred 4 leti rodila drugega sina. Kljub na videz srečnemu družinskemu življenju pa ga je v vseh teh letih moril občutek krivde zaradi smrti prve žene. Hotel ga je utopiti v pijači, a alkohol je le sprostil surovost, ki je bila v njem in ki jo je, ko je bil trezen, komaj brzdal. Prepiri v hiši Del Rosso so bili na dnevnem redu in Giobatta je večkrat zagrozil s smrtjo drugi ženi in njenemu «pankrtu» nikoli pa, čeprav se zdi čudno, ni rekel starejši hčerki Žale besede. V njemu pa se je bilo stopnjevalo sovraštvo do Leonelle, ki je bila lastnica bara, ki ga je Giobatta upravljal. In snoči je sovraštvo privrelo z neustavljivo silo na dan kot orkan. ki uniči vse kar se mu zoperstavlja, dokler ne izčrpa vse e-nergije. Tako je bilo z Giobatto, ki je besnel s podeseterjeno močjo, ko pa mu je sila pošla je bil kot odmrl, gluh in slep za vse, kar se je dogajalo okrog njega. Dr. Ferrucci, namestnik državne ga pravdnika v Tolmeču, ki vodi preiskavo, je kljub večkratnim zasliševanjem izvlekel doslej iz njega le priznanje o umoru, niti besedice ne pa o dinamiki in vzrokih zločina. Kaj več o smrti nesrečne Leonelle bodo lahko povedali le izvedenci sodne medicine, ki bodo jutri popoldne opravili obdukcijo dekletovega trupla. pravkar zapuščali britanski «viscount». bi si ogledal stanovanje, ki so ga Britanska posadka se je ob grož-1 preiskovalni organi tam odkrili in nji teroristov nemudoma vrnila na letalo, ki je kmalu nato vzletelo in po nekajurnem poletu pristalo v Tripolisu. Kmalu nato ponoven odhod in nekaj ur pozneje pristanek v Tunisu, od koder so teroristi sporočili svoje zahteve, ki so namenjene egiptovski, nizozemski in britanski vladi. Od kairskih voditeljev gverilci zahtevajo osvoboditev 13 teroristov, ki so zaprti zaradi pokola na rimskem letališču Fiumicino, od Haaga osvoboditev dveh gverilcev, ki sta zažgala britansko letalo na amsterdamskem letališču, od britanske vlade pa izjavo, v kateri naj prizna svojo odgovornost «v največjem zločinu v zgodovini človeštva in sicer v ustanovitvi Izraela in razpršitvi palestinskega naroda». Ce te tri vlade ne bodo izpolnile njihovih zahtev, teroristi grozijo, da bodo vsaki dve uri ubili enega od 43 talcev (23 potnikov, 8 mož posadke in 8 du-baiskih letaliških uslužbencev), ki so v njihovih rokah. Odgovornost za ugrabitev letala si je prevzela samozvana skupina «Mu čenika Ahmeda Abdela Gafoura», ki je baje vključena v Organizacijo a-rabske nacionalistične mladine za o-svoboditev Palestine. Ta organizacija se je že večkrat «proslavila» s terorističnimi dejanji, ki so, kot je poudaril predsednik Organizacije za osvoboditev Palestine Arafat v današnjem sporočilu za tisk, veliko bolj škodila, kot pa koristila Palestincem. Na Arafatovo izjavo se navezuje tudi kairska vlada, ki zavrača zahteve teroristov. Kairo trdi, da se o palestinskih vprašanjih dogovarja le s predstavniki PLO, ne pa z navadnimi pustolovci. Policija na sledi ugrabiteljski tolpi VICENZA, 22. — Giuseppa Luc-clfinija, ki so ga ugrabitelji pred dnevi osvobodili, potem ko, je njegova družina morala odšteti za njegovo svobodo od 5 do 7 milijard lir, so danes peljali v Vicenzo, da v katerem naj bi držali zaprtega ali mladega Lucchinija ali pa Se-gafreda. Kakšen je bil izid tega ogleda še ni znano. Dejstvo pa je, da je Lucchini vedno trdil, da sp ga v stanovanje, v katerem je bil zaprt, pripeljali z dvigalom, hi/ša v Vicenzi pa dvigala nima. Da bi se izognili radovednosti časnikarjev, so mladega industrijca pripeljali v hišo skozi zadnja vrata in ga po pol ure odpeljali z belo karabinjersko alfetto. V stanovanju so kot znano našli več odej, nekaj nabojev, steklenice vina in likerjev. Soba, v kateri naj bi držali ugrabljence, je imela blokirane navojnice, steklo je bilo prelepljeno z rožnatim papirjem, luč pa zastrta. Skušajo tudi ugotoviti, kdo je mož, ki se je izdal za Baldassarreja Viganoja in ki je pod tem imenom najel stanovanje. Kaže, da gre za Alberta An-tonellija, ki ga policija še vedno išče. LONDON, 22. — Nadškof Makarios in začasni ciprski predsednik Klerides sta se v Londonu sestala z britanskim zunanjim ministrom Callaghanom, ki je imel pomembno vlogo tako ob izbruhu ciprske krize kot v poznejših prizadevanjih za njeno rešitev. Ob” koncu pogovora je Makarios izjavil, da ne more biti nobene rešitve krize na Cipru, dokler se ne vrne na otok. S tem v zvezi je jal, da se bo po vsej verjetnosti vrnil na Ciper 6. decembra, 30 novembra pa bo s predstavniki Ka-ramanlisove vlade v Atenah razpravljal o položaju na otoku. O rešitvi krize je dejal, da je pripravljen pristati na morebitno federativno ureditev države. Kar zadeva pogajanja s Turki pa je izra2'1 mnenje, da bi se pri tem bolje odrezal sedanji začasni predsedniK Klerides, če bo na to pristal. (Na sliki: Makarios, Callighan m Klerides ob koncu srečanja). Položaj v Etiopiji ADIS ABEBA, 22. — Kakih trideset vojakov z brzostrelkami je v prvih popoldanskih urah obkolilo hišo generala Andoma, predsednika začasne vojaške vlade. Še ni popolnoma jasno ali je Andom v hišnem priporu, ali pa če gre morda za zgolj varnostne ukrep«. Domnevajo sicer, da gre za novo poglavje v borbi med Andomom in majorjem Negistujem, predsednikom vojaškega koordinacijskega odbora. Negi-stu naj bi bil dejansko organizator državnega udara, ki je strmoglavil cesarja Haileja Selasjeja TESNE VEZI MED TERORISTI IN KRIMINALCI Milanski fašist v zaporu zaradi ropa v Brioscu Pri napadu na banko v Brioscu so banditi abili karabinjerja Attilia Lombardija MON2A (Milan), 22. — Državni | znano, kot tudi ni znano v kakšnem pravdnik v Monzi dr. Romano Fo- [odnosu je bil fašist z roparsko to rieri je v pičlem tednu praktično zaključil preiskavo o tragičnem poskusu ropa v banki v Brioscu, v katerem sta izgubila življenje karabinjer Attilio Lombardi in bandit Ettore Cristofalo. Na njegov ukaz so karabinjerji včeraj aretirali tri osebe, med katerimi je tudi znani milanski fašistični pretepač Biagio Pitaresi. Kakšne doKaze je sodnik zbral proti njemu ni Britansko letalo na letališča v Tunisa po. Njegova aretacija pa vsekakor dokazuje, kako sta pojava političnega terorizma in kriminala tesno povezana. .. Poleg Pitaresija je bil aretiran še 48-letni Giovanni : Riva> šofer avtomobila, s katerim so se banditi pripieljali do banke. R,v0 so aretirali na genovski železniški postaji in ga nemudoma odpeljali v Monzo, kjer ga bo sodnik v kratkem zaslišal. V zaporu je tudi Giovannijev starejši brat Angelo Riva. Zanj je sodnik izdal zapwmi nalog že v sredo, šele danes pa se je izvedelo, da so ga karabinjerji izsledili \n aretirali. Po nepotrjenih vesteh 1Z sodnik krogov v Monzi kaže, da ga dr. Forieri obtožuje, da je pomagal roparjem. Z aretacijo Pitaresija in bratov Riva je število aretiranih zaradi poskusa ropa v Brioscu naraslo na šest. V zaporu so ropar Salvatore Cammarata, ki so ga agenti piprli dan po ropu, ko se je hudo ranjen zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico v Melzo in zakonca Giovanni in Milena Campanelli-Slednja sta obtožena, da sta pomagala banditom. COMO, 22. — Finančni stražniki na italijansko-švicarski meji so danes zabeležili ponoven uspeh, ko so odkrili v avtu dr. Ulderica Sal-vija dokaze o odprtju tekočega računa v neki švicarski banki. Na računu naj bi bilo kar 670 milijonov lir, kar je tudi v časih inflacije čedna vsotica.