PRIMORSKI dnevnik
V-, 2ačel izhajati V Trstu 1945, njegov KSSdhlk PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-C a 1943 v vasi Zakriž nad
cikhl'1.'?1 razmnožen na e kiost". Od 5 do 17. se-Ptembra 1944 se je tiskal X ,lskarni »Doberdob- v ^°vcu pri Gorenji Trebu-■ od 18. septembra 1944 »di ma*a 1945 v tiskarni D?i iaen'ia" pod Vojskim Pnji, do 8. maja 1945 k,«. osv°bojenem Trstu, k' J.® 'zšla zadnja števil-
tizan V® edini ,iskan' Par-'zansk, DNEVNIK v za-suZnjeni Evropi.
pnmorski
M	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 254 (13.192)
Trst, torek, 15. novembra 1988
Ato izrednem zasedanju palestinskega narodnega sveta v Alžjru
Palestinci bodo danes proglasili ustanovitev svoje neodvisne države
V tekstu dokumenta ne bodo navedli nobene izmed resolucij OZN - PLO zahteva od umeviške administracije, naj se ponovno prične uradni politični dialog med ZDA in Palestinci
ALŽIR — Kocka je padla: člani palestinskega parlamenta so se odločili in bodo danes proglasili ustanovitev neodvisne države Palestincev na zasedenih ozemljih, glavno mesto nove države pa bo El Kuds, kot Arabci imenujejo Jeruzalem. Zaenkrat sicer še ni čisto jasno kako bodo udeleženci alžirskega zasedanja palestinskega narodnega sveta to zgodovinsko odločitev sprejeli, ali bo to z glasovanjem ali pa s ploskanjem. Vsekakor pa je voditelj Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat prepričan, da je to najboljša izbira, čeprav niso prišle v zadnjih urah iz Moskve in VVashingtona glede tega ravno spodbudne besede.
Vse kaže, da v besedilu, s katerim bodo Palestinci dejansko priznali obstoj židovske države, ne bo. navedena nobena resolucija Združenih narodov, da bi lahko imeli palestinski pogajalci v bodoče proste roke. Iz dobro obveščenih virov se je včeraj zvedelo, da je Arafat nameraval že v Alžiru sprejeti resolucije svetovne organizacije, odločil pa se je za kompromisno rešitev, da bi zadovoljil tudi Demokratsko fronto za osvoboditev Palestine Najefa Havat-meha.
Glasnik PLO Ahmed Abderahman je včeraj dejal, da bodo palestinsko državo proglasili pod pokroviteljstvom Organizacije za osvoboditev Palestine, »edinega legitimnega predstavnika Palestincev«. V svojem govoru je Jaser Arafat tudi izrazil pripravljenost za sprejem resolucij OZN št. 242 in 338, ko bodo sklicali mednarodno konferenco o Bližnjem vzhodu in le pod pogojem, da bo PLO zastopala prebivalce Gaze in zahodnega brega reke Jordan. Arafat je obenem od Izraela zahteval, naj sprejme ponovno preučitev resolucije OZN št. 181 iz leta 1947, ki predvideva izredno zapleteno ozemeljsko razdelitev med Židi in Palestinci.
PLO je včeraj preko svojega predstavništva, ki ga ima v Stekleni palači, prosila ameriško administracijo, naj se odpove kategoričnemu zavračanju političnega dialoga s Palestinci, ki velja od leta 1981. Takrat je ameriški predsednik Carter sprejel ta sklep, ki naj bi veljal dokler palestinska organizacija ne bi priznala izraelske države in bi se javno ne odpovedala terorizmu, kot eni izmed oblik boja za uveljavitev svojih pravic.
Posojilo SZ le v skladu z dogovorom
RIM — Včerajšnji časopisi so objavili vest, da je zakladni minister Amato s pismom bančnemu zavodu Mediocredi-to blokiral dokončno odobritev posojila Sovjetski zvezi v višini 1.040 milijard lir, za katero se je med svojim obiskom v Moskvi dogovoril ministrski predsednik De Mita.
Ta nepričakovana novica je sprožila takojšnjo reakcijo zakladnega ministra Amata, ki sicer ni hotel komentirati svojega pisma predsedniku zavoda Me-diocredito, poudaril pa je, da je šlo le za tehnična stališča v zvezi z dogovorjenim posojilom. Pismo je napisal že 21. oktobra in kot je povedal zakladni minister, je tudi že prejel odgovor vodstva Mediocredita.
Da ne gre za blokado posojila je potrdil tudi predsednik zavoda Medioc-redito Banfi, ki je izjavil, da je zakladni minister v svojem pismu le zahteval, da se pri odobritvi posojila Sovjetski zvezi točno držijo določil dogovora, kot ga je podpisal De Mita.
Kot je Znano, je bilo takrat dogovorjeno, da Sovjetska zveza dobi posojilo po nižji obrestni meri, kot velja na trgu. Realna obrestna mera za taka posojila se namreč giblje med 8 in 9 odstotki, to posojilo pa je bilo odobreno po obrestni meri, ki ne presega 7,5 %. Amato naj bi v svojem pismu le opozoril Mediocredito, da morajo razliko med realnimi in nižjimi obrestmi pokriti izvozniki, tako da te obresti nikakor ne bi bremenile italijanske državne blagajne.
Predsednik deželne vlade Venelo izrazil tajniku KD svoje pomisleke
De Mita v Padovi govoril tudi o vprašanju obmejnih območij
Arafat med včerajšnjim g,
Brady zakladni minister tudi P°d Bushem
- Novoizvoljeni p0 trditvah aSednik Geor9e Bush bo mes še ta tLidneVmka New York Ti-9,a ministra'n?	Položaiu zakladne-
ga Potrd tev u- Nicholasa Bradyja. ^a11 Streetn vJ bl vnesla mir tako na '®t| kot v , ' k\er Je Brady delal vrsto New JerseyanatU' kter ie bil senator
=6] bhz°uannB,rady naj bi bil tudi pre-?u sekretar °ln?enovanemu državne-v0*’tični nrJU Jamesu Bakerju, zato h°Sta gosnnd20^3 C1 Predvidevajo, da
d°d°če am° ra.r,Ska in zunania P°Iitika dinira„: meriske unravp HnU™
PADOVA - Ministrski predsednik De Mita je izkoristil včerajšnji obisk v Padovi, kjer je prisostvoval odprtju akademskega leta na zgodovinski univerzi, da se je sestal s predsednikom deželne vlade Veneta Carlom Berninijem ter z drugimi voditelji KD dežele Veneto. Osrednja tema razgovorov med De Mito in zastopniki krščanske demokracije je bilo vprašanje zakonskega osnutka o obmejnih območjih, ki predstavlja kamen spotike med deželama Veneto in Fur-lanijo-Julijsko krajino.
Predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti je izrazil svojo zaskrbljenost glede odpora, ki so ga kolegi iz dežele Veneto izkazali zakonskemu osnutku o obmejnih območjih. Njihov odpor bi lahko »močno oviral iter zakona«, je izjavil Biasutti, »zato smo zahtevali od vlade, naj čimprej sprejme tekst zakona, ki ga je že sprejela poslanska zbornica«. Dežela Veneto pa je odločno proti sprejetju zakona o obmejnih območjih, iz trdnega prepričanja, da bi ta še razširil razkorak med obema sosednima deželama.
Predsednik Carlo Bernini je včeraj objasnil De Miti svoje pomisleke glede zakonskega osnutka, ki naj bi bil po njegovem v odločnem nasprotju z gospodarskimi interesi dežele Veneto. Prav zaradi tega, je izjavil Bernini, se bo deželna vlada poslužila vseh političnih kanalov, da bo skušala vnesti bistvene spremembe v obstoječi zakonski osnutek. Ministrski predsednik De Mita naj bi Berniniju izrazil dvome, ki jih ima glede zakonskega osnutka in se zaustavil ob vprašanju definicije obmejnih območij, vendar je izjavil, da se mora s tem ukvarjati parlament.
Preklicana stavka kontrolorjev poletov
RIM Povsod po Italiji bodo danes letala normalno letela, saj so sindikati preklicali stavko kontrolorjev poletov, potem ko so dosegli sporazum s pristojnim podjetjem Anav.
Sindikati in podjetje so se dogovorili, da do 15. januarja ne bo nobenega stavkovnega gibanja, takrat pa naj bi tudi preverili določila dogovora. Podjetje je tudi preklicalo vse okrožnice, s katerimi so ponekod povsem spremenili delovne turnuse. O delovnih turnusih bodo podrobneje govorili najkasneje v desetih dneh, sklenjeno pa je bilo tudi, da bo podjetje ponovno plačevalo storitve kontrolorjev v tako imenovanem gibljivem delovnem času. Ta plačila je Anav ukinil že 8. oktobra zaradi pomanjkanja sredstev, sedaj pa je podjetje pripravljeno plačati opravljena dela tudi za nazaj. Poleg tega bo 500 zaposlenih prešlo v višjo kategorijo, dogovor pa predvideva tudi ponovno ovrednotenje starostne doklade.
Kot trdijo sindikati, je bila tako poplačana vztrajnost delavcev, kar pa naj bi pomenilo tudi večje ugodnosti za potnike.
di$iameriŠke uprave d^br^koor-
!!‘ster h BpJ6' da ie Brady edini mi-prejel zaont^a?°ve garniture, ki je že 5estu tudi nV^°' da do ohranil svoje J^ori Se P°£ novim predsednikom. >?triena bosta po vsej verjetnosti n.n°rnburnh ■ Prav°sodni minister i® Gavazos m m*n*ster za izobraževa-
Ob zahtevi, naj Zahod podpre perestrojko Mihaila Gorbačova
Aleksander Dubček še verjame v socializem
Aleksander Dubček z bivšim sekretarjem KPI Natto
(Telefoto AP)
BOLOGNA — »Zahod ne sme ostati brezbrižen ob spopadu, ki je v teku v SZ med zagovorniki reforme in njenimi nasprotniki, ker obnova lahko uspe, toda lahko tudi propade, prav zato jo je treba podpreti.« Odločno in brez dvomov je Aleksander Dubček na fakulteti za politične vede bolonjske univerze podprl napore Mihaila Gorbačova. V pravi politični uri študentom je vodja praške pomladi zagovarjal možnost reforme socializma. »Pripadam tistim ljudem, ki svojih stališč ne zavržejo, ker so prepričani v pravilnost svojih idej, in sicer, da se lahko socializem reformira. Prav zato je treba poskus Gorbačovove reforme podpreti ne samo na Vzhodu, podpreti ga morajo predvsem zahodne demokracije v interesu skupnega evropskega doma.«
Kot rdeča nit se je ta vera v možnost uresničitve humanega socializma, socializma s človeškim obrazom, pre-
pletala v vsem Dubčkovem govoru, ko je govoril o lastnih izkušnjah, ko je obujal spomine na praško pomlad in ko je odločno zavrnil klevetanja na njegov račun. Dubček je tudi zanikal časopisne vesti, da so cenzurirali njegov poseg, ko je v nedeljo prejel častni doktorat političnih ved.
Bivši češkoslovaški partijski voditelj je dobesedno navdušil študente s svojim umirjenim, a obenem klenim govorom, tako da so ga večkrat prekinili z burnim ploskanjem. Kritično je tudi navedel, da bodo reformo na Vzhodu uresničevali zelo počasi. Pri tem pa bo treba budno paziti, da se ne bi prepuščali prehitrim pcenam. Kot so bile zgrešene trditve o krizi in zlomu kapitalizma, tako bi bilo zgrešeno trditi, da bo socializem propadel. Kot se je kapitalizem prilagodil novim izzivom, tako se bo moral prilagoditi tudi socializem.
Priprave na plenum slovenskih komunistov, ki bo konec meseca
Predsedstvo SRS naj zahteva od zveznega predsedstva, naj četverico oprosti kazni
LJUBLJANA — Predsedstvo slovenskih komunistov se je včeraj pripravljalo na prihodnje zasedanje svojega plenuma, ki bo konec meseca. Kot je povedal predsedujoči Milan Kučan, se bodo morali komunisti opredeliti do ocen, da je bil slovenski nastop na 17. seji zveznega centralnega komiteja premalo odločen proti konceptu realsocializma, ki grozi Jugoslaviji, in da so tam komunisti izdali enotnost med Slovenci. Slovenski centralni komite se bo moral ukvarjati tudi z vprašanjem, kako od partijske preiti na pravno državo. Kar pa se gospodarske reforme tiče, postaja jasno, da se to ne sklada s političnim sistemom, ki onemogoča konkurenco. Kot poseben problem je Kučan nakazal protislovje, da je v Jugoslaviji po eni strani ustavno predpisana skupščinska vladavina, po drugi pa je preprečeno konstituiranje človeka kot državljana.
Predsedstvo je na Kučanovo pobudo pozdravilo ustanovitev parlamentarne skupine, ki proučuje okoliščine in posledice sodnega procesa četverici
pred vojaškim sodiščem v Ljubljani in apeliralo "na državne in druge organe", naj ji olajšajo delo. Predsedstvo je potrdilo svojo prejšnjo ugotovitev, da je bila z uporabo srbohrvaškega jezika na vojaškem sodišču v Ljubljani, ko se je sodilo Slovencem, kršena ustava. Predsednik je še predlagal, predsedstvo pa sprejelo stališče, da se ne more na hrbtih štirih obsojenih "prelomiti vsa ta situacija", in zato je predsedstvo komunistov dalo pobudo predsedstvu Slovenije, naj prouči stanje in po lastnem razmisleku predsedstvu SFRJ predlaga, naj to v skladu s pooblastili, ki jih ima, obsojene oprosti prestajanja kazni.
V razpravi so člani predsedstva iskali tiste naloge, ki bi se jih komunisti morali lotiti takoj, da ne bi zapravili vsega zaupanja ljudi. Večina jih je šla v smeri, ki jo je najbolj jasno razčlenil Ciril Baškovič: odvreči ves nepotreben "ideološki balast" in ravnati skrajno pragmatično. Centralni komite in potem še vsa organizacija slovenskih komunistov pa nameravata preveriti svoja vodstva, začenši s predsedstvom
centralnega komiteja in njegovimi izvršnimi sekretarji. Kot je rekel Ciril Baškovič, je to potrebno "predvsem zato, ker se mi zdi, da je bilo v zadnjem času storjenih nekaj korakov, ki bi jih bilo mogoče imenovati politične napake". Baškovič je naštel naslednje: obnašanja komunistov ob volitvah člana predsedstva Slovenije, stališča ob ljubljanskem procesu in ne dovolj odločen nastop slovenskih komunistov proti realsocialističnemu konceptu razvoja Jugoslavije.
Sonja Lokar pa je ob zgoraj naštetih navedla še dve vprašanji, na katerih bi zasedanje slovenskega centralnega komiteja moralo najti odgovora: zakaj se je v zadnjem času poglobil jez med Zvezo komunistov Slovenije in Zvezo socialistične mladine Slovenije oziroma med komunisti in 'celo mlado generacijo«, kot je rekla, in zakaj je leva inteligenca na zadnje poteze na in po 17. seji zveznega centralnega komiteja odreagirala z izstopi iz partije.
DEJAN VERČIČ
Šamiru mandat
za sestavo vlade
JERUZALEM — Izraelski predsednik Haim Herzog je včeraj ministrskemu predsedniku Jichaku Samb loveril nalogo za sestavo nove vlada Jamir bo tako lahko sestavil koalicijsko vlado med desničarskim blokom Likud ter drugimi skrajno desničarskimi in verskimi strankami. Nov
I
večino bo podpiralo 63 poslancev, Knesetu pa skupno sedi 120 par mentarcev. Laburisti bodo prešli
iarla-v
mentarcev. Laouri.su oouu F1"' ,, opozicijo, v prejšnji zakonodajni doD pa so, kot znano, vladali v koalicij1

Takoj po sprejemu naloge za sesta vo nove vlade je Šamir izjavil, da s izraelska politika do Organizacije z^ osvoboditev Palestine ne bo sprem6 nila niti po zaključku zasedanja narodnega sveta v Alžiru, kjer bodo Paj lestinci, zelo verjetno, priznali obstoj židovske države.
Pakistan v sredo na volišča Umrl je Karlo Maslo-Drago PPP in AID v boju za oblast
ISLAMABAD — Pakistanci bodo volili v sredo, 16. novembra. Datum je izredno pomemben, saj bo prebivalstvo šlo prvič na volišča po enajstih letih diktature, izidi volitev pa bodo odvisni prej od emotivnega razpoloženja volilcev kot pa od prepričljivih političnih načrtov strank, ki se borita za vladno večino.
Strank, ki se borijo za sedež v pakistanski skupščini je sicer nič koliko, največ kandidatov pa sta predstavili Pakistanska ljudska stranka (PPP) in Demokratska islamska zveza (AID). Kar 1.200 kandidatov se poteguje za 207 sedežev v skupščini, stranki PPP in AID pa sta osredotočili svojo volilno kampanjo predvsem na neprikritem kritiziranju nasprotnika. Stranka premiera Juneja blati stranko Benazir Butove, češ da hčerka umorjenega pred-senika »kadi in pije alkoholne pijače«, kar je za islamske pojme nadvse nemoralno dejanje. Islamska stranka AID je podprla svoj boj proti PPP tudi s »prepričljivo« postavko, da je Benazir Buto pač ženska in prav zaradi tega neprimerna za tako zahtevno nalogo kot je vodstvo drža-
Stranki Butove hčerke je treba vsekakor priznati, da je edina predstavila programski načrt, ki vsebuje nekaj temeljnih zahtev: »hrano, obleko in stanovanja« za večino prebivalstva. Benazir je predstavila tudi načrt za politične reforme in podržavljenje podjetij. V državi, kjer je število nepismenih izredno visoko, življenjski standard pa neverjetno nizek, so njeni nasprotniki natisnili celo letake s fotografskimi posnetki Benazir in njena matere, ki plešeta oblečeni po vzhodni modi.
Volilna kampanja, ki jo je vodila Benazir je slonela na konkretnejših postavkah. Volilcem je namreč osvežila spomin glede nasilne smrti njenega očeta, ki ga je dal umrli dikaiator obesiti, ni zamolčala niti dejstva, da je
končno enjstva.
Pakistan preživel enajst let diktature in je sedaj napočil dan, ko se bo lahko rešil poltičnega suž<
Kako bo s skorajšnjimi volitvami pa je zaenkrat še popolna skrivnost, saj sta obe stranki deležni približno enakega števila morebitnih volilcev '’ “	'
brez prave volilne tradicije). PPP la poro Butovih somišljenikov, AID p« ^ stranka, ki bo nadaljevala Zia Ul-Hakovo vladno (dikta-
pa se predstavlja kot
torsko) tradicijo.
Obrambni minister SZ v Beogradu
BEOGRAD — Obrambni minister SZ general Jazov je z delegacijo oboroženih sil svoje države včeraj pripotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na letališču je gosta pričakal njegov gostitelj generalpolkovnik Kadi-jevič, jugoslovanski minister za ljudsko obrambo.
Takoj po prihodu je general Jazov obiskal spominsko središče Josip Broz Tito, kjer je položil cvetje na grob maršala Tita. Obiskal je tudi spomenik sovjetskim veteranom na Avali in spomenik neznanemu junaku, pokopališče osvoboditeljev Beograda in nekaj enot JLA.
Vlasi ne bo odstopil
PRIŠTINA — Član predsedstva PK ZK Kosova Azem Vlasi je na prištinski televiziji zanikal novice, da je ponudil odstop na seji predsedstva PK ZK Kosova in povedal, da tega tudi v bodoče ne bo storil.
Napovedovalec tretjega TV dnevnika prištinske televizije je povedal, da je Vlasi telefoniral redakciji in zanikal izjavo dopisnika TV Beograd Milisava Miliča, ki je v drugem TV dnevniku Beograd dejal, da bo Vlasi na prihodnji seji predsedstva PK ZK Kosova odstopil. Vlasi je prištinsko redakcijo prosil, da objavi, da nima namena odstopiti.
Napovedi odstopa Azema Vlasija in Kačuše Jašari je predvčerajšnjim objavilo kar nekaj časopisov, vendar se na
to iz PK ZK Kosova ni nihče odzval. Šele po beograjskem TV dnevniku se je oglasil Vlasi.
Do zmede je očitno prišlo, ker s končane maratonske seje predsedstva CK ZK Kosova ni bilo nobenih vesti in so novinarji pač ravnali, kot so vedeli in znali.
V Prištini so novinarji zvedeli, da je Kačuša Jašari po razpravi v predsedstvu dejala, da odstopi niso sporni, da pa jih je treba temeljito pojasniti. Vlasi pa je zatrdil, da ne zanika, da je tudi on odgovoren za nekatere napake, da pa je zahteval, naj natančno ugotovijo, kaj je zakrivil, ker ne želi odgovarjati za tisto, za kar ni kriv. Očitno je to jedro spora, ne pa vprašanje odstopa.
V petek je v starosti 76 let v Celju po težki bolezni umrl primorski, brkinski partizanski prvoborec Karlo Maslo-Drago iz znane narodno zavedne in protifašistične družine, Bečano-vih po domače, z Ostrožnega brda pri Ilirski Bistrici. Pokopali ga bodo danes na celjskem pokopališču z naj višjimi vojaškimi častmi, ki pritičejo narodnemu heroju.
Karlo Maslo-Drago je postal med narodnoosvobodilnim bojem leganda ne le v Brkinih pač po vsej Primorski. Njegovo ime in njegova drzna dejanja so primorskemu in istrskemu ljudstvu krepila pogum in odločnost v boju za osvoboditev, fašistom in potem nacističnemu okupatorju pa poganjala strah v kosti, saj mu niso mogli do živega, čeprav so na njegovo glavo avgusta 1942 fašistične oblasti razpisale nagrado 50.000 lir, a se v vrstah zavednih primorskih ljudi ni našel Judež, ki bi se polakomnil za takrat velike vsote denarja.
Karlo je bil prvorojeni (23. 8. 1912) od enajstih otrok, kolikor jih je rodila
Prihodnji ponedeljek zborovanje v Ljubljani
LJUBLJANA — Kot je sporočil Odbor za varstvo človekovih pravic, bo v ponedeljek, 21. novembra 1988, ob 15. uri z drugimi organizatorji na Trgu revolucije v Ljubljani priredil zborovanje za suverenost, spoštovanje človekovih pravic in referendum. Zborovanje je sklicano v podporo načelnim in legitimnim stališčem in težnjam javnosti, da neposredno sodeluje pri odločanju o spremembah ustave, ki bistveno posegajo na področje človekovih pravic.
Če pozivi Borštnerju, Janši, Tasiču in Zavrlu za prestajanje kazni ne bodo umaknjeni in odločitev o tem ne bo preložena na čas, ko bo pojasnjeno ozadje in politične okoliščine, ki so povzročile proces, zakonitost in ustavnost vojaškega dokumenta in sodnega procesa, bo odbor takoj po mitingu organiziral množično spremstvo političnim zapornikom v kraje, kjer naj bi prestajali zaporne kazni, (dd)
Remington premiera v Celju
CELJE — Negodovanje nad (predvsem zvočno) slabo projekcijo filmov v premierskem sporedu kina Union je prekipelo na srečanju po filmu Remington režiserja Damjana Kozoleta. Ob taki ali drugačni projekciji pa je bil Remington, »vizualno glasbena lirika«, vsekakor izziv: produkcijski (neodvisna ŠKUC-ova Emotion proizvodnja), vsebinski (ni druž-beno-literarnega alibija), oblikovni (suspense se izvaja skozi ritem zatemnitve).
Oskar Kos (Marjo Selih), švercer, zbeži iz zapora pet dni pred izpustitvijo in s svojo Lano preživi teden dni ob morju v napetem čakanju na »trajekt svobode«. Inšpektor mu je na sledi. Najbolj koncizno je zgodbo verjetno označil režiser Kozole sam: »Usoda mladega človeka, ne generacije, ki izgubi vero o vsem in ostane mu samo Amerika.« Žanrsko izhodišče, v tem primeru kriminalka, je »pervertiral v film nežnosti«.
ALEŠ DOKTORIČ
Kot določa sporazum o likvidaciji evroraket
Sovjetski nadzorniki v Italiji
RIM — V Italijo je včeraj prispela skupina desetih sovjetskih nadzornikov, ki bo v sicilskem Comisu preverila spoštovanje sporazuma o uničenju raket srednjega dometa. Sovjetsko delegacijo vodi Vjačeslav Semenovič Le-bedev, ki je ob prihodu na rimsko letališče Ciampino poudaril zgodovinski pomen sporazuma o likvidaciji evroiz-strelkov in se Italiji zahvalil, da je aktivno podprla ameriško-sovjetske razorožitvene napore in da je ponudila vse sodelovanje sovjetskim nadzornikom. Predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva pa je poudaril pomen tega preverjanja, ki krepi medsebojno zaupanje v duhu novih odnosov med supersilama.
Sovjetske nadzornike so na letališču dočakali ameriški letalski častniki. Z njimi so se nato vkrcali v ameriško vojaško letalo, tako da so že sinoči prispeli na Sicilijo.
Sovjetski nadzorniki so bili v Comisu že od 24. do 28. avgusta, ko so preverili število manevrirnih raket (Crui-se), ki bi jih morali po določilih sporazuma o raketah srednjega in kratkega dometa odpeljati v ZDA in tu uničiti. Sovjeti bodo določila sporazuma o ev-roraketah preverjali v Comisu še devetkrat v prihodnjih treh letih.
V tem obdobju bi morali Američani odstraniti vseh 112 manevrirnih raket. Kasneje bodo lahko Sovjeti prispeli v Comiso še dvanajstkrat. Bržkone pa to ne bo potrebno, če bodo spremenili namembnost oporišča v Comisu.
Vjačeslav Semenovič Lebedev (v civllu) na rimskem letališču Ciampino v spremstvu ameriških in italijanskih častnikov
mati Jožefina, sama neustrašna borka vse do mučeniške smrti v nacističnem taborišču v Auschwitzu novembra 1944. Devet njenih sinov in hčera Je bilo v partizanih. Družin, ki so se popolnoma. predale boju za svobodo, Je bilo na Primorskem mnogo, toda verjetno ni bilo nobene, ki bi dala toliko svojih sinov, svojih življenj in svojega imetja zanjo, kot jih je dala prav Mas-lova družina z Ostrožnega brda.
Karlo je rastel v narodnem in proti" fašističnem družinskem okolju 00 zgodnje mladosti in z rastjo tudi vedno bolj zavzeto doživljal in razumeva tragični položaj primorskega in istrskega ljudstva pod fašistično Kalij0; Ko je dorasel za vojaka se je leta 19° z begom v Jugoslavijo skušal rešiti vojaške suknje in odhoda na fašistični osvajalni pohod v Abesinijo. Verujoč v razpisano amnestijo za ubežnike, se J dve leti kasneje vrnil iz begunstva, so ga takoj aretirali in obsodili na 1 mesecev zapora v Gaeti. Po odsluze nju kazni je moral v italijansko vojsko, iz katere pa je decembra 1941 ušel1 se pridružil partizanom. V domači krajih je vstopil v Dolganovo Priffl°r sko četo. Marca 1942 je bil dodeljen Brkinski četi. Ko so po znani bitki n Nanosu iz preživelih in rešenih bo cev obnovili Brkinsko četo, je P°® a njen komandir. V bitki na Šilentabru je bil konec junija huje ranjen. Zdravi se je po raznih zasilnih bolnišnica ^ ko pa je do jeseni okreval, je ponovn prevzel poveljstvo Brkinske čete in J vodil do februarja 1943, ko je bil ini novan za komandanta 3. bataljon Južnoprimorskega odreda. Nato je do konca vojne še komandant batalJ na v Gradnikovi brigadi, komanda Istrskega odreda, komandant PrV®9 . bataljona Bazoviške brigade, ne ^ časa komandant Gregorčičeve briga in do začetka aprila 1945 komand jurišnega bataljona 30. divizije. ^?ng. vojne je dočakal kot komandant Ko ^ velove brigade, s katero je v noči na maj vkorakal od Opčin proti R°Ja,ji do železniške postaje in tam v° boje z zadnjimi nemškimi silami-Ko so po bitki na Nanosu aPXXyi 1942 v Rimu uprizorili proces Protln0-ujetim partizanom, proces poim6 y van "Maslov proces", in jih 15 °Ps?s0t-na smrt, sta bila med šesterico oo ^ nih obsojena na smrt tudi Karl njegov brat Franc, brat Lojze pa 0 -a jen na 30 let ječe. Zaradi delova vse Maslove družine v NOB, so ta v prvih aprilskih dneh 1942 zažgal ^ do tal razdejali Maslovo domačij0 Ostrožnem brdu, mater Jožefi00^, aretirali, zasramovali in zverinsko čili. Ponovno so jo aretirali Ne®c ^tZl nuarja 1944 in odpeljali v Ausclr ,a kjer je 26. novembra 1944 tudi ko v krematorijski peči.	e_
Po vojni je Karlo Maslo-Drago ° ^ gel vojaški čin podpolkovnika	j.
leta 1954 pa je bil proglašen za n ^ ,g nega heroja. Po izstopu iz vojske	v_
z družino naselil v Celju in tam P j0 ljal razne zadolžitve v borčevs	j,
družbeno-političnih organiza J Q_ največ pa se je posvetil svojem ^0t ru - kmetijskemu gospodars za-dolgoletni predsednik kmetijs* ga druge in direktor lesno-kme 1J Qstaj podjetja na Lavi. Do smrti J jn skromen, kot je znal biti skro človeški kot junak.	r,odvigih
O Karlovih partizanskih po v piše brkinski borec Maks z- ... pi-svoji zajetni knjigi "Istrski o ndo 0 satelj Tone Svetina pa je 1 y ^ate1"1 Maslovi družini, posebej pa s .o_raf-Jožefini in Karlu, prikazal v ^jjo". skem romanu "Med nebom i toda Karlo Maslo-Drago je mrte ■ . b0 legenda o njem in njegovi joVe v živela in prav je, da živi za. ku§njab, današnjih in bodočih Pre preda-kot zgled skrajne zvestobe m f nosti svojemu rodu in svoboo^^^
Njeni člani so se konec tedna sestali v Kopru
Skupina 88 o svojem položaju
Glavni problem je odnos do Unije Italijanov
KOPER - Za svojo tretjo skupščino ?° člani Skupine 88 izbrali prostore koprske skupnosti Italijanov Antonio Oramsci in to ob koncu preteklega edna. Sestali so se v želji, da bi sledeč vendarle odločili o svojem polo-alu in odnosu do Unije Italijanov is-r® in Reke. Spomnimo, da so delegati . aQnje konference v Bujah sklenili, da ®esto skupine v okviru delovanja niie Italijanov in da je za sprejem v lene vrste potrebno začeti postopek Prememb obstoječega statuta. V po-etnih mesecih je Skupina obstajala Pravzaprav ilegalno, ne pa tudi neza-onito. Med prvimi je pristopila k Od-°ru za varstvo človekovih pravic, sionskemu političnemu vodstvu je ob ročih znanih dogodkih sporočila svo-J° Podporo. V oktobru se je njena denarija sestala s predstavniki pred-edstva Unije, vendar brez pravega og^asja o možnostih sodelovanja in reditvi medsebojnih odnosov, pri če-Tr je bila kot temeljna ovira za kjjučitev Skupine v Unijo večnacio-a«ia sestava njenega članstva.
, | a sobotni skupščini v Kopru so Olgo in razgibano razmišljali o svo-k111 P?l°žaju in se zatem javno, z veli-o večino glasov prisotnih članov od-ocui za pravzaprav kompromisno od-v T1Ttev' Vztrajajo pri tem, da vstopijo v rnij° Italijanov Istre in Reke, tako °r je bila odločitev delegatov njene alske konference, skladno z ustanov-0 Pstino Skupine in v Bujah sprejetih
programskih usmeritev osrednje organizacije Italijanov v Jugoslaviji. Dokler pa še ne bo pogojev za tak korak, in po dosedanjem obnašanju predsedstva sklepajoč, jih ne bo tako kmalu, se bo skupina ustanovila kot avtonomno gibanje pri socialistični zvezi.
Taka odločitev potrjuje temeljno usmeritev Skupine že od njenega nastanka dalje, saj so člani poudarili, da ne želijo biti alternativa Uniji, ne politična in ne organizacijska. So za pluralizem idej, razmišljanj in zato le miselna alternativa, pa še to le kot gibanje, brez obveznih administrativnih »priveskov«, ki jih potrebuje organizacija. Takšen položaj, zlasti še delovanje v vrstah SZDL, lahko sproži odtujevanje od italijanske narodnostne skupnosti, to je res, zato pa v Skupini 88 vztrajajo pri spremembah Unije tako, da bodo vendarle delovali pod »isto streho«.
Ob pogovoru o statutu Unije so se odločili, podobno kot pri obravnavi programskih izhodišč celotne organizacije in njenih delovnih teles v prihodnjih dveh letih, da tudi zdaj pripravijo predloge za novo besedilo. V gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, znotraj njega pa možnostih za razvoj obmejnega prostora in ekonomskih temeljev italijanske skupnosti, je še veliko neznank, zato so sklenili za podrobnejše informacije zaprositi predsedstvo Unije Italijanov istre in Reke.	jyj [yj_
Šest mladih umetnikov v Beneški galeriji
ŠPETER — V Beneški galeriji v Špetru so v soboto odprli razstavo šestih mladih umetnikov iz Beneške Slovenije in z Goriške.
S svojimi deli se predstavljajo An-tonella Bertagnin, Michela Gubana, Luca Suelzu, Aldo Fabbro, Vasco Petricig in Paolo Turco.
Najmlajši od razstavljalcev je star 24 let, najstarejši pa 29. Umetnost so študirali na različnih šolah: nekateri na beneški in bolonjski akademiji za likovno umetnost, drugi pa na goriš-kem umetnostnem zavodu. Sodelovali so tudi že na nekaterih skupinskih razstavah, predstavljajo pa različne pristope k sodobni likovni umetnosti. Nekateri so že tudi prejeli važna priznanja in bili deležni laskavih kritik.
Razstava, ki so jo odprli v soboto, bo odprta do 24. novembra.
Zeleni brez perspektiv!
DUNAJ — Odstopu predsednice parlamentarne frakcije avstrijskih Zelenih Frede Meissner - Blau je včeraj sledil tudi odstop njenega namestnika Walterja Reyerja, ki je svoj odstop utemeljil z ugotovitvijo, da spričo svojih sedanjih usmeritev in politike Zeleni nimajo nobene perspektive. Na včerajšnjem zasedanju zveznih in pokrajinskih komisij zelenih je bil za predsednika parlamentarne frakcije soglasno izvoljen poslanec Andreas Wabl.	b. G.
Potem ko je avtomobilist v soboto ponoči podrl velikega samca
Na Trbiškem sedaj iščejo še druge medvede
Medved v vozilu gozdnih čuvajev
ne 1UEM — Inštitut za biologijo divjadi iz Bolog-rju ,° opravil vrsto znanstvenih izvidov na medve-tab r Ta Je v soboto ponoči podrl avtomobilst na Ko^ski državni cesti med Ovčjo vasjo in Trbižem. Ce K- na začetku kazalo ni avtomobilist podrl sami-9a »arr\Pak več kot tri stote težkega medveda, ki so m e oalj časa večkrat videli na tem območju. Niko-g02(,ni uspelo, da bi ga posnel na filmski trak, niti £e n* čuvaji, ki so ga vneto zasledovali. Ni izklju-avtn ul? svoj brlog v bližini kraja, kjer ga je bližin- il*st Podrl: ravno tako ni izključeno, da se v ®atu \nahaR tudi samica z mladiči. Gozdni čuvaji, česnf ■ Sti in drugi »strokovnjaki« dobesedno pregib h i° cet°tno področje, da bi končno odkrili nje-Kak®’ v®nc*ar doslej brez rezultatov, ga »s - Pa ie pravzaprav prišlo do tega nenavadne-ki ;e recan.i.a<< med medvedom in Alfredom Kravino, _ svojim citroenom nič hudega sluteč z zmerno
hitrostjo vozil po državni cesti proti Trbižu? Kot že pred nekaj tedni je medveda v bližini Ovčje vasi opazil mehanik iz Tablja Giovanni Malmassari. Takoj je opozoril državno gozdno stražo, da bi ga lahko zasledila. Bližamo se namreč mrzlemu zimskemu obdobju, ki ga medvedi, in ne samo oni, prezimijo v svojih brlogih. Zato je povsem naravno, da se spuščajo v dolino in da skušajo »pospraviti« čimveč hrane, ki jih bo hranila med zimskim spanjem. V preteklosti se je že zgodilo, da je kakšen medved, ki je verjetno živel na istem področju ali pa prišel preko meje, raztrgal marsikatero žival, predvsem ovco. Poleg gozdnih sadežev mu je prava poslastica prav kostni mozeg; raztrganim živalim prelomi kosti in ga izsrka. Za »strokovnjake« so prav na določen način raztrgane živali jasen dokaz, da je za to opravil medved.
Posebni odbor lovcev, ki je bil ustanovljen za zaščito favne na Trbiškem je doslej odplačal odškodnino, ki jo je medved povzročil na tem področju, ker je bilo to z gotovostjo dokazano. Po vsej verjetnosti bo odbor odplačal odškodnino tudi Alfredo Kravini, ki je na svojem citroenu utrpel kar precejšnjo škodo. Kot je povedal, se je med vožnjo nekoliko više od Ovčje vasi nenadoma in nepričakovano znašel pred nekakšno veliko temno senco in da se sploh ni zavedel, kaj bi to lahko bilo. Neizogibno je zadel v to »senco«, ki je nato odskočila in se izgubila v gozdu. Obvestil je karabinjerje, ki so takoj s pomočjo močnih luči začeli pregledovati celotno področje. Po treh urah so našli medveda, ki je zaradi močnega udarca že poginil.
V sobotni noči je bilo torej prvič potrjeno, da so se medvedi naselili na Trbiškem. Razna opozorila prebivalcev in mimoidočih, o katerih slišimo že nekaj let, so bila torej resnična in ne sad njihove domišljije. Zelo verjetno je, da se je na področju naselilo več primerkov. Trbiški gozdovi, kjer je veliko kozorogov, srnjakov in druge divjačine, so po tej ugotovitvi bogatejši. Govori se, da se je v njih naselil tudi ris. Lahko se že sedaj primerjajo z najslovi-tejšimi naravnimi parki, kot je oni na Stelviu. Gre torej za bogat naravni zaklad, ki ga na Trbiškem nikakor ne nameravajo zanemariti.
Gozdni čuvaji so imeli precej dela in napeti so morali vse moči, da so več kot tri stote težko žival naložili na vozilo
Manjšine v Sloveniji
Poleg
uveljavljenih pravic tudi pomanjkljivosti
Koprska in druge štiri narodnostno mešane občine v Sloveniji so dolžne spremljati položaj in razvoj pripadnikov narodnosti v svojem okolju -madžarske v Lendavi in Murski Soboti, italijanske v Izoli, Kopru in Piranu. Omogočiti morajo uresničevanje vseh tistih pravic in interesov, ki so za pripadnike narodnosti, za njihovo nacionalno in kulturno identiteto življenjskega pomena.
Odnos do tega vprašanja so pred dvema letoma ponovno opredelili delegati slovenske skupščine in takrat tudi zavezeli vse pristojne k celovitemu proučevanju narodnostne problematike in k zagotavljanju pogojev za uresničevanje posebnih pravic narodnosti.
Naloge so sprejeli tudi na Obali in pripravili široko javno razpravo v vrstah socialistične zveze. Ona v.Kopru je služila razpravi v občinski skupščini, zaključek vseh treh pa je pričakovati v skupščini obalne skupnosti.
Bolj ali manj temeljito vedenje 6 tem, da živijo že stoletja v obalnem narodnostno mešanem prostoru tudi italijansko govoreči, je obudilo dogajanje ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. V italijanski skupnosti so nase, na razmere in pogoje lastnega obstoja, opozorili z odprtim pismom javnosti in tematsko tribuno v Kopru. Kot nova oblika delovanja je zaživela debatna Skupina 88; o narodnosti so razpravljali v sosednji republiki, na majski konferenci Unije Italijanov Istre in Reke v Bujah.
Te ugotovitve so zapisali v komisiji za narodnosti pri občinski konferenci SZDL v Kopru, ki jo vodi Jadran Pišot in gradivo, ob pomoči javne razprave, dopolnili z zaključki.
Kaj je v tej obalni občini narejenega za dobro pripadnikov italijanske narodnosti? Veljavna zakonodaja zagotovo, a kaj, ko v praksi še ni v celoti zaživela! Normativna ureditev obvezne enakopravnosti obeh jezikov okolja - slovenskega in italijanskega, je dobro urejena. Zahteve po znanju italijanskega jezika v internih aktih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti so razmeroma redke. Korak naprej je opaziti pri spoštovanju vidne dvojezičnosti, čeprav je še veliko takih, ki se tudi zaradi preskromnih kazni, požvižgajo na to obveznost. Razveseljuje dejstvo, da narašča število vpisov v vrtce in šole z italijanskim učnim jezikom. Pohvalno je spremljanje problematike narodnosti v sredstvih obveščanja - predvsem Radiu in koprski televiziji ter Primorskih novicah. Posebno misel velja nameniti sožitju v tem prostoru, ki ga razprava potrjuje in kot zgleden primer navaja oblike uspešnega skupnega strokovnega dela v vzgojnoizobraževalnih organizacijah.
Poleg naštetih, v Kopru dobro uveljavljenih pravic pripadnikov italijanske narodnosti, so v občinski komisiji oziroma dosedanji razpravi ugotovili tudi pomanjkljivosti. Toponomastika denimo oziroma ohranjanje izvirnih imen krajev, ulic in trgov. Še vedno manjkajo dvojezični osnovni dokumenti v šolah, težave so s prevajalsko službo. Nadaljujejo se denarne težave ustanov narodnosti, nerešeno je vprašanje oddajnika za program koprske televizije na območju Istre in Kvarn-nerja in še bi lahko naštevali.
MIRJAM MUŽENIČ
Slovenski gostinci uspešni
Koper
Na tretjem zveznem tek-
!aVcev TT?n^9,nsKih in turističnih de-bolje iVR-JUG 88 sta se tokrat naj-sicer pVvL2^1.,.0136 slovenski ekipi, in ^rtorož m® ,Turistične organizacije kazuip ekipa DO Kompas. To do-lsokn strokovno usposobijo-
RANK XEROX
P°Sl(us'te Potolči rekon
Sk'm Pisalom316. rekord uti"k°*itosti Kako? Z elektr ra?ličmh slro,em Xer°* Serie 6000 Izmed sedi modelov izberite tistega, ki vam ustreza
naš tehnični sgrvis
Vov	Pisalni stroji Xerox Serie
* rd v učinkovitosti.
6000.
L0G.0.S. srl Gorica Tel. 0481/20040 Tele!ax 0481/20265
nost slovenskih turističnih in gostinskih delavcev.
Ekipa Turistične organizacije Portorož je v desetih disciplinah prejela pet zlatih (od tega štiri naslove šampionov), štiri srebrne in eno bronasto medaljo, ekipa Kompasa pa od 11 disciplin 4 zlate (dva šampiona), štiri srebrne in tri bronaste medalje. Zanimivo pri tej razdelitvi šampionov je, da je Kompas »posodil« eno tekmovalko portoroški ekipi, ta tekmovalka - Alenka Krt iz Kompasovega tozda Turizem pa je formalno za portoroško ekipo osvojila naslov šampiona v disciplini turistično vodenje. Ostali trije šampioni so: Evelin Grižon iz tozda Hoteli Belve-dere Izola za pripravo razstavne plošče jedi, Branko Matevljič iz tozda Hoteli palače Portorož za mešanje pijač v treh kategorijah in Miča Marušič iz tozda Hoteli Metropol za pripravo pogrinjka, oziroma omizja. Ostala dva Kompasova šampiona pa sta Borivoje Petrovič iz tozda Turizem Poslovna enota Beograd za poslovanje turističnih agencij in Lovro Visočnik iz tozda Mejni turistični servis (Šentilj) za pripravo jedi pred gostom.
BORIS ŠULIGOJ
Kam s trdnimi odpadki na Obali?
KOPER — Že več kot desetletja se na Obali resneje ukvarjajo z rešitvijo problema odlaganja trdnih odpadkov, vendar do za vse sprejemljive rešitve še vedno niso prišli. Klasični način odlaganja odpadkov je (bil) nedvomno zadosten razlog za to, da so se (kljub skupnemu interesu) v vseh treh obalnih občinah (krajevnih skupnostih) upirali sprejetju skupne lokacije za deponijo trdnih odpadkov, na koncu pa so v Kopru pristali na to, da bi kompostarno kot relativno čisto tehnologijo sprejeli v "svojo" občino, v bližino centralne čistilne naprave v Kopru. Sprejeta rešitev pa konec koncev sploh ni rešitev, saj so na Obali ugotovili, da se pri naložbi v tak objekt ne gre prenagliti, saj je treba pred tem nujno opraviti raziskave o tržišču komposta, stroških kompostarne, transportnih stroških itn. Marsikje v svetu namreč teoretično dobro razmišljene rešitve ne izpopolnjujejo pričakovanj in to je botrovalo (ob drugih pomembnih razlogih, na katerem je nedvomno na prvem mestu pomanjkanje denarja on ob tem velike obveznosti pri gradnji drugih skupnih obalnih objektov) odločitvi, da konkretne aktivnosti v zvezi z gradnjo kompostarne na Obali začasno "ustavijo". To pa seveda ne pomeni, da se na obalnem območju ne trudijo skupno reševati problemov v zvezi z deponijami oziroma skupno deponijo trdih odpadkov. Izvršni sveti Občin, Obale, Škisi po občinah in občinska komunalna podjetja naj bi v kratkem podpisali dogovor o izgradnji skupnih objektov za odstranjevanje in tretiranje komunalnih odpadkov ter skupnih nalog pri izgradnji čistilnih naprav. Ker na obalnem območju ugotavljajo, da trenutno nobeno odlagališče odpadkov ni ustrezno, je nujno
sanirati le-te, v skupnem interesu pa je, da se pri iskanju rešitev za prihodnost komunalni ozdi že zdaj povezujejo med seboj.
Le enotna tehnologija, pristop k naložbam v opremo namreč lahko racionalizirajo vse kar se (in se bo) dogaja pri odstranjevanju komunalnih odpadkov. Omenjeni dogovor so pred dnevi obravnavali tudi na izvršnem svetu skupščine občine Koper in vsebino v celoti podprli, poudarili pa so, da je treba v predhodnem obdobju, dokler pač ne bo sprejeta dokončna odločitev, v vseh občinah poskrbeti za sanacijo sedanjih odlagališč in tako ureditev, ki bo najmanj škodila okolju. Z opremo vred naj bi v občinah za to namenili od 3,5 do 4 milijarde dinarjev. Odlagališče odpadkov v Pridvoru pri Kopru je v precejšnji meri že urejeno in do konca tega meseca naj bi dobilo "podobo", ki naj bi jo ohranilo vsaj prihodnjih pet, deset let, saj se ne gre nadejati, da bi skupni problem odlagališč rešili pred tem rokom. V Kopru so na IS zato poudarili, da morajo v vsaki občini poskrbeti za svoje odlagališče (nikakor ne pride v poštev, da bi odpadke iz Izole vozili na deponijo v Pridvoru) tako kot to zdaj delajo oni in tudi v piranski občini. Podprli so tudi usmeritev v dogovoru, da morajo komunalne organizacije sodelovati pri iskanju optimalnih rešitev pri gradnji čistilnih naprav. V Izoli je sicer delo na tem področju zastalo, v Kopru in Piranu pa čistilni napravi gradijo s tem, da imajo v Piranu daleč največ izkušenj in uspehov pri delovanju čistilne naprave.
DUŠAN GRČA
Med včerajšnjim obiskom v našem mestu
Galloni pokazal zanimanje za probleme slovenske šole
Novi kvestor z novinarji
Renato Servidio od včeraj na čelu tržaške kvesture
Včeraj se je mudil v našem mestu minister za šolstvo Giovanni Galloni, ki je imel vrsto sestankov s predstavniki krajevnih šolskih in raziskovalnih ustanov ter izvoljenih teles. V dopoldanskih urah se je rimski gost mudil v devinskem zavodu Združenega sveta, kjer se je najprej sestal z vodstvom te ustanove, nato pa še z dijaki in njihovimi mentorji. Na živahnem srečanju s študenti iz raznih predelov sveta je tekla beseda o italijanskem izobraževalnem sistemu in tudi o načrtovani ter tolikokrat obljubljeni reformi višje srednje šole in univerze. Minister Galloni se je v Devinu srečal tudi z de-vinsko-nabrežinskim županom Brezigarjem. Dopoldne pa je ugledni gost obiskal tudi miramarsko Visoko šolo za višje študije. Tukaj ga je sprejel ravnatelj prof. Amati, ki mu je orisal značilnosti tega pomembnega raziskovalnega inštituta.
Galloni je bil nato gost deželnega odbora. Predsednik Biasutti, podpredsednik Carbone ter odbornika Rinaldi in Antonini so mu orisali nekatere težave, ki pestijo šolstvo in raziskovalno dejavnost na deželni ravni. Beseda je tekla v prvi vrsti o položaju na tržaški in videmski univerzi ter o težavah na področju šolskih gradenj. Minister je s tem v zvezi poudaril, da je ministrstvo vključilo v triletni načrt javnih del, ki spremlja finančni zakon, tudi dva tisoč milijard lir za popravilo in za gradnjo novih šolskih stavb v državi. Predstavniki Furlanije-Julijske krajine so Gal-lonija opozorili tudi na težave tržaškega Geofizikalnega observatorija pri Briščikih, ki se sooča s hudimi finačni-mi težavami. O tem je poročal odbornik za finance Rinaldi, ki je izrazil upanje, da bo država v bližnji prihodnosti krila vsaj stroške za osebje. Za rešitev perečih vprašanj te pomembne
tržaške znanstvene ustanove so pred kratkim enotno posegli tudi tržaški parlamentarci.
Minister za šolstvo je na tržaški univerzi v poznih popoldanskih urah sprejel tudi zastopstvo Sindikata slovenske šole, ki ga je med drugim zaprosilo za čimprejšnji sestanek v Rimu. Tajnica Živka Marc in njen namestnik Stanko Škrinjar sta Galloniju na kratko orisala položaj slovenskega šolstva v Italiji in ga pozvala, naj pri svojih dekretih in odlokih dosledno upošteva specifiko manjšinskega šolstva. Voditelja sindikata slovenskih učiteljev in profesorjev sta ministru izročila spomenico, ki vsebuje nekatere predloge in stališča glede načrtovane reforme osnovne šole. Galloni je pokazal zanimanje za nakazano problematiko in se obvezal, da bo v kratkem v Rimu sprejel delegacijo slovenskih šolnikov. Marčevo in Škrinjarja je na včerajšnjem sestanku spremljal predsednik deželne komisije za šolstvo in za kulturo Brezigar.
Galloni je svoj izredno bogat tržaški obisk dopolnil s srečanjem z rektorjem krajevne univerze Fusarolijem in z univerzitetnimi profesorji, z ogledom komprenzorija bivše umobolnice ter s krajšim obiskom katinarske bolnišnice. Fusaroli je ministra za šolstvo, ki je kot znano demokristjan, seznanil z delovanjem in s problemi krajevnega vseučilišča, naglasil je tudi vlogo univerze v okviru mednarodne delovne skupnosti Alpe-Jadran in na njeno sodelovanje z univerzami sosednjih držav. V katinarski bolnišnici si je Galloni ogledal nekatere oddelke in se pogovarjal z vodilnim zdravstvenim osebjem in s predstavniki tržaške Krajevne zdravstvene enote. Na univerzi je sprejel tudi delegacijo šolskega sindikata CGIL, CISL in UIL. (st)
Na sliki (Foto Križmančič) minister Galloni med srečanjem z delegacijo Sindikata slovenske šole.
»Zelo sem vesel, da sem prišel v Trst, ker me v marsičem spominja na moj rodni Neapelj. Mislim predvsem na morje, ki mi je v letih službovanja v policij1 manjkalo, ker so me vedno dodelili krajem v notranjosti države. In če prepognete zemljevid Italije na polovico, se Trst in Neapelj skoraj prekrivata.« Tako se je pošalil z novinarji novi kvestor Renato Servidio, ki je včeraj uradno prevzel dolžnost šefa tržaške policije. Servidio, ki je do pred kratkim služboval v Padovi, je nasledil Vita Mattero, ki je bil premeščen v Genovo.
Zgovoren, skoraj gostobeseden, je Renato Servidio imel prvi stik z novinarji že nekaj ur po svojem prihodu v Trst. Včerajšnje srečanje je bilo sicer le prvl stik, saj kvestor še ne pozna mesta in niti delovanja tržaške kvesture (»Vidite, da se bom moral še marsičesa naučiti,« je šaljivo odvrnil novinarjem, ko so ga poučili, da je tržaška kava med najboljšimi v Italiji). In to je v njegovih odgovorih tudi prišlo do izraza. »Mislim, da je problem javnega reda v Trstu rešljiv,« je dejal, »saj, hvala Bogu, s tega vidika Trsta ni mogoče primerjati z Milanom. Rimom ali Neapljem.« Prav zato bo kvestor Servidio skušal najprej spoznati okolje, v katerem bo delal. »Zaenkrat bodo ostale v veljavi smernice delovanja, ki jih je začrtal moj predhodnik,« je dejal, »saj ne sodim v tisto kategorijo ljudi, ki spremenijo vse že ob samem prevzemu nove dolžnosti, da bi dokazali, kako je njihov predhodnik grešil.«
V pogovoru z novinarji je kvestor poudaril pomen sodelovanja z jugoslovanskimi organi javne varnosti (»Če je pripravljenost na dialog, mislim, da bomo dobro sodelovali«) in zavrnil kot nesprejemljive novinarske polemike govorice, ki so spremljale njegov odhod iz Padove.
Na sliki (foto Magajna) kvestor med razgovorom z novinarji.
V sodelovanju med univerzo in trgovci
Ustanovili so Laboratorij za distribucijsko gospodarstvo
V Trstu je nastala raziskovalna ustanova, ki namerava prispevati k posodobitvi in sploh poživitvi deželnega gospodarstva, zlasti na trgovskem področju. Imenuje se »Laboratorio re-gionale di economia della distribuzio-ne« (Deželni laboratorij za distribucijsko gopodarstvo), ustanovili pa so jo mladi podjetniki združenja Unione commercianti v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Trstu.
Laboratorij sta na njegovem sedežu pri Unione commercianti v Ul. S. Ni-colo 7 včeraj predstavila njegov predsednik Roberto Rosini in načelnik znanstvenega sveta prof. Giorgio Bean. Nova ustanova namerava raziskovati tržno dinamiko, taktiko in strategijo v Furlaniji-Julijski krajini ter z njimi seznanjati ter strokovno izpopolnjevati vse, ki na tem področju delujejo. Govornika sta poudarila, kako se tudi na področju distribucije porajajo nenehne novosti, zaradi česar trgovci, ki se z njimi sproti ne seznanjajo in se jim ne znajo prilagoditi, prav kmalu zaidejo v slepo ulico. V tem okviru sta med drugim opozorila na velik izziv, ki ga bo tudi trgovcem prineslo leto 1992, ko bo v državah Evropske skupnosti predvidoma polno zaživelo enotno tržišče.
Toda zemljepisna lega narekuje Tr-
stu in sploh Furlaniji-Julijski krajini na trgovinskem področju še posebne naloge. Upoštevati je pač treba možnosti sodelovanja, ki jih mimo trenutnih ali kraj enih težav in kriz odpirajo gospodarstva držav srednje in vzhodne Evrope. Tudi na to sta opozorila Rosini in Bean, ki sta poudarila, da se Deželni laboratorij za distribucijsko gospodarstvo namerava povezati s čim večjim številom sorodnih organizacij in ustanov v sosednjih državah.
Novo ustanovo so na včerajšnji predstavitvi pozdravili tržaški predsednik združenja Unione commercianti Donaggio, dekan Ekonomske fakultete prof. Borruso, občinski odbornik Trauner in predsednik Trgovinske zbornice Tombesi. Zanimivo pa je, da se predstavitve niso udeležili predstavniki drugih trgovskih stanovskih organizacij, ki — kot kaže — sploh niso bile povabljene. To seveda velja tudi za Slovensko deželno gospodarsko združenje. Kot smo imeli možnost povedati na sami predstavitvi, nas to čudi, še zlasti če iniciativa hoče biti res do vseh odprta, kot so njeni pobudniki sicer zagotavljali, pa tudi če namerava posvetiti posebno pozornost sodelovanju z vzhodnimi sosedi, pri čemer bi slovenski trgovci lahko marsikaj doprinesli v vsestransko korist.
Slovenska pesem se bo v Devinu
XZ	f	f	f • xz xz	•
se razlegala po srediscu vasi
V nedeljo je bil v Devinu velik praznik, zlasti za slovenski živelj. Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin so slovesno odprli sedež, ki so si ga uredili v središču vasi. Ob podpori številnih dobrotnikov so z udarniškim delom preuredili stavbo, ki jim jo je devinsko-nabrežinska občinska uprava dala na razpolago za dobo dvajsetih let. Stavba je bila nekoč grajski
rastlinjak, ko sta jo zbora pred dobrima dvema letoma prevzela, pa je bila dobesedno v ruševinah. V njej so danes dvoranica z 80 sedeži, večja soba za sestanke, klet in sanitarni prostori.
Številne navzoče sta na nedeljski slovesnosti nagovorila predsednik in pevovodja Fantov izpod Grmade Ivo Kralj ter predsednica Dekliškega zbora Devin Alenka Legiša. Poudarila sta,
kako dolgo so pevci in pevke čakal1 na ta dogodek, saj so doslej bili brez sedeža in so morali vaditi in deln° tudi nastopati v zasilnih prostorih 1 celo v zasebnih stanovanjih. Spreg0' voril je tudi devinsko-nabrežinski zU pan Bojan Brezigar, ki je zboroma čestital in jima zagotovil nadaljnjo PoCl poro občinske uprave. Zboroma s° nato čestitali predstavniki število1 kulturnih in drugih organizacij s tržaškega in Goriškega, pa tudi iz obd Ilirska Bistrica in Ljubljana-Bežigra ' ki že dalj časa sodelujejo s kulturnih organizacijami devinsko-nabrežinsk občine. Obnovljeno stavbo je blago* lovil domači župnik msgr. Ivan Kret1^ trak pa je prerezal podpredsedm Fantov izpod Grmade Franc Anton1 ^ ki se je pri udarniškem delu posebn izkazal. Med številnimi gosti sta b1 tudi devinski princ Karel Thurn un Taxis in konzuli SFRJ v Trstu T°n Pogačnik.	...
Na slovesnosti sta se seveda oglaSU tudi zbora. Najprej sta zapela Zdra co in nato še druge slovenske peS ter s tem potrdila, da bo naša peS® še dolgo donela na teh obronkih s venske zemlje.
Na sliki (foto Magajna) skupni n® stop zborov pred obnovljeno stav
Začel se bo danes v Gregorčičevi dvorani
Zanimiv program petdnevnega tečaja arhivistike NŠK
Skrb za ohranitev pisanega gradiva se ni porodila v današnji dobi. Lahko celo rečemo, da gre za eno najstarejših zvrsti človekovih kulturnih funkcij. Dovolj se je spomniti na glinaste ploščice najstarejših kultur ali na zbirke papirusov, ki pričajo, kako se je že zgodaj čutila potreba, da se potomcem ohrani izročilo. Znano je, kako so Rimljani skrbeli za ohranitev in shranitev pomembnega gradiva. Neposredno podlago današnjih zgodovinskih arhivov pa je ustvarjal že srednji vek. V glavnem je res, da so gradivo hranili predvsem za morebitno praktično uporabo. Kmalu pa so prišli do spoznanja, da »pisarniški« arhiv s časom pridobi na veljavi in postane zanimiv za potomce. Stari zapiski seznanjajo z minulim svetom, seznanjajo z neposredno govorico dokumenta, ki je nastal v živem in neposrednem stiku s takratnim življenjem. Ob tem spoznanju so pisci zgodovine začeli uporabljati arhive kot vir svojih raziskav in del. Tako je pred stoletji pisarniški dokument prerasel v zgodovinski vir. Ta razvoj je postajal tem hitrejši, kolikor hitrejši je postajal tek življenja. Pomen arhivov je naraščal, ker je hkrati napredovala sama zgodovinska veda.
Pri nas zgodovinske okoliščine prevečkrat niso dovoljevale, da bi sistematično shranjevali gradivo ter ga očuvali za naslednje rodove. V mirnih obdobjih se je to seveda dalo. Dve vojni, dve težki povojni dobi ter obdobje fašizma so pustili za sabo posle-
dice. Skrb za ohranjitev pisanega in drugega gradiva je bila vendarle stalno prisotna. V sklopu Narodne in študijske knjižnice oziroma njenega Odseka za zgodovino je bila stalno živa skrb, da je treba zbirati in ohraniti knjižno in ostalo gradivo, ki priča o preteklosti in sedanjosti Slovencev v Italiji. V lanskem decembru (1987) smo širši slovenski javnosti na Tržaškem prvič predstavili pomen arhivistike. Takrat smo naredili prve korake v smeri poudarjanja važnosti vloge arhivistike pri naših organizacijah, društvih, šolah.
Prepričani smo v pravilnost izbire. Za zametek arhiva lahko cenimo Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Vendar je za pravilno arhiviranje gradiva potrebno določeno znanje in strokovnost, tako kot na vseh ostalih področjih. V preteklem desetletju smo s tečaji o knjižničarstvu razširili vedenje o tem področju pri nas. Sedaj je na vrsti arhivistika. Lanskoletni uspeh nas je vzpodbudil. Obrnili smo se na upravo Dežele Furlanije-Julijske krajine in deželno nadzorništvo za kulturne dobrine nam je iniciativo odobrilo. Nato smo se obrnili na Arhiv SRS v Ljubljani, na Državni arhiv in na Deželno nadzorništvo za arhivistiko, da bi dobili primerne strokovnjake - predavatelje. Uspelo nam je pritegniti širok krog strokovnjakov. Za tečaj, ki se bo začel danes, 15., in bo trajal do 23. novembra 1988, smo sestavili naslednji program:
torek, 15. nov. — 1. Od prvih dokumentarnih zbirk do današnje arhivske strukture; zgodovina arhivske vede - Jože Žontar (od 14. do 16. ure);
2. Arhivi in arhivska služba v SR Sloveniji - Marija Oblak-Čarni (od 16. do 18. ure); Zakladi arhiva SRS -Mojca Grabnar (ob 20.30);
sreda, 16. nov. — 3. Arhivi in arhivska služba v Italiji - Pierpaolo Dorsi (od 14. do 16. ure);
4. Arhivi v FJK - Anna Gonnella (od 16. do 18. ure); četrtek, 17. nov. — 5. Delo v arhivu;
6. Vloga arhivarja (s posebnim ozirom na strokovno obdelavo in izdelavo pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva) - Marjan Zupančič (od 14. do 18. ure);
petek, 18. nov. — 7. Delo v arhivu in vloga arhivarja - Renata Danova (od 15. do 17. ure);
sreda, 23. nov. — 8. Tehnična oprema v arhivu -Vladimir Sunčič (od 14. do 16. ure);
9. Restavriranje in konzerviranje s poudarki na enostavnih postopkih - Marjan Dobernik (od 16. do 18. ure).
Vsa predavanja bodo potekala v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11).
Obvestila SSŠ za učitelje
Sindikat slovenske šole obvff. ča učitelje, da je učiteljski nat čaj, razpisan z ministrsko okro nico št. 218 dne 30. 7. 1986 f.' novno odložen. Nadaljnje od* čitve bodo javljene v Uradne listu dne 28. 4. 1989.
Sindikat slovenske šole obveš ča strokovne učitelje, da je tečaj ITP, ki ga je razpisal v želni šolski urad z deželnim lokom dne 20. 4. 1985 P°no _ odložen. Nadaljnje odloči bodo javljene v Uradnem 1 dne 14. 4. 1989.
Sindikat slovenske šole sporoča, da bodo dne 21. novembra 1988 na sedežu Deželnega s skega urada razobešene les habilitiranih za poučevanje
XXXII - risanje in zgodovin umetnosti; XXIX - tehnično umetnostno risanje.
Tajništvo SSS
Izjava predsednika tržaške Pokrajine
Stališče nove koalicije o manjšini je nepopolno
Dario Crozzoli
zotednik tržaške Pokrajine Croz-sj	je mnenja, da so bili odnosi s
met6nS^° manjšino prevečkrat pred-I,, L nePrimernih sporov in nesoglasij, vp^i em k° zahteva to vprašanje čim-VoJ.° enotnost. »Program koalicije, ki m 5 Občino in Pokrajino je morda °e tega nekoliko nepopoln. Ne to-Dr_ ,,v zvezi z napovedanim vladnim pra^ °9°m, ki bo moral urediti in (j0 n° zajamčiti obstoječe norme za ščit uravn°vešene manjšinske za-našp' vam.Pak v zvezi s pristojnostmi roči Qalevne ustanove na tem pod-rorin ' "°krajina namreč združuje na-tie v°ptno mešane občine in tudi obči-; katerih je slovensko prebivalstvo
vSp®,clni' Zato si bomo prizadevali za ia ptrajisko uveljavitev kulture sožit-cj- ri,t.en?. ima Pokrajina bogate tradi-ovrpjki jih je treba spodbujati in kon^^iiti tudi v duhu deželnega za-
ievnirn 1 dc4°ča nove pristojnosti kra-
Po mnenju predsednika Crozzolija, ki je to stališče vključil v svoje programsko poročilo, je torej kratko in zelo omejevalno poglavje petstrankar-ske koalicije o naši manjšini precej nepopolno. Predsednik sicer osvaja omejevalno politično stališče, da je treba Slovencem priznati to kar dejansko že uživajo, ki so ga v program nove koalicije vključili na zahtevo Liste za Trst. Izrecno pa omenja potrebo po uveljavitvi kulture sožitja, ki so jo podpisniki programa koalicije KD-PSI-PSD1-PRI-PLI, vključno z županom Richettijem, v bistvu popolnoma prezrli. Crozzoli se pri tem navezuje na deželni zakon o decentralizaciji, ki bo stopil v veljavo prihodnje leto in ki v 14. ter 15. členu izrecno govori o novih pristojnostih pokrajinskih uprav za spodbujanje kulture sožitja in posebnih pobud za ovrednotenje kulturne in jezikovne posebnosti slovenske manjšine. Dežela bo za to dala pokrajinam na razpolago posebna finančna sredstva.
Crozzoli na sinočnji pokrajinski seji ni prebral svojega programskega poročila, ampak ga je samo formalno izročil svetovalcem. Seja se je namreč pričela z več kot enourno zamudo, kar je sprožilo polemike med svetovalci. Nekateri od teh so celo iz protesta zapustili sejno dvorano in bojkotirali sejo, ki je trajala samo nekaj minut. Običajni sestanek načelnikov skupin ni razrešil nekaterih političnih vozlov, ki zadevajo v prvi vrsti sestavo svetovalskih komisij in tudi točne pristojnosti nekaterih odbornikov. Demokristjani pa so očitali predsedniku Crozzo-liju, da je v bistvu sam napisal programsko poročilo, ne da bi se posvetoval z zavezniki. Na tapeti pa je še vedno tudi podpredsedniško mesto. Zakon pravi, da je starejši odbornik v bistvu predsednikov namestnik in zato ne določa formalnega profila podpredsednika. Za starejšega odbornika je bil izvoljen demokristjan Can-
none, pogajalci petstrankarske koalicije pa so se svoj čas sporazumeli, da bo podpredsedniško mesto pripadalo republikancu Cervesiju.
Na sinočnji zelo kratki seji je zato pokrajinska skupščina soglasno odobrila solidarnostno resolucijo z bojem delavcev škedenjske železarne AIT (bivše Terni), ki so upravičeno zaskrbljeni nad usodo tega obrata. Svet je pooblastil predsednika Pokrajine, naj se na vseh ravneh zavzame za obrambo delovnih mest ter za industrijsko preosnovo škedenjskega obrata. Delavci bivše Terni bodo prav danes dopoldne manifestirali po mestnih ulicah. Solidarnostno resolucijo so predložili komunisti, podpisali pa so jo načelniki vseh svetovalskih skupin večine in opozicije.
Predsednik je istočasno sporočil svetovalcem, da je pred kratkim poslal brzojavko vsem političnim skupinam v senatu ter jih pozval, naj se zavzemajo za čimprejšnjo odobritev zakona o gospodarskem razvoju obmejnih področij Furlanije-Julijske krajine. Crozzoli je seveda odločno proti popravkom in dopolnikom, ki jih predlagajo parlamentarci iz dežele Veneto in podpira stališče- vseh deželnih strank, ki pravijo, da mora senat odobriti besedilo, ki so ga izdelali v poslanski zbornici.	z c r
POPRAVEK
V naš nedeljski članek o nagradah, ki jih je v soboto v repenskem Kraškem muzeju pokrajinska uprava odelila najboljšim vinogradnikom, i so se izkazali na občinskih razstavah vin, se je žal vrinila neljuba napaka. Ker nam je članek naš dopisnik narekoval po telefonu, smo napačno zapisali ime dobitnika druge nagrade za črno vino. To je Mario Zoch iz Podlonjerja, ki se mu za napako opravičujemo.
Posvet ob odprtju Laboratorija znanstvenega imaginarija
Kako posredovati znanstveno informacijo širšemu občinstvu
»Znanstvena komunikacija: mediji in metode.« Pod tem naslovom je pretekli petek in soboto v kongresnem središču Tržaškega velesejma potekal posvet, ki ga je ob uradnem odprtju Laboratorija znanstvenega imaginarija priredilo »Medkulturno združenje za znanost in umetnost« iz Trsta. Združenje je nastalo med pripravljanjem pariške razstave Trouver Trieste in mu predseduje bivši rektor tržaške univerze Gianpaolo de Ferra.
Dvodnevnega posveta se je udeležilo kakih trideset strokovnjakov iz najrazličnejših krajev Italije. Med njimi so bili znani fizik in poljudnoznanstveni pisec Tullio Regge iz Turina, astronomka Margherita Hack iz Trsta, jezikoslovec Tulilo De Mauro iz Rima, filozof Paolo Fabbri iz Palerma, fizik Paolo Budinich iz Trsta, informatik Giuseppe Gambarella iz Genove, kustos Državnega muzeja znanosti in tehnike v Milanu Salvatore Sutera in drugi. Z najrazličnejših vidikov so obravnavali vprašanje, kako posredovati znanost širšemu občinstvu. V sklepni razpravi so soglasno poudarili potrebo, da bi pravni izraz »kulturne dobrine« raztegnili tako, da bi zaobjemal tudi znanstveno kulturo in ustanove, v katerih ta kultura nastaja ali se širi.
Kot rečeno, pa so ob posvetu uradno odprli Laboratorij znanstvenega imaginarija, ki je v Trstu že bil na ogled na salonu Spazio 5 in ki bi moral postati stalna struktura. Za zdaj bo odprt do 19. decembra, in sicer ob delavnikih od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure. V teh urah je mogoče dobiti tudi informacije po tel. št. 390785.
Nauticamp bo s prihodnjim letom delno tudi v Tržiču
Prireditelji tradicionalnega salona športne navtike, kampinga in karavanin-ga Nauticamp pripravljajo pomembne novosti. Prihodnjo izvedbo, ki bo predvidoma od 4. do 12. marca 1989, ne bodo kot prejšnjih enajst priredili samo v razstavnih prostorih Tržaškega velesejma, ampak deloma tudi v Tržiču. Tako so sklenili predsednik Tržaške velesejemske ustanove Marchio, predsednik Goriške trgovinske zbornice in hkrati predsednik Posebnega goriškega podjetja za sejme Bevilacgua, tržiški občinski odbornik Marzano ter ravnatelja tržaške oziroma goriške sejemske ustanove Tamaro in Tripani, ki so se v teh dneh tudi okvirno domenili, kako bi salon razporedili.
Na osnovi sklenjenega dogovora bodo v Trstu razstavljali nove proizvode in opremo krajevne izdelave, v Tržiču pa bodo razstavljali rabljene izdelke in vsakovrstno opremo. Tam bodo tudi omogočili preizkušanje čolnov, stanovanjskih prikolic in vozil ter drugih razstavljenih izdelkov, tako v morju kot na kopnem. Iz tega naj bi se postopoma razvila »borza rabljenega«, kakršni že delujeta v Cavallinu pri Jesolu v pokrajini Benetke in v Diisseldorfu v Zvezni republiki Nemčiji.
Gre za prvi sporazum za obsežnejše sodelovanje na sejemskem področju, ki je bil kdaj sklenjen v naši deželi. Za takšno obliko sodelovanja so se odločili predvsem iz ekonomskih razlogov in v prepričanju, da bodo s skupnimi močmi lažje prodrli na tržišče ter pritegnili predvsem avstrijske in nemške kliente. Sodelovanje bo zadevalo tudi stranske prireditve kongresne in športne narave, ki pa jih morajo še določiti. Omeniti velja, da si bo z isto vstopnico mogoče ogledati tržaški in tržiški del razstave.
Vabilo za vse udeležence prihodnjega Kraškega pusta
A
skjjj ,ePrav je martinovanje komaj mimo in nas čaka še nepregledna vrsta ver-Trariiln posvetnih praznikov, se na Opčinah že pridno pripravljajo na pust. narnr C'°na^n^- ^ra^i pust, ki bo prihodnje leto slavil že 23. rojstni dan, bo imel ZyQ ec nekaj novosti, ki bodo zadevale predvsem sprevod po openskih ulicah. UovpmK -*e ^bor za kraški pust začel sestajati že septembra, za petek, 18. Predet ra! °b 20-30 pa je sklical prvi širši sestanek, na katerega so vabljeni ravniki vseh vasi, ki bi se rade udeležile 23. Kraškega pusta. nadvsUdl p°djetni pustni kraljevski par si je že zavihal rokave, zlasti kraljica je nast e nestrpna in se že liči v pričakovanju na 4. februar, ko bo lahko ponovno Sleda! 8 V vsem svojem blišču. Da bi na svoj pustni dvor privabila čim več xfceY in tekmovalcev, pa je celo napisala kratko pesmico: al t>° kralj Matjaž, Pulcinella ah sveti Jurij, otiimo se na Opčinah 4. februarja ob 14. uri.
.°r hoče družbe in zabave,	•
1al poskrbi za prijave.
,Ill}shjo na nas maske in vozovi,
Pišimo se v baru KD Tabor, pa smo gotovi!
Drevi v Verdiju koncert Pod taktirko Kurta Masurja
gledan^ur/,a Masurja, velikega nemškega dirigenta, ki bo drevi nastopil v le namrCl~ .rdi, so že razprodali skoraj vse vstopnice. Masurjev prihod v Trst riovnn,, ec Potegnil pozornost vseh ljubiteljev glasbe in seveda tudi tako ime-
ki irnaVrj dirigiral Gewandhaus Orkester iz Leipziga — vodi ga že 18 let — nekateri s.° stoletno glasbeno tradicijo, saj so ga v prejšnjem stoletju vodili lav fy[au,natPom.emhnejši glasbeniki: Felix Mendelssohn, Richard Wagner, Gus-Piček hivf m RicllPrd Strauss. Na sporedu nocojšnjega koncerta, katerega izku-treh npm-L-,namen,lJ Združenju za raziskovanje rakastih obolenj, so skladbe 9u jn k, SKlh skladateljev, ki so dober del svojega življenja preživeli v Leipzi-Mali]erjn Sv navezani na kulturo tega mesta: Beethovna, Schuhmanna in ' ■ v prvem delu koncerta bo kot solist nastopil violinist Karl Suske.
Finančni stražniki ulovili tihotapce morskih sadežev
Finančni stražniki iz tržaške pokrajine so pred kakim mesecem prišli na sled tihotapcem, ki so na skrivaj uvažali v Italijo precejšnje količine morskih sadežev in rib. Stražniki so tudi prijavili sodnim oblastem več jugoslovanskih državljanov zaradi kršenja carinskih in sanitarnih predpisov in zaplenili motorni čoln ter nekaj avtomobilov, ki so se jih tihotapci posluževali pri svojem protizakonitem »delu«.
V tiskovnem sporočilu finančnih stražnikov ni veliko podatkov o poteku preiskav, številu prijavljenih oseb in količini zaplenjenega blaga. Pred tednom so vsekakor prijeU še dva osumljenca. Zasačili so ju v Štramaru, ko sta ravnokar natovorila avtomobil z dragocenim blagom. Krivca sta se več mesecev spretno izogibala izvidniškim čolnom finančnih stražnikov. Na svoj mali motorni čoln sta navadno naložila približno 150 kilogramov morskih sadežev. Ko se je stemnilo, sta se odpravila na pot. Pri Miljah ju je že čakal avtomobil. Tihotapca sta ga napolnila z dragocenim blagom in se nato odpeljala h kupcem. Po vsej verjetnosti sta morske sadeže prodajala raznim restavracijam v naši pokrajini.
Jugoslovanska državljana se bosta morala pred pretorjem zagovarjati tudi zaradi kršitve sanitarnih predpisov. Finančni stražniki so v tiskovnem sporočilu zapisali, da morajo biti morski sadeži pod strogim nadzorstvom
posebne sanitarne inšpekcije. Če so se namreč mehkužci razvili v onesnaženi vodi, so za ljudi povsem neužitni.
Preiskave se seveda še niso zaključile, saj je povsem možno, da se je s to »mednarodno trgovino« morskih sadežev ukvarjalo več ljudi.
Psa pokončala lisico, ki se je približala hišam
Par psov je včeraj na Novi cesti za Opčine pokončal lisico, ki se je preveč približala hišam. Trenutno še ni znano, če je bila žival stekla. Lovski čuvaj Pettirosso jo bo danes odpeljal v Videm, od koder jo bodo poslali na Inštitut za profilakso živali v Padovi, odgovor pa bo znan čez nekaj dni.
Psa, ki sta se spopadla z živaljo, so včeraj zaprli; če se bo izkazalo, da je bila lisica stekla, ju bodo odpeljali v občinski pesjak, kjer bosta dva meseca pod strogim nadzorom živinozdravni-ka. Kaže sicer, da sta oba cepljena, vendar cepivo proti steklini ni povsem zanesljivo: lahko se namreč zgodi, da cepljena žival ne zboli za steklino, pač pa bolezen prenaša. Živinozdravniki, lovski čuvaji in KZE priporočajo prebivalcem skrajno previdnost.
Danes podelijo nagrade natečaja Julius Kugy
Danes ob 17.30 bodo v dvorani pokrajinskega odbora uradno podelili nagrade zmagovalcem na natečaju, ki nosi ime po Juliusu Kugyju. Naslov letošnjih prispevkov — natečaj je vedno posvečen ekološkim temam — je bil »Kraški pojavi: vidiki in problemi. Slabo poznavanje kraških pojavov lahko botruje nepopravljivim ekološkim katastrofam«, i Na letošnjem natečaju so se v prvi kategoriji najbolje uvrstile nižje srednje šole Bergamas, De Tommasini in šola z Elizejskih poljan, v drugi pa posamezni raziskovalci Ruggero Calligaris, Monica Zanier Zancola in Concetta Dimasi. Nagrade bo podelil predsednik Pokrajine Dario Crozzoli.
■	V glavni bolnišnici so sinoči okrog 23.30 sprejeli 19-letnega Silvia Bernanija, ki stanuje v Ul. Castiglioni 6, a trenutno služi vojaški rok v vojašnici v Ulici Cu-mano. Bernani se je ranil v prometni nesreči, do katere je prišlo prav v bližini kasarne. Dinamika nesreče ni še jasna, a kaže, da se je peljal na mopedu in da je trčil v avto. Zdravniki so mu ugotovili večkratni prelom noge in udarce po vsem telesu. Okreval bo v dveh mesecih.
■	Zveza komunistične mladine Italije
prireja jutri v Rimu vsedržavno manifestacijo proti načrtom, da bi uživalce mamil kaznovali z zaporom in prisilnim zdravljenjem. Pobudi se pridružuje tudi tržaška ZKMI, ki organizira poseben avtobus. Kdor se želi udeležiti manifestacije, naj telefonira danes ob 12. uri na tel. št. 744046.
Slovo
od znanega ^laria Renosta
niči	Ie v katinarski
hosto v; - blvšl nogometaš Mai najboličL16 V Petdesetih letih b n°gometnU ltaIlianskimi napad bil ČW m Prvenstvu leta 195 kot levn Z,ma9°vitega Milana, švedske t n ° igral ob boku r edholm trojlce Green, Nordhal
b°lnišme? ^6 urnrl v 59. letu stai tem ko m S° ga sPrejeli v sreč njem telo,U Je na domu, med
°PeraCii,v80 ga v bolnišnici pc Pa se n; i^P.Poseg11' njegovo r°du j2 n zboljšalo. Renosto je
Že dvajSe?I!e!k;Vendar ie živel ' s 16 ie{j J: let. Nogomet je začel
SRteSS g0lnetna V964"65’ ko je tržaš
bil njen fklpa trknila v C 1: Udi k0t ‘rener- Pokojni je bil kluba in w *sednik tržaškega ' t športni komentator.
Obtožen je nenamernega umora svojega očeta
Giorgio Valcini včeraj prvič pred sodniki
Giorgio Valcini, ki je bil obtožen nenamernega umora svojega 66-letnega očeta Claudia, niti pred porotnim sodiščem ni hotel spremeniti svojih prvotnih izjav. Na včerajšnji razpravi je vztrajno trdil, da je oče po nesreči padel v kopalno kad in dobil usodni udarec v glavo. Njegova odvetnika Sergio Kostoris in Walter Zidarich sta zahtevala, naj zaslišijo še dve priči, ki ju včeraj ni bilo. Sodišče je zahtevo sprejelo, zato se bo proces nadaljeval danes.
Sodnik Brenči, stranski sodnik Dainotti, šest porotnikov in javni tožilec Staffa so včeraj prisluhnili izjavam obtoženca in prič. Valcini je na vprašanja odgovarjal precej mirno in je očitno zelo pazil, kaj govori. Nikakor ni hotel priznati, da je kriv očetove smrti in je vztrajal, da je šlo za nesrečo.
Kaj se je zgodilo za zaprtimi vrati v prvem nadstropju stanovanja v Ulici Don Minzoni 7, ve samo obtoženec. Valcini se je pred sodnikom vedel, kot da bi bil povsem prepričan v svojo nedolžnost. Povedal je, da so bili prepiri z očetom predvsem zadnja leta zelo pogosti, nikakor pa ni hotel priznati, da ga je tepel. Če mu je zavrela kri, ga je morda kdaj udaril, to pa je bilo tudi vse. Okrog 10. ure zvečer (30. septembra lani) je Giorgio Valcini svojega priletnega roditelja v jezi udaril s pestjo v obraz. Nesreča se je po pričanju obtoženca zgodila kasneje, ko je bil prepir že pozabljen. V kopalnici naj bi se priletni Claudio Valcini spotaknil, padel v kopalno kad in se pri tem usodno udaril v glavo. Obtoženec je povedal, da je očeta umil in ga spremil do postelje. Šele čez kakih 20 ur je menda opazil, da se ranjenec počuti zelo slabo in je poklical pomoč. Ko je reši-
lec RK pripeljal ranjenca v katinarsko bolnišnico, so zdravniki takoj ugotovili, da je v smrtni nevarnosti. Tudi z operacijo, ki je trajala več ur, mu niso mogli rešiti življenja. Upokojenec je umrl približno dva meseca kasneje za posledicami hudega udarca v glavo.
Sosedje družine Valcini so vedeli povedati, da so bili prepiri med očetom in sinom na dnevnem redu in da so večkrat slišali njuno »rjovenje«. Oče se je moral večkrat zateči k zdravniku zaradi številnih poškodb. Nekoč si je zlomil rebra, drugič prst, tretjič si je poškodoval vretence, četrtič se je opekel... Claudio Valcini pa je sosedom vedno zatrjeval, da si je poškodbe povzročil sam. Tudi 30. septembra zvečer sta se oče in sin hudo sprla in se prepirala več kot pol ure. Nenadoma je vse utihnilo in eden od sosedov je najprej zaslišal krik (»Kje so moja očala?«), nato pa Gior-gia Valcinija, ki je rekel »Kaj naj storim sedaj?« V naslednjem trenutku je v stanovanju vse utihnilo.
Odnosi med očetom in sinom so bili skrajno napeti. Claudio Valcini, upokojeni posebni prokurator Zavarovalnice Generali, in njegov sin, diplomiran v pravu in političnih vedah ter študent inženirske fakultete, nikakor nista mogla najti skupne besede. Kdo je bil kriv za to, ni mogoče vedeti. Vse pa kaže, da je Giorgio Valcini predvsem po materini smrti zvračal vse svoje življenjske frustracije na edinega družinskega člana. Oče pa je njegovo početje skrival pred vsemi, čeprav so sosedje vedeli ali vsaj slutili, kaj se dogaja. Proti obtožencu pričajo tudi s krvavimi madeži pomazane stene stanovanja... (hj)
Dne 12. t. m. nas je mirno zapustila naša draga
Olga Strain vd. Svagelj
Pogreb bo danes, 15. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Dolino.
Žalostno vest sporočajo hči Ester, zet Claudio, vnuk Mauro, Marcello, sestri Santina in Giovanna, družine Antonini in Strain ter vsi sorodniki.
Trst, 15. novembra 1988
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Naznanjamo žalostno vest, da je preminila naša draga
Katarina Černigoj por. Albrecht
Pogreb bo jutri, v sredo, 16. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev.
Žalujoči mož Jakob, hčeri Zorka in Nada z možema, brat Riko z ženo Lidijo, vnuki in nečaki ter drugo sorodstvo.
Trst, 15. novembra 1988
Predstavili bodo igro domačega avtorja
w	w
Člani amaterskega odra Jaka Stoka sredi zadnjih priprav na premiero
Člani amaterskega odra Jaka Štoka se vneto pripravljajo na novo premiero, ki bo prihodnjo nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Za prvi nastop v novi sezoni so si izbrali igro Josipa Tavčarja Ločitev, ki obravnava težke medsebojne odnose v sodobni družini. Celotno dogajanje je obarvano s prijetnim ironičnim tonom, kot je že neke vrste tradicija Tavčarjevih del. Igro je režiral Drago Gorup, ki je prvič vodil proseško dramsko skupino, v njej pa nastopa sedem igralcev.
(Foto Križmančič)
Na Opčinah umetniški večer s pesnico Zlatko Obid Lokatos
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši openskega SKD Tabor je v okviru niza svojih srečanj z ustvarjalci umetniške besede priredila literarni večer poezije Zlatke Obid Lokatos z naslovom »Ob vodi in kruhu«. Prof. Zora Tavčar je ob priložnosti podrobno razčlenila pesničino liriko in jo tako približala številnim poslušalcem. Posebno prijetno je bilo to, da je spregovorila o posameznih pesmih preden so jih recitatorji — Kostanca Filipovič, Olga Lupine, Lidija Sosič in Armando Škerlavaj umetniško podali občinstvu, vmes pa je MePZ Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Ščeka vsakič zapel po eno skladbo... in tudi te so bile ubrane na razpoloženje avtoričinih pesmi.
Naj dodamo, da bodo drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu odprli razstavo Borisa Zuljana s priložnostnim nastopom kabaretista Andra Merkuja.
(Foto Križmančič)
Martinovali so tudi po društvih Veselo v Skednju in Barkovljah
Tako kot na Proseku, se tudi v nekaterih naših društvih redno ponavljajo martinovanja, ki so priložnost, da se ljudje srečajo in v prijetnem vzdušju seveda ob pokušnji dobrega vina — preživijo lep večer. Tako je bilo na dan sv. Martina tudi v domu KD Ivan Grbec v Škednju, v nedeljo popoldne pa v barkovljanskem društvu.
V Skedenj so člani društvenega odbora povabili Tonco in Vanko, simpatični klepetulji, ki sta v boljunškem dialektu natrosili toliko zabavnega, da so se udeleženci do solz nasmejali. Povedali sta, da sta »venderigoli« na tržaški tržnici in od tod razpletli svoja vesela razmišljanja o marsičem, tudi o nas vseh. Tatjana Turco in Ingrid Žerjal - ki oživljata lik Tonce in Vanke vsako nedeljo ob 14. uri tudi na Radiu Koper v priljubljeni oddaji »Sosednji kraji in ljudje« - sta našemu občinstvu že znani, saj sta si pridobili simpatije vseh, ki jima prisluhnejo in se ob njunih klepetih nazabavajo. Za lep nastop, deležen močnega aplavza, se jima je v imenu društva Ivan Grbec zahvalila predsednica Devana Černič.
PLAČILA NA OBROKE 00 60 MESECEV BREZ AKONTACIJE
Alfa Romeo 33 1.35 '88: Alfa Romeo 33 SW 4x4 '84; Alfa Romeo 33 QV '85: A 112 Junior '84; BMW 316 '84: BMW 520 i F. OP '83: BMW 320 M60 '81: Uno SX '84: Uno TD '86; Uno Fire '87: Regata 100 S '84; Panda 30 '83: Prisma 1600 '83/ 84: Delta HF le '86: Mini Mayfair '85: Opel Corsa 1000 '85; Renault 5 TL '83; Renault 5 Alpine T '82: Golf GL '86. GTI 1800 F. OP '83: Polo CL '85: Mercedes 200 '85
Ul. F. Severo 122 Tel. 040/569119 - TRST
Dobro razpoloženo občinstvo pa si je privoščilo ponujene dobrote, ki jih je »poplaknilo« še z dobrim vinom, kot se za'sv. Martina spodobi.
Veselo in prijetno je bilo v nedeljo popoldne in zvečer tudi v barkovljan-ski društveni dvorani, kjer so člani domačega društva leto pripravili tradicionalno martinovanje. Posebnega programa sicer ni bilo, zato pa so se udeleženci poveselili ob zvokih harmonike, ki je kar vabila k petju in plesu. Barkovljanske kuharice so se tudi tokrat izkazale in pripravile dobro joto, svinjino in klobase z zeljem, priljubljene fanclje in slastno potico.
Na obeh družabnih prireditvah so imeli tudi loterijo, ki se je v Škednju končala z bogatimi dobitki, v Barkovljah pa so bili dobitki »mačka v Žaklju«.	(N. L.)
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta slikarska razstava GIUSEPPA SATURNA in GIULIA TOMAINA.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - razstavlja do 16. t. m. slikarka Silvia OSOJNIK.
V	galeriji Cartesius bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarke Felicite FRAI. Razstava bo trajala do 24. t. m.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja do 18. t. m. svoja dela slikar Mariano ČERNE.
SKD Tabor Opčine - V Prosvetnem domu bodo nocoj ob 20.30 odprli razstavo BORISA ZULIANA - USODA PODOBE. Na spredu: KABARET ANDRO MERKU. Vabljeni!
V	galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8/1 nad. - bodo jutri ob 18.00 odprli razstavo Barbare Strathdee. Urnik: vsak dan od 17.00 do 20.00 razen nedelje.
čestitke
SAVINA in ERMINIJO praznujeta 25-letnico poroke. Obilo zdravja in sreče jima želijo cerkvene pevke iz Ricmanj.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na predavanje
Mojce Grabnar
»ZAKLADI
ARHIVA SLOVENIJE«
Trst, Gregorčičeva dvorana, Ul. sv. Frančiška 20/11.
Danes, 15. t. m., ob 20.30.
gledališča
VERDI
Nocoj ob 21. uri bo na sporedu koncert z orkestrom GEVVANDHAUS iz Leipziga, ki ga vodi Kurt Masur. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic.
Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku vpisovanje novih abonmajev za skorajšnjo operno sezono.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Nocoj ob
20.30	bo gledališka skupina CONTEM-PORANEA 83 predstavila Sergia Fanto-nija v DELU Lyle Kessler ORPHANS. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 22. do 27. t. m. bo na sporedu predstava UNA ZINGARA MI HA DETTO... z Ginom Bramierijem in Paolo Ouattrini. Predstava je izven abonmaja. Abonenti imajo 20-odst. popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
V-soboto ob 20.30 se bo skupina Lune Teatro iz Rima predstavila z delom SENTIMENTAL Pietra Favarija. Režija Ugo Gregoretti. Igrajo Gochi Ponzoni, Aurora Cancian in Giulia Farnese.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UT AT v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev.
razne prireditve
Jutri, 16. t. m„ bo v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 predavnje beograjskega nadškofa msgr. dr. Franca Perka: ALI KRŠČANSTVO IZUMIRA?
Amaterski oder J. Štoka Prosek -Kontovel vabi na premiero igre Josipa Tavčarja LOČITEV, v režiji Draga Gorupa v nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
Slavistično društvo iz Kopra vabi na predavanje O SEMIOTIKI, ki ga bo imel prof. Rafko Močnik v petek, 18. t. m., na srednji pedagoški šoli v Kopru, Cankarjeva 2. Začetek ob 17.45.
Zadruga Ars nova priredi KONCERT ANSAMBLA AVSENIK ob 35. jubileju v soboto, 26. novembra, ob 20.30 v športno
-	kulturnem centru v Zgoniku. Rezervacije sprejemajo: Gostilna pri Občini. -Dolina, Tržaška knjigarna v Trstu, Bar KD Tabor na Opčinah, Knjigarna Terčon v Nabrežini in Cvetličarna Nadja na Proseku. Število prostorov omejeno ! Cvetličarna Nadja na Proseku - Gostilna Gruden v Šempolaju.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 15. novembra 1988
ALBERT
Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34
-	Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 12.37 in zatone ob 21.49.
Jutri, TOREK, 16. novembra 1988
JERICA
PLIMOVANJE DANES: ob 02.06 najvišje 22 cm, ob 06.57 najnižje 7 cm, ob 11.42 naj višje 20 cm, ob 19.31 najnižje -39 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1020,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Aliče Bulli, Rossana Nicoloso, Giulia Cubei, Marco Vidonis, Elena Baracchini, Delchi Blasco, Giudit-ta Triglia, Marša Sain, Christian Stipan-cich, Nicolas Vidmar.
UMRLI SO: 94-letna Giovanna Bellina, 58-letni Raffaele Gesu, 80-letni Vittorio Viezzoli, 53-letna Adriana Pevera, 90-let-na Giovanna Kondauss, 67-letni Pietro Cera, 81-letni Romano Generutti, 66-let-ni Vincenzo Gatto, 50-letni Mario Canzi-ani, 67-letni Ervino Valente, 58-letna Ni-dia Cossi, 84-letna Giuseppina Giusti, 91-letna Laura Fusari, 75-letna Natalia lur-kic, 90-letni Augusto Gerini, 85-letni Umberto Sferza, 81-letna Maria Lonzar, 94-letna Rosalia Simek.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. novembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan) UI. Dante 7, Istrska ulica 18.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za naj nujnejše, primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Franco Brusati
GALANTNI POGOVORI
Režija: Boris Kobal
Igrajo: Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja
Jutri, 16. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H.
V	četrtek, 17. t. m., ob 16. uri ABONMA RED I.
V	petek, 18. t. m., ob 20. uri ABONMA RED K.
V soboto, 19. t. m., ob 20. uri IZVEN ABONMAJA.
Ansambel TPPZ P. Tomažič
V petek, 18. t. m., ob 20. uri bo v Bazovici GENERALKA
za nastop na Festivalu revolucije in glasbe.
Program bo RTV Ljubljana v celoti posnela iz koncerta, ki bo v petek, 25. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici ter ga prenašala po državnem omrežju na dan 29. novembra, ob državnem prazniku nove Jugoslavije. Sledil bo ciklus nastopov: 27. t. m. v Boljuncu v gledališču F. Prešeren v Boljuncu - ob 45. obletnici Prekomorskih brigad, 8. decembra v Kulturnem domu v Trstu - ob 100-letnici šole Ciril in Metod, 16. decembra v Kulturnem domu v Gorici ob shodu Palestni-cev v Italiji za samostojno državo ter 18. decembra koncert v Vidmu.
		
razna obvestila		kino
ŠD Mladina prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v' nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v ponedeljek, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ, Dijaška domova "S. Kosovel" iz Trsta in "S. Gregorčič" iz Gorice prirejajo ZIMOVANJE za mladino od 11. do 17. leta starosti v Zgornjih Gorjah od 27. decembra do 4. januarja 1989. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest vabimo vse, ki se nameravajo zimovanja udeležiti, da se vpišejo do 25. novembra. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644 vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
SKD Tabor - Opčine in Društvo zamejskih likovnikov - Trst. V Prosvetnem domu na Opčinah LIKOVNA DELAVNICA - kratki seminar informativ-no-praktičnega značaja za ljubitelje likovne umetnosti. CLAUDIA RAZA grafika: jutri, 16. t. m., 17.00-20.00. JASNA MERKU - keramika: četrtek, 17. t. m.,
17.00-	20.00. BORIS ZULJAN - risba: petek, 18. t. m., 17.00-20.00, sobota, 19. t. m.,
17.00-	20.00, nedelja, 20. t. m., 10.00-13.00. Vpisnina 20.000 lir. Decembra bo razstava izdelkov tečajnikov in drugih likovnih ljubiteljev. Dela sprejema v četrtek v Prosvetnem domu.
Športna šola v Trstu sporoča, da bo seja predstavikov za vrtce v četrtek, 17. t. m. , ob 20. uri v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu.
Naturistično društvo Liburnia plireja ob 20-letnici ustanovitve društveno večerjo v restavraciji Ippodromo v soboto, 26. t. m., ob 20. uri. Rezervacije na sedežu društva, Pendice Scoglietto 2, ob ponedeljkih od 18. do 20. ure ali po telefonu 305926 do 10.30. Vabljeni.
Kmetijska zadruga v Trstu sklicuje v četrtek, 17. t. m., ob 18.30 v prvem sklicanju in v petek, 18. t. m., ob 18.30 v drugem sklicanju IZREDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v prostorih A. Ukmar pri Domju. Dnevni red: statutarne spremembe.
Devinsko-nabrežinska občina organizira tečaje angleščine, slovenščine, nemščine, pianole in kitare. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v uradu za stike z javnostjo in prevajanje občine Devin-Nabrežina - tel. 200421 int. 17 od 9. do 12. ure do srede, 30. t. m.
Mladinska skupina P. Tomažič prireja v nedeljo, 20. t. m., 5. LOV NA ZAKLAD. Zbirališče ob 9.30 pri kalu v Bazovici. Vpisovanje: Ljudski dom - Križ, Ljudski dom - Naselje sv. Sergija, Prosvetni dom Opčine, gostilna Tatjana - Dolina ter pred pričetkom lova v Bazovici.
KD Rdeča zvezda vabi na 9. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 17. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno - kulturnem centru v Zgoniku.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR in 8. REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 17. novembra, ob 18. uri oz. ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. Dnevni red: IZREDNI OBČNI ZBOR: 1. Sprememba statuta; 2. Razno. REDNI OBČNI ZBOR: 1. Poročilo predsednika: 2. Poročilo ravnatelja; 3. Obračun in predračun; 4. Razprava; 5. Poročilo nadzornega odbora; 6. Volitve; 7. Razno.
ARISTON - 16.00, 22.15 Un affare di don-
ne, dram., Fr. 1988, r. Claude Chabrol, /• Isabelle Huppert, Fracois Cluzet, Nus Tavernier, Marie Trintignant.
ENCELSIOR I - 17.45, 19.45, 21.45 FrantiT srh., ZDA 1988, r. Roman Polanski, L Harrison Ford, Emmanuelle Seigner' Betty Buckley.
EKCELSIOR II - 16.30, 22.00 II piccolo di-avolo, kom., It. 1988, r. R. Benigni, i- K' Benigni, W. Matthau.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Congiunzio-ne di due lune, □	,
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Blue pusicat bestial love, porn., □ D
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Vietnam addio, dram., ZDA 1988, r. B. L. Norton, i. T. Knox, S. Caffrey.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 StormV Monday, kom., VB 1988, r. M. Figgis' L Sting, S. Bean.
FENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., ZEL 1988, r. J. Landis, i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Prima di mezzanotte, r. Martin Brest, i. Robec De Niro, Charles Grodin.	,
MIGNON - 16.30, 22.15 Danko, i. A' Schvvarzenegger, J. Belushi.
EDEN - 15.30, 22.10 Ragazze scandalose, pom., □□
VITTORIO VENETO - Danes zaprto
CAPITOL - 16.00, 22.00 Good morning Vietnam, kom., ZDA 1988, r. B. Levin-son, i. R. VVilliams, F. Whitaker.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Aggel He-art, dram., ZDA 1987, r. A. Parker, i. M-Rourke, R. De Niro.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Trans sex; p°rn''
□ □
Prepovedano mladini pod 14. lejom C 18. letom □ □
mali oglasi
PEKA vajenca z voljo do dela zaposli P karna v Romjanu. Elviro Jerman, , Garibaldi 72, Romjan-Ronke. 1 0481/777106.	,a.
V BOLJUNCU prodam 3.000 kv. m nez zidljivega zemljišča. Telefonirati z čer 228386.	a,
PODARIM 5-mesečnega lovskega P Tel. 227404 ob uri obedov.	a
PODARIM travo na velikem travniku Opčinah. Tel. 213483.	. tr.
KUPIM zazidljivo zemljišče v okolic1 žaške občine. Tel. 774434 - zvečer, -i 16-LETNI FANT išče katerokoli zaP0* tev kot vajenec (po možnosti me nik). Tel. 200679.	n\.
22-LETNA KNJIGOVODJA iš^l0Vna
dnevno zaposlitev, enoletna aeLp3g3 izkušnja v pomorski stroki. Tel. 22 ob urah obedov.	,or-
GOSTILNA v Prebenegu je zopet oav
OSMICO je odprl Ivan Ušaj v Nabi ei'
Št. 8.	-Jrll-
OSMICO je odprl Milič v Zagrau Toči belo vino in teran.
V ZIMSKI SEZONI oddajamo P^i/Vein hišo, opremljeno za 8 oseb, na bt 0 vrhu nad Škofjo Loko, oddaljeno . 5 minut od smučarskih prog. In*0 n. cije: družina Tušek, Radovljica, kar jeva 30, tel. 003864/74921.	.^o,
LJUBITELJU ŽIVALI podarim PS1 50 dni staro. Tel. 232223.	:ulij
PRODAM vespo 50, rdeče barve, J 1987. Tel. 040/822877.	,anih
PRODAM približno 30 stotov m-* in drv v kolih: akacijevih, oreho češnjevih. Za informacije tel. 0481/33090.	, .. v od-
PRODAM rover 2000, star dve leti ^ ličnem stanju za 11.000.000 1 040/225343 ali 200641.

menjalnica____________________
Ameriški dolar:........... 1290.
Nemška marka .............. 743.	-
Francoski frank............ 216.
Holandski florint ......... 658.
Belgijski frank......... 35.-
Funt šterling.............  2330.
Irski šterling.......... 1970.-
Danska krona............... 190.
Grška drahma ........... 8,50
Kanadski dolar ........... 1040.
11. 1988
10"
Japonski jen............... gg4.
Švicarski frank .............. i05č®
Avstrijski šiling.......... 196.'
Norveška krona ............ 2ll-
Švedska krona.................. g,40
Portugalski eskudo............ jg,50
Španska peseta............. 1050-
Avstralski dolar .............. 0,26
Debeli dinar................... 0,26
Drobni dinar...................... —
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele..: Sedež «40/67001 Agencija Dorn.o 83^, Agencija Bojan
V teh dneh snema ljubljanska ekipa RTV na portoroški plaži kratki film Simpozij
Ljubezenska tragedija mladega dekleta
y začetku prejšnjega tedna se je acelo snemanje kratkega filma z na-siovom Simpozij. Ekipo RTV Ljublja-
a smo obiskali v sredo zjutraj. Srečali pa —	■	- -
smo jo na peščeni portoroški t,. -der se bo v filmu odvijal eden jucnih trenutkov prikazane zgodbe.
namig na vsebino pripovedi
Prvi namig na
pečamo že v naslovu: glavna junaka, sim9 1!?. Peter, se spoznata prav na mpoziju. Peter oz. doktor Bon, zna-i , klrurg iz Bostona in moški zrelih t j\kl ga v filmu igra Dare Valič, se nih ^rečanj udeležuje zaradi poklic-l.. obveznosti. Dvajsetletna Tina, 1 ločenih staršev, pa se na takih ‘Doro vanj ih pojavlja kot mlada, mi-Kavna hostesa.
Med njima vzklije močna ljubezen, tv, .den °d dveh si ob tem ne us-st^ fj9 Posebnih težav, niti si ne po-v iVt-?ta vPrašanj o precejšnji razliki hči tih- Saj bi bila Tina lahko Petrova
In prav v tem grmu tiči zajec! Motiv o »nejasnih« sorodstvenih odnosih namreč prepleta vse pripovedno tkivo. V ospredju dogajanja so trenutki, ki jih doživljata Tina in doktor Bon, okoli te dvojice pa se filmska zgodba dotika še ostalih »družinskih« jeder. Na eni strani je Lea, Tinina mati, ki živi sicer s hčerko in ločena od zakonskega moža, Dalmatinca Dinka. Le-ta si je namreč ustvaril novo družino z Rebeko, mlado žensko, ki Tino pozna iz delovnega okolja, saj je kot direktor turističnega kongresa zadolžena za službo hostes, med katerimi je tudi mlada Leina hči.
Tina in Peter polno doživljata svojo ljubezen. Ključni trenutek pa predstavlja njuno kratko bivanje v Portorožu, kjer se končno odločita, da svoje razmerje tudi legalno potrdita. Po portoroških doživetjih se Tina in dr. Bon namenita k Tinini materi, da bi ji napovedala svojo odločitev. Dekle se
ti*
Dare Valič v
vlogi Petra in Majda Koroša v vlogi mlade Tine
približa stanovanju in takoj zasluti, da nekaj ni v redu: z notranjosti sliši namreč razburjen dvogovor med materjo in Dinkom, njenim bivšim možem. Nič hudega sluteča se zaustavi in tako slučajno zve nekaj pretresljivega: njen pravi oče je namreč Peter...
Lea je spoznala Petra v letih, ko je bil še študent medicine. Med dvema se je razvilo nežno čustvo, kljub temu pa se je Lea poročila z Dinkom. S Petrom sta se spet srečala nekega dne, ko je bil Dinko na poslovnem potovanju. Po ljubezenski noči sta se dokončno razšla: Petra je življenjska pot vodila v Boston, Lea pa je ostala pri svojem možu. Rodila se jima je Tina, za katero je le mati vedela, da je Petrova in ne Dinkova hči. Skrivnost je obdržala zase vse do trenutka, ko ji je njen bivši mož povedal, da je Tino srečal skupaj s Petrom. Ob tem razodetju' seveda ni mogla več tajiti resnice in je tako usodno zapečatila Tinino in Petrovo življenje.
Zgodba nima pravega zaključka: končno misel prepušča pač gledalcu.
Kratki film Simpozij nastaja v okviru uredništva mladinskih in otroških sporedov, ki ga vodi Janez Lambergar. Film bo namenjen predvsem najstniški mladini. Zgodba je povzeta po kar se da vsakdanjem življenju: v ritmu današnjih časov, z vrtoglavo naglico sprememb, ki jih vsak od nas vsak dan preizkuša na lastni koži, je verjetna tudi zgodba Simpozija. Po svoje je lahko tudi delno poučna (seveda ne v tistih strogih didaktičnih merilih izobraževalnih in informativnih tv oddaj). Scenarij Marcela Buha ne vsebuje fantastičnih, nadresničnih elementov, niti ni pretirano romantično osladen. To lahko ugotovimo že na podlagi drobcev še nedokončanega filma.
Kratki film režira Anton Tomašič, ki se je na jugoslovanskem filmskem prizorišču že predstavil z deli, kot so Kormoran in Čisto pravi gusar. Pravkar dokončuje Trinajstico, za katero je scenarij napisal Boris Cavazza, v pripravi pa je še Senzor, film v okviru dramskega uredništva RTV Ljubljana. Tomašič se v prvi vrsti ukvarja s televizijsko režijo, sam pa pravi, da so mu še najbolj pri srcu mladinski filmi. Po njegovem mnenju je namreč izbira izrazito sodobne tematike za mladinsko občinstvo zelo primerna. Snemanja mladinskih filmov so veliko prijetnej-
Režiser Anton Tomašič in snemalec Ubald Trnkoczy
ša, saj že sama namenskost vliva nekakšno življenjskost v delovno okolje.
O Simpoziju smo se razgovorili tudi s Marcelom Buhom, scenaristom in direktorjem filma. Tudi Buh se je že preizkušal s televizijsko režijo, prvi stik s svetom te umetnosti pa je doživel pred približno dvajsetimi leti, ko je posnel svoj prvi kratki film. Na prizorišču Simpozija se plodno nadaljuje sodelovanje med Buhom in Tomašičem. Žal pa sorazmerno omejena finančna sredstva (predvidoma naj bi Simpozij stal okoli 70 milijonov dinarjev) narekujejo pospešen ritem dela tudi pri 60 minut trajajočem filmu. Iz istih razlogov je prišlo tudi do črtanja nekaterih scen, tako ne bo prizora, kjer se Tina in Peter prvič srečata na simpoziju. Film bo posnet v desetih dneh, in sicer v Porotožu, na aerodromu, v hotelu Metropol, v izolski bolnišnici, večinoma pa v domači Ljubljani. Na sporedu naj bi bil aprila 1989.
Na koncu še beseda o nastopajočih. O Daretu Valiču, ki v filmu igra Petra, bi lahko sicer povedali zelo malo novega. Znan je predvsem kot gledališki igralec, ki že več let nastopa v ljubljanski Drami, sicer tudi stalno sodeluje tudi s televizijo. Tino igra mlada Majda Koroša, ki jo sicer poznamo s tv ekranov kot voditeljico Ex librisa. Njena televizijska pot se je začela že prej s Periskopom, svojo prvo filmsko vlogo pa je imela v Tomašiče vem filmu Čisto pravi gusar. Sicer študira umetnostno zgodovino. Med interpreti so še Mustafa Nadarevič (Dinko), Metka Franko (Lea), Boris Cavazza (Petrov prijatelj) in Vesna Jevnikar (medicinska sestra). Ekipo sestavljajo še snemalec Ubald Trnkoczy, scenograf Belica Škerlak, kostumograf Vesna Kastelic in toneč France Velkavrh. * DAMJANA OTA
r	• r-	gjj|	.	današnji televizijski in radijski ,			sporedi
Lj	L	RAI 1	RAI 2		A RAI 3		RTV Ljubljana	TV Koper
^ ^^Lavalle*defpioppi 10 to Yariete: Ci vediamo alle dieci
10	40 Rnevnik
11	00 m* vetkamo alle dieci (2. del)
11	ce- t;ad-: La valle dei pioppi
12	os Xreme in dnevnik 11-to Yariete: Via Teulada 66 14 00 Pnevnik
14	is XaIiete: Fantastico bis
15.00	Ai nddaja: Kvarkov svet
15	30 , tualno: Italijanske kronike
informativna oddaja: Sodobni
16	00 xiole*:n*ki " Sebastian Matta
Mladinska oddaja: Big!, vmes ri-
17.3S	l^nke in igre
17	55 Aktualna oddaja: Spaziolibero
18	ns Uanes v parlamentu in dnevnik
19.40 ?ybnka: Knjiga, naša prijateljica
2q ^‘^Hldnflh Uromn in rlnmrnilz 21.20
??-20 Dnevnik^
20	in Vranah, vreme in dnevnik
21	20 vednik: TG 1 - Sette
22	on yanete: Biberon
22^n vr
23.3o	AvtSbena oddaia: Nočni rock 24 00 nktualno: Per fare mezzanotte Dnevnik - zadnje vesti
7.00	Aktualno: Prva izdaja ■
8.30	Film: Canzoni di' ieri, canzoni di oggi, canzoni di domani (glas., It. 1953, r. Domenico Paolella)
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Nanizanka: L impareggiabile giudice Franklin
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
16.55	Danes v parlamentu in dnevnik
17.05	Glasbena oddaja: Improvvisando
18.00	Aktualno: Come noi
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Film: Assassinio in diretta (krim., ZDA 1986, r. Ron Satlof, i. Ray-mond Burr, Jennifer 0'Neill)
22.00	Dnevnik, nato kviz II milionario
23.10	Dnevnik in Filmske novosti 23.40 Film: Oblomov (kom., SZ 1979, r.
Nikita Mikhalkov, i. Oleg Taba-kov, Elena Solovei)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Človek in njegovo okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Nove meje znanosti
15.30	Opera: Madama Butterfly (dir. Herbert von Karaj an, 1. del)
16.35	Šport: atletika, tenis, hokej
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna rubrika: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione (vodi Piero Chiam-bretti)
20.30	Informativna oddaja: Filo (1. del)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.05	Informativna oddaja: Filo (2. del)
23.15	Šport: boks, La Rocca-Burnett
23.55	Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Šport: boks, Mazzinghi-Kim Soo Ki (posnetek srečanja)
9.50 Video strani
10.00	Mozaik: Šolska TV. Planet zemlja
11.00	Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet (5. del)
11.00	Tečaj angleščine
11.20	Video strani
16.15	Video strani
16.30	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.30	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Špageti (Špagete prav vsi poznajo, malokdo pa jih ima tako rad kot muca Liza.)
17.35	Mladinska oddaja: Periskop -Črna gora (2. del)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme, obzornik, TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Na koncu tvoje poti vidim ladjo (D. Radovič-B. Maksič, r. Miloš Radovič, i. Vesna Triva-lič, Aleksander Berček, prod. TV Beograd)
21.15	Kulturna oddaja: Osmi dan
21.55	Dnevnik
22.10	Video strani
13.30	TV dnevnik
13.40 Športna oddaja: Juke box
14.10	Košarka NBA Today (pon.)
16.00	TV dnevnik
16.10	Šport spektakel: hokej na ledu NHL in wrestling NWA
18.50 TV dnevnik
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Predsednik tržaške pokrajine predstavil program TRST —- Sprejem novinarjev pri novem kvestorju
TRST — Roza telefon tudi v Trstu in Gradišču
DOBERDOB — Ob 30-letnici domačega zbora
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Mednarodni nogomet: River Pla-te-Boca Junior (posnetki)
22.15	TV dnevnik
22.30	Tednik: Sportime magazine
22.45	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Nočni boks: slavna srečanja
CANALE5
800 Nanizanke: Storie di lta’ 9-30 Una famiglia americana, 9.30 Gene-10 34 IflHospital
Kvizi: Cantando can-«ndo, n.15 Tuttinfa-^glia, 12.00 Bis, 12.35 l3o!ianzo ® servito,
I4l4r-Cari genitori, *r15 Gioco delle cop-
!5.05 N6an . ,
an". La časa nella 16.50 Katena' 16.05 VVebster
H20 CD°f,Pl° Slal0m'
r.20 C est la vre, 17.50
18	ss riprezz° 6 9iusto-'
19	44 T 910C0 dei n0Ve' ‘i, 5 Tra moglie e ma-
20.30 m°
2l30nanki: °aIlaS'
3»	c„.
t£ ^nkSpremie,,
fe,SrUlle Strade del-
‘a Cahfornia, 2.00 Sce-ufo a New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Un cappello pie-no di pioggia (dram., ZDA 1957, r. Fred Zin-nemann, i. Eva Marie Saint, Don Murray)
17.00	Nan.: II profumo del successo, 18.00 New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Sciarada (kom., ZDA 1963, r. Stanley Donen, i. Cary Grant, Audrey Hepburn)
22.45 Dok.: Anthropos
23.30	Aktualno: Dentro la notizia
24.05 Film: Lldolo della cit-ta (kom., Fr.-It. 1975, r. Yves Robert, i. Marcel-
osa
RETEQUATTRO
30 c an;: Lou Grant,
lo Mastroianni) 1.45 Nanizanka: Vegas	22.55
ITALIA 1	23.10
7.15 Risanki: Sandy dai	23.40
mille colori, 7.45 Juny	23.50
Paperina inventatutto	
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05 Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo, Acchiappafantasmi
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: Benjamin, 20.15 Beverly Hills
20.25 Variete: Striscia la notizia
20.35 Film: Highlander - L'-ultimo immortale (fant., ZDA 1986, r. Rus-sell Mulcahy, i. Chris-topher Lambert, Ro-xanne Hart)
riete:	Megasal-
vishow
izanka: Tre cuori in affitto
20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: La moglie in va-canza... 1'amante in cit-ta (kom., It. 1980, r. Ser-gio Martino, i. Lino Banfi)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: hokej, Asiago-Brunico
0.30 Nanizanka: Dottori con le ali
TELEFRIULI
Samurai,
9-50 F?™°'9-20Adaml2
uomini non
, 8.20 II
__j u 'in a j .
Film:
che a guello ,	fT0®" Fr. 1953, r. Yves
11,30 Nann’r J' M’ Amat0) Ani .Cannon' 12.30 3enzia Rockford
8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Magica Emi, Hilary
0.50 StarTrek
raD][°M TELEPADOVA
15.15 Nadaljevanka: Ciran-da de Pedra 16.00 Filmska rubrika 16.45 Nadaljevanka: Piume e pailettes
17.30 Otroška oddaja: Super 7 in risanke
13.30	Nanizanki: Le isole perdute, 14.00 II mio amico Bottoni
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Velike svetovne reke
18.15	Nadaljevanka: Accade ad Ankara
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Dan za dnem, 20.00 Čas obrtništva, 20.30 Župan in njegovi hudje
22.00	Športna oddaja
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Diamanti
24.00	Inf. oddaja: News
S
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Za vsakogar nekaj, Svet boga-Bog sveta, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) In ti, kam poj deš v soboto zvečer? (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Roman: Veleumni plemič don Kihot iz Manče (Cervantes, 6. del); 15.15 Glasba, novice in pogovori; 17.10 Mi in glasba: kvintet Aeolus; 18.00 Nad.: Dogodivščine podeželskega gledališča (rež. M. Uršič, 3. del); 18.40 Glasba.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Aktualni problemi Marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočje; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Greentown jazz band; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Lahka glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila,- 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, almanah; 7.00 Jutri je drugi dan; 7.35 Zdravo otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Jutranjik; 8.20 Naj... program: 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Fee-ling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Superpass; 10.40 Družina; 11.00 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Zabavna glasba; 14.33 Popevka; 15.00 Glasbeni non stop; 16.00 Pirandello; 16.33 Glasba; 17.00 Show business; 17.33 Glasba z ekrana; 18.00 Bubbling, 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Zimzelene melodije.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočni val.
Dan razmisleka goriških in novogoriških sindikatov o letu 92
Združena Evropska skupnost mora ostati odprta navzven
Kako se prilagoditi izzivu Evrope
Ob naši odprti meji se prepletajo vezi med dvema gospodarskima stvar-nostima, ki se že danes razvijata z raz-' lično hitrostjo. Kako ukrepati, da bi se po letu 1992 razlika ne povečala, da ne bi odprava meja znotraj Evropske skupnosti pomenila dvigovanje pregrad ob meji med Italijo in Jugoslavijo. To je bilo osnovno vprašanje, ki ga je Giuliano Bon v imenu treh sindikalnih zvez postavil udeležencem sinočnje okrogle mize o perspektivah leta 92. Zasedanja se ni udeležil minister Santuz, pač pa so prišli evropski poslanec Mattina, senator Battello, podpredsednik Dežele Carbone, zvez-
KlJLTUBNl
DOM
MO SKGZ
priredi v sklopu ciklusa informativnih večerov
»Slovenija v Jugoslaviji v letu 1988«
srečanje z dr. Ljubom Bavconom,
predsednikom sveta za človekove pravice pri republiški konferenci SZDL.
Mala dvorana Kulturnega doma v četrtek, 17. novembra, ob 18.30.
ni delegat Šušmelj, direktor Primexa Lovec, bivši tajnik evropskega sindikata CES Miniutti in predsednik goriških industrij cev German.
Težko je sintetizirati dolgo in razvejano debato, ki je zajela vrsto različnih vprašanj. Iz posegov je prišla na dan zaskrbljenost zaradi prepočasnega uresničevanja politične in socialne združene Evrope, ki bi ne bila zgolj izraz kapitala, pač pa predvsem ljudi in delavcev. Potrebna je večja politična akcija v tej smeri, je dejal Battello, sindikati morajo nadoknaditi dosedanje zamude, sicer ne bodo pripravljeni na novo stvarnost, je pristavil Miniutti. Predvsem pa se mora ES zavedati, da je tudi njen razvoj ogrožen, če hkrati z združeno Evropo ne rastejo gospodarstva držav tik ob njenih mejah, je poudaril Mattina.
Potrebna je torej odprta Evropa. Šušmelj je dejal, da so v Jugoslaviji zaskrbljeni zaradi dveh močnih evropskih integracij, na zahodu in vzhodu. Jugoslavija ne sme ostati izločena: da se vključi, mora preoblikovati svoj družbeno-ekonomski sistem, potrebna pa je tudi vsa odprtost Evrope, pri čemer igra važno vlogo posrednika Italija. O potrebi po uvajanju tržnega gospodarstva za prilagajanje novim razmeram je govoril Lovec. Carbone je obravnaval marginalnost naše dežele, ki ima prav tako interes, da se odpira navzven. Pri tem pa potrebuje vso podporo centralne oblasti, je dejal, in podčrtal, da je zakon za obmejna področja prav instrument za premeščanje marginalnosti naše dežele, danes v Italiji, jutri morda tudi v Evropi.
Omizje in del udeležencev na dopoldanskem posvetu
(foto Čubej)
Leto 1992 bo z odpravo gospodarskih meja med državami ES gotovo zgodovinski datum, ki pa danes zbuja obenem upanja in evforijo kot tudi zaskrbljenost in pesimizem. Kateri od teh občutkov so za sindikat in za našo krajevno gospodarstvo ob meji bolj upravičeni. To vprašanje si je v začetku svojega uvodnega posega na posvetu goriških in novogoriških sindikatov o Izzivu leta 92 v imenu sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL postavil Flavio Snidero. Posvet so sindikati priredili z zavestjo, da je treba že danes razumeti, kaj nam bo prineslo leto 1992, in na osnovi tega razumevanja prilagoditi gospodarske in sindikalne strategije. Posvet, ki se je odvijal na
sedežu Primexa v Rožni dolini, je zaradi pomembnosti obravnavane tematike naletel na veliko zanimanje gospodarstvenikov.
Snidero je nakazal predvidevanja o razvoju skupnega evropskega tržišča, takoj zatem pa dejal, da ne sme to biti zgolj Evropa tržišč in kapitalov, pač pa Evropa ljudi in delavcev. Tudi sindikat se bo moral v tem kontekstu spremeniti in prilagoditi. Pri tem pa je pomembno, da se ne izgubijo že zagotovljeni dosežki: poenotenje se mora uresničiti na ravni večje zaščite delavcev in ne na izgubi že doseženih pravic in svoboščin.
Kar zadeva našo krajevno stvarnost obstaja nevarnost, da bi odprava meja
Pomemben dogodek na kulturno-pr o svetnem področju v Doberdobu
Slovesnost ob 30. obletnici moškega pevskega zbora Jezero
Zbor Jezero med nedeljskim nastopom
Po sobotni slovesnosti ob 80-letnici posojilnice, je bila v nedeljo v Doberdobu spet pomembna prireditev. Tokrat so počastili 30. obletnico nepretrganega delovanja moškega pevskega zbora Jezero. Nedeljskemu jubilejnemu nastopu domačega moškega pevskega zbora je sledilo številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo šotorski prostor. Po uvodnem nastopu godbe na pihala Kras so člani zbora pod vodstvom Ivana Klanjščka zapeli Vrabče vi Luna lunica in Udar na udar ter Vremščakovo Bom pa zlezel na češnjo.
V sodelovanju z založbo ZTT predstavitev knjige
Marjuče Offizie
IZ MORJA V PONEV
in
RIBJA VEČERJA
v gostilni pri Mirotu Mare Muži-na v Sovodnjah, jutri, 16. novembra, ob 20.uri.
Rezervacije po telefonu 882017
(Foto Čubej) Pogled na številno občinstvo
Sledil je govor predsednika pevskega zbora Vilka Frandoliča. V krajšem, a prepričljivem posegu, je predsednik orisal nastanek pevskega zbora v prvih povojnih letih, ko ga je vodila učiteljica Bianca Frandolič in njegovo ponovno oživetje 1. maja leta 1958 vse do današnjih dni. Ob koncu je predsednik tudi dejal, da so javne ustanove v tem dolgem 30-letnem obdobju posvetile premalo pozornosti delovanju zbora, kljub temu pa so njegovi člani s požrtvovalnim delom ponesli slovensko pesem na številne proslave ter na ta način spodbujali zbliževanje med tu živečima narodoma. V tem
smislu, je zaključil Frandolič, so člani zbora priredili tudi nedeljsko slovesnost.
Sledilo je podeljevanje zlatih, srebrnih in bronastih Gallusovih značk najzaslužnejšim članom zbora Jezero. Za 25-letno sodelovanje so prejeli zlato značko Jože Peric, Jože Frandolič, Vilko Frandolič, Arnaldo Jarc, Flavio Ferfolja, Evgen Gergolet, Janko Gergolet, Marino Frandolič, Karel Ferle-tič, Arnaldo Frandolič, Emil Jelen. Srebrno značko je Ignacij Ota v imenu Slovenske pevske zveze in Zveze slovenskih kulturnih organizacij podelil Ivanu Vižintinu, Evgenu Ferfolji, Franku Periču, Viljemu Gergoletu in
RANK XEROX
Poskusite potolči rekord.
Izboljšati morate rekord učinkovitosti Kako? Z elektronskim pisalnim strojem Xerox Serie 6000. Izmed sedmih različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza.
Elektronski pisarni stroji Xerox Serie 6000. Nov rekord v učinkovitosti.
L0G.0.S. sri Gorica
poverjeni
iaR°ok Xeto*l Tel. 0481/20040
Telefax 0481/20265
Prisvojili so si hlače in denar
Za tri jugoslovanske državljane s stalnim bivališčem v Ljubljani, se je nakupovanje v Gorici ob koncu prejšnjega tedna končalo nekoliko nepričakovano. Zaradi tatvine dveh parov kavbojk in okrog 50 milijonov starih dinarjev so jih obsodili na šest mesecev zapora in plačilo globe v znesku 200 tisoč lir. Kazen je bila izrečena pogojno in tako so trojico po procesu pospremili na mejo in jo izročili jugoslovanskim obmejnim organom.
28-letni Voj in Ivasj Anin, 20-letni Zoran Mušič in 21-letna Mila Stojanovič so tatvino zagrešili v trgovini Amazzonia v Raštelu, kamor so stopili po nakupih. Kupčije ni bilo pač pa je lastnik opazil, da so si člani trojice prisvojili dva para kavbojk, iz blagajne pa je izginil kup bankovcev. Trojico so izsledili kmalu zatem ko je lastnik' trgovine po telefonu obvestil policijo.
KJJLTTJRNI
DOM
(Foto Čubej)
Karlu Ferletiču. Bronasto značko pa so prejeli Marino Lakovič, Fabio Battis-tella in Jože Jarc. Prav tako so podelili zlato Gallusovo značko za dolgoletno požrtvovalno vodenje pevovodji Ivanu Klanjščku. Posebno plaketo so nato podelili še najstarejšim pevcem Jožefu Colji, Jožefu Gergoletu, Brunu Lavrenčiču in Jožefu Gergoletu.
Tajnik ZSKD Rudi Pavšič je nato v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev izročil pevskemu zboru Jezero spominsko plaketo za vsestranski doprinos na kulturnem področju. Sledili so pozdravni govori doberdobskega župana dr. MariaLavrenčiča, predstavnika Slavističnega tržaškega društva Janeza Povšeta, predsednice Sveta slovenskih organizacij Marije Ferleti-čeve ter predstavnikov mešanega pevskega zbora Primskovo iz Kranja, mešanega pevskega zbora s Križa in domače godbe na pihala.
Zbor Jezero je nato zapel še Simonitijevo Lastovkam v slovo in Vrabčevo Bratci veseli vsi. Večer so zaključili nastopi mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba, zbora Corale Aris iz Tržiča in mešanega pevskega zbora Primskovo iz Kranja. Gledalci so si ob zaključku prireditve lahko ogledali tudi priložnostno fotografsko razstavo.
znotraj ES ne povečala zaprtosti zunanjih meja. To nevarnost je treba pr®' prečiti. Marsikaj gotovo odvisi od odločitev, ki jih bo sprejela Jugoslavija glede odnosov do Evropske skupnosti, poleg tega pa tudi od izbir, ki j1*1 bodo znali opraviti tukajšnji gospodarstveniki.
Uvodni referat predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov v Novj Gorici Adrijana Devetaka, je nakaza nekaj smernic delovanja, ki so potrebne za to, da se Jugoslavija iztrga >z kroga držav v razvoju in da to svojo ambicijo uresniči prav v geopolitik nem in ekonomskem prostoru Evrope-Ob ugotovitvi, da je Italija najp°' membnejši zunanjetrgovinski partner in tudi posrednik z Evropo, se mora integracija jugoslovanskega gospodarstva v evropske procese razvijati praV s krepitvijo odnosov ob tukajšnji meji-Za to so kot predhodni pogoj, potrebne gospodarske in politične reforme v Jugoslaviji: slovenski sindikati se odločno zavzemajo za liberalnejše delovanje tržnih subjektov. Ob meji bo treba izkoristiti že obstoječe institute kot je prosta carinska cona, blagovni transportni terminali, uresničitev predvidenih prometnih poti, razvoj mešanih podjetij. »Smo in bomo sestavni del Evrope, brez nje ne moremo, prepričan pa sem, da tudi Evropa brez nas ne more biti«, je dejal Devetak in pozval gospodarske in politične forume v Jugoslaviji, naj se odločno zavzamejo za uresničitev moderne in napredne družbe jugoslovanskih narodov.
Na posvetu se je zatem razvila obsežna in poglobljena razprava, za' ključke katere sta podala Vittorio Brancati za goriške in Sergij Koglot za novogoriške sindikate.
Podlegel poškodbam
V bolnišnici na Katinari je včeraj umrl 67-letni upokojenec Pietro Cera iz Štarancana. Hudo se je ranil v prometni nesreči 30. oktobra letos. Nesreča se je zgodila v Ulici I. Colussi Štarancanu. Cera, ki se je peljal z motornim kolesom, je iz za zdaj menda s neugotovljenih razlogov, nerodno Pa del ter ob term močno udaril z glav° ob tla.
___________čestitke
Danes praznuje 80. rojstni dan Er nest Frandolič - Miklov Iz Doberdob ■ Ob visokem življenjskem jubileju m čestitajo in kličejo še na mnoga 'e žena Karlina, sinovi in hčere z druz nami.
Marko Frandolič iz Doberdoba pr^ nuje danes 23 let. Vse najboljše mu z lijo nonoti, strici in tete z družinami-
kino
Gorica
CORSO 18.00-2200 »China girl«. PreP°' vedan mladini pod 14. letom.
VERDI 20.30 Gledališka predstava >)Ivla' rinaresca«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Impulsi carnah8' Prep. mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Gledališka predst3' va.
EKCELSIOR 17.00-22.00 »Lultima tenta/ zione di Cristo«. Prep. mladini po letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Berlinska afera«. DESKLE 19.30 »Predator«.
pod
DEŽURNA LEKARNA V GORIC* 4 Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel- 2 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU^
Al Redentore - Ul. Rosselli 23 410340.
pogrebi
Danes ob vdova Terpin iz splošne Števerjan.
3
13.30 Avguština Klanj'šče* i iz sološne bolnišnic
Vabi na otvoritev razstave del akademskega slikarja
ANDREJA JEMCA
jutri, 16. novembra 1988, v Kulturnem domu v Gorici ob 18. uri.
KUffim,
V goriškem Kulturnem domu v ponedeljek, 21. novembra,
ob 20.30
VTISI V DIAPOZITIVIH
Brazilija, andske dežele, Filipini, Afrika
Posredujejo: M. Klanjšček, S. Lutman, R. Butkovič, R. Petejam M. Jarc, I. Sirk , I. Juren in E. Gergolet.
Prireditelj večera SMReKK
Domač kruh s soljo in novo vino v Sovodnjah, Štandrežu in Rupi
V Sovodnjah
(Foto Čubej) V Štandrežu
(Foto Čubej) V Rupi
(Foto Čubej)
Goriški0 je bil° X raznib krajih na ski „uem res praznično vzdušje. Ver-v obredi, družabnosti, pokušnja no-q;ga ,vina in domačega kruha ter dru-Vetnh i rot 50 označevali drugo no-ki 0 nedeljo, martinovo nedeljo, knn starodavnem izročilu obeležuje bela jia poljih. Tako je bilo v odnjah, Štandrežu, Rupi in še mar-
sikje. V Sovodnjah so se domačini zbrali po zahvalni maši na trgu pred cerkvijo, kjer so člani mladinskega odseka domačega kulturnega društva pripravili lepo omizje, polno različnih dobrot in z bogato pokušnjo nove žlahtne kapljice. Poleg tradicionalnega blagoslova vozov in traktorjev so
vaščani pokusili domač kruh s soljo, za pestrejši prigrizek pa so poskrbeli člani domače lovske družine, Ki so ponudili lovski golaž s polento.
V štandrežu je bila zahvalna maša prav tako zjutraj, Standerce pa je na trgu pred cerkvijo pričakal lepo okrašen kmečki voz, na Katerem so domači kmetje razstavili kmečke pridelke in
pravega orjaškega purana. Pred tradicionalnim blagoslovom traktorjev je štandreški mladinski pevski zbor, ki ga vodi Elvira Chiabai, zapel nekaj priložnostnih pesmi. Sledila je pokušnja novega vina, tudi kruha s soljo ni manjkalo. Veselo razpoloženje je bilo tudi v Rupi, kjer so se popoldan, po
zahvalni maši, zbrali vaščani okoli voza. Rupencem je vreme nekoliko ponagajalo, zato so zaključni del praznovanja priredili na pokritem.
V nedeljo popoldan je bilo veselo tudi v Ajdovščini, kjer se je lepo število goriških planincev zbralo na tradicionalnem družabnem večeru.
Na pobudo Societa filologica friulana
Posvetovanje o furlanski toponomastiki
t0,y Furlaniji nameravajo vprašanju vJinnoinastike v prihodnje namenjati
veliko
yeč pozornosti kakor doslej.
shok ^ lahko sklepali na podlagi tonrV°Vne9a posvetovanja o furlanski s0L?°mastiki, ki je bilo v petek in skprr t V Vidmu, na pobudo Furlan-looir biološkega društva (Societa filo-Pfof rblulana). Posvetovanje je vodil qa 'Giovanni Frau, udeležili pa so se k0sl ldn) znanstveniki s področja jezi-stavayn.ih ved in tudi številni pred-Prv' krajevnih ustanov. ca i.1 ban zasedanja v palači Manti-kp'p.1®1 je sedež Furlanskega filološ-9 društva, so udeleženci prisluhnili
dvem uvodnim poročilom, ki sta bili tudi izhodišče za sobotno razpravo.
Prof. C. A. Mastrelli z univerze v Firencah je pojasnil kakšen naj bi bil pravilen pristop pri preučevanju topo-nomastike kot posebne veje lingvistike. Zelo zanimivo je bilo poročilo prof. A. Boninsegne o pobudi avtonomne pokrajine Trento za izdelavo toponomastičnega slovarja. Gre za pobudo, ki so jo pričeli uresničevati pred dobrim desetletjem in ki je, kljub številnim težavbam in zamudam ter spremembam in dopolnilom izhodiščnega koncepta, danes v precejšnji meri iz-
BANČNE NOVOSTI ZA UPOKOJENCE STEKOM RAČUNI
vedena. Bil je opravljen popis imen krajev in manjših geografskih pojmov (ledinskih imen) na območju ene tretjine ozemlja pokrajine. Zbranih in urejenih je bilo skoraj petdeset tisoč gesel, na razpolago javnosti (in krajevnim upraviteljem) so že tudi prve publikacije.
Cilja izdaje toponomastičnega slovarja za pokrajino Trento sta vsaj dva, kakor je povedal prof. Boninsegna: zavarovati in ovrednotiti kulturno dediščino, ki jo predstavljajo imena, nuditi upraviteljem občin in drugih upravnih organizmov jasen inštrument za pravilno poimenovanje krajev, oziroma manjših geografskih enot.
Zlasti drugi cilj je aktualen tudi na furlanskem jezikovnem območju, kjer se v zadnjem času pojavljajo vse številnejši dvojezični napisi, vendar brez spoštovanja enotnega kriterija.
To je bilo na posvetovanju posebej poudarjeno.
Čeprav je bil posvet posvečen pretežno furlanski toponomastiki, pa je bil na njem govor tudi o slovenski, oziroma slovanski toponomastiki. O tem je govoril prof. A. Niculescu z Videmske univerze, ki je skušal primerjati slovanska krajevna imena v Furlaniji s krajevnimi imeni (slovanskimi) v Romuniji. O tej problematiki je govoril tudi prof. G. B. Pellegrini.
Ker gre za izredno aktualno problematiko, je pričakovati, da bodo prvemu posvetovanju sledile nove pobude.
Ernest Frandolič iz Doberdoba praznuje danes osemdeset let
znajo kot možakarja veselega in vedrega značaja, kljub temu da ni bila njegova življenjska pot vedno lahka. Očeta je izgubil med prvo svetovno vojno, padel je kot avstrijski vojak, mali Ernest pa je moral z materjo in tremi brati v begunstvo v Avstrijo. Takoj po vojni so se preselili k Sv. Urbanu v Slovenske Gorice, v domačo vas pa se je vrnila družina šele leta 1922.
Ernest se je že kot mladenič zaposlil pri zidarskem podjetju, dve leti je delal tudi v tržiški ladjedelnici, nato pa je moral k mornarici, na služenje vojaškega roka. Leta 1938 se je poročil z Emilijo Marušič iz Doberdoba. Mlado družino pa je žal kmalu prizadela huda nesreča, saj je Ernest ostal vdovec z dvema otrokoma.
Kljub izrednim družinskim razmeram, se je Ernest vključil v NOB, v 17. Gregorčičevo brigado in srečno preživel vse preizkušnje.
Takoj po vojni se je drugič oženil, da bi otrokoma preskrbel toplo ognjišče. Številna družina medtem so se namreč rodili še trije otroci — se je lotila trdega dela na kmetiji, odkupili so tudi več zemljišč, v veliko pomoč pa so bili Ernestu otroci.
Ernest Frandolič uživa danes zasluženi pokoj. Kljub visoki starosti je še čil in zdrav, vsi skupaj pa mu želimo, da bi tak ostal še dolgo let.
MAL
E. Frandolič ob 70-letnici
V Doberdobu praznuje danes 80. rojstni dan Ernest Frandolič - Miklov. Visok življenski jubilej bo slavil v družinskem krogu, kjer bo nazdravil skupaj s sinovi in hčerami, desetimi vnuki in z malo pravnukinjo, na katero je zelo navezan.
Ernest Frandolič je v vasi zelo poznana in priljubljena oseba. Vsi ga po-
Ob 80-letnici hranilnice predstavili dragoceno knjigo
Tudi Doberdob ima svojo zgodovino
Predsednik hranilnice Andrej Gergolet, prof. Jože Pirjevec in urednik zbornika Marko VValtritsch (foto Marinčič)
Sobotna prireditev ob 80-letnici Kmečko-obrtne hranilnice v Doberdobu je postavila v ospredje zgodovino tega kraja. Ne samo, ker je 80-letno delovanje hranilnice neločljivo povezano z življenjem Doberdoba in je torej njen razvoj odraz razvoja celotnega kraja, ampak tudi, ker je banka svoj jubilej počastila z izdajo zbornika o Doberdobu včeraj in danes. Predsednik hranilnice Andrej Gergolet je povedal, da se je ta potrebna knjiga zdela upraviteljem najprimernejši način za praznovanje obletnice. Tej misli je
pritrdil župan Lavrenčič in se zahvalil upraviteljem zavoda za pozornost, ki so jo s tem izkazali Doberdobu.
Prof. Jože Pirjevec je podčrtal zanimivost dela, ki celovito predstavlja zgodovino tega geografsko, politično in narodnostno obmejnega kraja. Dejal je, da branje knjige zbuja občudovanje za ljudi, ki so ohranili svojo identiteto, čeprav jim ni bilo v teku stoletij nič prizanešeno, od tujih vdorov, do epidemij in revščine, do dveh svetovnih vojn in temnega obdobja
med njima. Urednik zbornika Marko VValtritsch je ugotovil, da izhaja iz ogromne količine zbranega gradiva predvsem zavest o trdoživosti ljudi, ki so se znali otresti stoletne revščine. Poleg VValtritscha, ki je ob urejanju napisal dve zgodovinski študiji, so študije o preteklosti in sedanjosti Doberdoba prispevali še Karlo Devetak, Rajko Nachtigall, Renato Pacor, Anton Lazar, Anton Prinčič, Slavko Bratina, Marija Ferletič, Franka Ferletič, Dario Frandolič, Vlado Klemše in Graziano Cancian.
Jan Baudouin de Courtenay, MATERIALI za južnoslovansko dialektologijo in etnografijo, IV Ljudska besedila v prozi in verzih, zbrana v Nadiških dolinah leta 1873. Pripravila za prvo objavo Liliana Spinozzi Monai, folklorni komentar prispeval Milko Matičetov, ZTT in Študijski center »Nediža«, 1988.
Od sredine prejšnjega stoletja vse do naših dni pritegujejo pozornost jezikoslovcev in narodoslovcev predvsem skrajno zahodne slovenske alpske dolinice: ondotna narečja, kakor je znano, so poslastica ne samo za slovenske dialektologe, temveč enako tudi za slovanske filologe in za specialiste cele vrste jezikoslovnih disciplin, in so tirati bogato lovišče za zbiratelje narodopisnega blaga od povedk, pripovednih in lirskih pesmi, pregovorov in opisov šeg, iger, krajevnega življenja samega do melodij petih in igranih viž, plesnih značilnosti, materialne kulture in še in še. Med raziskovalci, ki so prihajali in še prihajajo iz vse Evrope, danes celo iz Amerike, v te kraje, zavzema odlično mesto poljski jezikoslovec in narodo-pisec Jan Ignacy Baudouin de Courte-nay, ki je slovenski Zahod pogostoma obiskal v letih od 1872 do 1913 in izdal za tem vrsto zbirk in razprav, ki so mu zagotovile ugled in popularnost, kakršno uživa malokateri jezikoslovec. Vrsta objavljenih del zadeva predvsem Rezijo in Tersko dolino, le v skromni količini Goriško in Ob-sočje. Za naše razmere je tak ugled, ki raste nenehno v času po njegovi smrti leta 1929, kar izjemen. A enak ugled je užival in še uživa v mednarodnih strokovnih krogih; spomnimo se le, da je bil 1. 1899 pri Mednarodnem zgodovinskem kongresu ob 11. stoletnici Pavla Diakona v Čedadu eden njegovih podpredsednikov.
Strokovnjakom je znano, da predstavljajo njegove publikacije v zvezi s slovenskimi narečji komaj eno desetino pripravljenih študij in gradiva; že dolgo slišimo in beremo izjave uglednih strokovnjakov in ustanov, da so nekatera temeljna in hudo potrebna dela v pripravi, če že ne v tisku. Tako čakamo že vrsto let na Baudoui-nov Rezijski slovar, za katerega je že izšel v Moskvi prvi snopič (črke A-D), in ga zdaj v celoti pripravljata združeno Akademija znanosti ZSSR v Le-
Pomembna študija Jana Baudouina de Courtenaya
Materiali za južnoslovansko dialektologijo in etnografijo
Pred dobrimi sto leti je bilo nadiško narečje mnogo bližje terskemu, kakor je zdaj, medtem ko se je v tem času kar močno približalo unejskim narečjem
ningradu in Slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani: knjiga, ki jo tu ocenjujemo, ponavlja ta obet na str. 36. Dolgo čakamo tudi na Baudouinov Terski frazeološki slovar, ki naj bi ga izdal prof. Rado Lenček pri Columbia University v Nev/ Yorku.
Sredi med sirenskimi glasovi takih obetov je presenetljivo, da je vendar eno med Baudouinovimi še neobjavljenimi in večini strokovnjakov nedosegljivimi del izšlo in to kar pri obrobni založbi, kakršno je Založništvo tržaškega tiska, in povrhu še po prizadevanju mlade slavistke, ki si je študij in predstavitev Baudouinove nadiške zbirke izbrala za disertacijo. Naj takoj povem, da je njen delež odličen: Predgovor, Uvod z natančnim prikazom Baudouina de Courtenaya, njegovega življenja, osebnosti, jezikoslovne misli, dialektološkega dela, njegovega zanimanja za zahodno slovensko obrobje in končno njegovih prizadevanj pri zbiranju narečnega in narodopisnega gradiva med nadiški-mi Slovenci v 1. 1873, nato razlaga vodilnih kriterijev pri publikaciji, pri-

V nedeljo, 6. novembra 1988, je bil v Novari IZREDNI OBČNI ZBOR bančnega zavoda BANCA POPOLARE Dl NOVARA, ki se ga je udeležilo 2.216 članov.
Po predstavitvi dnevnega reda, ki ga je podal predsednik odv. Roberto Di Tieri je sledila diskusija, v katero je poseglo 10 članov. Na intervencije je izčrpno odgovoril predsednik in delegirani upravitelj dr. Piero Bongianino.
Občni zbor je sprejel naslednje sklepe:
1.	soglasno spremembo členov 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 32, in 47 družbenega statuta ter ustreznih sklepov in poveritev pooblastil.
2.	z enim vzdržanim glasom je bilo sprejeto povečanje družbene glavnice na osnovi števila delnic v obtoku na dan 30. septembra 1988, in sicer:
—	z izdajo novih delnic proti plačilu po nominalni vrednosti 500 lir; te delnice bodo ponujene v odkup članom, ki bodo lahko za vsake 4 delnice v lasti kupili 1 novo po enotni ceni 10.000 lir, pri čemer 9.500 lir predstavlja dodatek na ceno delnice;
—	z brezplačno izdajo novih delnic po nominalni ceni 500 lir, vsak član bo za vsakih 8 delnic v lasti dobil 1 novo;
3.	soglasno predlog o združitvi zavoda Banca Popolare di Novara, zadružna družba z omejeno zavezo s sedežem v Novari, z zavodom Banca Popolare di Catania, zadružna družba z omejeno zavezo s sedežem v Catanii, tako da se catanjski zavod priključi novarskemu. Pogoji in način združitve: zamenjava ene (1) delnice zavoda Banca Popolare di Catania z nominalno ceno 10.000 lir z osmimi (8) delnicami zavoda Banca Popolare di Novara z nominalno ceno 500 lir s koriščenjem od 1. 1. 1989;
4.	z enim glasom proti pravilnik občnega zbora.
0
Banca Popolare (p)(n)
di Novara

Zadružna družba z omejeno zavezo Družbeni in glavni sedež v Novari Vpisana pod št. 1 v register družb pri sodišču v Novari
merjava Baudouinovega dela med Nadiževci in Terjani z ugotovitvijo skupnih potez in metodoloških razlik ter končno tehnična opozorila za uporabo knjige, vse je pri mladi slavistki vzorno. V enaki meri zna biti bistvena in izčrpna, odlikuje jo smisel za mero kakor tudi smisel za nazorno za-količevanje problemov. Argumentacije in razlage so podprte z vsem potrebnim zgodovinskim prikazom in to brez one navidez znanstvene navlake, ki je značilna (rekel bi) za večino disertacij. Pa naj bo to tudi za publikacijo predelana disertacija, vsekakor se je je treba veseliti. Prebral sem, pri tej popolnoma dvojezični publikaciji, le italijansko besedilo in zato ne morem nič soditi o slovenskem prevodu Lučke Abramove in Vide Matičetove, vendar mi je branje nekaj odstavkov le dalo zadoščenje, da je tudi slovensko besedilo odlično. Če k temu dodam še besedo, da omenim razkošno podobo izdaje, potem bo vsem jasno, da stojimo pred najboljšim, kar je založba (rabim ednino, ker se prizadevanja ZTT in Nediže le stekajo v eno-
PAVLE MERKU
ten izid in to je očitno le zasluga enega) lahko storila.
Vsa nadiška narečna besedila, ki sestavljajo srž te izdaje, so podana temeljito: reprodukcija izvirnika (in to za vsako stran izvirnika posebej) omogoča zahtevnemu strokovnjaku ugotovitev, da je njegov tiskan prepis stoodstotno veren. Očitne Baudouinove lapsuse pri zapisovanju je avtorica vedno pravilno razrešila v lomljenem oklepaju; pri tem se postavlja le vprašanje, koliko bi sam Baudouin lahko popravil svoje zapise, preden bi jih dal tiskati: poleg očitnih napak, o katerih je pravkar bil govor, bi verjetno popravil še to in ono pri zapisu. Toda avtorici objave gre priznanje, da je ravnala povsem pravilno z besedili.
Njen poskus, primerjati Baudouino-va besedila z ustreznim besedilom v današnji nadiški narečni formulaciji, ima dva aspekta. Vsak tak poskus je seveda samovoljen in še tako natančne razlage vodil in seznamov domačih prevajalcev ne razprši vseh dvomov o metodologiji in o utemeljenosti takega poskusa. Na drugi strani je tudi to dragocen prispevek h knjigi, saj pri še tako tvegani operaciji je strokovnjakom le dana na voljo možnost za diakronični študij nadiškega narečja. Kljub vsem pomislekom je torej tudi ta napor vreden pohvale. Slovenska knjižna verzija in italijanski prevod sta končno potrebna vsem, ki nadiškega narečja ne obvladajo, to je večini strokovnjakov. Opombe, s katerimi so besedila in prevodi opremljeni, so zadnja priča o resnosti tega podjetja.
Po 35 narečnih besedilih, ki tvorijo glavnino objave, sledi še Folklorni
komentar Milka Matičetovega. To je spet prispevek, vreden oznake "Roma locuta": naš največji specialist za pr[' povedno ljudsko izročilo je osvetlit splošni pomen Baudouinovih narodopisnih prizadevanj in dodal vse pripombe, ki jih je omogočil doslejšnp razvoj te znanstvene discipline. Tud) te sem prebral v italijanskem izvirniku in obžalujem le, da jih ni dal avtor ali založnik lektorirati. Ob bleščeči italijanščini avtorice knjige bo marsikdo brez dvoma ugotovil disonance-
Po odličnem folklornem komentarja in dopolnilu knjige se lahko le vprašamo, zakaj ni knjigi dodan tudi dialektološki komentar in dopolnilo. Edino opozorilo Milka Matičetovega, ki je tudi slavist, na dragocenost izraza guod "praznik", ne odtehta za vso pezo njegovih folklornih komentarjev, in njegovega razglabljanja o izraza komplitek ostajajo končno le brez rešitve. Tako ostane tudi razlaga izraza maša "butara" v besedilu št. 5 brez razlage zaradi negativnih ugotovitev same avtorice, in nihče ne opozori na vrednost številnih narečnih izrazov (krstinja) in oblik.
Pri tem se bomo tudi mi ustavil1-knjiga je končno le izbor Materialov za nadiško narečje, ki so odslej na voljo dialektologom, da jih proučujejo m da se o njih razpišejo. Kakor je rezijansko narečje našlo danes štiri nizozemske specialiste, ki ga proučuje)0 in o njem pišejo, lahko računamo, da se bo kdo (spet Nizozemci ali izjemoma tudi kak Slovenec?) našel, ki a° posvetil zasluženo pozornost tudi nadiškemu narečju.
Po enkratnem pozornem branju Baudouinovih nadiških besedil lahko zaenkrat govorimo le o svojem vtisu, dobrih sto, let tega je bilo 'nadiško narečje mnogo bližje terskemu kakor le zdaj, medtem ko se je v tem času kar močno približalo unejskim narečjem onkraj današnje državne meje. Skupne značilnosti beneških narečij so nam po ti vzorni in potrebni publikaciji veliko prej-na dlani kakor po vseh doslejšnjih študijah. Dialektologila slovenskega Zahoda se je lahko veseli, specialisti si lahko pljunejo v roke-
Knjigo Jana Baudouina de Co-urtenaya bodo predstavili drevi ob 20. uri v občinski dvorani v Špetru. Predstavitve se bosta udeležila avtorica Liliana Spinozzi Monai in pisec folklornega komentarja Milko Matičetov.
V petek pa bo v Cankarjevem domu ob 11. uri tiskovna konferenca, ki jo pripravljajo Inštitut za slovensko narodopisje znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Edizioni musicali Pizzi-cato iz Vidma in ZTT. Poleg o® Courtenayeve knjige bodo predstavili tudi Citiro (instrumentalna glasba v Reziji) Julijan3 Strajnarja.
»Sirote« v Rossettiju
Sirote
V tržaškem gledališču Rossetti bo drevi ob 20.30 premiera ^anLastopt*a ameriškega dramatika Lylea Kesslerja. V glavnih vlogah bosta Sergio Fantoni (desno) in Ennio Fantastichini (levo)
Washington in Tokio v obrambo dolarja
Dolar se je na evropskih denar-nih borzah včeraj nekoliko učvr-i V Milanu se je povzpel na P 03,9 lire proti 1.297,5 v petek, v rankfurtu pa je poskočil s petkovih 1,7395 na 1,7508 marke, ki se Je na milanskem fixingu pocenila s 744,92 na 745,9 lire. Izvedenci Pnpisujejo poskok zelenega ban-°vca z ene strani izjavi začasnega vodje Bushove ekipe gospo-arskih svetovalcev, češ da po innenju novega šefa Bele hiše Padanje dolarja ni več potrebno, druge strani pa odločnemu po-^®gu japonske centralne banke v hrambo ameriške denarne enote, ako finančni minister Miyazawa °t guverner emisijskega zavoda ^limita sta namreč dejala, da bo aponska sporazumno z denarni-1 oblastmi drugih zahodnih dr-av na vsak način preprečila adaljnjo slabitev dolarja. Tem-011 še, ker je njegova kotacija v okiu včeraj zjutraj zdrknila na aj nižjo raven v zadnjih desetih esecih, sicer na 122,95 jena, kar rriaaa 0,75 jena manj kot pred tre-
..samo, tokijska tiskovna gencija Kyodo je na podlagi go-°ric v »verodostojnih« krogih fi-rl»Iv!'neOa ministrstva sporočila, bo v Parizu še ta teden nujnos-n®d sestanek med predstavniki ja-nske in ameriške vlade za to, n ,s®. dogovorijo, kako preprečiti daljnjo cenitev dolarja nasproti n nU- Delegaciji naj bi vodila fi-N^hhna podministra Gyoten in ulford, ki sta že v francoskem Vrnem mestu, kjer se udeležuje-da i °dnevnega zasedanja gospodarskega komiteja OECD. Japon-a vlada novice ni potrdila, pač j^u- J® guverner Sumita potrdil rav°' Ie treba na mednarodni . ru doseči skladno politiko v
denarništvu.
Openska posojilnica ima prožnejši statut
V nedeljo so se člani openske posojilnice zbrali v velikem številu v Prosvetnem domu, kjer je bil sklican izredni občni zbor za spremembo statuta. Skupščine se je udeležilo 279 članov, ki so zastopali še nadaljnjih 80 upravičencev, tako da je bilo članstvo zadruge res široko zastopano. Po uvodnem nagovoru predsednika Pavla Miliča so prisotni vzeli v pretres spremembe statuta, ki sta jih sproti razlagala notar Dei Rossi in ravnatelj hranilnice Gantar. V bistvu bo Hranilnica in posojilnica na Opčinah na osnovi novih statutnih pravil lahko neprimerno prožneje delovala kot doslej ter se konkretno soočala z zahtevami sodobnega poslovanja tudi glede na novosti, ki jih bo v EGS vneslo leto 1992. Na slikah delovno predsedstvo (zgoraj) in pogled na dvorano. Spremembe statuta so bile sprejete praktično soglasno.
RANK XEROX
Poskusite potolči rekord.
Izboljšati morate rekord učinkovitosti Kako? Z elektronskim pisalnim strojem Xerox Serie 6000 Izmed sedmih različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza.
Elektronski pisalni stroji Xerox Serie 6000. Nov rekord v učinkovitosti.
\
\ / Ra* Wot\ Tel. 0481/20040 *	Telefax 0481/20265
L0G.0.S. srl Gorica
patronat inac svetuje
boriš simonela
Kdaj jugoslovanskemu državljanu pritiče pokojnina v Italiji
VPRAŠANJE. Nikjer mi ni uspelo dobiti natančnega odgovora za moj specifični problem, zato se z zaupanjem obračam na vašo rubriko s prošnjo za pojasnilo. Sem jugoslovanski državljan, invalid 1. kategorije, in kot tak sem pri SPIZ tudi invalidsko upokojen. Ker sem v Italiji dve leti služil vojaščino, bi rad vložil prošnjo za pokojnino po ustrezni dvostranski konvenciji, kot je to že storilo toliko mojih kolegov. Ker imam v Jugoslaviji zaradi bolezni samo deset let delovne dobe, me zanima, če imam sploh pravico do italijanske pokojnine in kakšnim pogojem je treba zadostiti? Koliko časa traja postopek in kako je glede izplačevanja pokojnine?«
K.I.
ODGOVOR. Na zavarovalni zavod INPS v Vidmu je bilo v zadnjih štirih letih vloženih že več kot
25.000	prošenj jugoslovanskih državljanov — od teh so pozitivno že rešili oziroma izplačali 5.000 pokojnin. V glavnem gre za bivše italijanske vojake, katerim se služenje vojaškega roka prišteva k pokojninski dobi in tako lahko uveljavijo pri zavodu INPS sorazmerni del pokojnine (v bistvu je to minimalna pokojnina) na podlagi konvencije med Italijo in Jugoslavijo.
Iste pravice imajo seveda tudi ljudje v podrejenem delovnem razmerju, ki so bili kadar koli redno zaposleni na sedanjem italijanskem ozemlju, seveda samo pod pogojem, da so imajo vplačane vse zadevne socialne dajatve. Skupna pokojninska doba za uveljavitev pokojnine
po tej konvenciji mora znašati najmanj petnajst let, od tega pa je dovolj, da je v Italiji akreditiran en sam tedenski prispevek.
Drugačna določila pa veljajo za invalidske upokojence, katerih skupna pokojninska doba v obeh državah je krajša od petnajst let.. V tem primeru mora interesent imeti plačana vsaj tri leta zavarovalnih prispevkov v zadnjih petih letih, temu pogoju pa ne zadoščajo invalidi, ki so že dalj časa upokojeni.
Tudi naš bralec na prvi videz ne izpolnjuje tega pogoja. Vaša pokojninska doba v obeh državah znaša samo dvanajst let, zato bi morali razpolagati s tremi leti zavarovalne dobe v zadnjem petletju, česar pa v danih razmerah verjetno ne morete. Zagotoviti si morate zato nadaljnja tri leta zavarovalnih prispevkov, če hočete pridobiti pravico do pokojnine po italijansko-jugoslovanski konvenciji. Preverite morebitno možnost odkupa treh let v Jugoslaviji, tako da bo vaša skupna pokojninska doba dosegla petnajst let. Kar zadeva postopek uveljavljanja pokojnine po konvenciji, bi morali prošnjo vložiti na SPIZ: čakalna doba za dokončno rešitev znaša danes kakšna tri leta, vendar pa bodo nove vloge verjetno obravnavali še z večjo zamudo.
Glede nakazovanja pa se pokojnina lahko izplačuje direktno v Jugoslavijo — osrednje ravnateljstvo INPS v Rimu za to poskrbi v dveh, treh mesecih — možno pa je tudi nakazilo na italijanski bančni račun, vendar je ta postopek iz tehničnih razlogov trenutno nekoliko daljši.
TRŽAŠKA BORZA
M Banca Agricola	najboljši posrednik za
3 Kmečka banka Gorica	vaše finančne investicije
P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V
~~------------------------10.11
^adne kotacue
L,Zrali.........	43250
UoydrisD................... 17700
Ras p....................... 8250
Ras risr>..............v 44000
Sairisn.................... 21100
Montedison.................. 8185
Piremd nrisp................. 964
Plrelii .................... 3120
Pirel j r ®P................ 3090
Snia P nc .................. 1860
snia riso................... 2850
22
premuda nSP.............. 2700
Pren'uda riVn................ 1876
SIP riSp ■1 ................ 3110
Bastogj..................... 2485
Coitiau ..................... 818
..................... 2750
14.11.
10.11.	14.11.
42150
16990
8200
42200
17400
20000
7650
1970
915
3060
3060
1850
2704
2700
1290
5150
2600
2650
1800
1700
3000
2400
312
2600
Fidis..............
Gerolimich.........
Gerolimich risp. . . .
SME ...............
Štet...............
Štet W 10 .........
Štet W 9 ..........
Stel risp..........
Tripcovich ........
Tripcovich risp. nc . Alt. Immobiliari . . ,
FIAT .............
FIAT priv..........
FIAT risp..........
Gilardini..........
Gilardini risp.....
Dalmine ...........
Marzotto...........
Marzotto risp......
Marzotto risp. nc . .
7150
90
80
4850
4035
1060
3095
6750
2525
3700
3625
10215
6420
6120
12800
9120
250
6350
6100
4380
7100
86
79
4650
3910
1030
3000
6820
2460
3690
3700
9850
6140
5880
12600
9000
235
6350
6200
4220
NEURADNO TRŽIŠČE
I. C. C. u..........
SO. PRO. ZOO. Carnica Ass.

■■IBlMlll

	14. 11	spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI		
BTP januar 1989 12,5% . . .	100,10	—0,10
BTP julij 1990 10,5% 		99,75	+ 0,15
BTP maj 1990 10,5%		100,65	—
BTP nov. 1988 12,5%		100,00	' 	
BTP okt. 1988 12,5%		100,10	—
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA		
CCT ECU 1982/89 13% . . .	104,85	+ 0,05
CCT ECU 1982/89 14% . . .	101,55	+ 0,15
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	105,75	—0,38
CCT ECU 1984/91 11,25% .	106,80	—
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	106,95	—0,05
CCT ECU 1985/93 9% 		101,70	—0,78
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	104,15	—0,24
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	101,80	—0,20
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	104,60	+ 0,29
CCT april 1992 10%		97,50	—
CCT julij 1992 IND		97,35	—
CCT januar 1991 IND		99,10	—
CCT julij 1993 		96,15	—0,05
	

MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE
2	----------------------14. 11 spr. %
INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Buitoni.................... 9510 —2.16
Hriclania........... “	—
Unicem ... Unicem risp.
14. 11. spr. %
23500 —6,74 10000	+2,04
Pe
rugina .
5820 —4,59 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
A|VARovalstvo ^bančništvo
Allea 73 Ass		
Assitaiil ASS risp' por ' •	37150 —2,26
pršenja			
Geni11 Ass ord' ltaa® r»111 Ass		17010 —3,35
	
i ueMle			
La Preva ria spa ■■■■■■	66800 —2,46 23770 —2,78 16990 —3,35
u°yd ah ente 	 R/\o , ^dr|atico . ra! raz- ■ 			
Toro n®?' port		
Uni °rd' 		20650 —7,35
BanPc°J pnv- 		
	2999 —2,78 7390 —3,77 1551	—4,43 44500	+8,53 19700 —2,50
£&"5"S	 a,°banca 		
Can^A 'NBUSTRIJA - CEMENT
DESn, Urgo °rd. .
Mona esso ■ ■
le
14290 —4,73 24500 —2,00 23450 —0,21 11920 —3,87 5175	+0,38
3685- —1,20 127550 —3,37
Calp 			 2510	—0,63
Fidenza Vetrar 1000		 6645	—0,96
Italgas 			 2022	—3,16
Mira Lanza			 42060	—3,31
Montedison 1000 . .		 2010	—2,18
Montefibre 			 1590	—6,13
Plrelii 			 3060	—2,70
Plrelii risp			 3060	—1,86
Recordati ord			 9519	—1,35
Saffa			 8100	—3,57
Siossigeno			 27400	—0,77
Snia BPD 			 2755	—2,47
Snia Fibre 			 1390	—3,00
Snia Tecnopolimeri		 5320	+ 0,54
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente			 4955	—1,09
Silos Genova			 		—
Standa 			 18520	—1,43
Standa risp. port. . .		 6400	—2,51
Alitalia cat. A			 2170	—0,36
Alitalia priv			 1330	—3,72
Italcable			 14100	—0,35
SIP 			 2890	—5,55
SIP risp. port			 2401	—1,95
Sirti			 10000	—1,17
ELEKTROTEHNIKA -	FINANCE	
Ansaldo Trasporti
Tecnomasio.......
Bastogi..........
5250 —3,22 1550 —1,27 303 —4,71
	14. 11.	spr. %
Bonifiche Siele 		32000	—4,76
Bonifiche Siele risp		9380	—2,29
CIR - Comp. Ind. Riunite .	5870	—4,08
CIR risp		5865	—3,85
Cofide		5500	-4,34
Comau Finanziaria 		2600	—4,05
Editoriale SpA 		3090	—0,29
Euromobiliare 		7020	—1.81
Ferruzzi Agric		1815	—3,35
Fidis 		6870	—3,91
Fimpar 		1400	—3,04
Finarte 		3450	—1,98
Fiscambi Holding		6695	—0,07
Fiscambi risp		1725	+ 1,47
Fornara 		2149	—0,96
Gaic 		30500	—0,97
Gemina		1821	—4,10
Gemina risp		1800	—4,00
Gerolimich		86,25	—3,08
Gerolimich risp. port. . . .	79,00	+ 1,28
IFI priv		19750	—2,46
IFIL fraz			4210	—4,96
IFIL risp. port. fraz		1949	—2,06
Iniziativa Meta		—	—
Iniziativa Meta risp		—	—
Italmobiliare 			. 139000	—1,76
Pirelli & C		7280	—1,82
Riva Finanziaria 		9200	—
Sabaudia Finanziaria . . .	—	—
Sabaudia risp. nc 		—	—
Saes		1845	—0,32
SME 		4690	—0,65
SMl Metali!		1091	—2,58
SMI Metalli risp		970	+ 4,30
SOGEFI		4250	—2,07
Štet		3975	—1,48
Štet risp. port		3040	—1.26
	14. 11	spr. %
CCT december 1990 IND .	99,50	—0,15
CCT februar 1991 IND ...	99,05	—0,05
CCT februar 1997 		95,45	+ 0,05
CCT junij 1993 CV IND . . .	95,20	—0,05
CCT marec 1991 IND ... .	99,10	—0,05
CCT nov. 1993 CV IND . . .	96,70	—0,10
CCT sept. 1993 CV IND . .	96,10	—0,10
CCT avgust 1992 		97,90	—
CCT avgust 1993 		95,20	—0,10
CCT 1983/93 TR 2,5% . . .	87,75	—6,17
CCT avgust 1988/93 IND .	—	—
CCT avgust 1990 IND ... .	99,05	—
CCT avgust 1991 IND		99,40	—0,10
CCT avgust 1995 IND		94,45	—0,16
CCT avgust 1996 		94,15	—0,16
CCT april 1991 IND 		100,00	—
CCT april 1992 		96,60	—0,21
CCT april 1995 IND 		93,40	+ 0,05
CCT april 1996 		93,90	—0,11
CCT december 1990 IND .	101,20	—
CCT december 1991 IND .	99,20	+ 0,05
CCT december 1995 IND .	95,75	+ 0,05
		»
, +. • * |		1
	14. 11.	spr. %
Tripcovich 		6820	—0,29
Iripcovich risp. nc		2460	—2,95
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		3690	—0,80
Calcestruzzi		10003	—2,78
Cogefar 		4930	—1,59
Del Favero		4190	—1,17
Grassetto SpA 		11050	—1,77
IMM Metanopoli		1074	.	
Risanamento Napol! ....	18490	—0,72
Vianini 			3000	—1,96
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord		3150	—3,07
Danieli & C		8000	—1,24
Data Consyst . 			9540	+ 0,21
Fiar SpA		15200	—0,65
Fiat		9991	—1,95
Fiat priv		6255	—2.41
Fiat risp		5950	—2,85
Franco Toši 		19050	+ 0,52
Gilardini		12800	—0,38
Magneti Marelli		3070	—2,47
Merloni		2801	—1.71
Necchi ord		2800	—5,08
Olivetti ord		95856	—3,23
Olivetti priv		5701	—3,53
Pininfarina		8900	—0,56
Rodriguez SpA		9700	+ 1.57
Safilo 		5580	—0,88
Safilo risp		5250	—2,59
Saipem		2290	—0,43
Saipem risp		2180	+ 1,16
Teknecomp 		1171	—2.57
	14. 11	spr. %
CCT december 1996 IND .	95,80	—0,10
CCT ECU febr. 1994 		. 101,45	—
CCT ECU maj 1994 		94,00	—0,16
CCT EFIM.avg. 1988 IND .	—	—
CCT ENI avg. 1988 IND . .	—	—
CCT februar 1991 IND . . .	. 101,00	—
CCT februar 1992 IND ...	98,55	+ 0,10
CCT februar 1992 9,8% . .	. 100,00	—
CCT februar 1995 IND . . .	97,85	+ 0,20
CCT februar 1996 		95,95	+ 0,21
CCT februar 1997 IND . . .	95,50	—0,10
CCT jan. 1990 BA 12,5% .	.	102,30	—
CCT jan. 1990 BB 12,5% .	. 102,20	—
CCT jan. 90 USL 12,5% . .	. 102,10	—
CCT januar 1991 IND ... .	. 101,00	—0,05
CCT januar 1992 IND ... .	99,95	—0,05
CCT januar 1992 11% . . .	.	100,50	—
CCT januar 1993 IND ... .	96,80	+ 0,05
CCT januar 1996 CV IND .	98,00	—
CCT januar 1997 IND ... .	95,70	—
CCT januar 1995 IND ... .	93,15	—
CCT januar 1996 IND ... .	94,15	—0,11
CCT INAM jan. 89 12,5% .	.	100,15	—
CCT jul. 88 EM 83 IND . . .	—	—
CCT julij 1990 IND		99,20	+ 0,10
CCT julij 1991 IND		99,55	—0,05
CCT julij 1995 IND		94,60	—
CCT julij 1996 		94,45	—0,05
CCT maj 1991 IND		. 100.10	—
CCT maj 1992 		96,80	+ 0,16
CCT maj 1995 IND		93,00	—0,11
CCT maj 1996 		94,00	—0,16
CCT maj 1997 IND		94,35	+ 0,05
CCT marec 1991 IND . , . .	. 100,00	—
CCT marec 1995 IND . . . .	93,45	—
CCT marec 1996 		94,25	—0,16
CCT marec 1997 IND		95,40	+ 0,05
CCT nov. 1990 IND		99.20	—
CCT nov. 90 EM 83 IND . .	. 101,20	—
CCT nov. 1991 IND		99,75	—
CCT nov. 1992 IND		97,80	+ 0,10
CCT nov. 1995 IND		95,90	+ 0,10
CCT nov. 1996 IND		95,45	—
CCT oktober 1993 IND . . .	96,35	—0,05
CCT okt. 88 EM 83 IND . .	—	—
CCT oktober 1990 IND . . .	99,30	—
CCT oktober 1991 IND . . .	.	99,55	—0,05
CCT oktober 1995 IND . . .	95,25	—
CCT oktober 1996 IND . . .	94,85	—
CCT sep. 88 EM 83 IND . .	—	—
CCT sep. 1990 IND		99,05	—0,05
CCT sep. 1991 IND		99,35	—0,10
CCT sep. 1995 IND		94,95	—
CCT sep. 1996 IND		94,35	+ 0,16
CTS marec 1994 IND . . . .	73,00	—0,61
CTS april 1994 IND 		72,75	—0,14
ED SCOL 1975/90 9% . . .	. 101,10	—
ED SCOL 1976/91 9% . . .	. 102,10	—
ED SCOL 1977/92 10% . .	. 101,20	—
REDIMIBILE 1980 12% . .	.	104,55	—
RENDITA — 35 5% 		74.10	—
V Avstraliji se je zaključila sezona formule 1
Premoč McLamovih avtomobilov
ADELAIDE — V Avstraliji se je zaključilo letošnje svetovno prvenstvo formule 1, ki je potekalo v znamenju Mclarnovih prototipov. Ob svetovnem naslovu, ki si ga je prvič zagotovil brazilski pilot Ayrton Senna, gre omeniti 2. mesto Alaina Prosta, zmago McLarna na posebni lestvici za avtomobilske hiše in to s petnajstimi zmagami v teku sezone, kar predstavlja svojsvetni rekord.
Kaj pa drugi? Ferrarijeva avtomobila sta kljub delnim uspehom precej razočarala. To velja v prvi vrsti za »domačega« pilota Alboreta, ki je dokaj klavrno sklenil sodelovanje z avtomobilsko hišo iz Maranella. Nič čudnega torej, če bo Ferrarijevo vodstvo v prihodnji sezoni na njegovo mesto poklical Mansella. Boljše od Alboreta se je izkazal Berger, ki si je s tem tudi zagotovil mesto za naslednjo sezono.
In prav prihodnja sezona bo prinesla precej novosti v svetu formule 1. Glavna in najpomembnejša zadeva odpravo turbinskega motorja, kar naj bi zagotavljalo večjo izenačenost med raznimi avtomobili in s tem večje zanimanje s strani občinstva. Ob tem pa bi kazalo spremeniti tudi sistem točkovanja, saj je nedopustno, da si je Prost, ki je zbral 11 točk več od Senne (105:94), zapravil naslov svetovnega prvaka.
VRSTNI RED VN AVSTRALIJE: 1. Prost (mclaren) 1 ura 53T4'676 s povprečno hitrostjo 164,225 kilometra na uro; 2. Senna (mclaren) z zaostankom 36"787; 3. Piguet (lotus-honda) 47"546; 4._ Patrese (williams-judd) 1'20"088; 5. Bousten (benetton-ford) 1 krog; 6. Ca-pelli (minardi) 1 krog.
KONČNA LESTVICA ZA PILOTE: 1. A. Senna (Bra.) 90 točk; 2. A. Prost (Fra.) 87, 3. Berger (Avst.) 41; 4. Bousten (Bel.) 31; 5. Alboreto (It.) 24; 6: Piguet (Bra.) 20; 7. Capelli (It.) 15; 8. Nannini (It.) 15; 9. Warwick (VB) 15; 10. Patrese (It.) 8.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. McLaren 199 točk; 2. Ferrari 65; 3.
A. Prost (mclaren)
Benetton 46; 4. Lotus 21; 5. VVilliams, March in Arrows; 8. Tyrrell 5.
»Običajen« remi Udineseja na tujem
EMPOLI — Udinese nadaljuje s svojo prvenstveno taktiko, ki ji zagotavlja mesto med vodilnimi. Tudi to pot so v Empoliju Furlani zaigrali predvsem z namenom, da ne izgubijo. To jim je tudi uspelo, kar jim v bistvu zagotavlja 3. mesto na razpredelnici.
Zadnje kolo je potekalo v znamenju neodločenih izidov. Tako Genoa, kakor Bari sta proti Brescii in Cremone-seju igrali neodločeno, korak naprej pa je opravil Avellino, ki je zmagal proti Licati.
Triestini šestič ni šlo
Po petih zaporednih zmagah na domačem igrišču je Triestina izgubila prvo točko na Greazerju. Sicer v začetku je kazalo, da bodo Tržačani zlahka premagali tudi Centese. Najlepša priložnost se jim je ponudila v 24. minuti srečanja, ko jim je sodnik dosodil 11-metrovko. Na žalost pa je
bil De Falcov strel prepočasen, tako da ga je vratar ubranil.
Neodločen izid pa nemalo zaskrblja tržaško vodstvo, saj bo odslej potrebno, da Triestina doseže kakšno točko več tudi na gostovanjnih.
Pomembna točka za Pro Gorizio
CHIOGGIA Vse po pričakovanju. Del Nerijeva postava je v Chioggi iztržila pomembno točko, ki ji zagotavlja mesto med vodilnimi. Srečanje v Venetu je bilo za goste dokaj zahtevno, saj je Clodia že v začetku prešla v vodstvo. Prizadevanja Pro Gorizia pa so rodila svoje sadove v 70. minuti, ko je Giacometti dosegel zadetek izenačenja. Tržiška ekipa je po dveh zaporednih porazih dosegla nov par prvenstvenih točk. Pred domačim občinstvom je z 2:0 premagala San Dona.
Košarka: zaslužen poraz San Benedetta
FORLI — Goriški San Benedetto je po lepi predstavi proti Glaxu zasluženo potegnil krajši konec proti Jollyju. Bosinijevi varovanci so tokrat zaigrali precej zmedeno in veliko grešili, kar so na koncu drago plačali.
Videmski Fantoni je pred domačim občinstvo s težavo premagal Pescaro, ki se mu je zoperstavila do poslednjih sekund srečanja.
Stefanel nezadržen
SIENA - Tržaški Stefanel vse bolj opravičuje vlogo glavnega favorita na letošnjem košarkarskem prvenstvu B-l lige. Z zmago proti neposrednemu tekmecu za končni uspeh, Conadu iz Siene, so si Tanjevičevi varovanci zagotovili že 4 točke prednosti, kar je v tako izenačenem prvenstvu izredno pomembno.
Srečanje v Sieni je bilo izredno borbeno in gostje so si zmago zagotovili prav v poslednjih sekundah. Tudi na tej tekmi si posebno zahvalo zasluži Bianchi, ki je z 22 koši, ob Maguolu, bil najboljši strelec Stefanela.
lil
Olimpija ugnala vodilnega Borca
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Zaradi reprezentančnih priprav prvoligaši tokrat niso igrali, v 2. ligi pa je bil daleč v ospredju pozornosti ljubljanski derbi med Olimpijo in vodilnim Borcem. Po sijajni predstavi so tekmo dobili Ljubljančani z 2:0, več kot 8000 'navijačev pa je bilo navdušenih nad Olimpijo, ki je še bolj izpostavila prvoligaško kandidaturo.
Reprezentanti so na pripravah v Vojvodini odigrali prijateljsko tekmo z nižjeligašem Bečejem in zmagali s 4:1. Strelci so bili Jakovljevič, Vokrri, Šabanadžovič in Boban, »modri« pa so bili brez zdomcev, ki bodo v soboto v igri s Francozi spet v veliki večini. Najodmevnejša poteza selektorja Ivice Osima je bila ta, da je v moštvo vpoklical veterana Sušiča, to odločitev pa je komentiral takole: »Veliko stvari govori proti tej odločitvi: star je 33 let, ob jugoslovanskem ima tudi francosko državljanstvo, že štiri leta ni igral za reprezentanco, tako kot jaz je iz Sarajeva... Toda nečesa mu ni mogoče odreči: izjemnega talenta. In nanj računam.« V zvezi s sestavo moštva je še nekaj negotovosti, trenutno pa je najbolj boleča Stojkovičeva poškodba.
Za Bežigradom so gledalci tokrat videli prvoligaški nogomet. V prvem polčasu igra sicer ni bila navdušujoča, zato pa je bil drugi polčas sijajen. Ljubljančani so z zanje značilno agresivno igro povsem zasenčili vodilnega drugoligaša, ki je letos v Beogradu z zmago nad Crveno zvezdo osvojil tudi pokalni naslov. Borac je vseh 90 minut igral povsem podrejeno vlogo, edini priložnosti pa si je ustvaril šele tik pred koncem, ko je bil izid že 2:0. Na drugi strani pa je Olimpija v drugem polčasu nizala priložnost za priložnostjo. Nekdanji vratar C. zvezde v vratih Borca Karalič je bil ves čas v navzkrižnem ognju, naposled pa sta ga le premagala Perica (Pate je pred golom zadel vratnico) in Ubavič.
Ta zmaga je znova aktualizirala vprašanje: ali je Olimpija že »zrela« za 1. ligo. Nanje je po tekmi odgovoril trener Borca Josip Kusže, ki je sicer iz Dinama in sodi med najobetavnejše mlade jugoslovanske trenerje: »Tako kot Olimpija nas ni zdelal še noben nasprotnik. Borac in Olimpija v I. ligo, to bi bila prava in pravična stvar.« Navijači z vseh koncev Slovenije so na Martinovo nedeljo priredili pravi spektakel tudi na tribunah (tudi v zeleno oblečen petelin ni manjkal), v Olimpijino blagajno pa se je steklo nad štiri stare milijarde dinarjev. Toda organizacijsko je Olimpija še vedno na psu, sekretar in predsednik sta samo začasna, mestne strukture pa samo obljubljajo in obljubljajo... Ta problem bi edini lahko zavrl ljubljanski nogometni preporod.
V medrepubliški ligi se je izmed slovenskih moštev spet najbolje odrezal Koper, ki je v Varaždinu z Varteksom zmagal z 1:0. Zulič je zmagoviti gol dosegel tri minute pred koncem, toda zmaga je bila povsem zaslužena, to so priznali tudi poraženci,
IZIDI 15. KOLA 2. ZNL: Olimpija - Borac (BL) 2:0 (0:0), Sutjeska - Bačka 3:0 (1:0), Mačva - Pelister 4:2 (1:1, 1:0) - po llm, Liria - Kikinda 1:0 (0:0), Šibenik - Leotar 2:0 (2:0), GOSK Jug - Radnički 6:4 (1:1, 0:1) - po llm, Proleter - Borac (Č) 3:0 (2:0), Dinamo - Sloboda 3:4 (0:0, 0:0) - po llm, Belasi-ca - Priština 0:1 (0:0), Novi Pazar - Beograd 6:7 (1:1, 1:1) - po 11 m.
LESTVICA: Borac (BL) 21, Proleter 19, Olimpija 18, Kikinda in Šibenik 16, Pelister in Borac (Č) 14, Beograd, Priština, Sutjeska, Liria in GOŠK Jug 13, Radnički in Leotar 12, Sloboda 11, Bačka 10, Dinamo, Novi Pazar in Mačva 9, Belasica 8.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Pelister - Olimpija, Bačka - Beograd, Priština - Novi Pazar, Sloboda - Belasica, Borac (Č) - Dinamo, Radnički - Proleter, Leotar - GOŠK Jug, Kikinda - Šibenik, Borac (BL) - Liria, Sutjeska - Mačva.
»Azzurri« preverjajo moč z Nizozemsko
RIM — Za jutrišnje prijateljsko srečanje med italijansko nogometno reprezentanco in Nizozemsko vlada veliko Zanimanje. Razlogov za to je več, saj bo morala Vicinijeva vrsta dokazati, da si vlogo enega od favoritov na prihodnjem svetovnem prvenstvu zasluži predvsem na prijateljskih srečanjih z močnejšimi postavami.
Nizozemski evropski prvaki predstavljajo za »azzurre« dober test, saj sodijo v sam svetovni vrh. Med novostmi bi omenili Vicinijev poiskus napada s tremi konicami: Vialli, Mancini in Rizzitelli. Ob tem bo Ju-ventusov vratar Tacconi nastopil namesto poškodovanega Zenge.
Sicer že pred samim srečanjem so nekateri polemizirali z izbirami Vici-nija, češ da ni v reprezentanco vključil Carnevaleja, dosedanjega najboljšega prvenstvenega napadalca.
Srečanje Italija - Nizozemska bo jutri neposredno prenašala tudi italijanska televizija in sicer ob 14.25 na drugi mreži.
Italijanski reprezentantje med včerajšnjimi pripravami. Od leve: Rizzitelli, Ancelotti, Baggio in Vialli
!:::
II
nedeljski izidi
nogomet
Italijanska B liga
IZIDI 10. KOLA
Avellino - Licata 1:0, Barletta - Piacenza 3:1, Cosenza - Catanzaro 0:0, Cremonese - Bari 0:0, Empoli - Udinese 0:0, Genoa - Brescia 1:1, Monza -Padova 0:0, Parma - Ancona 2:2, Reg-gina - Taranto 1:0, Sambenedettese -Messina 1:1.
LESTVICA
Genoa 15, Bari 14, Udinese in Avellino 13, Catanzaro 12, Reggina 11, Brescia, Taranto, Cosenza, Empoli, Cremonese in Ancona 10, Licata, Padova in Parma 9, Messina, Barletta in Monza 8, Piacenza 7, Sambenedettese 4.
PRIHODNJE KOLO (20. 11.)
Bari - Empoli, Brescia - Reggina, Catanzaro - Genoa, Licata - Barletta, Messina - Monza, Padova - Avellino, Parma - Cosenza, Piacenza - Taranto, Sambenedettese - Cremonese, Udinese - Ancona.
Italijanska C-1 liga
TRIESTINA - CENTESE	0:0
TRIESTINA: Cortiula, Polonia, Cos-tantini (od 47. min. Trombetta), Cero-ne, Tomasoni, Danelutti, De Falco, Pa-pais, Simonetta, Casaroli, Pasgualini.
CENTESE: Biato, Ramponi, Toši (od 30. min. Artioli), Imberti, Romani, Ma-ritozzi, Bottazzi, Pedone, Ciucchi (od 85. min. Annoni), Bramini, Cosice. IZIDI 10. KOLA
Derthona - Livorno 0:0, Lucchese -Vicenza 4:0, Modena - Carrarese 0:1,
Claudio Garella (Udinese)
Montevarchi - Arezzo 0:0, Prato - Vi-rescit 3:0, Spal - Venezia M. 1:1, Spezia
-	Reggiana 0:0, Trento - Mantova 0:2, Triestina - Centese 0:0
LESTVICA
Spezia 14, Lucchese in Carrarese 13, Reggiana, Triestina in Derthona 12, Mantova 11, Prato, Arezzo, Modena in Trento 10, Montevarchi in Virescit 9, Spal, Livorno in Centese 8, Venezia M. 7, Vicenza 4.
PRIHODNJE KOLO (20. 11.)
Arezzo - Lucchese, Carrarese -Trento, Centese - Spezia, Mantova -Spal, Modena - Montevarchi, Prato -Livorno, Reggiana - Derthona, Vicenza - Venezia M., Virescit - Triestina.
Meddeželna liga
UNION CLODIA	1 (1)
PRO GORIZIA	1 (0)
STRELCI: v 29. min. G. Sottana, v 67. min. Giacometti.
UNION CLODIA: Sottana, Di Spiri-to, Tiozzo, Pittali, Bortolato, Bonaldo, Vanin, G. Sottana, Piccinardi (od 73. min. Scalbrin), Pilliani, Martinelli.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Lazzara, Giacomin, Marassi, Cotterle, Della Valentina (od 46. min. Stacul), Gon, Romano (od 58. min. Lugnan), Giacometti, Trevisan.
IZIDI 10. KOLA
Conegliano - Cittadella 0:1, Gemeaz
-	Caerano 0:2, Mira - Bassano 0:1, Monfalcone - San Dona 2:0, Montebel-luna - Pievigina 1:1, Pasianese - V. Venelo 0:0, Sacilese - Miranese 2:0, Tombolo - Opitergina 1:0, Union - Pro Gorizia 1:1.
LESTVICA
Cittadella 17, Tombolo 13, Pro Gorizia in Montebelluna 12, Union, Monfalcone, Bassano, Opitergina, Conegliano in Pievigina 11, San Dona Mira 10, Caerano in Gemeaz 9, V. Venelo 7, Sacilese 6, Pasianese 5, Miranese 4.
PRIHODNJE KOLO (20. 11)
Bassano - Pasianese, Caerano Monfalcone, Cittadella - MontebellU' na, Mira - Gemeaz, Opitergina - SaO' lese, Pievigina - Miranese, Pro Gorizi - Conegliano, San Dona - Tombolo, Venelo - Union.

n
Italijanska A-1 liga
IZIDI 6. KOLA
Philips - Benetton 81:84, Phonola Alno 85:82, Knorr - Snaidero 108:9 -Enichem - Scavolini 102:90, Ipifh11 Allibert 109:99, Riunite - Arimo 90:9A Hitachi - Divarese 79:75, Paini - VViV 98:81
LESTVICA
Philips 10, Enichem, Scavolini k* Benetton 8, Hitachi, Paini, Snaidero, Wiwa, Knorr, Allibert, Arimo in Ipn“r 6, Phonola, Divarese in Riunite 4, Alno
PRIHODNJE KOLO (16. 11.)
Scavolini - Paini, Divarese - Riunn , Wiwa - Hitachi, Snaidero - Arimo, A*' libert - Phonola, Knorr - Philips, B netton - Ipifim, Alno - Enichem.
Italijanska A-2 liga
JOLLVCOLOMBANI	92	(45)
SAN BENEDETTO	87	(*>)
JOLLVCOLOMBANI: Ballard 2°-Ceccarelli 11, Bon 30, Wansley 11, magalli 12, Fusati, Sala 2, Bosio, Bu in Cecchetti.
SAN BENEDETTO: Aleksinas Vitez 10, Esposito 6, Bullara 16, Hord' ges 12, Ardessi 19, Borsi 3, Gneccn, Šalvadori in Zuban.
IZIDI 6. KOLA
Fantoni - Pescara 85:83, Annabella Viola 96:114, Sharp - Sangiorgese 97:86, Jollycolombani - San Benedett 92:87, Kleenex - Marr 82:86, Filodoro ' Braga 91:71, Glaxo - Irge 96:99, Teore ma - Neutroroberts 86:81.
LESTVICA
Irge 12, Marr 10, Viola, San Benedetto, Filodoro in Braga 8, Fanton ■ Pescara, Neutroroberts in Sharp -Kleeenex, Teorema, Jollycolombani i Glaxo 4, Annabella 2, Sangiorgese 0.
PRIHODJE KOLO (16. 11.)
Irge - Viola, Jollycolombani - Sharp Kleenex - Teorema, Filodoro - Ann bella, Sangiorgese - Neutrorober • San Benedetto - Marr, Braga - Pescar Glaxo - Fantoni.
Italijanska B-1 liga
CONAD - STEFANEL	79:8?3
CONAD: Lasi, Guerrini, Blasi j* Giroldi 6, Carraro 6, Pastori 22, Doro 11, Chiusolo, Visigalli 12, Battisti v* Serravalli.	... a
STEFANEL: Procaccini 8, Pilutt* j Bonino, Bianchi 22, Colmani 12, Lok 8, Cantarello 3, Zarotti, Maguolo ^ Sartori.
IZIDI 7. KOLA	ora
Faciba - Čuki 92:96, Coop - Nume 76:82, Inalca - Ragusa 76:77, Electron*
Bianchi (Stefanel) - 22 točk
- Docksteps 89:92, Sebastiani - j*aIgte-86:81, Nar - Benati 78:79, Conad ' fanel 79:83, Racine - Delizia 89:8U-
LESTVICA	M8r,
Stefanel 12, Conad, Inalca, ^ Ranger, Benati, Numera, Sft,a lu*1 Čuki in Racine 8, Coop, Elea caci' Virtus in Docksteps 6, Delizia 4, ba 0.
PRIHODNJE KOLO (20. XXj^\eC-
Campobasso - Rieti, Benati '	-
trolux, Inalca - Roseto, Docks Čuki, Ragusa - Faciba, Numer £QOp. nad, Stefanel - Racine, Ranger -
				
		totip		
1. —	1. Cahrming Rori	2
	2. String Section	X
2. —	1.	My Fault 2.	Bisalzia	X 2
3. —	1. Afričan Rex	X
	2. Sky Tina	X
4. —	1. Frescona	2
	2. Filiardo	1
5. —	1. Asprob	1
	2. Fenari Blue	2
6. —	1. Fiordo Ac	1
	2. Ebbis	2
	KVOTE	
12 (4 dobitniki)	139.000.000 lir 11 (228 dobitnikov)	2.400.000 lir		
10 (2.433 dobitnikov)		221.000 lir
Avellino - Licata Barletta - Piacenza Cosenza - Catanzaro Cremonese - Bari Empoli - Udinese Genoa - Brescia Monza - Padova Parma - Ancona Reggina - Taranto Sambenedettese - Messina Spezia - Reggiana Olbia - Pavia Martinafranca - Potenza
KVOTE	fl00 lir
13 (1.281 dobitnikov) 7 ltn'oOO lir 12 (25.741 dobitnikov) J
Intel-
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIO (20. 11.): Cesena - Roma, Co pesCara ' Juventus - Napoli, Lazio - Verona, Lecce - Ascoli, Milan - Atalan , gaInbe-Torino, Piša - Fiorentina, Sampdoria - Bologna, Catanzaro - Ge nedettese - Cremonese, Pontedera - Siena, San Marino - Gubbio.
Košarka: v nedeljo v Trstu v 7. kolu B-2 lige naši zanesljivo premagali Montebelluno
Jadran: z dobro skupinsko igro do zmage
15 (6:9), Zanatta 2,
JADRAN - MONTEBELLUNA	87:77 (49:34)
c JADRAN: Starc 4 (4:6), Persi 6 (4:4), Čuk 16, Manzano 10 (3:4), Corsi 3 (1:2), Sl= (4:7), Gobbo 19 (5:5), Rauber 10 (1:2), Daneu 9 (3:4).
F,„ MONTEBELLUNA: Milani 11 (3:4), Volpato 10 (2:3), Lamberti Tom m M' dobile 16 (3:9), Tegon 2, Castellan, Perussato 8 (4:6),
. , SODNIKA: Cibei (Milan) in Perlasca (Cremona). PM: Jadran 25:34; Mon-NnK*,® 20:33- ON: Jadran 31; Montebelluna 31. PON: Starc (30), Gobbo (32), Fa u ,37>' Facchin (37), Milani (39). TRI TOČKE: Manzano 1, Rauber 1, cchln L Lamberti 1, Nobile 1. GLEDALCEV: 1200.
Jadran je v nedeljo v Trstu z zaslu-snr° zmag° proti Montebelluni poza avi* nov par točk in sedaj zaostaja Im Jedilnima moštvoma Oderza in koš ir za dve *°čki- Zmaga naših j ,arkarjev je še pomembnejša, saj so DJa°ran°vci osvojili brez svojega ka-le tana in leaderja Marka Bana, ki je dnv° ° Erei v Trevisu, čeprav poškodb811, v zadnjih minutah rešil Jadra-Vj 0 Potapljajočo se barko pred goto-jr . Porazom. Tokrat pa Bana, ki ni ki lra* ves teden, sploh ni bilo na Zln*)1, kljub temu pa so jadranovci vič i *' *n to zanesljivo, suvereno. Pr-let°s so poskrbeli svojim navijanja d8 Povsem »miren« potek sreča-tekm azburliive3a in napetega konca bl,^/okmt vendarle in na srečo ni Zain YSa Jadranova ekipa je končno m J;8, brez večjih nihanj, vsak posadk je dal svoj doprinos.
Resnici na ljubo, za nedeljsko zmago tudi kaj več le ni bilo treba pokazati, saj so košarkarji Montebellune igrali poprečno, nepovezano, neborbeno. Imeli smo vtis, da so se gostje »sprijaznili« s porazom že okoli 13. minute igre, ko so jadranovci prvič zanesljivo povedli (29:22). Minuto pozneje je bila prednost naših 10 točk (32:22), v 18. min. 15 točk (45:30), da bi minuto pred koncem polčasa Jadran vodil s 17 točkami razlike (47:30).
V bistvu je bilo srečanje končano že v tistih minutah prvega polčasa. In eden najzaslužnejših za vodstvo je vsekakor mladi Štefan Persi, ki je povsem ugodno presenetil. Hrabro se je vrgel v boj. Dober je bil v obrambi in tudi v napadu, kjer je poskušal nekaj prodorov proti košu in tudi pri prostih
metih roka mu ni zadrhtela. Uspešno je namreč izvedel vse proste mete.
V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Naši so bili stalno v vodstvu, gostje so se jim sicer proti koncu tekme boječe približali na de-
set točk, več pa dejansko niso mogli, saj so si medtem že nabrali veliko število osebnih napak in tudi njihov najboljši igralec Nobile je moral predčasno zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak.
In prav sodnika sta s svojim čudnim kriterijem dosojevanja osebnih napak (skupno kar 62 in 67 prostih metov), korakov, treh sekund itd., nemalo »prispevala«, da srečanje, zaradi stalnih prekinitev, ni bilo kaj prida kakovostno, privlačno.
Vsi jadranovci so za to zmago dali svoj doprinos, kot tudi kaže dejstvo, da so se vsi vpisali med strelce. Poleg Persija pa bi omenili tudi odličen nastop Gobba (7:11 pri metu iz igre, 5:5 pri drugih metih, 4 skoke v obrambi in 2 asistenci).
Sedaj čaka jadranovce težko gostovanje v Raveno. Nedeljski spodbuden nastop proti Montebelluni je gotovo vlil našim košarkarjem dodatnega zaupanja v svoje sposobnosti pred to težko preizkušnjo. In če bo nared še Marko Ban, potem si lahko od nedeljskega gostovanja precej obetamo.
(B. Lakovič)
Na sliki: jadranovec Štefan Persi (z žogo) je bil eden boljših na nedeljskem srečanju.
jaman v številkah	Trener gostov Giomo: »Gobbo me je ugodno presenetil«
p3. IjTT. l i uuu: stare u:j; rersi So',,1* 8:15; Manzano 2:6, Corsi 1:1; n,„c 3;5; Gobbo 7:11; *Rauber 3:7; M ”eu 3=8. TRI TOČKE: Starc 0:1; - nzan° 1:2; RAuber 1:2. SKOKI:
2 n.c9 v obrambi, 0 v napadu; Persi 0- n T® 6. 3; Manzano 2, 1; Sosič 1, 2 .j”?0 4, 0; Rauber 5, 3; Daneu 3,
ŽOrc UBLJENE- pridobljene
i» Starc t n- da,,: i i. rN,t 1 t.
manzano 2,
Starc 3, 0; Persi 1, 1; Čuk 1, 1; Gob-rao 2, 1; Corsi 0, 1; Sosič 2, 4; ASlsrc^' 9 Rauber 2, 0; Daneu 2, 3. Kat\c £*CE: Starc 2; Gobbo 1. BLO-ADE: Čuk 2; Gobbo 1.
Trener Montebellune Augusto Giomo je bil pred leti odličen košarkar. Dolga leta je igral v A ligi. Giomo je mirno sprejel poraz: »Težko je dati vsakršno oceno o tekmi, predvsem ko izgubiš. Takoj je bilo videti, da, predvsem glede telesne priprave, še nismo nared. Imeli smo velike težave s treningi, saj naša ključna igralca Nobile in Milani nista mogla vaditi ves teden zaradi gripe. Sicer to ni edino opravičilo za naš poraz proti Jadranu. Morali bi zaigrati mirneje, pametneje izpeljevati akcije v napadu. Zelo slabi pa smo bili tudi pri izvajanju prostih metov, potem ko je Jadran izpolnil bonus. Od jadranovcev me je ugodno presenetil Gobbo, sicer pa so vsi vaši košarkarji igrali precej zbrano in so si zmago tudi zaslužili. Glede nas in našega
položaja na lestvici, pa upam le, da so gripa in poškodbe končno za nami in da bomo tako lahko nadoknadili, kar smo doslej zamudili.«
Jadranov pomožni trener Stojan Kafol je bil z nastopom svojih igralcev zadovoljen: »Posebno v drugi polovici prvega polčasa smo zelo dobro igrali, ko smo tudi povedli za 15 točk. Mislim, da je bilo že tedaj, glede naše zmage, vse rešeno. Pri tem bi omenil velik doprinos Štefana Persija, ki je igral brez bojazni in zelo učinkovito. Pred to tekmo smo bili tudi v dvomu, če je primerno, da Marko Ban sedi na klopi ali ne. Našega kapetana ni bilo na klopi in tako so si morali vsi ostali igralci prevzeti svojo odgovornost. Da so dobro opravili svojo nalogo, pa smo vsi videli:« (bi)
tako v b-2 ligi
Moštvo Imole dohitelo Oderzo Jadran dve točki od samega vrha
IZIDI 7. KOLA
Čampi Bis	- Malaguti			89:96
Castelfranco - Stefanel				86:58
Castel S.P.	- Faenza			83:78
Dueville -	San Donit			82:49
Imola - Ravenna				91:85
JADRAN -	Montebelluna			87:77
Oderzo - Virtus Pd				79:87
Petrarca -	Asola			108:84
	LESTVICA			
Oderzo	7	6	1	554:512 12
Imola	7	6	1	617:590 12
Malaguti	7	5	2	640:597 10
Virtus Pd	7	5	2	619:586 10
JADRAN	7	5	2	635:627 10
Ravenna	7	4	3	654:609 8
Castel S.P.	7	4	3	534:546 8
Petrarca	7	3	4	647:614 6
Castelfranco	7		3	4	492:465 6
Faenza	7	3	4	571:555 6
Dueville	7	3	4	511:521 6
Asola	7	3	4	642:672 6
Montebelluna 7		2	5	597:613 4
San Dona	7	2	5	495:546 4
Čampi Bis	7	1	6	632:686 2
Stefanel	7	1	6	522:623 2
PRIHODNJE KOLO (20. 11.) Asola - Faenza, Čampi Bis - Castel S.P., Montebelluna - Petrarca, Ra-venna - Jadran, San Dona - Oderzo, Malaguti - Imola, Stefanel - Duevil-le, Virtus Pd - Castelfranco.
JADRANOVI STRELCI Ban 113, Rauber 93, Čuk 90, Gobbo 89, Daneu 83, Starc 82, Manzano 48, Sosič 30, Persi 8, Corsi 3.
Košarka: naše peterke v D in promocijski ligi
moška d liga
o	IZIDI 4. KOLA
s°tecndeo POM Tržič MoqilanB°R RADENSKA
Ormin 0 ‘ Inter 1904
A^ci1pN'Trnoluce
Arte GO	di Piave
O ,	lestvica
hotečo Ainici PN
Mogliano
Lgf,6 Gorica Latisana Roncade Tecnoluce Autosandra
jsar—
PGMTržfčaVe
jnter 1904 Miane
»JU	■* v •* A97rtl7 X
Bor Raa DN,JE KOLO I19'IN 20' «•)
- MianeeDSkV M.ogliano; Inter 1904 Latisana' P?nte di Plave - Roncade; Žič - a, Amlci pordenon; POM Tr-SoternASandra; Tecnoluce - Arte; eco ' Ormelle.
4
>4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
81:69
93:83
92:90
57:80
90:81
81:80
87:76
353:299 8 346:311 8 342:318 6 296:315 6 339:292 295:264 290:274 310:303 342:354 249:286 325:339 322:342 316:351 297:371
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NA GORIŠKEM
IZIDI 1. KOLA
Edera - Alba Ardita - Ist. Manzoni Corridoni - Senators Grado - Petrolifera In.Ge.Go - Libertas Dom Gom. Simek - Ronchi				67:66 85:70 83:77 66:84 83:72 89:85
Petrolifera	LESTVICA 1 1 0			84:66 2
Ardita	1	1	0	85:70 2
In. Ge. Go	1	1	0	83:72 2
Corridoni	1	1	0	83:77 2
Dom Gom.	1	1	0	89:85 2
Edera	1	1	0	67:66 2
Alba	1	0	1	66:67 0
Ronchi	1	0	1	85:89 0
Senators	1	0	1	77:83 0
Libertas	1	0	1	72:83 0
Ist. Manzoni	1	0	1	70:85 0
Grado	1	0	1	66:84 0
PRIHODNJE KOLO (19. IN 20. 11) Alba - Dom Gometal Simek (19. 11. ob 20. uri v Krminu), New Basket Ronchi - Ardita, Petrolifera - Edera, Senators - Grado, Ist. Manzoni - In. Ge. Go, Libertas - Corridoni
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NA TRŽAŠKEM
IZIDI 4. KOLA
CGI Milje - Motonavale		76:70
Kontovel ES -	Scoglietto	72:89
Intermuggia -	CUS	100:79
Breg Adriath.	- Cicibona	104:100
Libertas - Alabarda		56:77
Barcolana - Ferroviario LESTVICA		84:78
CGI Milje	4 4 0	349:299 8
Intermuggia	4 4 0	349:300 8
Scoglietto	4 3 1	319:275 6
Alabarda	4 3 1	320:276 6
Barcolana	4 3 1	310:301 6
Ferroviario	4 2 2	325:318 4
Motonavale	4 1 3	258:263 2
Breg Adriath.	4 1 3	318:337 2
Cicibona	4 1 3	345:370 2
Kontovel ES	4 1 3	300:345 2
Libertas	4 1 3	285:338 2
CUS	4 0 4	274:329 0
PRIHODNJE KOLO (19. IN 20. 11.) Kontovel Electronic Shop - Cicibo-na; Alabarda - Intermuggia; Ferrovi-ario - Scoglietto; Barcolana - CGI Milje; CUS - Libertas; Motonavale -Breg Adriatherm.
Namizni tenis: v 3. kolu ženske A lige
Taktično dobra igra naših
ske w“lu državne namiznotenišl Prvenstvi,S° krasovke prvič v let tudi l9rale Pred domačo put na5e nrihn o”0 zma9ale- Zmago taktična rile s trd™ bojem in z ligi - tt eE?; Nasprotnik - novin da ip ‘ t-itti della calza iz Caste ekipa ! starosti igralk sicer na 9a zaseda^en?tvu' vendar po ra: Znaniehpr? "jene igralke celo 5 Pri °Ijša od Krasovih prvolige točki kf Sk- Giobtrade so računali kot naS, m lu dosegla Branka 1 le bilojSeba^Ša h domači ekipi, se Alenka Au ledltl Postavo take slabšo^! °bad ln s°nja Milič si jizn iP Protnico. Ta psihološka batinip asPela v celoti, saj so p, se je V y° na tretje mesto. Sonji
Semenzn^-1 -tekmi spopadla z I nzo, ki o iv	-----
lifevoe)SB V državnTlesTvicfftakc igro j L arbara, ki ima v bistvu Miličevi R°vzr°čila nekaj težav Krasr V1 le v mvem cQ,„J
njih,
“atinič m h najboljši igralki ol Negrisr,!- e9risoli- Komaj 14-let cah, >p i *' sedma na italijanski rezenta" dve leti članica mladii žavn, drCe’ let°s pa je oblekla es na mednarodnem p
Alenka Obad med igro
Italije. S svojo "moško" igro, hitrostjo in izredno napadalnostjo ji je uspelo izboriti si set proti krasovki, vendar taktičnosti izkušene Batiničeve le ni mogla biti kos.
Zatem je Alenka Obad igrala proti Cristini Semenzi, ki je prav tako kot njena dvojčica napravila velik kakovostni skok (iz druge kategorije na 8. mesto dr-
žavne lestvice). Pri stanju 2:1 za Kras so igrale dvojice Batinič, Milič — Negrisoli, Cristina Semenza. Tekma je bila do konca napeta, še zlasti, ker sta krasovki zgubili drugi set in se je odvijala z bliskovitimi akcijami z obeh strani. Gostje so se bolje izkazale v igri dvojic. Napeta je bila tudi tekma med Sonjo Milič in Neg-risolijevo, zlasti v prvem setu, ki se je končal na razliko (Miličeva je zgrešila tri servise in v drugem popustila). V odločilni tekmi med Obadovo in Barbaro Se-menzo se je ponovno izkazala krasovka. Zaradi težko dojemljive igre nasprotnice Obadova ni mogla uveljaviti svoje igre in je v prvem setu gladko izgubila, vendar je z zmernostjo (pa tudi z upoštevanjem nasvetov trenerja) v drugem in tretjem setu s premišljeno igro premagala nasprotnico. Zadnje srečanje med Ba-tiničevo in Cristino Semenzo je bila le gola formalnost, pa tudi velik športni užitek za vse gledalce in privržence namiznega tenisa.
IZIDI 3. KOLA
SKUPINA A: Surgelati Arena Verona -Recoaro Bočen 4:0; Kras Globtrade - Cas-telgofredo La calza 4:3; Auer Ore - TT Coccaglio 3:4;
LESTVICA: TT Coccaglio 6, Surgelati Arena Verona 4, Auer Ora, Kras Globtrade 2, Castelgofredo La calza, Recoaro Bočen 0.
JASNA JURENIČ
94.
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Za trenutek pomolčim in se zamislim v Silvove besede. Pravično? Za ta osemtisočak sem dal več od ostalih alpinistov. Nihče ni bil dva dni v nevihti in bivakiral v ledeni razpoki. Nihče ni preživel tako odisejado, kot sva jo midva z Mojmirjem. Nihče ni na tej gori toliko tvegal, kot sva midva. In vendar Silva povsem razumem. On je osvojil svoj prvi osemtisočak, pleza pa že neskončno vrsto let. Koliko sistematičnega treninga je opravil v tem obdobju, koliko sten preplezal, koliko bivakov preživel, koliko neviht previharil, koliko kilometrov pretekel, koliko klinov zabil, koliko snega pregazil, koliko ur preživel v avtobusih in vlakih, pa tudi letalih, kolikokrat tvegal življenje, koliko, koliko...
Koliko pa sem jaz opravil v primerjavi z njim? Koliko preplezal in kolikokrat vedril pod milim nebom? In vendar sva oba osvojila celo isti dan svoj osemtisočak. Spomnim se, kaj je napisal Nejc v Poti, da je eden od življenjskih ciljev vrhunskega alpinista osvojitev osemtisočaka in da ima slednji veliko srečo, če ga doseže. Večkrat pa jim ne uspe. Jaz pa pridem in... Kaj moram doživljati to zmago z občutkom krivde? Ker nisem vsa ta leta gojil alpinizma sistematično, temveč le, ko sem ga začutil kot občasno osvobajujočega in torej nestalnega? Večkrat sem se uresničil kot človek v potovanjih, večkrat v pisanju, večkrat v študiju in raziskavi, večkrat, a ne vedno v alpinizmu. In vendar sem osvojil osemtisočak. Kaj je to krivda?
Spet pogledam Silva in vse bolj ga razumem. Vem, da mi osemtisočak vsekakor privošči, in torej vem, da mi je postavil le etično vprašanje. Za vsako stvar se je treba dolgo boriti in če torej pride uspeh prehitro pomeni, da nekaj ni v redu. Ali pa je? Na svetu nas je več tipov ljudi. So sistematiki, ki dan na dan stremijo za ciljem in celotni svoj obstoj uravnovesijo s tem ciljem, ki ga nato po velikih odpovedih dosežejo, smo pa tudi taki, pač instinktivci, ki imamo cilj v sebi, ki nenadoma izbruhne na dan in ga skušamo čim prej uresničiti. Ker ga moramo. Premočno izbruhne, da ga ne bi gojili in ga sku-
šali realizirati. In se vržemo v nori in nečloveški trening na robu fizičnih in psihičnih zmogljivosti, vendar pa s svetlobo in bliščem v srcu, dokler se ne čutimo pripravljeni. In gremo na pot cilju naproti. In ga tudi mi uresničimo, ker preveč verjamemo vanj. Obstajamo tudi taki ljudje, ki sprejemamo sistematike, zato morajo urejeneži na dolge proge sprejemati nas, neurejeneže na kratke.
Jaz sem verjel v svoj cilj in vem, da sem si ga zato zaslužil. In bom še naprej silovito startal na kratke proge. Ker dolgih in vsakdanjih ne trpim. Jaz hočem vedeti, kaj bom opravljal čez največ eno leto, hudo pa bi bilo, če bi vedel, kaj bom opravljal čez deset.
Opazim, da sem že dalj časa molčal. Prav je, da me je Silvo tako silovito vrgel v realnost, da sem se moral tako burno soočati z njo. Nenadoma se zavedam, da nisem več navaden alpinist, temveč alpinist z osem-tisočakom. Žal. Zavedam se, da bi rad, vsaj za nekaj časa, ko si bom fizično in psihično opomogel, ostal navaden alpinist. Tako da bom lahko pripravljen odgovarjal na etično vprašanje, če sem si ta osemtisočak zaslužil. In morda celo prišel do zaključka, da ne. Ali pa obratno. Spet se počutim truden in prazen.
Že nekaj časa Tomo nekaj razlaga. Nato se obrne k meni in reče: »Kako hudo je bilo lani na Jalung Kangu, ko sem moral ob povratku domov vsem razlagati, kako je umri Borut Bergant malo pod vrhom te gore. Bal sem se, da se bo tokrat zgodilo isto. Hudo je razlagati o smrti...«
Kar obstanem. Hudo je razlagati o smrti, še hujše pa je umreti. Zakaj se Tomo drži za neprizadetega, ko pa vem, da ga je lanska Borutova smrt še kako pretresla? Zakaj govori tudi o najinem tveganju, kot da bi mu bila moja in Mojmirjeva usoda vseeno? Ko pa vem, da to ni res? Vem, da bom nekega dne to razumel. In spomnim se, kako sem skušal o smrti Renata Casarotta, Liliane Barrard in drugih govoriti, kot da se me stvar ne tiče prav zato, da bi prekril bolečino v srcu. In dvome, ki so se ob tej bolečini porodili.
V deželnih ligah
Še štirje nepremagani
les in Brega Agrar v prvih dveh kolih. To je že druga ekipa, ki se predčasno odpove nastopanju v tej ligi, tako da se boj za obstanek omejuje le na dve mesti. Naši ekipi sta tako poleg videmskega CUS in Tarcenta še edini nepremagani.
Naša dseželna odbojka ima po sobotnem kolu zdaj tudi že osamljenega liderja. To je ekipa Bora Cunja Avtoprevoz, ki je v moški C-2 ligi še edina s tremi zmagami, zdaj pa jo v Turjaku čaka zelo pomembna preizkušnja. Četrta slovenska nepremagana ekipa je v ženski C-2 ligi Sloga Ko-impex, ki pa deli prvo mesto s štirimi drugimi šesterkami.
Do prve zmage so se naposled dokopali tudi sočani, ki jim bo uspeh vlil zaupanje, da se lahko borijo za obstanek, tako kot v višji ligi Meblo Imsa, čeprav je nesrečno izgubil z letos okrepljenim tržaškim DLF.
Neuglašeno noto predstavlja ničla na lestvici združene ekipe Agorest in Kontovela Electronic Shop. Obema našima šesterkama, še posebej Goričankam, koledar doslej res ni bil naklonjen, zato nikakor ni treba dramatizirati.
Odstop Majaneseja iz ženske D je je izničil zmagi Sokola Indu-
V državni odbojkarski C-1 ligi
Za Olympio vse bolj spodbudno
V taboru goriške 01ympie je vzdušje po drugi zaporedni zmagi v gosteh na višku. Boljšega začetka si Goričani niso mogli nadejati. Ena ekipa je že pred samim pričetkom izstopila iz prvenstva, dve so že premagali, v soboto so celo odpravili Bassana, ki dotlej še ni okusil poraza. Seveda je še preura-njeno trditi, da je goli obstanek za 01ympio še celo preskromen cilj, toda tudi v tem kolu so ostali izidi nadvse spodbudni in kažejo, da prevladuje v ligi velika izenačenost in zaenkrat izstopata poleg 01ympie le še obe tržaški ekipi, čeprav uvrščajo med boljše tudi Povoletto.
Povsem drugačen je bil štart Bora Elpro v enakovredni ženski ligi. Bo-rovke so po treh tekmah še brez točk. Doslej so igrale z ekipami, ki že sedaj zasedajo višje položaje na lestvici, vendar pa ne najvišje. Vse bolj jasno postaja torej, da je za borovke zdaj primarno predvsem to, da si zagotovijo točke za obstanek, v tem smislu bodo pomembne tekme med 5. in 8. kolom, ko se bodo plave pomerile z ekipami, s katerimi delijo zadnja mesta na lestvici. Zaenkrat se borovke še niso prilagodile ritmu prvenstva, v katerem so si vse ekipe v glavnem enakovredne in o zmagovalcu bolj kot znanje odločata pogostokrat razpoloženje in borbenost.
Moška C-1 liga
Ženska C-1 liga
IZIDI 3. KOLA
Bassano del Grappa - OLVMPIA GORICA 1:3 (15:6, 13:15, 10:15, 9:15),
S. Giustina - Petrarca Padova 2:3 (15:11, 15:10, 12:15, 12:15, 7:15), Ferro- v alluminio Trst - Cessalto 3:0 (15:1, 15:10, 15:13), Povoletto - Anchor Fix Vivil 3:0 (15:1, 15:12, 15:7), Nova Gens - Volley Badia 2:3 (15:9, 12:15, 12:15, 15:10, 16:17). Tržaški CUS ni igral.
LESTVICA
Ferroall. TS	3	3	0	9:3	6
CUS Trst	2	2	0	6:2	4
OLVMPIA GO	2	2	0	6:3	4
Flebus	3	2	1	8:3	4
Bassano	3	2	1	7:6	4
Petrarca PD	2	1	1	3:5	2
Nova Gens	3	1	2	6:8	2
Volley Badia	3	1	2	5:8	2
Anchor Fix	3	1	2	4:7	2
S. Giustina	3	0	3	5:9	0
Cessalto	3	0	3	4:9	0
PRIHODNJE KOLO (19. 11.)
OLVMPIA GORICA - Nuova Gens Noventa Padovana, CUS Trst - San Giustina, Volley Badia - Ferroallumi-nio Trst, Petrarca Padova - Pallavolo Bassano, Cessalto - Flebus Povoletto (počiva Anchor Fix Vivil).
IZIDI 3. KOLA
BOR ELPRO - Pav Green Videm 1:3 (15:7, 3:15, 7:15, 4:15), Albatros Treviso - Pallavolo Dolo 1:3 (15:9, 5:15, 5:15, 12:15), Fratte San Giustina - La Previ-dente 1:3 (8:15, 16:14, 2:15, 13:15), Foče Colori Latisana - Itas Fiume Veneto 3:0 (15:6, 15:7, 19:9), Fincantieri Tržič -OMA Mobili S. Giusto Trst 3:0 (15:13, 15:1, 15:8), Vivil Villa Vicentina -AUSA Pav Cervignano 3:1 (16:17, 15:12, 17:15, 15:8).
Feltre Dolo 3 AUSA Pav AUSA Pav Fincantieri Albatros TV Foče Colori Vivil
OMA Trst
BOR ELPRO
Fratte
Fiume Veneto
LESTVICA
3	3
3	3
3	2
3	2
3	2
3	2
3	2
3	1
3	1
3	0
3	0
3	0
0	9:1	6
0	9:3	&
1	7:4	4
1	8:5	4
1	7:4	4
1	7:5	4
1	6:5	4
2	5:7	2
2	3:8	2
3	4:9	0
3	2:9	0
3	1:9	0
PRIHODNJE KOLO (19. 11.)
La Previdente Feltre - BOR ELPRO, Orna Mobili S. Giusto - Albatros Treviso, Dolo - Foče Colori Latisana, Itas Fiume Veneto - Fratte, AUSA Pav Cervignano - Fincantieri Tržič, Pav Videm - Vivil Villa Vicentina.
V prvem letošnjem slovenskem derbiju ženske C-2 lige
Sloga Koimpex že s servisom ugnala Agorest
Postavi Sloge Koimpex (levo) in združene ekipe Agorest (desno) pred sobotnim derbijem na Opčinah
Kaj sta o derbiju menila trenerja
V letošnjem prvenstvu imata Sloga Koimpex in goriški Agorest po treh kolih zdaj povsem drugačne cilje. Slo-gašice lahko računajo na kakovostni skok, saj so še nepremagane med vodilnimi, Agorest pa je še brez točk. Glede na to, da je prvenstvo zelo dolgo (26 kol) pa se v nadaljevanju lahko še marsikaj spremeni. Goričank se letos drži izredna smola in le ko bodo sanirane poškodbe, bo mogoče doseči kaj več.
Prvi letošnji derbi ni bil kaj prida zanimiv. Bilo je precej napak, tako na eni kot tudi drugi strani mreže, a kar se tega tiče so izdatno prednjačile gostje. Resnici na ljubo domačinkam ni bilo potrebno dosti truda, saj so samo s servisom izbojevale v zadnjih treh nizih nič manj kot 21 točk. Tudi drugače je bil napad Agoresta sila malo učinkovit. Drugače je bilo samo v prvem setu, ko so si domačinke zapravile izdatno vodstvo. V ostalih treh odsekih igre je bila stalno v vodstvu Sloga Koimpex, ki je prednost vsakokrat tudi zanesljivo ohranila do konca. Zanimivih akcij ni bilo veliko, le tu pa tam se je igra nekoliko razživela, da so prišli na svoj račun tudi gledalci, ki vesto spremljajo domače nastope Sloge Koimpex. Nemogoče je pričakovati, da bi bile igralke že sedaj v najboljši formi, saj bo trajalo prvenstvo do 13. maja in je potrebno štediti z vsakim atomom energije, kar se bo v končnici bržkone pošteno obrestovalo.
Obe šesterki pa imata izdatne možnosti za napredek v obrambi in še posebej v napadu. Glede na dejstvo, da derbiji zaradi večje psihične obremenitve običajno niso merodajni za objektivno ocenjevanje, bo potrebno počakati na prihodnje, bolj zahtevne nastope, kar še posebej velja za varovanke trenerja Peterlina.
(G. F.)
Na Opčinah je bil v soboto prvi letošnji odbojkarski derbi v ženski C-2 ligi med Slogo Koimpexom in goriš-kim Agorestom. Po končani tekmi sta nam trenerja povedala naslednje:
Romano Leotta (Agorest): »Sprejem servisa dosti treniramo, a vidnih rezultatov zaenkrat ni. Igralke niso bile namreč pravilno naučene slediti letu žoge in se pravočasno postaviti pod žogo ter seveda opraviti gibanje pred dotikom žoge. Druga huda napaka je še v tem, da stojijo na trdih nogah oziroma iztegnjrenih nogah, da se žoga slabo odbije, previsoko ali pa leti na nasprotno igrišče. Letos nam je za nameček še sreča obrnila htrbet. Še vedno sta poškodovani Lara Vižintin in Barbara Lovisutti, težave ima z hrb-
tom Ivana Roner, danes (v soboto op. ur.) pa se je poškodovala že na samem začetku srečanja še Zavadlavova, da sem ostal praktično brez menjav. Po treh porazih nam je potrebna zmaga, da bi igralke spet dobile zaupanje v lastne moči in mirne živce, ker naš položaj postaja zaskrbljujoč. V nadaljevanju prvenstva nas čaka izredno zahtevna naloga. Proti Slogi Koimpexu tokrat nismo mogli nič. Po zmagi v prvem nizu smo v nadaljevanju delali preveč napak in izredno slab sprejem servisa nas je tudi dokončno pokopal.«
Ivan Peterlin (Sloga Koimpex): »Zadovoljen sem glede na dejstvo, da smo osvojili še dve točki, z igro pa vsekakor ne. Neverjetno je, da je poškodba Zavadlavove vekiko bolj negativno vplivala na moje igralke kot na
nene soigralke. Po vodstvu 9:4 nismo več igrali tako zbrano in učinkovito, da smo izgubili prvi niz.«
Zanima nas, zakaj igrate sistem 4:2?
»Razlogov je več. Kot prvega bi poudaril, da s takim sistemom igre — dvema podajačicama je naša igra bolj zanesljiva, kar bo skozi to dolgo prvenstvo šfe kako prišlo prav. Žal, Martina Vidali verjetno ne bo mogla več igrati (tudi zaradi težav s hrbtenico) in tako moramo navajati na vlogo podajačice v diagonali z Miro Grgič mlado Laro Lupine, ki naj bi v prihodnji sezoni prevzela zahtevno vlogo prve podajačiče. Kot tretjič nam Mira s svojimi velikimi izkušnjami velko doprinese z zanesljivo igro v obrambi in to predvsem s kritjem v polju.«
w
Kakovostna raven na šahovskem prvenstvu ZSSDI
Šesto redno zamejsko šahovsko prvenstvo, ki ga prireja šahovska komisija pri ZSŠDI in ki velja za drugi memorial Zlatka Jelinčiča, je bilo na izredni kakovostni ravni in je vsestransko odlično uspelo. Na petkove in sobotne finalne boje se je uvrstilo osem igralcev, po večurnih napetih bojih pa so se zaključili prav v zadnjih potezah. Le kolo pred koncem so namreč imeli enako število točk mojstra Pino Lakovič in Božidar Filipovič ter državni prvokategornik Egon Pertot, medtem ko jim je sledil Drago Bajc le za točko. Medsebojni »mojstrski obračun« je po izredno napeti tekmi zmagal večkratni zamejski prvak in zastavonoša zamejskega in deželnega šaha Filipovič, medtem ko je Pertot s težavo premagal Bajca.
Na vrhu lestvice sta se tako znašla Filipovič in Pertot z enakim številom točk (Filipovič je izgubil medsebojni dvoboj, medtem ko je Pertot oddal dva remija proti Ukmarju in Antončiču). Po medsebojni domeni si bosta letošnji zamejski naslov delila, vendar pa bosta za prehodni pokal Zlatka Jelinčiča odigrala naknadni dvoboj predvidoma čez dva tedna.
Tretje mesto je zasluženo osvojil Pino Lakovič iz Gorice, ki je zaostal za zmagovalcema le za boro točko, če-
Božidar Filipovič
trto mesto pa si je priboril izredni Karel Bajc, ki se je boril za zmago prav do konca. V spodnji del finala so se uvrstili Danilo Ukmar, Drago Antončič in Dušan Jelinčič, ki pa se se enakovredno borili z zmagovalci. Turnir je potekal po sistemu aktivnega šaha, kar pomeni, da je imel vsak igralec pol ure časa za partijo. Ta novi tip šaha se vse bolj uveljavlja, saj so že
Egon Pertot
bili predlogi, da bi odigrali posebno svetovno prvenstvo v aktivnem šahu in da bi celo podelejevali posebne naslove v aktivnem šahu.
Ob koncu memoriala je bilo na sporedu slavnostno nagrajevanje, katerega se je za ZSŠDI udeležil predsednik teritorialnega odbora za Tržaško Jurij Kufersin, ki je med drugim dejal sledeče: »Turnir je iz tekmovalnega vidi-
ka uspel, saj je končna razlika minimalna, kar je znak izenačenosti. Pozdraviti gre prisotnost nekaj novih obrazov, še posebno ker so mladi. V pričakovanju, da bodo zrasli tisti najmlajši, ki igrajo v okviru olimpiade Športne šole Trst, pa morate nadaljevati še vedno vi "stari"... Za konec bi rad izrazil še željo: imamo toliko zelo dobrih šahistov, da bi lahko sestavili kakovostno ekipo tudi za državno prvenstvo, pa igramo raztreseni po teritoriju ali pa le med seboj. To smatram za neizkoriščeno priložnost za še nadaljnje uveljavitve naše manjšine na športnem področju...«
Prvi trije uvrščeni so dobili pokale, vsi finalisti pa so prejeli kolajno. Prisotni so se nadalje v vrsti prijetnih anekdot spomnili nepozabnega Zlatka Jelinčiča kot šahista, predvsem pa kot izredno humanega in priljubljenega človeka.
Končna lestvica finala A:
B.	Filipovič in E. Pertot 5 točk, P. Lakovič 4, Bajc 3, Antončič in Ukmar 1,5, Jelinčič 1.
Finale B:
C.	Prašelj 2, M. Švab 1, T. Hmeljak 0. Nekateri šahisti so se odpovedali finalu B.
deželna prvenstva
Moška C-2 liga
IZIDI 3. KOLA
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - VoM Bali Videm 3:1, MEBLO IMSA - DL,r Trst 2:3, ASFJR Čedad - Virtus Fontana: redda 3:0, Cima Truciolari Sacile - Libe tas Turjak 3:2, Legovini Šport Trst - Fin' cantieri Tržič 0:3, Pav Imme Remanzacc. - Pav Natisoma 0:3, Volley Pordenon Futura Torriana 3:2.
LESTVICA
BOR CUNJA AV.	3	3	0	9:2
ASFJR Čedad	3	2	1	8:3
Fincantieri	3	2	1	6:3
Libertas Tur.	3	2	1	8:5
Pav Reman.	3	2	1	6:4
Cima Truc.	3	2	1	6:5
Pav Natisonia	3	2	1	6:5
MEBLO IMSA	3	1	2	5:6
T orriana	3	1	2	5:6
Legovini TS	3	1	2	5:7
VBU Videm	3	1	2	4:6
Volley PN	3	1	2	5:8
DLF Trst	3	1	2	4:8
Fontanafredda	3	0	3	0:9
PRIHODNJE KOLO (19. 11.)
VBU Videm - MEBLO IMSA, Libertas Turjak - BOR CUNJA AVTOPREVO^ Pav Natisonia - Volley Pordenon, ‘ i cantieri Tržič - Pav Imme Remanzacc -DLF Trst - Legovini Šport, Virtus Fon»' nafredda - Cima Truciolari Sacile, Fu ra Torriana - ASFJR Čedad.
________Ženska C-2 liga_______
IZIDI 3. KOLA
SLOGA KOIMPEK - AGOREST »L
Kennedy - Celinia Maniago 3:1, Otti Tomasini - Libertas Martignacco 3:2, J niors - Pieris 3:1, Ginnastica Spilimb6 ghese - Villa'cher Bier 2:3, Torriana Gr dišče - Pav Natisonia 3:0, Virtus Fonta-nafredda - Prata 2:3.
LESTVICA
Kennedy Ottica Tom. Prata
SLOGA KOIM.
Juniors Torriana Fontanafredda Valter B. Villacher B. Celinia Ginn. Spilim. Martignacco AGOREST GO Pieris
9:2
9:3
9:3
9:3
9:3
7:3
5:8
5:8
5:8
4:8
6:9
5:9
2:9
1:9
PRIHODNJE KOLO (19. 11) AGOREST - Juniors Casarsa, Libertas Martignacco - SLOGA KOIMPEX,f_ Natisonia - Virtus Fontanafredda, Vili her Bier - Torriana Gradišče, Pier^ Ginnastica Spilimberghese, Celinia v niago - Ottica Tomasini, Prata - Ken dy.
___________Moška D liga ...........
IZIDI 3. KOLA
SOČA SOBEMA - Majanese 3:1, Pivolo Trst - Nuova Pallavolo Trst 0:3, Ronchi - CG San Sergio Trst 1:3, l”tr. i,r. da Mariano del Friuli - Friuli 3:0, Li ^ tas Martignacco - Carmona Ruote • Prata - Pallavolo Lucinico 3:0, V°n Club Trst - Bo Forst Fiume Veneto 3:°-
'ntrepida Prata NPT Trst Martignacco 5an Sergio TS Volley Trst Pall. Trst SOČA SOBEMA Friuli Lucinico Majanese Carmona Ruote \cli Ronchi Fiume Veneto
LESTVICA
3	3
9:0
9:0
9:0
9:3
6:6
5:6
5:7
5:7
4:6
4:7
4:8
3:7
3:9
0:9
PRIHODNJE KOLO (19. H ) LU.
Friuli - SOČA SOBEMA, Pallavolo. inico - Volley Club Trst, Carmona ; - Prata Majanese - Libertas M_ . ja, acco, CG San Sergio Trst - lntr,j go tuova Pallavolo Trst - Acli Rope orst Fiume Veneto - Pallavolo Trs
Ženska D liga
IZIDI 3. KOLA	vEL
Danone Rivignano - KON pi-ELECTRONIC SHOP 3:2, Lavoram J;3i era Martignacco - SOKOL INDL Vi' Fincantieri Tržič - Tarcento 1:3, y 3:2, dem - Al Fungo Gemona del ‘ r v0Ue7 Gammalegno Cecchini -	P&'
Pordenone 3:1 (nista igrala BK RAR in Virtus iz Trsta).
LESTVICA CUS Videm	3	3
0
0
1
o
0
1 2 2 2 2 3 2
9:2
9:2
7:5
3:1
3:2
5:3
6:6
4:6
4:7
4:7
2:9
0:6
BODNJE KOLO (19. lD dem INDULES - CUS Mar-RAR - Lavoratore Fie N,c
KONTOVEL	ELECTRng0 .
'incantien Tržič,_ lley '
Nogomet: v B skupini 1. amaterske lige
Izgubljena priložnost
PRIMORJE - GRADESE
2:2 (2:1)
STRELCI: v 19' Zurini (Pr.), v 27' Pinat-(Gr) )' V 40' Sullini (Pr->. v 82' Pinatti
PRIMORJE: Negrini, Antoni, Milani, wo, Manzini, Pipan, Livan, Zurini, Sul-Barb^ ^ R°iaz), Crevatin, Saraullo (v 78’
Pozitiven rezultat po dveh zaporednih Porazih je vedno dobrodošel, četudi so Postje izenačili prav proti koncu tekme J® Primorje odigralo skoraj ves drugi Polčas z igralcem manj zaradi izkjučitve yva; Z.a Prosečane je zelo važno si za-a loviti čimveč točk na domačem igrišču, kje -	-
Pajbolj^.
radeža. Gostje so takoj začeli zelo
n ' Kler se furlanske ekipe ne znajdejo q 1 opije. To pa se ni zgodilo za ekipo iz
gresivno. S fizično močnimi veznimi ig-n 9 in dobro osebno tehniko so prese-:	domačine, ki na tem igrišču niso še
zel Proti tako močni ekipi in ki se je v .? dobro prilagodila na netravnato po-» ln°,. Rdeče-rumeni so imeli nekaj te-Pri ustvarjanju nevarnejših akcij. Ko P so nekajkrat prodrli do kazenskega tin °ra' 80 nato kmalu povedli. Creva-D 86 )e po hitri akciji predstavil sam a vratarjem, ki mu je odbil strel prav nogi Zurinija, ki je z lahkoto realizi-
ral. Gostje so kmalu izenačili in sicer po lepi osebni akciji Pinattija, ki je z diagonalnim strelom iz zelo težkega položaja presenetil Negrinija. V nadaljevanju se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča z redkimi odločnimi napadi. Prose-čani so razpolagali z nekaj prostimi streli in koti, povedli pa so s Sullinijem. Vratar Cicogna je ponesrečeno streljal žogo prav v hrbet nasprotnikovega napadalca. Žoga je nato vratarja preskočila in končala v vrata tik pod prečko.
V drugem polčasu so domačini ostali v desetih, saj je sodnik povsem neupravičeno izljučil Oliva, ki je zakrivil prekršek in se v glavnem branili. S strani Primorja je Sullini, misleč, da je v prepovedanem položaju, zamudil izredno priložnost. Nato so nad istim igralcem v kazenskem prostoru branilci zakrivili prekršek, za katerega bi sodnik lahko dosodil 11-metrovko. Osem minut pred koncem Negrini ni zadržal diagonalnega strela Clame in Pinatti je uspel izenačiti. Tudi to nedeljo kot že v skoraj vseh dosedanjih tekmah je Primorje igralo v okrnjeni postavi in tudi drugo nedeljo ne bosta nastopila druga dva igralca: Olivo, ki je bil izključen, in Manzini zaradi četrtega rumenega kartona. (Š. M.)
V D skupini 2. amaterske lige
Vesna v gosteh vse boljša
STARANZANO - VESNA	0:1 (0:0)
STRELEC: v 73. min. Papini.
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Ridolfo, Podgornik, Picchieri, F. Candottti, Papini (od 85. min. Caniglia), R. Candotti, Kos-tnapfel, Naldi, Švab.
Tudi z drugega zaporednega gostovanja se je Vesna vrnila z obema točkama. Križani so se tokrat pomerili z ekipo iz Staranzana in brez večjih preglavic odnesli celoten izkupiček. V prvem polčasu je bilo igranje obeh ekip zelo umirjeno, tako da velikih priložnosti ni bilo. V tem prvem delu srečanja so gostje pokazali nekoliko učinkovitejšo napadalno igro s hitrimi protinapadi, tako da so se domačini prepogosto zatekali k prekrškom.
Vesna je imela nekaj lepih priložnosti, na drugi strani pa so se dve očitni priložnosti ponudili tudi domačinom. Prvi strel je Savarin odlično ubranil, drugo lepo priložnost pa so si sami zapravili. Vesna nima še prave osebnosti na sredini, kar zelo pogojuje storilnost in učinkovitost celote. Tudi tokrat je bil žal odsoten Ba-rilla, kar se je še kako poznalo.
Na klopi pa je ostal tudi trener in igralec Petagna. V kriški enajsterici je na-kaj mladih dobrih domačih igralcev, ki bi morali poskrbeti za kakovostno rast
ekipe, saj kot v vseh stvareh predstavljajo mladi bodočnost, še posebno če šo to domačini, ki se veliko raje žrtvujejo za svoje moštvo, kot pa tuji igralci. Čas bi bil že, da bi se tega fantje zavedali in prevzeli nase odgovornost in vodenje enajsterice.
V drugem polčasu so domačini pritisnili, Vesna pa se je zaprla v obrambo, tako da je imel nasprotnik praktično zaprte vse poti do gola. Križani so v drugem delu srečanja računali predvsem na svoje hitre napadalce, ki so večkrat s hitrimi protinapadi spravljali v težave nasprotno moštvo. Vsled takemu mišljenju je Vesna tudi dosegla zmagoviti gol: "plavi" so žogo osvojili v lastni obrambi, jo z bliskovitimi podajami poslali do napada, nato pa je R. Candotti po lepi osebni akciji na levi strani igrišča poslal žogo na sredino kazenskega prostora, kjer je Papini z gotovostjo preusmeril žogo v mrežo. Isti igralec je v drugem polčasu izvedel dva nevarna kazenska strela, s katerima se je zelo približal zadetku. Domačini so se podali v napad, da bi nadoknadili zamujemo, toda kriška obramba se ni dala kar tako, saj so bili Vesnini branilci zelo budni.
(Andrej Kostnapfel)
V 8. kolu 2. AL (skupina F)
Nezaslužen poraz Juventine
JUVENTINA - VILLANOVA	0:1 (0:1)
JUVENTINA: M. Molinari, Chizzolini, Travagin,
Trevisan, Krpan, Paziente, R. Molinari, Tesolin, Tabaj, e* Negro (Bastiani), Cingerli (Furlan).
Težko je z besedami opisati, kar se je dogajalo v . edeljo popoldan na goriškem nogometnem igrišču Ba-lamonti. Dovolj je, da povemo, da so igralci Villanove, 0 So zapuščali igrišče, sami priznali, da si zmage niso aslužili, celo remija ne. In res je bilo tako. Štandrežci 80 zaigrali izredno motivirano, ustvarili na desetine Priložnosti za zadetek, nasprotnikova mreža pa se ni stresla. Na drugi strani pa so gostje namensko igrali v rambi in le redkokdaj zapuščali svojo polovico igriš-,a' y eni od takih »pustolovščin« pa so prišli do zadet-a to tudi zaradi napake štandreškega vratarja, k r J5 smoli, ki se je držala Štandrežcev, pa bi izrekli ra]1 ■ no besedc> trenerju. V drugem polčasu so vsi ig-i C1 Juventine težili na sredino in povsem opustili 9 0 na krilih. (M. D.)
Domačini izkoristili napake v ekipi gostov
Drugi zaporedni poraz Krasa
POCENIA - KRAS	3:1 (1:1)
STRELEC ZA KRAS: v 25. min. D. Škabar.
KRAS: Messina, Indrigo (v 80. min. Rotta), Pu-rič, Fabbris, D. Škabar, Marcosini, Granata, Furlani, Fonda, Vidali, Parma.
Krasovi nogometaši so morali že drugič zaporedoma žal poraženi zapustiti igrišče. Tokrat jim je stala nasproti šibka Pocenia, ki pa je na najboljši način izkoristila Krasove napake v obrambi in tako prav poceni prišla do letošnjega prvega para točk. V Krasovi igri se zadnje čase vse pogostoma nekaj zatika, tako da si bodo morali nogometaši v "belo-rdečem" dresu čimprej dobro zavihati rokave, da bodo lahko mirne duše pričakali odločinejša srečanja ob izteku prvenstva. V nedeljo so bili Gardinijevi varovanci že po 15. min. igre prisiljeni rezultat zasledovati, saj so nasprotniki povedli.
Po vodstvu domače ekipe, ki je imela v na-sldnjih deseith minutah s spretnimi napadalci še tri izrazite priložnosti, pa je v 25. min. nepričakovano prišlo do izenačenja. Gostje so izvedli kot in predložek pred vrata je kapetan Škabar z glavo poslal v zgornjo sedmico vrat, tako da za domačega vratarja ni bilo pomoči. V dveh priložnostih so "rdeče-beli" slabo postavili "off-side' zanko, ker je obrakrat branilec Purič zaostal, tako da je prvič moral s prekrškom zaustaviti nasprotnikovega napadalca tik ob robu lastnega 16-metrskega prostora. S pomočjo slabega posredovanja Kraševega vratarja je najprej Pocenia prešla v vodstvo in tri minute pred končnim sodnikovim žvižgom se je Pestrin predstavil v zelo udognem položaju in s svojim drugim osebnim zadetkom zaokrožil rezultat na 3:1. (Z.S.)
Nogomet: v 7. kolu 3. amaterske lige (skupini I in L)
Visoka zmaga Primorca, Zarja vse višje
3- AMATERSKA liga Skupina I
IZIDI 7. KOLA Azzurra - Aiello Moraro - Brazzanese p°9gio - Medea £LFarra " SOVODNJE nagrado - Fossalon rorre Tap . A s Anna
co ' San Lorenzo
1:0
9:0
1:0
1:0
0:3
1:1
0:3
Pr° Farra
p'S- Anna
f?ggi°
Moraro
Medea
San Lorenzo
^zzurra
Aiello
Msco
Nagrado
SOVODNJE
“razzanese
LESTVICA 7
7
7
7
7
7
7
7
7
7
7
7
7
7
6 0 5 2 4 2 4 2 4 2
3	3
4	0 2 3 2 3 2 0 1 1 1 1 0 2 0 1
11:3
11:1
21:1
9:1
3:L
6:1'
2:1
A S a PRIHodNJE KOLO Bra/^"na ' Azzurra, Aiello - Pog MoraroM6 „ Pro Farra- Fossal,
Skupina L
IZIDI 7. KOLA
“egliano - Romana	i
Hermada - Aurisina
PRT\U/A^na ' mladost	1
Verm vEC ' BREG	3
ferano ' GAJA	1
p RJA - Isonzo	2
P°čitek: SanVAndrea
®eAgliano *ARja RIMORec £ Aurisina g.AJA
Mladost
>risina Isonzo
VenPAndrea
£22““°
lestvica 7 5 2
6
7
6
7
7
5 7
6 6 6 7 5
1 1 1 0
0
0
1
1
1
2
1
3
2
2
3 5
4
7:2
6:2
11:6
6:2
6:4
6:5
4:2
6:7
4:7
2:4
4:7
2:11
3:8
Auris- PRIH°DNJE KOLO da, Gaja' B,e,Jlian°. BREG - Heric * Aurisina, Isonzo - V< R°uiam ’ MLADOST - SanFAndr« REc. ' ZARJA, počitek: PRIM
SKUPINA L
PRIMOREC - BREG	3:0 (1:0)
STRELCI: v 7’ Pitacco, v 49’ Mule, v 77’ Husu.
PRIMOREC: Luciano Leone, Marko Kralj, Castro, Canziani, Florean, Ferluga, Mule, Pitacco (v 63’ Andrej Carli), Fachin (v 80' Černe), Ferfolja, Husu.
BREG: Suraci, Tul, Slavec, Giuressi, D'Agostino, Germani, Celin, Albertini, La Calamita, Kelemenich, Prašelj (v 46' Švara).
Po več kot mesečnem premoru je Primorec zopet prišel do zmage. Trebenci so namreč povsem nadigrali ekipo Brega, ki je le v zadnjih dvajsetih minutah prvega polčasa pritisnila. Končno sta v vrstah trebenske ekipe igrala tudi Fachin in Husu, ki sta skupaj z bliskovitim Mulejem postavila večkrat v veliko zadrego obrambo Brega ter takoj dala prvi zadetek, v začetku 2. polčasa pa drugega.
Deset minut pred koncem pa je Husu po odlični podaji Ferfolje zadel še tretji gol in tako zapečatil visoko zmago Primorca v tem slovenskem derbiju.
(Andrej)
ZARJA - ISONZO	2:0 (1:0)
ZARJA: Racman, Antonič, Samec, Franco (v 73' Jerman), Grgič, Fonda, Ze-ugna, Robert Kalc, Piščanc, Auber, Marjan Kalc (12 Sardi, 14 Gotti, 15 Peroša, 16 Zagaria).
STRELCA: v 29' Zeugna in v 81' Piščanc.
Zarja je pred domačim občinstvom izborila zelo pomembno zmago na račun Isonza. Takoj moramo povedati, da so zarjam pričeli tekmo zelo slabo, saj so gostje nekajkrat nevarno zaposlili Racmana, ki pa se je vedno dobro izkazal. Toda po začetnih napadih gostov so se zarjani dobesedno razigrali in večkrat streljali proti vratom gostov, ki se lahko zahvalijo zanesljivemu vratarju, da niso zapustili igrišča z višjim porazom.
Do gola moramo zabeležiti še lepo priložnost Marjana Kalca, ki pa je z glavo poslal žogo nad prečko. Gol, ki je padel v 29. minuti igre, pa je bil prava mojstrovina Zeugne.
V 67. minuti je imel lepo priložnost Auber, ko je sodnik dosodil 11-metrovko v korist Zarje, potem ko so zrušiliMarja-na Kalca v kazenskem prostoru. Toda tudi vratar gostov je pokazal, kar zna, in ubranil strel. Tekmo pa je zapečatil v zadnjih minutah tekme Piščanc po lepi podaji Marjana Kalca. Tokrat moramo pohvaliti zelo dobro igro Bazovcev na sredini igrišča in Racmana, ki je nekajkrat zelo dobro posegel. (Big)
VERMEGLIANO - GAJA	1:1 (0:0)
STRELEC: Neppi v 85'.
GAJA: Zemanek, Valter Kalc, Dalla Giacoma, Šuc, Callegaris (v 80' Aleksan-
der Kalc), Ballarin, Vengust, Starc, Ge-rardi, Bortolotti, Aversa (v 70' Neppi).
Po nerodnem in nezasluženem porazu proti Zarji so šli gajevci v goste v Ver-megliano trdno odločeni, da vsaj delno nadoknadijo izgubljeni točki. Samo točka s tega gostovanja pa je zlata vredna. Igra sama je bila skozi ves čas pod povprečjem in to pot nikakor nismo mogli prepoznati zeleno-rumene enajsterice, ki je znala do sedaj vsiliti sistem svoje igre. Trenutno je sredina igrišča oziroma nekateri ključni vezni igralci očitno izven forme. Ni čudno zato, da so prvi prišli čisto po naključju v vodstvo domačini. Reakcija Čermeljevih varovancev je bila to pot zelo produktivna, saj so se vrgli na vrat na nos na nasprotnikov gol in v 85. minuti vsilili remi z Neppijem. Vsekakor je bila predstava na zelo nizki tehnični ravni. Upamo, da bo trener Čermelj v bližnji prihodnosti znal vsiliti svojim atletom tisto samozavest in nogometno znanje, ki sta tako potrebni pri poseganju po vrhu lestvice. (A. R.)
JUNIOR AURISINA - MLADOST 2:0
(1:0)
MLADOST: Zanier, L. Frandolič, Pahor, Devetak, Regolin, Zavadlav, Sambo (Ferfolja), Argentin, K. Ferfolja, E. Kobal, H. Kobal.
Doberdobska Mladost je zašla v delno krizo. To je bilo opaziti že v prejšnjem srečanju, ko je z Vermeglianom igrala neodločeno. Tokrat pa so Uraničevi varovanci, ki so nastopih brez Darija Fran-doliča in Adrijana Lavrenčiča, zaigrali precej slabo in brez vsake povezave. Odsotnost Frandoliča in Lavrenčiča se je precej poznala na sredini igrišča in v ob-
rambi, tako da je bila doberdobska igra dokaj zmedena in neučinkovita.
Negotovost obrambne vrste je prispevala, da so igralci Junior Aurisine že po 15 minutah igre prešli v vodstvo.
Kdor je pričakoval reakcijo gostov, se je zmotil. Kraševci so nadaljevali z zmedeno igro in prepustih domačim vso pobudo. Nič čudnega torej, da je Aurisina v drugem polčasu prednost še povišala in s tem v bistvu zapečatila izid srečanja.
Igor Lakovič
SKUPINA I
PRO FARRA - SOVODNJE 1:0 (1:0)
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Devetak (Tomšič), Marson, Mrak, Bicciato, M. Fajt, Peric, Čevdek, Gulin, A. Fajt (Acconcia).
Sovodenjci so v Fari potegnili krajši konec. Spagherjevi varovanci so v prvem polčasu zaigrali podrejeno vlogo in Pro Farri dovolili, da je vodila igro. Domači so svojo premoč pokazali že v uvodnem delu tekme, ko je vratnica rešila sovo-denjsko vrsto, v zadnji minuti polčasa pa so iz prostega strela prešli v vodstvo.
V drugem delu srečanja so gostje zaigrali delno bolj agresivno in bili enakovredni domačim. Na žalost pa se je tudi ob tej priložnosti pokazala stara hiba so-vodenjske vrste: pomanjkanje učinkovitega napadalca. Zaradi tega so bila prizadevanja, da bi dosegli izenačenje, zaman. Povejmo, da je sodnik v drugem polčasu izključil Marsona, v zadnjih minutah pa je na igrišče stopil zadnji so vedenjski nakup Acconcia.
■■II
II
lil
obvestila - obrestih
11111
lil
PLANINSKI ODSEK ŠZ SLOGA
IN SK DEVIN
vabita člane in prijatelje na martinovanje, ki bo v nedeljo, 20. t. m. Dobimo se v Bazovici pri spomeniku padlim v NOB ob 13.30. Program: odhod z osebnimi avtomobili v Rodik, krajši sprehod v Rtviž in večerja v Rodiku (gostilna Čebohin). Za informacije Viktor Stopar 226283 in Bruno Škerk 200236.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja predstavnikov za vrtce v četrtek, 17. t. m., ob 20. uri v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu.
JK ČUPA
obvešča člane in prijatelje, da bo društvena večerja v soboto, 19. t. m., ob 20. uri v gostilni Pri Urdihu v Mavhinjah. Prijave se sprejemajo pri Optiki Malalan na Opčinah ali v trgovini Baucon v Gorici.
ŠD MLADINA
prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v pone: deljek, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure.
ŠD GRMADA HOBLES vabi osnovno- in srednješolsko mladino na tečaj rolkanja in smučarskega teka. Zainteresirani dobijo vse informacije po telefonu 299012.
SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, večer s slovenskim smučarskim učiteljem Rudijem Frantarjem. Ob videokaseti nam bo predavatelj predstavil smučarski center pod Ci-vetto.
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 8. KOLA
Azzanese - Ronchi					1:1	
Cervignano	- Portuale				1:1	
Codroipo - Palmanova					0:0	
Lignano - Porcia					1:0	
PRIMORJE -	Gradese				2:2	
Sangiorgina	- Spal				0:0	
Tamai - San Canzian					2:0	
Torviscosa -	Costalunga				5:0	
LESTVICA						
Palmanova	8	6	1	1	12:4 13	
Tamai	8	4	3	1	10:3 11	
Gradese	8	4	2	2	15:9 10	
Codroipo	7	3	3	1	9:5	9
Torviscosa	8	4	1	3	10:6	9
Sangiorgina	8	4	1	3	11:10	9
Cervignano	8	2	4	2	15:7	8
Ronchi	8	2	4	2	9:7	8
Azzanese	8	3	2	3	9:8	8
San Canzian	8	4	0	4	9:11	8
Spal	8	4	0	4	7:15	8
PRIMORJE	8	3	1	4	10:14	7
Portuale	8	2	2	4	6:8	6
Costalunga	8	3	0	5	10:14	6
Porcia	8	2	0	6	4:13	4
Lignano	7	1	0	6	4 16	2
PRIHODNJE KOLO Azzanese - Sangiorgina, Costalunga - Codroipo, Gradese - Palmanova, Porcia - Torviscosa, Portuale - PRIMORJE, Ronchi - Lignano, San Canzian - Cervignano, Spal - Tamai.
2. AMATERSKA LIGA Skupina D
IZIDI 8. KOLA
Flambro - Castionese	1:0
Gonars - Bertiolo	1:0
Latisana - Rivignano	2:2
Maranese - Mortegliano	0:0
Morsano - S. Marco S.	0:1
Olimpia - Varmo	2:1
Pocenia - KRAS	3:1
Zaule R. - Indipend.	1:4
LESTVICA
Gonars	8	4	3	1	12:6 11	
Indipend.	8	3	4	1	11:5 10	
Mortegliano	8	3	3	2	10:7	9
Varmo	8	4	1	3	11:9	9
Maranese	8	2	5	1	5:3	9
Latisana	8	1	7	0	8:7	9
Flambro	8	2	5	1	4:3	9
Zaule Rab.	8	4	1	3	9:9	9
Olimpia	8	4	1	3	10:11	9
S. Marco S.	8	4	1	3	4:5	9
Rivignano	8	2	4	2	9:7	8
Castionese	8	2	3	3	11:11	7
KRAS	8	2	3	3	8:9	7
Bertiolo	8	1	3	4	4:8	5
Pocenia	8	1	2	5	8:16	4
Morsano	8	2	0	6	7:15	4
PRIHODNJE KOLO Bertiolo - Morsano, Castionese -Olimpia, Indipend. - Flambro, KRAS - Mortegliano, Rivignano - Gonars, S. Marco S. - Pocenia, Varmo - Maranese, Zaule Rab. - Latisana.
Skupina E
IZIDI 8. KOLA
Aguileia - Isonzo T.	1:1
C.G. Stud. - Porpetto	2:2
Fiumicello - Ruda	0:0
Muggesana - Architrave	1:1
Pieris - Fincant. M.	0:0
S. Maria - Opicina	3:1
S. Vito - Paviese	1:2
Staranzano - VESNA	0:1
Ruda
S. Maria
Fiumicello
VESNA
Muggesana
Staranzano
Pieris
Opicina
C.G. Stud.
Porpetto
Paviese
Aguileia
San Vito
Isonzo T.
Architrave
Fincant. M.
LESTVICA 8 6 2 8 6 1 8	3	5
8	4	3
8	2	5
8	2	4
8	2	4
8	3	2
8	2	4
8	2	3
8	2	3
8	2	3
8	13
8	1	3
8	0	4
8	0	3
0	14:4	14
1	15:6	13
0	11:4	11
1	8:2 11
1	13:8	9
2	9:8	8
2	8:8 8
3	7:8	8
2	8:11 8
3	15:9	7
3	9:13	7
3	9:13	7
4	11:14 5
4	6:12	5
4	8:15	4
5	3:18	3
PRIHODJE KOLO
Architrave - Fiumicello, Fincant. M. - C.G. Stud., Isonzo T. - Muggesana, Opicina - Staranzano, Paviese - Aguileia, Ruda - Porpetto, S. Maria - San Vito, VESNA - Pieris.
Skupina F
IZIDI 8. KOLA
Čampi Elisi - Fogliano					2:0
E. Adriat.	- Medeuzza				2:1
JUVENTINA - Villanova					0:1
Mariane -	Capri1	va			0:0
Mossa - Giarizzole					2:0
Natisone -	Pro Romans				1:0
Piedimonte - San Nazario					0:2
Villesse -	San Luigi				0:0
	LESTVICA				
San Nazario	8	5	2	'1	11:5 12
Capriva	8	4	4	0	8:4 12
Mossa	8	3	4	1	7:5 10
Fogliano	8	4	2	2	8:7 10
E. Adriat.	8	4	1	3	8:5 9
Natisone	8	3	3	2	5:3 9
Villanova	8	3	3	2	9:8 9
Piedimonte	8	3	3	2	7:6 9
San Luigi	8	3	2	3	12:8 8
JUVENTINA	7		3	1	3	5:4 7
Villesse	8	2	3	3	5:6 7
Čampi Elisi	8	2	3	3	7:8 7
Mariano	8	1	3	4	4:8 5
Giarizzole	8	0	5	3	3:9 5
Pro Romans	8	2	1	5	4:10 5
Medeuzza	7	0	2	5	6:13 2
PRIHODNJE KOLO Capriva - E. Adriat., Fogliano - Vil-lanova, Giarizzole - Natisone, Mariane - Mossa, Medeuzza - Villesse, Pro Romans - Piedimonte, San Luigi - Juventina, San Nazario - Čampi Elisi.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000 -din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno
45.000,	- din. Za organizacije in podjetja mesečno
7.000,	- din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FltG
15. novembra 1988
Skrbi in želje bodočega japonskega cesarja
Srhljivo odkritje na vrtu nekega penziona v Kaliforniji
Akihito se pripravlja na težavno nasledstvo
TOKIO - Japonska cesarska palača se je spremenila v pravi klinični center, ki naj bi ga zgradili in opremili nalašč za to, da se bo v njem oddvijala agonija poslednjega »božjega potomca«. V zadnjih dnelp. so v palači namestili celo najnovejši tip umetnih pljuč, čeprav ni še znano, ali so že nadomestile cesarjeve dihalne organe ali ne.
V cesarjevi palači se vsekakor pripravljajo na ustoličenje Hirohitovega naslednika, 54-letnega princa Akihita. Predaja oblasti bo seveda predvsem formalnega značaja, saj- je japonska povojna ustava odvzela sleherno politično moč cesarjevi dinastiji, a bo kljub temu lahko predstavljala pomembno priložnost za princa Akihita, ki bo nasledil poslednjemu »vojnemu kralju«.
Umirajoči cesar Hirohito se ni nikoli klanjal v javnosti, ker je ostajal zvest tisočletni tradiciji, da človek, ki odloča o vojni, ne sme kloniti glave. Tako so bili globokega cesarjevega poklona deležni le zastopniki tujih držav, ki jih je cesar simbolično prosil
odpuščanja za svoj delež v grozotah druge svetovne vojne.
Bonton priklonov je seveda le primer, ki pa zgovorno priča o fevdalnem svetu, v katerem je živel Hirohito. Očetova dediščina bo nujno bremenila princa Akihita, ki se bo moral predstaviti svetu kot naslednik dokaj sporne zgodovinske osebnosti. Akihitovi prijatelji in sodelavci trdijo, da bi se princ najraje navezal na japonsko cesarstvu v dobi Meiji (1868-1913), ko je bil cesar dejansko vplivna osebnost, a super partes. Ni bil absolutistični vladar, imel pa je zadnjo besedo pri odločitvah političnega in vojašekga vla-darja-šoguna.
Akihito bi se očitno rad znebil neprijetnega brezdelja, ki ga čaka, če bi bil vladar brez politične teže. Po mnenju oseb, ki ga dobro poznajo, bo Akihito pustil že priletni materi, da bo tudi po Hirohitovi smrti živela v cesarjevi palači, sam pa si bo na očetovem »domu« uredil le pisarno. Tudi tako se misli princ Akihito približati ljudem, ki jih je oče gledal dokaj zviška, saj so bili le ljudje, sam pa je bil »božji sin«.
Zaradi pokojnine ubijali goste
Tudi v Genovi »toto-nero«
GENOVA — Skoraj eno milijardo lir so vsak teden vnovčili organizatorji črnih nogometnih stav (toto-nero) v Genovi, od tega zneska so si pridržali od 10 do 15 odstotkov za svoje »storitve«. To so ugotovili genovski karabinjerji, ki so prejšnjo soboto v širokopotezni akciji v Genovi in v Liguriji priprli 24 oseb. Za razliko od podobnih primerov drugod po Italiji se s črnimi športnimi in nogometnimi stavami niso ukvarjali nezakoniti brokerji v skritih sobicah javnih lokalov, temveč nesumljive osebe, ki so svoj donosen posel opravljale kar v zasebnih stanovanjih.
Na podlagi šestmesečne preiskave so v soboto karabinjerji v civilu vdrli v 31 stanovanj in zasegli 110 milijonov lir v bankovcih, 850 milijonov lir v čekih in drugih vrednostnih papirjih. Karabinjerji so tudi zaplenili ves material (lističe za športne in nogometne stave), ki je služil za ta podjeten posel, in do potankosti ugotovili, kako so bile stave organizirane. Imena nezakonitih brokerjev so že sporočili, seznam ljudi, ki so sodelovali na teh stavah, pa bo bržkone ostal skrivnost.
Stalin obglavil književnost SZ
MOSKVA — Od 600 delegatov, ki so se udeležili prvega kongresa sovjetskih pisateljev leta 1934, jih je življenje izgubilo v Stalinovih čistkah več kot 200, na desetine ustanoviteljev društva pisateljev pa je lahko zapustilo koncentracijska taborišča šele po Stalinovi smrti. To je včeraj zapisala Večernija Moskva, ki je obenem poudarila, da so Stalin in njegovi privrženci v bistvu obglavili sovjetsko literaturo, saj so likvidirali najbolj kreativne in obetavne kadre.
V čistkah tridesetih let so bili najbolj prizadeti moskovski literati, saj so drug za drugim izginjali pisatelji, pesniki in kritiki najrazličnejših ideologij, tako da so lahko svoje književne prepire nadaljevali kar v celicah, navaja s črno ironijo Večernija Moskva.
Moskovski večerni dnevnik obenem osvaja zamisel, da bi na sedežu moskovskega društva pisateljev odkrili ob plošči v domovinski vojni padlih pisateljev tudi obeležje z imeni »likvidiranih« pisateljev. Ta seznam pa bo precej daljši, saj je v Stalinovih čistkah izgubilo življenje 98 moskovskih književnikov. Večernija Moskva objavlja ta seznam, obenem pa navaja, da je še začasen.
Policija se slači iz protesta
Zastopnika nizozemske policije sta izkoristila 20-minutni premor med polčasoma neke nogometne tekme v Rotterdamu, da sta se slekla iz protesta do vlade, ki načrtno zanemarja delovne razmere kategorije	(Telefoto AP)
Avstralski piloti obtoženi vojnih zločinov
SYDNEY — Enajst bivših pilotov avstralskega vojnega letalstva bo po vsej verjetnosti obtoženih zaradi vojnih zločinov, ker naj bi med drugo svetovno vojno z mitraljezi pokosili brodolomce z japonskega pomorskega konvoja, ki so ga potopili leta 1943 v bližini obal Nove Gvineje.
Po podatkih iz arhivov avstralskega vojaškega letalstva naj bi takrat pobili 350 Japoncev, o tem dogodku pa so včeraj govorili tudi med eno najpopularnejših oddaj avstralske televizije. Piloti, ki imajo danes približno 70 let, naj bi v nizkem preletu mitraljira-li splave, na katerih so se drenjali brodolomci.
Napad je trajal približno tri ure, v tem času pa so izstrelili 2.250 strelov iz 20-milimetrskih topov in 2600 nabojev iz avtomatskih mitraljezov. Po poročilih avstralske tajne obveščevalne službe naj bi bilo takrat morje rdeče od krvi tudi zato, ker je bilo tam vse polno morskih psov. V včerajšnji televizijski oddaji so navedli imena vseh enajstih pilotov, tri od njih pa so tudi intervj uvali.
Toda kot je povedal eden od intervjuvancev, so se piloti leta 1943 skušali upreti nesmiselnemu poboju brodolomcev, toda nadrejeni naj bi jih praktično prisilili v akcijo trdeč, da bi vsak preživeli japonski vojak, ki bi se izkrcal na Novi Gvineji, lahko ogrozil življenje dveh ali treh zavezniških vojakov.
Kot trdi odvetnik Gillina Trigs iz Melbourna, lahko nekdanje pilote obtožijo množičnega poboja na podlagi zakona o vojnih zločinih, ki so ga sprejeli za preganjanje nacističnih zločincev, ki so se s sodelovanjem zavezniških tajnih obveščevalnih služb takoj po končani 2. svetovni vojni zatekli v Avstralijo.
Ir •»A	i
JS^Tfliik	A
	
~ w I8BH	
SACRAMENTO — Pet trupel starejših oseb so konec prejšnjega tedna odkrili na vrtu nekega penziona v Sacramentu v Kaliforniji. Penzion vodi neka 71-letna Dorotea Montalvo Fuente, ki je po srhljivem odkritju izginila. Policija domneva, da je prav Fuentejeva odgovorna za zločine. Preiskovalci so tudi prepričani, da je pri zločinskem početju imela pomočnike, ki naj bi ji pomagali izkopati grobove.
Mrtvih naj bi bilo celo več, do prvega umora pa naj bi prišlo aprila letos. Z umorom ostarelih stanovalcev se je lastnica penziona polastila njihovih pokojnin, ki jih je več mesecev dvigovala namesto upravičencev. Žrtve so bile zastrupljene, zločin pa so odkrili s pomočjo sosedov, ki so se pritoževali zaradi smradu, ki je prihajal z vrta penziona.
Na slikah: po srhljivem odkritju policija nadaljuje z iskanjem morebitnih novih žrtev. (AP)
posnetek originala.
Govori
slovensko m ima 'Z
Xerox 7020. Telekopirni stroj z navadnim papirjem.
L0G.0.S. srl Gorica Tel. 0481/20040 Telefax 0481/20265