Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr Ljubljani v sredo 19. augusta 1857 Največje potrebe našega kmetijstva. mio tega veselega shoda ee zdruzijo vse kmetijske dražbe io prosijo slavuo vladařstvo, da bi uslišati bla- Govor goep. prof. dr. Hlubek-a v vélikem kmetijskem zboru na govolilo tù razodete želje, in naj bi verh tega še dovolilo, Dunaji 15. maja 1857. (Dalje in konec.) Ozrimo se sedaj na ce ter to, prav zivo potrebo našega kmetijstva. Znano je, da poslednje leta so skor po vseh deželah našega cesarstva napravili kmetijske ući lnice, v kterih se kmetiški fantje umnega kmetovanja in gospodarstva učijo. Ni mi treba na dolgo razlagati prida in dobička, kteri je jasen kot beli dan vsa- izvira deželam iz teh ucilnic; saj da bi smele kmetijske družbe tu na Dunaji se večkrat z bi rati in prevdarjati potrebe kmetijstva, in kar bi zdru-žeae skleuile, naj bi tudi smele prestolu Njih Veličanstva poklanjati. ! ; , Govor ta je bil z enoglasno slavo sprejet. Pred odho-dom namestnikov kmetijskih družb so se podali oni k Njih eksc. ministru notranjih oorav gosp. baronu Bach-u in ga prosili njegove krepke pomoci pred piestolom jim je blagi gospod tudi obljnbil. Njih Veličanstva, kar al dvé reći ste, ktere ove da je, dav nekterih učil i kemu ćloveku, kdor ni slep rete to dobro napravo: ena je, nicah kmetiški m fantom cep»jo gospôske navade in se tako kmetiškemu stanu jemljejo fantje, kteri bi imeli kmetje ostati, - Treba se je gospodarstva učiti druga pa je, da taki učenci niso vojaskega stanů oprošteni. Vém, da sedanji cas je čas napredka, (Konec.) 4. Naj se mladenci že zgodej vadijo vse dele svojega opravilstva poznati, in umeti, zakaj je to ali uno, za-al slabo je kaj se to ali to delo ravno zdaj zgoditi mora, in kakošen to, ce ćlovek ni s svojim stanom zadovoljen in če bi vsak nastopek da bi bil, ako bi se opustilo ali odložilo, ter se rad kaj druzega bil kakor to, kar je njegov oče. bodo navadili vse s premislikom delati, se bodo zmislili mar- To je napčno, to je slabo; v tem tiči seme veliko bu- sikaj boljše narediti in hitrejše namesto po navadi; in umno dega, ce se povzdigujemo cez svoj stan. Fant v kmetiški učilnici naj ostane to kar ie bil > naj sti vajeni ne bodo, postavimo, potlej mislili, kar brezmislini radi terdijo, da staro zató, ker je staro, ali novo zato, ker nosi častitljivo in lepo in pripravno kmetiško je novo, je dobro, ampak bodo spoznali in čutili, da v na-obleko, in naj ne postane „škric", kteri se mu podaja ka- tornih rečéh se da čedalje več vediti, in da je dolžnost vsa-kor zajcu boben. Pa nektere učilnice niso še s tem zado- čega cloveka rasti v lepih in koristnih vednostih, in da le voljne, da se mora kmetiški fant preobleči, ošabnega v poterjene resnice deržati se, bodi v starem ali novem, pred zavreči, v • , • obleki delajo ošabnega tudi v m i sli h; ker se mora učiti sodbe in vraže in izmišljene ne skazane reci pa zgodovine, zemljopisa, visoke botanike itd., misli potem, je umnost, prid in čast, in da gerdo je, ne hoteti kaj učiti Bog vé kakošen modrijan da je, in prevzame se se in ne znati, posebno tacih koristnih reci ne. Toraj se in napuhne, stanom; misli n i potem veczadovoljin s svojim taki novih reci ne bodo poprijeli, dokler jih skusnje ne po in zabřede po ti puhli terdijo; pa tudi starih se terdovratno ne bodo deržali, ka se gospoda, vednosti v sto napak in jenesrečeu za vse svoje dar nove bolj kažejo. Lenúh in brezmislini ćlovek ostane žive dni. pri navadi, ker se mu toži kaj znati ali misliti: zmiraj delà Naj bi kmetiške učilnice to resno prcvdarile; naj bi brez misel, po izgledu druzih zlo ozke ogone in široke ra- pomislile. da tako napačno izrejeni učenci kmetiških šol niso zore, ki niso za nič itd. za no beno rabo. ker ni^o kmetje pa tadi ne gospodje! 5. Vnak mladeneč naj se tudi že zgodaj vadi vse po- Kmetiški fantje naj ostanejo tudi v kmetiških šolah znati, kar je okoli njega: vsako travo, vsak les, vsako kmetje. pa dobro podučeni poljodelci naj bojo svojemu rastlino, vsak kamen in pesek, vse razne zemlje ?n njih zrne deželi v korist! Suknja dolga ali kratka šance, in lastnosti vsih teh reci. Naj se uči spoznati, ka stanu v cast, svoji še ni nobenemu člověku večje vrednosti dala ; le to je ča- košne baže zemlje je ta ali ta njiva, vinograd, travnik, — gojzd, in kako globoko; kakošne zemlje da je tukaj ali • v ř sti vredno, kar pametnega in dobrega v suknji tici. Druga potreba pri kmetiških učilnicah pa je to, da bi tamkaj preveč ali premalo za to ali to rastlino ali bili saj tisti učenci, ki se posebno dobro učijo, za- pa sploh, kakošnega gnoja da potřebuje, in kako dolgo da časno vojaščine prosti. ga derži; ktere rastline da ga hitreje povžijejo, ktere bolj Ko bi vživali učenci kmetiških šol to dobroto, bi veliko fantov vrelo v te šole. počasi ; kakošne rastline so za to ali to lego svetá j in ka Ne, da bi hotel, da bi bile kmetij košno verstenje semen tu ali tam gré. Dalje kteri travniki ske učilnice z a vet je pred vojaškim stanom, ker vojakov so dobri, kako in s kakošnimi stroški se dajo slabi popra- ; ktera klaja je boljša za goveda, ktera za konje, ktera viti potřebuje vsaka dežela, da je varovana unanjih in notranjih sovražnikov, — al tista dobrota io tista pravica nai bi sena- za ovce; ktera je kisla in zakaj, in ktera sladka; koliko ta ali ta žival za živež, koliko za vpitanje potřebuje; ktere reci da prej vpitajo in zakaj, koliko to ali uno znese klonila tudi tem šolam, ktero vživajo učenci dragih sol, realnih, tehničnih in drugih. m To so naj večje potrebe našega kmetijstva sedanji čas, kolikošen dobiček kaže. ln poslednjič od drevja, kako se h kterim še spadate dvé, namreč previsoke percentualne zaredi, pomnoži, požlahni; kako se sadje v prid oberne itd.; in da nimamo poljske policijne postave, in od divjega lesóvja, kteri da je za to ali to rabo, kakošne davšine (3 Vo od sto) H koncu je gosp. govornik še omenii tole: Naj v spo- lastnosti da ima kteri je za terpež na suhem, na mokrem, 262 za kurjavo, za delà kdaj naj se seka, io kako naj se ž Pisma se morajo praviloma narejati v kakem izmed njim ravná itd. Taki nauki in veliko druzih, ki se jih ze jezikov, ki so na vad ni v notářském okraji (tedaj so ___ .... , , • i • ^ * ' ' i tii . v r Vi * . J ■«• • 1 I •% mladina lahko tako rekoć igraje nauči, so po tem ne le posebno gospodarjem, povsod silno koristni in potrebni. tudi pisma v slovenskem jeziku popolnoma veljavne ia kmetiškim, ampak tudi vsim stanovom, kadar jih vedó, imajo dokazno moč), vendar je dovoljeno, da v tistih kro- novinah, v kterih so razun nemškega jezika tudi še drugi jeziki navadni, se smejo s pr ivo ljenjem (§. 49.) deležui-kov (Partheien) pisma tudi v nemškem jeziku narejati, iu v tem primerljeji mora Ijudem, ki tár 6. Naj se že mladenci vadijo, in naj jih starši in re ditelji uče misliti v prihodnje in preskerbeti sebe in svoje s potrebnim, in torej, po pameti varčoim in zderžnim biti, in vsake reč prav dašev ogibati se, ki jim ne tega jezika ne znajo no oberniti. Naj jih uce malopridnih paj- morejo v prid, ampak le v škodo biti. Tako se bodo pod varstvom in oskerbništvom svojih staršev, rediteljev, ali druzih dobrih gospodarjev dobrega in pisma v njih jeziku razlagati. potrebnega gospodarstva naučili. 7. Ne le mladenci, ampak tudi že gospodarji in gospodinje naj gledajo na lepo in umno gospodarstvo in gospodinstvo skerbnih, pridnih, skušenih in pametnih ljudi, ki so lep, živ izgled drugim. Naj gledajo, kako oni ravnajo, in naj jih posnemajo v vsem, kar je dobrega, pametnega in hvale vrednega. Ne hoteti gerdih lastnost in prevzetue ter-dovratnosti ali neumnosti. Pa tudi izgledi in žalostěn stan nevednih, neumnih, zapravljivih in obožanih gospodarjev in gospodinj je podučljiv, da ostraši. Gerdo iu hudobno je lepo gospodarstvo in sploh lepe izglede zaničevati, in neumne-žev termoglavo deržati se. Samo po iastni skušnji pa mo-driti se je zlo nevarno. In 8. Naj se mladi kmetovavci z umnimi in skušenimi so-eedi od dobrega kmetovanja radi pomenkvajo, da se od umnih in skušenih marsikakošni reči V f uce r t J kar še ne vedó, in to jim bo v oči odperlo; postopačev, lahkoživ in pravljivcev, in vseh slabih gospodarjev pa naj se ogibujejo, da jih bodo s tem osramotili in morebiti še poboljšali Tudi že narejeuo privatno pismo more postati notářsko pismo, ako deležniki poterdijo njegov zapopadek in podpis, ter se naredi zastran tega notarsk zapis. Posebni predpisi veljajo glede na zapise, ki se narejajo s s 1 e p i m človekom, z m u tc i, gluhomutci ali glu hi mi, iu postava zaukazuje posebne reči zastran naredb oporoke (testamenta), da se imajo čislati za enake tistim oporokam, ktere se napravijo pred sodnijo. Dokler notár svoje pisma sam hrani, gre samo njemu pravica, izdajbe taistih dajati tistim osebam, za ktere so one v pismu samému izrečno odločene. V lastnem imenu delež-nikom, njih postavnim uamestnikom, pooblastencom in pravnim naslednikom se smejo dajati tudi druge poverjene izdajbe, če zapis ne obstoji iz dolžnega pisma, in tem osebam je tudi brez razločka, kolikor so vdeležene, dopušeno. notářské zapise pregledati, drugim osebam je pa samo takrat dopušeno, če to naroči sodnija ali pa če privolijo vde-lezenci. Prepisi oporok (testamentov) ali kodicilov se smejo, dokler je še živ zapustnik, samo temu podeliti. Vse izdajbe morajo biti natanko enakoglasne s pervopitšom, in tako raz-ločno pisane, da se lahko berejo, brez okrajšanja, popravka ali vmestjenja, in posebno poverjene, to je. da notár na koncu njih poterdi, da jih je popoluoma enakoglasne našel pervopisu, ki se med njegovimi spisi najde, da omeni, za Cesarski notárji in njih opravilstvo (Dalje.) koga je prepis omenjen, da pristavi datum in svoj podpis, in pritisne svoj uredski pečat. Notarji morajo na prošnjo deležnikov izdajati spričbe čez nataučnost prepisov, 2) čez natančnost přestav, 3) čez pristnost podpisov (legaliziranje), Po postavi narejeni notarski spisi delajo čeztaisto, čez 4) čez dobo, v kteri so se pisma predložile, 5) čez to, kar so napravljeni, polni dokaz. Ta dokazna moc gré da kdo V V . m se zivi i cez to, da je kdo pomudil kako tudi uotarskim poverjenim izdajbam. Notarske pisma pri opravilo, daje od koga tirjal spolnitev kake dolžnosti. kterih se niso spolnovale po postavi za bistvene izrečene da je odpovedal pogodbe, in da so se dale na znanje > cez protê- oblike, se nimajo čislati za javne pisma. Bistvene oblike so druge izrecenja, ki imajo pravne nasledke pa posebne, da notár mora ljudi sam o sebno poznati, ali ste menic. da mu je njih istost po dveh njemu znanih pričah poterjena, Da imajo notarske spričbe popolnoma dokazno moč, je treba da k nareji notarskega zapisa pokliče dvé priči ali še spolnovati posebne předpise. So prepisi euoglasni s po- druzega notarja, in da so priče nazoče pri prebiranji iu pod- kazanimi pismi, zamorejo notárji s pristavkom svojega pod- pisovanji. Priči morate biti možkega spola, od notarja po- pisa in pečata jih poterditi ali vidimirati, in poterditi pravost znane; saj eden mora znati brati in pisati. Taki, ki so bili přestav pisem tistega jezika, za kterega je přikladen nare-kadaj v preiskavi zavoljo kakoršnega koli si bodi hudodel- jati zapise. Z legaliziranjem ali poverjeujem predpisov po stva in niso bili spoznani nedolžni, ali kteri so bili obsojeni svedoči notár, da je deležnik vpričo njega lastnoročno pod zavoljo kakega pregreška, storjenega iz hlepenja po dobicku ali ali iz goljufnega namena, ali pa takega prestopka, ter tisti, pisal, ali pa na taistem ze stojeći podpis za svojega přiznal. Spričbe čez izrecenja, ktere hoče kdo dati na znanje kterim se v zapisu kak dobiček odloči, ali pa kteri so s drugim, smejo notarji samo takrat narejati, če ima izrečenje kako pri zapisu udeleženo oaebo ali pa z notarjem v kaki ta namen, da bi tistega, ki ga odda, oprostilo kake odgo- razmeri, v bližnjem rodu ali svaštvu, potem služabniki no tarja, in tisti, ki ne razumejo jezika, v kterem se ima nare vornosti, da bi razveljavilo kako pravno razmero i ali imelo kak drug praven následek. Primirljeji takih spričb so, po diti zapis, ne morejo biti priče stavimo, ako kdo od drugega kaj kakor dolžnost tirja i ali Notářsko pismo mora pa zapopadati : ime vladajočega če tisti, ki je doslej reč v lastnem imenu postavno posestoval, cesarja, kronovine kraja > dne mesca in leta, ime in pri- posestno pravico drugemu prepustiti hoče imek notarja, deležnikov pisma, potrebnih prie čez zapis kakor tudi čez istost oseb, zapopadek sklenjenega opra- tirja, da se pogodba natanko spolni ce temu, ki je ali če kdo bolno živino prodal, zapazeno napako poročiti ali pri najemnih in vila in na koncu poterdbo, da je bil zapis deležnikom pre- zakupnih pogodbah zakup ali najem odpovedati hoče itd. Da bran vpričo prie, ali da so deležniki vpričo njih povedali, se tako izrečenje dá na znanje, se mora notár podati v stada jim je bil zapis prebran, potem podpis deležnikov, i prie, novalise ali v delavnico tistega, kteremu i se ima razglasiti in notarja in njegov pritisnjen pečat, zadnjič pa tudi odloč- in mu to razodeti, in preden da izdá kako notářsko spričbo bo, koliko izdajb io za ktere osebe jih je treba narediti. mora zastran tega narediti notarski zapisnik. Tudi gledé na narejo meničnih protêstov je treba spolnovati obstoječe posebne předpise. (Dal. si.) • V Kadar je zapis sklenjen in podpisan, se ne sme nic več pristaviti, nič ostergati, in v stiku nobena beseda prepisati. Za vsaki pristavek, za vsako pismeno, je treba da sta verjetna, naprave novega zapisa. Zgodovinski pomenki Odgovor na gosp. Terstenjakove opazke h članka: ..Preselje vanje sarrnatskih Limigantov. Spisal Požencan. (Dalje.) u Gostov je dosti, že dokonča julija jih je bilo blizo 1700. Vsi imajo zdrave obličja in težke vampe. Italijanov letos ni toliko, kakor jih je bilo druge leta. Tudi Madžarov je manj, kakor navadno. Veči dol gostov so Nemci in med temi dosti uradoikov, kteri so ušli težavam kancelijskim po na-svetu zdravnikovem. Iz Horvatske sem našel tudi nekoliko gostov, vendar v pohlevnem krotkem ..tonu" majka CC je umerla V 9 V vesela ti Cuj pa tukaj govoriti vse jezike av Kar tiče ime Arkaragantes, ga nisem jaz přestav- strijanskega jezika. Gosti se verstijo po narodnosti. Nemec ljal, ampak v povestoici sem ga ,,s silo pregnani cc přestav se ne pridruživa Ilorvatom, Horvat ne Madžarom > za Ijenega najdel, in gosp. Terstenjak hocs menda le reci: kaj te prestave nisem popravil; toda preiskava tega imena ni v moj namen spadala. Gosp. Terstenjak vpraša: Kteri Nemci so Ante tako zvali? Odgovor: Gotje. Imena An to v ni lahko določiti, obojih se ogiblje selo, kakor bi znalo biti Ital jan Ta ločitev stori, da življenje ni tako ve Jesti in piti ni predrago, ali stanišča so od 15. julija v se do 15. augusta za polovico poskočile. Zdravilne vode ne manjka in ni res, da bij e „bila suša vzela, kakor se je sem- celó tega ne, pri kterem ljudstvu se je začelo. Se li po tertje ćulo. Terdijo nekteri, da je letos še močneja Gotih in druzih Germanih je bilo Grekom znano 9 pri kterih je prav kmalo zginilo po odhodu Nemcov iz tistih skih Novin je v kavarni dosti, nemških, taljanskih mađžar samo slovanskih iščeš zastonj. Pred nekterimi leti krajev. Kakor slavui Šafařik meni, se imenu Ant prilega * so Horvati tudi imeli horvatske novine v Kisli Vodi nemška beseda (angiosaks.) ent velikan, starouemški imajo samo ; sadaj kislo vodo. Naših Novic tudi ni še prinesel anzi 9 po gotski morda Ants ali An tu s. Kakor dalje on beli gavran tù sčm pravi, so se An tje utegnili po slovenski zvati Ulti 9 V Zapustil sem čez ene duí kislo življeuje in se po edinem številu Ultin. Da so bili An tje slovenskega zaro- dal kraj prijetne brege bistre Savine, od kterih dobi! bodes da, tudi jez terdim, pa od Bulgarov naprej tišani so tudi drug list Včs Tvoj Vitomar > slovenske Lemke naprej silili. V priliki reci: kakor v cerkvi kjer je gnječa, Slovenci Slovence naprej rijejo. Dalje je res, da naše krajnsko-slovenske dežele niso svojih novih bivavcov dobile od Dniepra, kjer je znano, da Lemki v 5. in 6. stoletji po Kr. niso bili pri Dniepru. Novičar i i avstrijanskih krajev iz Siska 9. aug. Silna vročioa in suša skozi več Castra Martena se ima brati, kakor gosp. Tersten- tednov je škodovala kor u z i. Zato se je poslednje dni tega jak pravi, Castra Mariana ; verjamemo radi, če je kaj tedna dokaj kupcov oglasilo za lansko blago in je okoli važnih dovodov za to, in pa kje je stala, bi bilo določiti. 50.000 vagánov koruze prodano bilo, veliko na Krajnsko; Pri naši tukajšni preiskavi nam sedanji jezik pri Mariboru bosniška sorta je poskočila od 2 do 2 10 kr. lepa » •• «-«»«ju«, j,. v.u.. - .. — • v j i---—------- uuouiDRu oui tu jo jj u^îxutna uu M u. uu « ii. iv ni«, ivj/m kaže, da so se bili tudi ondotLemki naselili. Poglavitno pa, banaška pa 2 fl. 6 kr. do 2 fl. 15 kr. Za pšenico, soršico kar gosp. Terstenjak ne dá veljati, je to, da Krajna po- in stari ječmen, tudi po znižani ceni, ni kupca; Ie nekaj meni toliko kot italjska pokrajna ali granica. To raz- malega se je spečalo. Vodé niso več za 1 A ^l^.T/slr lnklr/v ^ -rv D . r. ! ^ /.«n <1 A rk M U 1____ ■« _ r>i • • * »r » • ladije ; tudi paro- lago vsak prost človek lahko razume. Razlaga od wcarnu brodi po Savi ne grejo več. Vožnina po suheui do Zidane je pa kakor je bila tista, da je Gratz =r Gradec nem ško ime, od kar so cele pole pisali. Pri razlagi „Krajna ga mosta je po 33 kr. za vagan Iz P r e s b u r g a na Ogerskem se od 11. t. m. piše, da vozijo veliko novega žita Grânzland ni treba nobenih posebnost iskati, ne v na sejm; cena pšenice za vagán je bila od 3 fl. 24 kr. Indijo hoditi, ne glasnic premenjevati, ne se na kake suf fixe, ne na metathese operati. — 0 imenu Taur i s eus, ki je tudi še dandanašnji na Slovenskem znano, utegnem še pri do 54 kr. do 3 fl. 36 kr., reži od 2 fl. 12 kr. do 2 fl. 24 kr., jec mena od 1 48 kr. do 1 55 kr., ovsa od 1 42 drugi priiožnosti govoriti. Montes bebii so babje gore. Baba je sorodno z beba. Se dandanašnji imamo več babjih zob o v 9 bab Iz slovenskih Goric 10. aug. — Bila je pri nas velika suša, nekteri pravijo veča, kakor leta 1834 (od kterega tukaj sledečo pesmico priložim) ; sleduje tri dni smo hvala Bogu! dobili dolgo zazeljenega pohlevuega dezja. Tur terpela; skoro vse se je jih gorá; med temi je ravno nad Ogulinom v vojaški Granici en tak Babji Klek. Zakaj se kaka gora b a bj a ime- šica in v obče jarina je zelo dosti nuje, se prosto ljudstvo vé.*Be[tdioç, terden, močen ni posušilo; ajde skoro nikdo sejal ni, in turšico so na mno- noben primerjen prilog kake gore. Na moč in terdnobo pri gih krajih murskega polja poželi, otavo pa, kar je ni celó imenovanji gorá. nihče ne misli; li če kako terdnjavo na zgorelo spasli ; samo gorice nam obilno bratvo obetajo, za nji napravi, potiej ji dé ostrožno berdo ali terdnjava voljo tega pa so bučeli že zelo dragi, en štertinjak po 9 12 sr. V listu 56. in 58. „Novic" smo brali pod ali pa ta ber. Pri imenovanji tgorá se pred misli na njih ster m i no, ali barvo ali podobo, ali na to kar gori nadpisom „Nekaj za učilnice" čudne reci, ktere po resnici ali raste, ali kar se je gori zgodilo. Za terdnjavo razjasniti in kar je krivega popraviti, si za dolžnost deržim. živl in ostrožno berdo imajo pa Greki druge imena ne pefiioç. (Konec sledL) Ojstro so g. Praprotnik tisti nenavadni nacin zanikerne učence pokoriti, pretepli; pa vse te besede ne veljajo naši moram šoli, ker pri nas se taki nenavadni način ne rabi torej reči, 9 Potni listi t da se te besede ne ticejo nasega verlega učenika, kteri že zdaj petdeseto leto z vso ljubeznijo in poterpežljivostjo ljubo mladino podučuje, temoč tistega, kije I. i ? Preljubi moj Od Kisle Vode blizo Rogatca. Obljubil sem Ti, da Ti bodem, pisal, kako se mi na ta nenavadni nacin izkoval in za posnemanje priobcil. Res je, da je naš izverstni učenik v pervih letih imel navado zanikerne učence z osramotenjem pokoriti in k marljivosti podbadati, pa vendar ni nikoli učencom nespodobnih priimkov daval, kteri bi zamogli sramožljivost zadušiti. Resnico mojih poti godi, in kar sem zanimivega našel. Glej tukaj pervi besed bode poterdil vsak, kdor le malo tega verlega uce list od K Vode blizo Rogatca v w » Ze polnih 10 let je minulo, kar nisem tukaj bil. V tem učenec ne nika poznaj njegove ♦ najojstrejse besede, kadar ga kteri uboga, so: ti nesreća, ti! cc drugac pa je ves casu se je dosti spremenilo. Nove poslopja so postavljene pohleven, krotak in neutrudljiv v podučenji ljube mladine, in okolica je olepšana z lepimi in prijetnimi sprehajališči. tako, da si je zavoljo svoje umetnosti in gorljivosti slavno 264 ime n izglednega učenika" (Musterlekrer) zaslužil. Ime tega topljene Iadije Rusom spet na dan spraviti, bo dobro opra j vila; stroški za to delo jo bojo stali okoli pol milijona 9 ima, vendar tudi dobro slovenski razume, torej ta mož na vsaki način očitno pohvaljen in za izgled postavljen biti za- verlega za omiko in blagor ljudstva mnogo zaslužnega moža je: Janez Grôsslinger, kteri če ravno nemško ime frankov; vrednost vzdignjenih ladij pa znaša najmanj ? milijonov; po pogodbi gré pa družbi polovica te vrednosti. — Pred nekimi dnevi je prišla barka „Arabia" iz Amerike v Liverpol; 11 dni je jadrala po morji; popotoiki niso celi čas sonca vidili, tako gosta megla je pokrivala morje; pridši v Liverpol se niso mogli dosti začuditi, da je tam sonce sijalo ; mislili so, da je celi svet obdan z meglo. služi. Cuique suuml A. Xpr. ce a Naj povedó Novi Spod Šniariie gore 15. aug. svojim bravcom prigodbo, ktera vnovič kaže, da njih dobri nauki niso vselej bob v steno. 16. dan p. m. so v Oljaževem malou pšenico prali; mlad fant je nalival ; ne-erečnež se prekucne, pride pod 12 koles in v globoko ker-nico; serčni hlapec mlinarja Martina Škola v Vikar- cah skoči v Savo, plava po utonjenca in ga srečno izvlece iz vode. Ali fant, poškodovan nekoliko od sile kolés in skorej skoz četertioko ure potopljen v vodi, je bil mertev viditi, ko ga je Skolov hlapec iz vode otel. Verli mlinar Martin Skol, priden bravec „Novic", je bral v njih, kako so utonili; ko vpervo fanta enmalo naj se ravná s takimi, ki nagne, da bi voda iz njega iztekla, ga začne dergniti po životu in mu sapo pihati v usta. Pridni ljudje so se trudili in trudili, pa dolgo dolgo je bilo vse zastonj 9 obupali so že nekteri iu ga pustili, nil 9 da je v „Novicah" bral, nas verli mlinar pa, ki se je spom da nikar prehitro obu je po pati, ker včasih dolgo terpi, preden se zadnja iskrica obudí v poprejšni zubelj življenja, je nagovarjal svoje tovarše „le še, le še naprej dergnimo in pihajmo" — inlejte! veselje je doživel, da je utonjenec začel stokati in se časi spet k življenju zbudil. Zato hvala pogumnemu hlapcu, ki je fanta iz kernice rešil, — posebna čast in hvala pa se verlemu mlinarju, daje postanovitnosti svoji mertvega k življenju obudil! Iz Ljubljane. God Njih Veličanstva, presvitlega cesarja Franc-Jožefa je bil včeraj s slovesnim cerkvenim opravilom praznovan ; milostljivi knezo-škof so sv. mašo peli, pri kteri so se Njih eksc. deželni poglavar z višjimi oblast-niki vsih uredov, mestna gosposka z odborniki, in obila množica pobožnih snidili. No\ičar iz raznih krajev Za prebivališče popotnikov v Carigradu so bozniški frančiškani kupili ondi v predmestji Galata od Genuezov zidano gostivnico sv. Jurja za 100.000 gold., pa plaćali niso • * me ; avstrijanska vlada je tedaj ti milodarni napravi podělila 30.000 gold, in dovolila, da se ostalih 70.000 gold, nabere po milošnjah, ktere se smejo nabirati po vsem cesarstvu; v ta namen potujejo frančiškani bosniški poslednje leta po mnogih deželah našega cesarstva. V Londonu se je kakor vladni avstrijanski časnik „Oest. Corresp. a pise po pod imenom „Hungarian Land-Company" družba angležka zbrala, ktere namen je, na Ogerskem veliko zemlje kupiti in jo obdelovati. Za ta nakup potrebni kapital hoče omenjena družba z delnicami (akcijami) vkup spraviti. Pesem suši leta 1834. Oh Oca nebeški, ki v meglah sediš, Zakaj nas tak malokdar z dežem škropiš? Glej ! zemlja že globoko zeha In trava zažgana se pleha. 9 ■L* v It Živina se goni navadno na dol 9 Pa nem se pasti gleda okol y Pastirič ne poje, ne krika Se žali krez laćnega bika. Kde inda pređolga se versta kosi, Po sklenjenem delu gibančnjak časti, Tam letos kmet drugih ne prosi, Sam svojo otavo si znosi. Iz Soprona so se presvitli Cesar na svojem potovanji po Ogerskem podali v Giïns, Subatico (Steinamanger), Kôr- 9 mend, Zala-Egerszeg in Eesztheli. Kramarjem in igravcom, kteri po svetu potujejo in si s tem kruh služijo, je pre- povedano, za solo pripravne otroke seboj vlaciti, ker za tega voljo zanemarjajo šolo. — Do 8. dneva t. m. je bilo letos v Maria-Celi že 140.000 romarjev. — Iz političnih novic je ta najvažniša, da je zastran volitev v Moldavi res Napoleouova obveljala; dobil je v Osbornu angležko vlado na svojo stran, da je sadaj tudi ta njegovih misel, da se v Moldavi n: prav volilo, in da je treba, da turška vlada prekliče te volitve in nove izpiše, kar se bo zgodilo ? ker kakor je Palmerston v deržavnem zboru 9 rekel—je upati, da bo tudi avstrijanska vlada nove volitve přivolila; ali bojo pa nove volitve po volji francozke vlade ali ne, se še ne vé, — kakor tudi še ni gotovo ali jih bo potem francozka vlada poterdila, če bojo zoper njeno voljo, to je, zoper zedinjenje Moldave in Vlahije. V Vlah i i bojo volili 2. septembra vpervič. Po postavi ima pravico volii vsak, kdor je 30 let star, kdor ima hišo, zemljo itd., pa ne zastavljeno, in kdor je poštenega življenja. V Osbornu pa se je nek cesar Napoleon z angležko vlado tudi zavolj Kine pomenil in ji obljubil svojo pomoč. Od cesarja Napo- Tako povsod ena roka drugo umiva, leona se pričakuje vsaki dan imeniten raz gla o (mani fest) o političnih zadevah poslednjega časa. je Mazzini še zmiraj v Gen o v i. Pravijo 9 ki je prevzela opravilo, da Amerikanska družba Se vas topol ju v morje po- 9 Oh kaj 'mo začeli živinca s teboj? Za nas bo še dobro, pa tebi bo joj i f Mi bomo te mogli zaklati, Drugač nam nemreš obstati Na vodi se letos nam sila godi, Pa zato se žeja nam 2 vincom gasi S prežlahnim, požegnanim vincom. dobro še ide Slovencom! V nedelo večer sem šel z verha domó Krez eno bervicko, krez eno vodó; Pa vino mi moč je prevzelo Zapičim se v blato debelo. Zdaj žena za starega norca me ma Ki vinu nobene več redi ne zna: Pa kakor me krega in kolne V J i Se ona se v blato zasune. - « Zdaj žlabrava baba namazi si klj ljubi tovaršek, pomagaj mi i 9999 A zlata, požegnana sraga, Kak ona člověka premaga ! Kdo je to pesem sostavil. em prav; to pa radi pojo, ker je tudi napěv gladek in nucen. da Slovenci Pis. Od vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik