n Naj reč i i slovenski dnemik t Združenih državah * Vdj* za vse leto ... $6.00 g Za pol leta ..... $3.00 |[| Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 m NARODA List slovenskih delavcev t Ameriki. i The largest Slovenian Daily ia " the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 5k TELEFON: CORTLANDT 2876. i Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: GORTLANDT 2376 NO 87. — ŠTEV. 87. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 14, 1925. — TOREK, 14. APRILA 1925. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII BRIAND JE GLAVNI KANDIDAT Briandu je bilo ponudeno mesto ministr. predsednika. — Socijalisti bodo razmišjali o zahtevi, da se udeleže vlade, na današnjem sestanku strankinega narodnega s^eta. — Skušali se bodo izogniti pastem, ki so strmoglavile Herriota. Poroda Arno Dosch-Fleurot. PARIZ, Francija, I 3. aprila. — Vse kaže, da bo Aristide Briand prihodnji francoski ministr. predsednik. Predsednik republike Doumergue ga je naprosil včeraj, naj stvori vlado, potem ko je Paul Painleve, predsednik poslanske zbornice, odklonil stavljeno mu ponudbo. Včeraj zvečer ni bilo treba rešiti ničesar drugega raz ven vprašanja, če ga bodo socijalisti podpirali istotako kot so. Herriota ali če bodo celo prevzeli eno ali dve mesti v kabinetu. Briand Koče imeti socijaliste v svojem kabinetu. Noče biti na stališču, na katerem se je nahajal Her-riot, ki se je navidez vedno zanašal na socijaliste. Socijalisti pa niso prevzeli nobene odgovornosti, ker niso bili v vladi, a imeli so blok glasov, ki je bil bistveno potreben za življenje vlade. Socijalisti so sklicali sestanek narodnega sveta svoje stranke da se odloči to vprašanje. Brianda so že sprejele ostale stranke bloka na levici. Tudi v senatu mu je zagotovljena večina, čeprav je objavil, da bo zasledoval politiko levice. Louis Loucheur, voditelj radikalnega levega krila v poslanski zbornici, bo najbrž glavni sodelavec Brianda v kabinetu. Anatole de Monzie, Rene Re-noult in Camille Chautemps, člani Herriotovega kabineta, bodo najbrž tudi člani novega kabineta. Po skrajno zaposlenem dnevu je sporočil Briand predsedniku republike, da je pripravljen prevzeti odgovornost pod pogojem, da ga podpirajo socijalisti. Rekel je, da je precej uverjen o njih podpori, da pa hoče soudeležbo socijalistov v vladi. Ko je prišel iz Elizejske palače, je rekel zbranim časnikarjem: — Nisem mogel dati predsedniku definitivne-ga odgovora, vendar pa mislim, da bo vse dobro. Smatram z a potrebno, da sledimo programu strank, ki so zmagale pri zadnjih volitvah, a tudi pričakujem, da bo prevzela nekaj odgovornosti vsaka stranka, iz katere obstaja večina. S tem je imel v mislih socijaliste. Njegovo ugotovilo znači, da se je pogajal s socijalisti ter stavil ta pogoj. Socijalisti so najbrž odgovorili, da so pripravljeni udeležiti se vlade, čeprav stvar še ni odlbčena. — Ostale stranke levice ne bodo podpirale, — je nadaljeval Briand. — Sprejem, katerega sem bil deležen v senatu, mi je omogočil sporočiti predsedniku spuošen napredek. Nočem pa prevzeti vrhovne sile, dokler ne proučim vseh problemov ter sestavim program, ki ne bo strmoglavljen. Značilna okoliščina v dnevnih razvojih je bila, da je pozval Painleve, ki je odklonil ponudeno mu mesto, predsednika republike, naj vpraša Brianda. S tem je dobil Briand podporo levega bloka takoj od početka in ta podpora je bila skrajno koristna, da si pridobi podporo in sodelovanje socijalistov. Ce bo pridobil Brianci socijaliste, bo dobil močno vlado, z veliko večino. Povsem primerno pa je domnevati, da se bo lotil sedanjih problemov na drugačen način kot pa se jih je lotil Herriot. Senat utemeljuje svojo pod- Zanimiv roman I Majnarji proti princese Radziwill. Henry Huntley, ki se je ustrelil pred vilo prin-cesinje Radziwill, je bil baje nezakonski sin princesinje in lorda A. Končal je svoje življenje," ker ga princesinja ni hotela priznati. XIOA. Francija. 13. aprila. — Na temeljil razkritij, vsebovanih v pismih, katera so aašli v žepih "Henry Iliuifilev-a * \ je priobčil li:it Le Potit Nieois senzaeijonal-no povest v zvezi s samomorom moža. ki je v petfk končal svoje življenje na vrtu vile, ki je last princesinje Marije Radziwill. Neki odlični angrleSki plememitaš nastopa kot oče Huntley-a v roman-lični zadevi, 'ki se je za vršile pred šestdesetimi leti. 1 Huntley, ki je bil srečno poročen ter imel dober dohodek iz svojega biznesa v Niči in iz virov, neznanih drugim, je izjavil, da je bil rojen leta 1867 kot sin grofice Tvzievich. rojene princesinje Rad-zhvil ter njenega ljubimca, lorda A. . Osem iet je živel v družini grofa. 'poleg legitimnega sina -Jeana. Nato pa je moji jrrofice izvedel resnico ter odstranil nelegitimnega otroka. Deček je postal Henry Huntley. Ob istem času je umrl lord A. — na skrivnosten način, baje vsled dvoboja z grofom in varan i in možem. Do starosti dvajsetih let. je živel Huntley ločen od družine in brez vsakega protesta. Ker pa se je bal samotnega življenja ilecri-timnosti. je siktišal uveljaviti »vole pokole«je. Tetžilo ga je tudi pomanjkanje državljanskih prarvic in od takrat naprej nii nikdar prenehal uveljavljati .svoje idetično->ti. Ko sta umrla grof Tvzievich in njegova mati. je podedoval Huntley precejšnje premoženje in v pričebku svetovne vojne je postal kapitan P: francoski armadi, če-rav ni imel nikakih idetifikaeij-dsih listin. Na bojnem polju je isikal kapitan Huntley oči vidno smrti, a mesto tega si je pridobil najbolj zaželjena odlikovanja radi junaštva. Pred tremi leti je prišel preobrat. Nastanil se je ob Rivijeri, se zaljubil v neko deklico, jo poročil ter dobil sina. Sklep, da i/.-pcsluje postavni status za svojega sina. je. postal naravnost rua-nija. Pogosto je rekel svoji ženi: znižanju plač. Unija je ugotovila, da plača, ki jo sedaj dobivajo, ni previsoka. — Sklenjena pogodba mora obveljati. — Večina premogar jev dela le polovico časa. INDIANAPOLIS, lnd.. 13. apr. JzvrsevaLni urad I'nited Mine Workers je v posebnem ugotovilo pojasni! stališče premoga rje v. ki >o zaposleni v rovih mehkega premoga. Premoga r* k i baroni že dalj ča--a namigujejo, d;i| bodo skrčili svojim delavcem pfeče. izvrševalil i urad jih je pa opozoril na sklenjeno pogodbo, ki je obvezna za obe stranki. Pogodba bo še dve leti v veljavi. Majnarji nimajo nobene želje. Via bi bila že sedaj 'modificirana', kajti v tem slučaju bi bili še nn slabšem stališču kot so. Unija odločno poudarja, da plače premogarjev niso previsoke. Premogar zasluži po sedem dolarjev in pol na dan. Ako bi dela vse dni, bi zaslužil približno dvesto dolarjev na mesec. Toda tiste, ki delajo vse dni. so rla na prstih sešteti. Ponavadi so zaposleni vsak drugi dan oziroma po tri dni na teden Fordov transportni aeroplan. CHICAGO, m.. 13. aprila? — Sem je dospel prvi transportni aeroplan. ki era je izdelala Fordova tovarna. Razdaljo je premeril v dveh urah in devetinštiridesetih minutah. Ojačenje bolgarske armade. SOFIJA. Bolgarsko. 13. aprila. Poslaniški svat v Parizu j«* ujrodil prošnji bolgarske vlade ter dovolil, da sme ojačati armado za tri-tisoč mož. Bolgarska vlada je izjavila, da se boji (komunističnih nemirov ter da ji sedanje vojaštvo ne zadostuje. Mati trdi, da ni zastrupild otrok. Mrs. Cunningham iz Gary, lnd. trdi odločno, da ni zastrupila svojih o-trok. — Po zaslišanju pred policijo se je skušala v bolnici zadaviti. Sin, ki je na smrtni postelji, nima niti najmanjšega suma, da je žrtev lastne matere. KANDIDATURA HINDENBURGA Hindenburg bi moral baje že pred leti kandidirati za mesto državnega predsednika. — Berliner Tageblatt pravi, da je dobil takrat dovoljenje prejšnjega kajzerja. — Stari maršal ni v politiki čisto nič izveden. — Tudi z vojaškimi uspehi se ne more postavljati. Če bom umrl. upam, da bo družina priznala mojega sina. A' Niei je večkrat skušal dobiti vstop k prinee.sin.ji Hubert Radziwill in konečno se je ustrelil pod njenim oknom, ker ga ni hotela sprejeti. Iluntlev je imel v Niei številne prijatelje, kd obžalujejo njegovo smrt. Briand je na dobrem stališču v sedanjem kompliciranem položaju. Ce bo mogel postopati s socijalisti kot si želi, bo njegovo ministrstvo varno. Ce bo imenovan ministrskim predsednikom, bo imenovan že osmič. LONDON, Anglija, I 3. aprila. — Ce bo sledil Briandov kabinet dosedanji administraciji Herriota, bo zanimivo dejstvo, da je trajala prva administracija Herriota približno toliko časa kot prva delavska vlada v Anglji, kateri je načeloval Ramsay McDonald! Splošno se domneva, da bo imela Briandova ad-. _ ministracija prav tako majhen uspeh pri rešitvi fi- poro s tem domnevanjem. Splošno pričakujejo v. bančnih težkoč kot ga je imela administracija Her- senatu, da bo boljši posredovalec v inozemskih zadevah kot pa je bil Herriot. Briand bo potolažil katolike s tem, da bo zatrl vprašanje odpravljenja poslaništva pri Vatikanu. Edini neposredni finačni korak, katerega bo najbrž storil^ bo legalizirati izdajo štirih tisoč milijonov nadaljnih frankov, da se pokrije prekopostav-ne s vote, katere si je izposodila vlada od Francoske banke. Ni vrjetno, da bi skušal uveljaviti radikalne finančne reforme. Čakal bo, da bo odobren proračun v parlamentu. __ nota. .Nova izprememba je važna za angleško vlado, kajti domneva se, da ne bo mogoče v bližnji bodočnosti rešiti vprašanja medzavezniških dolgov. , Winston Churchill, angleški finančni minister, je upal dobiti od Francije vsaj deset do petnajst milijonov funtov na leto, če bi mogel rešiti vprašanje uravnave dolgov. Vsled padca vlade Herriota se bo celo vprašanje zavleklo, tudi če bi bila nova vlada pripravljena lotiti se zadeve medzadvezniških dolgov. CHICAGO. 111., 13. aprila. — Oblasti so včeraj nadaljevale z za-slišavanjem Mr-;. Ane Cunningham iz Gary. lnd.. v zvezi s smrtjo petih članov družine ki so mnr-li v okoliščin ali, katere smatrajo sedaj za sumljive. Njen sin David se nahaja stila j bolnici, trpeč na zas1 r u p 1 j e v ;u i j u z arzeni-kom. Izvedelo -se je tudi. da je bila ženska eipileptična ali podvržena padavici izza svojih. otroških let. Mrs. Cunningham. ki je stara sedaj sedem in štirideset let. ni prizaneslo življenje. Izgleda kot da je stara šestdeset let. Ceili včerajšnji dan se je v okrajni bolnici, k aim or so jo prevedli po zaslišanju pred okrajnim pravdni kom ustavljala naporom policije, da izvabi iz nje priznanje. — Imela sem dosti arzenika t svoji hiši ves čas, a ga nisem dala nikomur. — je ponovno odgovorila na vsa vprašanja. Dr. Vaughn, član bolniškega štnbo, ]<■ izjavil, da simulira ženska bolezen. da na ta način izogne na-daljnemu zasl i ša n ju. Policijska matrona je sporočila, da se j*- hotela Mrs. Cunningham zadaviti s posteljo rjuho, da pas« njen poskus pn-prečile posebne strežnice, kojih naloga je paziti nanjo. Okrajni ipravdnik je stavil naslednja vprašanja ter dobil naslednje odgovore. — Ali veste kaj " strihninu? — Da. — Ali sle ga imeli kaj? — Xe. Izvedela sem o njem Lz zdravniške 'knjige. — Na kak način ste dali Davidu arzenik?« ' Mrs. Cunningham se je oči vidno stresla. — Svojemu ubogemu dečku nisem daal arzenik. sam Bog mi je priča. Xh vprašanje, za kako bolenijo je umrl njen mož. je odgovorila, da je umrl za posledicami neke dedne bolezni. Mae Cunningham, sedemnajst let stara hčerka osumljene, je iz-javil% — Pred šestimi meseci me je poslala mati po arzenik v Slocnm lekarno v Gary. Prodajalec je reke'!. da je to strup in da mi na ne more prodati. Šla ilu kot posladkan je pri zajtrku neizmerno več kot bi grof Ka-rolyi povedal, če bi mu bilo dovoljeno govoriti v Združenih državah. Državni department je dtega skrajno začuden. V prvi vrsti je napravil krivieo. nato je bil bedast in sedaj je smešen. Napel je svoja pr>a. nagubil .čelo tea- postavil na glavo cilinder. Ameriški reporter pa si j,« sam nataknil cilinder in posledica tega bo, da bo ameriški narod sam zopet uveljavil prostost govora, d očim bo sku šal državni department dobiti nazaj svoje dostojanstvo. V bodočem zasedanju kongreisa bo sonator Borah predlagal, naj se razveljavi polnomoči, za kojih izvajanje se je izkazal državni department tako malo Uspo^obLjenega. Očividno je. da se državnemu d:partmentu ne more dovoliti prepovedi prostori govora. But leganje z opojnimi pijačami je «že dosti slabo kot povzroeevalec licpostavnorti. Če pa bi šla dežela še korak naprej t. r >e lotila butleganja idej. bi postala naravnost zaničevanja vredna. Če bi moral obiskovalec, ki hoče imeti tukaj govor. ki ne ugaja državnemu departments, oditi preko meje, v Ca-nado, na Cubo ah v Mehiko ter lajati od tam preko meje, bo postala s t v ar naravnost smešna in abderistka. Ce bo po>tal ta dogodek z grofom Karolyijem precedent, bo trcfca zgraditi ravno preko meje dvorane za javna zborovanja, z brazžrenimi brzojavnimi postajami. Treba bi bilo nadalje spuščati jKwebne vlake za re port e rje. To bi bilo seveda .mogoče storiti, a stroški bi bili veliki in marsikateri Amertkanee b-i ne ljubil te idej-e. vedno je do^ti Ameridcaucev. ki prepričani, da mora biti Amerika vsaj toliko prosta dežela kot je Cuba ali celo Canada. Ne zele imeti občutka, da morajo iskati v Mamrealu ali v Havani uživanja prostosti, ki baje obstajajo na temelju ameriške postave. /Brez dvoma si ob sedanjem «'-asu državni department želi. «la bi ne bil grof Karolvi nikdar rojen in da bi še nikdar ne slišal o. vladi Horthv-ja. Dogodek je imel večje ]>osledice kot jih je pričakoval državni departm >it. ko je utaknil v zadevo svoje prste. Ve-, >el bi bil. ce bi ničesar vec ne slišal o celi zadevi. Department pa >e je mogoče vendar nekaj naučil iz te zadnje lekcije. — da se ne sme krajšati državljanskih prostosti. Ko bo delavec, ki si z delom svojih re-k služi vsakdanji kinih. prc'3;tal te vrstice, mu najbrž nebo prajv posebno prijetno pri srcu. Objavil bom namreč Poročalo, ki je bilo natisnjeno v uglednem newyorSkem dnevniku. Poročilo se tiče veselice, katero Vprašanje— kadilca navadnih cigaret. Zakaj so Helm&r najslavnejše ameriške cigarete? Odgovor— kadilca Hchnar cigarct. Izdelovalec vam da najboljše, kar morete kupiti za denar, po zmerni ceni. D opisi CHARTRES IN NJEGOVA DRUŽINA Država fonneetieut. ki je obsodila pod imenom Gerald Chap-mana na smrt dočinea. ki je prikrival svojo pravo identičnost, je skiLSiila ugotoviti to idetičmost. kot je bila njena ofieijetna dolžnost. I dent ieiHkst je bila razkrita s pomočjo rekordov paralnega sveta države New York, ki je dal newyorskim listom na razpolago infor-ma«-ije. da je Chapman v roniei George Chartres z gorenje iztočne rani im-sta in da je navedel cb priliki svoje prve aretacije kot svojo najbližjo .sorotluico neko .toto. Tekom jrocesa verificiranja teh rtfkordov. ki je dolžnost listov. se je ugotovilo, da ima Chartres brata, ki živi v tej olTolici. ki j< polten drzaA'ljan. poročeni hi uslužben v častnem posju. Izve-delo se je za njegov naslov in itvrdko, pri kateri je zaiposlen. Teh naslovov pa niso objavli. ker niso* involvirali nikake javne dolžnosti in ker je zahtevala navadna dostojnost, da se tega ne stori. Treba pa je tudi priznati, da ni Chartres .sam nikdar povedal, da ima brata, ki ni imel niti najmanjšega stika z njegovim lastnim življenjem. Prikriti je hotel svoj pošteni izvor ter «se popolnoma odločiti od snoje družine. Objavljen je njegovega imena in izvora je spravilo s sveta prismojene legende, ki so krožile .giede resnične identienosti Chartre-sa. Javna dolžnost države Connecticut je bila vprašati, in dolžnost države New York razkriti tozadevna dejstva. Ta dolžnost j>a ni vključevala objavljenja imen in naslovov nedolžnih sorodnikov baudita. Zveza Slov. Organixaeij v Clu-1 žak. a!i ako bomo trdno držaii cag-i priredi svojo veliko veselico j skupaj in ne obupali, prišli bomo z igro dne 18. aprila t. m. v Xar. ii> cilja. Dvorani na is. ec»ti in Kacine Pregovor pravi: Zrno do zrna Ave. Vsa društva, spadajoča k pogača, kam on do kamena pa-tej organizaciji, delujejo, da bo ta laea. veselica dobro izpadla. Čisti do- \a veselo svidenje v soboto o;ček te veselice je namenjen v j tine 18. aprila zvečer. jZačetek toe-sklad zgrabe Slov. Doma v Cir-! no ob 7. uri. cagi, zatoraj upamo, da se bo slo- \ Vs topnina je samo .">0e osebo, vensko občinstvo v Chieagi in o-f V.a vso postrežbo skrbi izvolje-kolici polnostevilno udeležilo ve- [ ni odbor. ima | John Putz. tajnik. Walsenburg-, Colo. '/. delom gr«' počasi. Premogo-rovi delajo dva do tri dni na teden. Farme rji se pritožujejo, da je suho za orati. Walsenburg na-preduje z vsakim dnem. Tudi naši rojaki se zanimajo če dalje bolj za domove in trgovine. V par letih imamo kar 6 slovenskih prodajalcu. Torej svoji k svojim, saj - dosti dolgo podpirali dru-gorodce, kadar pride sila. se lahko obrnete na svoje rojake. M. J. Bavuk. seliee. Vsako malo mesto ima .Slovenski Dom, Chieaga je pa zaspaaia,- Dobro je prigovarjati, na pomoč priti in podpirati je seveda še boljše. Res je začetek te- Malo bluffa je potreba. Iz Jugoslavije. Iz sodne službe. _ J Stoletnica rojstva Gjure Daničiča. Niko Dom en ie o, prv^S^J Kak<* Beograda, sc pra-vdnik deželnega sodišča vj*° dne 19 "Prila Plavila sto-Lj ubij an i. je imenovan za nam *t-lletlUca r°Jstv* znanega srbskega nika generalnega prokuratorja v z»an^^ika in književnika Gju- UHMHWSOO « UHMDWOSS. H v. v imam ^M^JJJ NABftCMl^ 81 HA "QhM NABPB4" - Na sliki vidite Harolda MeCor-micka. vnuka sitaraga Rockefel-Ierja. Fant je pričel delati v tovarni kot navaden delavec ter zasluži po petnajst dolarjev na teden. To je eden izmed kapitalističnih trikov, kojih namen jo nasnti priprostemu delaven peska v pjfc. Scnzacijona^ne najdbe v Postonj-ski jami. V Postonjski jami gradijo pod-zemsko železnico, ki pojde do vznožja takozvane Kal vari je. Da bo mogoče transportirati v jamo lokomotivo, ki bo lahko prevažala 150 ljudi, so morali začeti kopati :ia doslej nedotaknjenem terenu. Pod starimi zidovi, katere e»nijo prebivalci, da so vsaj sto let stari, so kopači zadeli na zani-l.iive predmete. Našli so slonove zobe. kosti jamskih hdjen. prt— r.stanke leoparda, medveda in kosti velikega ga vrana. Kakor sodijo izvedenci, izvirajo vsi ti o-stanki iz kraške faune pred 30 tisoč leti. Natančna proučevanja s strani strokovnjakov bodo povedala mcAgoče še kaj podrobnosti. Vsekakor je najdba zelo zanimiva. če pa je brez reklamne primeri za obisk P<>»tojnske jame. to se bo še pokazalo. jo interese poreškega mesta. Požar. V Soči na Bovškem je nastal ogenj v hiši Ivana .Domevščeka. Bil je hud veter. jZato je zgorelo vse. s krmo, živežem, orodjem in obleko vred. je priredil kapitalist Mathew C. Brush na čast svojim prijateljem. Nobenemu kapitalistu ne manjka prijateljev. Na to posebno priliko je povabil »dvesto — najbolj izbranih. Celo nadstropje hotela Waldorf Astoria je bilo izpremenjeno v puščavo. Natakarji in siuzaimiki so bili oblečeni v arabsko obleko. Strop •je bil izpremnjen v puščavski nebesni ob lok. umetno solnce je z Žarko lučjo obžarjalo vse prostore. Ogromna dvorana je bila izpre-menjena v oazo s pravimi palmami in piramidami. Tla so bila pokrita s pravim puščavskimi peskom. Na palmah je sedelo na stotine malih opic. pravi Arabci so vodili po hodnikih kamele in slone. Severna stran paviljona je predstavljala puščavsko vas. v kateri so krasna defkleta v pomanjkljivi ofbklki stregle lačnim gostom. Vsepovsod so videle importira-ne perzijske preproge, iz tajnih razpok je prihajalo omamno kadilo ter polnilo dvorano. Na razpolago je bila tudi prava afriška džungla s tekočo vodo polno krokodilov in druge ameriške zverjadi. Na razpolago so »bili pravi puščavski voditelji, ki so prevajali goste -iz kota v kot. od ene zanimivosti do druge. Vsak moški je dobil v dar malega kristalnega slona, ki je že sčimposebi predstavljal malo premoženje. vsaika ženska pa dragoceno s biseri posuto torbico iz arabskega u*nja. Vso noč so nastopali izbrani umetniki in umetnice v krasnih oblekah ter uganjali svoje kunšt:. Proti jutru so bili gostje tako razigrani, da so začeli uganjati prave bakanalije. 1'ganj.tii -^o jili le neikateri. kajti večina je vsled preobile pijače pospala po tleh. * Tako se glasi poročilo o zabavi Mathewa C. Brusha. Koliko je veljala prireditev, poročilo ne omenja. Najbrž veliko več kot zamore cela armada delavcev zaslužiti v celem letu. .Ljudje, ki ustvarjajo bogastvo, katero kapitalisti tako potratno trošijo, morajo oskrbeti z dneva v dan. kako bodo preživeli sebe in svojo družino. V vsa/ki državi živita dva naroda. Narod čebel in narod trotov. Med obema narodoma je nepremostljiv prepad. Kakorhitro pa začne kdo graditi most preko te;ga prepada, za-vrši po vsej dežeii, da je domovina v nevarnosti, da preti drža-pogin. Boljševizma ne ustvarjajo ru-ki agentje. Ne ustvarjajo ga Leninova dela in tudi ne nestrpnost 'n a veličamcev. Prekucušike ideje se rode y rt,-\'ežu. kadar čita o taki veselici koi jo je priredil milijonar Brush svojim prijateljem. Preobratu na Ruskem nista da I a "^enin in Troeki povoda. Velikansko izpremembo v Ru-siji je povzročil v prvi vrsti ruški t car s svojim plemstvom, ki se je oblastništva tako preobjedlo, da' ga že ni moglo več prebavljati. | Delavec izprevidi, da mu pod danimi raizmerami ni mogoče več živeti. | Ali mu more kdo zameriti, če s] začne sam krojiti svojo usodo.' Ne ve. če bo boljša ali slabša. Poglavitno mu je, da bo drugačna. - Zagrebu. Antialkoholni kongres v Beogradu. Jugoslovanska zveza treznosti jf -sklenila, da .priredi meseca julija letos v Beogradu kongres pu>-pagarorjev treznosti. Razen veli- re Daničiča. V Beogradu s? pri V' priliki priredi predavanj«: o življenju in delovanju DauiiVče-vem. Afera s ponarejenimi čeki v Su-botici zavzema vedno večje dimenzije. Aretirani trgov;;? Spitzer je pri kega števila delegatov iz jug. dr-»zasliševanju kompromitiral celo zaveso na kongres povabljeni tu- vrsto trgovcev. Vnovčeni se poni zastopniki vseh slovanskih ai - i narjeeni dolarski čeki v različnih t ia 1 koholnih organizacij. Maruličev spomenik v Splitu. Dela za Maruličev spomenik v Splitu lepo napredujejo. Spomenik, ki ga je izdelal mojster Me-fctrovie. je že prispel v Split, sedaj se izdeluje piedestal iz modrikastega marmorja. Spomenik bo postavljen na "Trgu 9 novembra 1SS3*\ kjer je glavni dohodi v mesto z merske strani. Ta trg je eden najlepših v Splitu. Odkritje spomenika se bo vršilo letošnjo j t sen v navzočnosti timet nika Mest roviča na izredno svečan način. zneskih, !ki dosegajo svoto nad 30.0c0 dolarjev. Kakor vse k sle. so bili čeki večinoma viicveeni v >'rl>iji. Preiskava se energično nadaljuje. Novice iz Slovenije. Smrtna kosa. V Mariboru je umrl upokojeni nemški nad učitelj Gaisehegg, bivši vodja deške ljudske šole pob g samosta-na. -Kljuib -slovenskemu pokolenjn je bil ipokojnik velik Ob tej priliki se bodo vršile tudi i »^ki uacionalec-druge svečanosti v proslavo 100-1 — *Jurju ob Ščavniei je letnice ^laruličeve smrti. 380,000 Din. poneveril. Iz Kotorja poročajo, da je državni inženir .za gaectarstvo in vode Mihagjlo K indij poneveril v šlvodo države 3SO.OOO Din. Kiivlij je živel zolo razkošno. Aretiran je bil v februarju ter se je začela 17. nnarea proti njemu razprava pred sod iščem v Kotorju. umrla Marija K-ocmut, nadučite-Ijeva vdova, v visoki starosti 77 l-t. Povožen od avtomobila. Ko je šel delavec Josip Geb.i.ier čt«z ilcrižišče cest proti Gospo-svetski cesti, je nenadoma pridrvel za njim avto in ga podrl >ia tla. Voz je nato peljal čez nesreč-i :?eža, in zavil v Dalmatinovo uli- i . ., , .. .. co. Gebalier ie dobd v diko rano Kadm mnogih povabljenih prie ^ . - spodnjem delu desne 1.02c. ob- bo trajal časa. IHVjees najbrž dolgo Angleška kolonija v Dalmaciji. enem pa tudi notranje noskodbr Prvo pomoč je ranjencu nudil j akademik Franc Mojsner. ki je j j»1 iklieal stražmika. a je nat .> ob-Meseca maja prispe v Dalma-J vt-stil rešilno postajo, ki je od-c ijo umetniška kolonija iz Angli-! pravila Gebauerja z re šilnim vo-je ]>od vodstvom SI o v eni ca Janka zom v bolnico. Lawina, profesorja -univerze v j f ■Nottinghaniu in pisca psilioana-; Tragična smrt ruskega dijaka, liričnih študij ob rixsenu. Dosto- lz Spodnje Polskave prihaja jevskem in Toilstoju. S to dn:/bo pride tudi Stephenc Graham, angleški roniancier in potopise«; ter slikar Underwood. poročilo o tragični smrti bivšega ruskega (lijaka Mihajla Grefnču-pa. rodom iz hartkovske gubernije v Kusiji. Dovršil je bil četrti razred gimnazije, iko so ga pobrali Bolgarski avijatiki v Jugoslaviji j v protirevolueijonanio Wranglo-internirani. j vo armado in je šel ž njo po sve- V okolici Pirota sta se vsled Itu" -j , , „ počil v *ohi strel: Miharlo .]e izvr-ea. Tat. ki se bržkone ze dolgo ca-' „ . . _ , , s a ni preoblekel, je pustil na mestu svojo obrabJjOTio obleko ter čevlje, se opravil v Holcovo obleko. nato pa ukradel še več drugih predmetov. Pobral .je srebrno uro, 1100 zetskih cigaret, več ška-telj cigar, nekaj salam. 600 srebrnih kron in 400 Din. gotovine. Skupna škoda znaša približno 7000 Din. šil samomor. Projektil je šel skozi jetra. Na-slednjO noč je nesrečni emigrant izdihnil svojo dušo. V sobi so našli poslovilmo pismo, namenjeno njegovi materi v daljni Rusiji. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVATI. NAJBOLJŠO PRILIKO za obisk stare domovine nudi Vam veliki izlet v .Jugoslavijo, katerega priredi naš zavod z najlepšim in najudob-nejšim parnikom — "PARIS" lg- maja. Vse potnike bo spremljal en naših v tem skušenih uradnikov do Ljubljane oziroma Zagreba. Odločite se pravočasno da Vam zamoremo preskrbeti najlepše kabine. Poslužite se te izvanredne prilike in pišite za nadcljna, navodila na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street York, Iff . Y. GLAS NARODA, 14. APR. 1925. Ogledalo Radičevih pregreiikov. SULTANOV PRITLIKAVEC Sull an Ma hm ud II., ki je vladal začetkom preteklega stoletja, sije. V verifikaeijskem odboru je bi- lo prečk a no med drugimi spisi o Radiču tudi poročilo višjega državnega pravdnika v Zagrebu. Iz tega- poročila sledila je Stjepan Radič v kazenski preiskavi in zaporu ja. naslednje inkriminirane čine: 1). Da je kot predsednik IIRSS 27. junija 1. 1924. odšel v Moskvo *in da je po predhodnjih pogajanjih z zastopniki sovjetske vlade poslal pismo A. P. Smirnovu, da pristopa po oblastilu seje Hrvatskega narodnega zastopstva od 1. maja 1924. s svojo stranko sel jaški internacsponali, in da je 1. julija 1924. končno izvršil formalnost tega pristopa k organizaciji, ki pripada III. Intcrnacionali in propagira revolucionarni blok delavcev in seljakov; obvezal se je v duhu te organizacije, delati za od- Mreža krog voditelja hrvatskih republikancev se vedno bolj zgoščuje. Radič je obdolžen, da je navajal jugoslovanske vojake k dezertaeiji ter k ne-lf T1 pri, sebi doIga leta Pritli' i w ' i/ ... . „ [saveka, slavnega Ahmed Aeo. pokorščini. V svojih govorih se je javno norčeval ■ Sultan je bil prebrisan mož. še iz kralja. Radičeve zveze Z agenti sovjetske Ru- [ bolj prebrisan in pretkan pa je bil • mali Ahmed Aga. Tako je bil maj- --- hen, da: je komaj pogledal na mi- iz Gjurgjevea; n) beg Martina , zo. Pa grti je bil kot spaka. Suh Solca iz bemovca se je izvršil pod droben, tenke nožice skoro nič pr neposrednim. vplivom Radičevih si, glava pa precej velika, oči glo-agitatorjev; o) v času delne mobi- boke in žareče, oster pogled. Kdor lizaeije 1. 1921. je Radie izdal na- je videl kdaj to malo spako, ni po-vodilo, naj se nihče ne odzove vo- zabil onih bodečih oči. Usta je i-jaški dolžnosti, a istotako p) 14. mel široka, ustnice debele, nasmeh decembra 1921. je pobegnil od svo je bil strupen. Obraz starikav. je komande Josip Maric iz Kopri- Smešna figura. Kdor je fcagledal vniee; s) 6. novejnbra leta 1921. jo pritlikavca, se je nasmejal. Teles-rekel v Zagrebu obveznikoma M. no od narave tako zapostavljen, je Jiuhinu in Fraaiju Kašineu, naj bil pa duševno toliko bolj razvit, povedo vsem svojim v vasi, da naj ; bistroumen, zbadljiv in hudoben, se ne ozdovejo vojaškemu pozivu. jImel je mnogo sovražnikov zaradi Vse to dokazuje, da je Radič z na' tega. Ako je kdo z dežele prišel v štetimi čini, izvršenimi pred u ve-(sultanovo palačo si ga je ogledal ljavljenjem zakona o zaščiti drža- j mali Ahmed Aga in mu dal takoj ve in javni varnosti zakrivil čin po zbadljivo ime, za katero je vselej paragrafu 97. kz. z., a z onimi po izvedel tudi sultan, uveljavi jenju tega zakona čin po Sultan Malimud je imel malega čl. 1 navedenega zakona. spakca vedno okrog> sebe> Zjutraj je že smel priti v sultanovo spalnico in potem je spremljal sultana navadno ves dan dokler se ni vle-gel k počitku. Pri kosilu je sedel zraven sultana, spremljal ga je po krasnih drevoredih, kjer sta zbijala šale, in v vseh državfiih in drugih zadevah sp je sultan posvetoval z Ahmed Ago. Krasne poletne noči se je vozil sultan v zlatem čol nu po zalivu in spremljal ga je Ahmed Aga ki je imel čudovito lep glas, kateri se je mehko prilegal h godbi, ki je svirala tihoma ob sultanovi vožnji. Prit likavček je smel sultana spremljati med plesalke in druge ženske v palači, kamor ni smela stopiti druga moška noga. Lepe o-daliske so se smejale pritlikavi pošasti. Počasi pa so se ga tako privadile, da so se kar pulile zanj. Tudi ako sultana ni bilo doma, se je Ahmed Aga lahko svobodno gibal, kjer je hotel. To pa je bilo zanj končno usodno. Nekoč je nekdo opozoril sultana vlada* ^med dvori lepim odali-skam na način, ki je nedopusten. Sultan ga je dal opazovati in kma In je bil aretiran mal pritlikavček je pečal. 3.) Z intervjuvom, ogjavljenim v "Nezavisni Makedoniji" od 2. februarja 1. 1924. je Radič pozival zlo- cepljenje Hrvatske in da se' bo v zadnjem času poslužil tudi oboro-j k revoluciji in s tem zakrivil žene revolucije ter je takoj tudi .čin po par. 87 a in b k. z. potom člankov in govorov na sho- 4.) Dne 5. avgusta 1. 1923. je na dih pričel delati v tem smislu. Os-'sestanku s pokojnim Daskalovoin nova! je torej udruženje. ki vrši izjavil: da je makedonska organi- komunistično propagando z namenom nasilne izpremembe političnega in gospodarskega reda' v državi ter se zvezal z inozemsko organizacijo z namenom dobivati od nje gmotno podporo, s čemer je zakrivil čin po čl. 1 al, 2 in o zakona o zaščiti države in javne varnosti. 2.).Da jc neštetokrat pozival vo jake k nepokorščini vojaškim sta-rejsinam, k neizpolnjevanju vojaških dolžnosti in sploh vršil propagando, ki je stremela za tem, da se izzove v vojski nezadovoljstvo in nered, pri čemer se zlasti povdarjajo naslednji slučaji: a) pregovoril je redova Brzaka Fo- netoviča, da se ne zglasi pri svoji bomo IIrvatl z njim komandi; h) nagovarjal je redova jcemer Je. izPostavlial Posmehu Xikolo P. Sokola k begu od ko.: P^ranju ustavne pravice mande; c) istotako redova Ivana: kralja (par" 91 ka" zak ) zacija zelo močna in da bo uspela v svojem namenu (odtrgati Makedonijo) ter da se morajo vsi Bolgari brez razlike sprijazniti z novim režimom (Cankova in make-donstvujuščih), s čemer je zakrivil zločin po par. 87 a in b k z. 5.) Vdrževal je zveze z makedonsko organizacijo za legalno in ilegalno borbo (par. 87 a in b k. z.) 6.) Z govorom v Sisku 21. marca 1. 1923. je pozival seljake, naj *sami prevzamejo oblast (par. 103. k. z.) 7.) Pred bivšim poslancem Karlom Hauslerom je rekel: "Ako pri de Karel Habsburški na Dunaj se pogajali," s in NO. 7ACTAMI SAMO ZA APRIL LAo I UPI J 5 mešalnih piskrov 50 labelnov Star in Magnolia Mleko Dokler se ne poslužite Star & Magnolia Mleka, ne morete spoznati, koliko ste pogrešali. Prihrani vam čas in denar. Lahko se ga uporabi v polni meri in ničesar ni izgubljenega. Ne pokvari se ter je vedno na razpolago. Ničesar dragega ne potrebujete kot odpirač in kakor, hitro otvorite konvo, vas bo presenetil sladki okus mleka, katero lahko uporabite za vsako mogočo stvar. Poslužite se ga v kavi in videli boste razliko. ZASTONJ Poleg izvrstnih kakovosti teh vrst komlenziranega mleka, dobite lahko za 50 labelnov pet krasnih mešalnih piskrov kot jih vidite naslikane zgoraj. To je posebna ponudba ter je veljavna samo za kratek ras. da se vam omogoči prehranjevanje labelnov te vrste kondenziranega mleka in da lahko greste v najbližji premljski štor naveden spodaj. To darilo je mogoče dobiti izključno le v naših premijskili štorih. Ne pošiljamo je po pošti. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y. Bodniča; d) redov Gustav Ilerceg se meseca avgusta L 1921. pod | 8.) S svojim govorom od 1. no- jvembra l. 1924. na soji zagrebaš-,. . , m odaliska, s katero se plivom govora Stjepana Radi«, ni I ^ organizacije IIRSS. je Radie |^ — . Ves ^^ ]„ j vrnil t dopusta k komandi; e) zakrivil z izrazi, s katerimi je govoril o kralju, čine po par. 91 kaz. čakoval običajno kazen, da namreč pod neposrednim vplivom agitaci- """ " —odalisko stisnejo v sod, katerega jc, ki se jc vršila po Radičevih na- i zak" tef /?°raj zvale v morje, Abme dAgo pa obe navedenim zakrivil tudi dejanja .. . , *L 1 sij o zunaj pred vratih. Toda sul- 44 Hudson Street near Duane Street 426 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenue BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue near 150th Street, Bronx BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street iGHOW Bha0 vodilih, je redov P. Betkovič prekoračil dopust; f) pod istim vplivom se Ivan Tretvič iz Trebiča sploh ni odzvali poAvu za vstop v kader; g) Radič je govoril skupini vojnih beguncev in zlasti Gjuri Vučiču iz Odre, da se oni, ki odide v Albanijo, bržkone ne povrne živ. in da ni treba iti. ker naše (hrvatske) vojske ni. a zatim pred velikim številom vojnih 'beguncev da je treba potrpeti, ker končni prevrat ni vprašanje let ampak vprašanje dni in ur; h redovu Josipu Lukačeviču je govoril, da bo proglašena republika, v kateri ne bo nc daA-kov ne vojske; i) dajal je navodila za Iiosno in Hercegovino da se nikomur ni treba zglasiti pri komandi, dokler ga ne privedejo s stražo, nadalje kako je treba sabotirati službovanje s simuliranjem bolezni in kako je treba nadalje v komandi sami poiskati zveze z Radič-evim poverjenikom v dotičnem kraju ter si preskrbeti navodila, kako je treba beležiti in poročiti o tem, kar se dogija v vojski; j) tekom Jeta 1923. je po svojih agitatorjih, zlasti potom I-vana Božiča iz Slanega potoka, pu stil razglašala, da Hrvato«i ni treba sprejeti razporeda za slučaj mobilizacije in dar bo lažje mogoče osnovati vstaško vojsko, ako služijo vsi Hrvati v Hrvatski; k) z agitacijo o skorajšnjem p r oglase -njem samostojne republike, v kateri ne bo vojske in o tem. da se naj vojni obvezniki skrivajo doma, je dosegel, da je Pavel Milen-kovič iz VeL Grdjevca prekoračil dopust; I) na shodu v Nijemcih 3. julija 1923 jc govoril, da ni treba dajati niti rekrutov niti živine na pregled, dokler se ne ustvari 'sporazum'; m) pod neposrednim vpli vora Radičeve agitacije so pobegnili iz vojske meseca maja L 1924. vojaki 47 peš. polka I. Fucek, I. Štefan, A. Sokol in S. Plozek, vsi po čl. 2. zak .o zaščiti države in po par. 87 k. z. 9.) Kot predsednik IIRSS. je osnoval v Hrvatski, Slavoniji, Bo- sni in Dalmaciji oddelke borcev za tan ni mislil na to ampak kazno-{val ju je s tem, da sta se morala ^ vzeti. Pripravil jima je krasno že-! nitovanjsko pojedino in kupil kra i nasilno prevzet je oblasti Opar. S7.1 a in b). 10.) V času bivanja v Londonu se pogajal z zastopnikom madžarske vlade dr. Unkelhauserjem in madžarskim poslanikom -išzapa-rvjem v svrho vrnitve Vojvodine Madžarom in odcepi jen ja Hrvatske od Jugoslavije (par. 87 a in b). Zatem je predlagana kazenska preiskava proti Radiču : pod 11. in 12. radi rajnih inkri-miniranih člankov v posameznih številkah "Slobodnega doma," ki se v poročilu navajajo drug za d i lig km ; pod 23. in 24, radi inkriminirani li člankov v koledarju "Božični-ea"; pod 26. radi pozivanja' delavstva k revoluciji v "Slobodnem domu" od 18. julija I. 1923. in pod 27. radi razžaljenja nj. vel. kraljice v pogovoru od 14. julija 1. 1923. na podlagi poročila, objavljenega v "Jutranjem listu." Poročilo končno javlja, da" se proti dru. Mačku, Predavcu, dr. Krnjeviču in obema Košutičema vodi preiskava radi suma, da so kot člani predsedstva dne 14. avgusta 1. 1924. odobrili zgoraj ozna čeno dejanje Raediča v Moskvi ter v tej smeri pričeli tudi delovati potom časopisnih Člankov, nadalje da sta Dr. Maček in Košutič hodila na tajne Sestanke na Dunaj, da je bil Avgust Košutič osebno z Ra dičem v Moskvi ter pisal članke o moči sovjetske zveze, s čemer so listno in pismeno pospeševali komu nistično propagando, vzdrževali zveze s komunistično organizacijo _ !sno posest zunaj mesta. Tam sta se naselila. Ves Carigrad se je smejal izrednemu paru. Ko je odšel mali tovariš sultanov, je ostal sultan sam. Žalosten je bil, ker se je tako težko ločil od malega spaka, in vzdihnil je: Najbolj sem pri tem kaznovan jaz sam! Bikoborec je zaslužil milijon dolarjev. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Sarylc*. — Jugoslav Bureau.) PRAVILNO RAVNANJE Z RAZVAJENIMI OTROCI. MEXICO CITY. Mehika. 13. aprila. — Mojstrski bikoborec Iiodolfo Gaono je priredil v nedeljo svojo -poslovilno predstavo. Zatem se je umaknil v privatno življenje ter izjavil, da se ne bo nikdar več boril. Kot domnevajo. Matere — vsaj večina njih — znajo kaj jim je storiti, kadar se je otrok preliladil ali gii grlo boli. Kolikor staršev pa zna. k;ij jim urada. V enostavni in praktični obliki predočuje staršem, kaj je dognala moderna raziskava na polj unieutalne higijene. ravno tako ZA GOSPODINJE PUe IS A. BELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete. s pomočjo katerih zamore boljše vrgiti svoje dolžnosti k. t gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili Olanek. ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO št. 48. Kuharski recepti. Nobene druge hrane ni.

i se morali Domača sredstva. Po naiH>rnem dnevnem delu bi morali zamenjati svoje čevlje, ka-korliitro pridite domov, da lahko na ra način dobro prezračite svoje čevlje in da nudite mišicam svojih nog priliko, da se od]«»čijejo. Pretlno povoščite ali si» j«>služite selaka na trdili tleli in na pohištvu, so prepričaj le. da je les v resnici čist. kajti vsa nečista mesta in vse jiege se bodo prikazale jhh! polira-im površino. , Predno mlprete kauo z barvo, jo delati kruh ■/. rozina mi. ]H»služuj.-l bar-sc pri tem polnovredne pšeiiifne uio. ke in otrobov. Naslednji reeopt vam bo pokazal, kako napravit kruh. ki bo iiiK'1 skoro tak okus kot pogača. KRI II Z ROZINAMI Gobast — 1 put mlačne vode 1 kvart moke 1 eake kvasa Zdrobite in namočite zvečer kvas za dvajset minut v mlačni vodi. Zmešajte z moko in stepite. Pokrite. Pustite vshajati v gorkem prostoru preko noči: Iz navadnega testa : 1 pint mlačne vode ali prevrete-ga in ohlajenega mleku " čajni žlici soli S velikih žlic sladkor j j 4 velike žlico luasti - časi izbranih rozin — kvarta presojane moke, segrete. a ne vroče. Zjutraj zmešajte vse te stvari skupaj ter napravite srednje gosto testo. Guetite približno deset minut. Pustite vshajati, dokler ne bo obseg testa še enkrat tako velik, približno dve liri in pol. Gnefite zopet. Pustite zopet vshajati. Peci te 4."» do Ho minut v zmerno vroči ]»eči. Žemljice in kavne pogače je lahko napraviti s tem. da dodaste sladkor in mast navadnemu krušnemu testu. Kuhinjski nasveti. ve. ki se je sesedel na dnu. se bo na ta način pomešal v. ostalo barvo. <*e ne teče predal v vaši mizi ali omari gladko, namažite robove z milom ill videli boste, da !>»» predal gladko tekel semilitja. Isto velja glede oken in vsakega drugega nepremičnega dela, pri katerem pridejo leseni robovi v stik drug z drugim. f'e je obleka dobro izlikana. predno se jo spravi, je precej varna pred molji. Likanje /. vročim likal-n i kom uniči vsa skrita jajca moljev. Nasveti za lepoto. Vaši lasje l>i ne smeli postajati sivi. dokler ne dosežete starost petdesetih let. seveda pod pogojeni, da ste ohranili svoje lase v čistem in zdravem stanju. Suhi lasje izirube svojo barvo hitrejše kot naravno mastni ali oljnati lasje. Starti dejstvo je. da tli mogoče odpraviti sivih las pri ljudeh, ki so napredovali v starosti. V svoji lekarni lahko kupite številne proizvode, kojil proizvajalci trdijo, da lahko prepre-čjo osivenje vaših las. Nobenega posebnega pravila ni. kako i>o:rosto bi morali izmivat svoje lase ali kako pogosto bi se morali poslužiti dobre lasne tonike. Svetovati pa je. da skušate dobiti nasvet dobre avtoritete glede osivelosti. Osebno zdravje. Izbira in uporaba mila sta zelo Co hočete napraviti dobro stepeno važni, če hočete ohraniti svojo kožo smetano, se poslužite četrt pinta goste sinetifne. dodajte ina^o pecivne sode teh stepite. Če hočete napraviti dobro podlago za likalno desko, se poslužite turških ogrtač. Pri izbiri namizne jiosode je najboljša posoda s priprostim robom. k;*r kaže vedno dober okus. Ameriški in angleški procelan je izdelan vedno v čednih uzorcih ter je dobre kakovosti. Dobro je izogniti se kričečim barvam pri izbiri namiznega porcelana. Zarjavele nože je lahko očistiti, če se jih preko noči namoči v kislem mleku. J)ober punc lahko napravite s kombiniranjem ledenega čaja in li--uiouade. Dodajte par koščkov oranže. in telo v zdravem stanju. Mila se izdeluje potem kombinacije alkaltja 7. maščobami. Mila so ali trdo ali mehka, soglasno s tem. kako se jih uporablja. Cenena mila so ponavadi napravljena iz žarkih maščob, katerim se primeša dišave, da se odpravi duh cenene masti, katero se je uporabilo. Če se poslužite črnega mila. boste našli, da razburja kožo. Mehko milo je treba uporabiti, pri umivanju glave iti trdo milo pri umivanju telesa. Na trgu so številne . rste mila in vsaka vrsta ima svojo posebno ti|x»ral>o. Za kopanje je d<>-bro kastilsko ali glieerinsko milo. Za opiranje gotovih delov telesa bi se morali poslužiti mila z gobo ali mehko krtačo, kajti to bo očistilo kožo dosti boljše, ker odpre luknjice v koži. Mi priporočamo naslednje izdelke: Začnite danes hraniti labelue Star in Magnolia Mleka, kajti zanje lahko dobite dragocena darila. Kav no Star in Magnolia Mleko vedno potrebujete v Vaši kuhinji pri izv rSevauju raznih navodil. je storiti, kadar se pri fantku ali | kot s° prejšnje brošure o prepd- punčki pojavi nagla jeza. ljubosumnost. strah pred temo, novimi o-brazi ali novim delom, ali trma.' Ali kadar otrok se brani jesti potrebne jedi? Koliko staršev se zaveda, da misli, čustva in navade njihovih o-trok so ravno tako važna kot stanje njihovih zob ali moč njihovih mišic Mnojro staršev, katerim niti na mi,sel ne pride, da bi dajali ricino- je zaslužil bikoborec en miljon dolarjev. Vsega skupaj je usmrtil vegra olja za vsako bolezen, imajo 1093 bi/kov. Polet na Havajsko otočje. WASHINGTON, D. C., 13. apr. Mornariški depanfoment je objavil, da se bodo te dni dvignili s paci-fične obali trije mornariški zrakoplovi ter .skušali poleteti iva. Havajsko otočje. Aeroplan i bo tako (konstruirani. da lahko preunerajo 2500 angleških milj, aae da bi se med potoma ustavili. nja posameznih delov države, kar «o dejanja po Čl. 1, točka 1, 2 in 5 11 zakona o zaščiti države, kaizniva v inozemstvu z namenom odceplje ipo ČL 2 -tega zakona. za vsako slabo navado svojih otrok le eno metodo: Tega nikar! Kolikor staršev se zaveda dejstva, da razvajeni otrok je dejanski bolan otrok f Vsa ta in enaka vprašanja se bržkone vrnejo v misli očetov in ■mater, ko prečitajo knjižico, ki jo je ravnokar izdal federalni * Children's Bureau.' Ta knjižica nosi naslov *4Child Management" (Ra vnanje z otroki) in pripravil jo je Pr. D. A. Thom, priznana avtoriteta na polju duševne hifrijene. Dr. Thom je organiziral klinike za razvajene otroke — takozvane "habit elinies" — v Bostonu in je na celil osemorice teh klinik, ustanovljenih od tamošnje državne o-blasti za mentalno zdravje. "Child Management" je prva izdaja te vrste s strani olroškega rodni, detinski in otroški skrbi, ki so dosegle cirkulacijo približno 4 in pol milijonov izdaj, predočeva-1»' rezultate raziskav zdravniških strokovnjakov in zdravstvenih spe cijalistov. Kako otrok čuti in mi-*li. je velikanskega pomena za njegovo srečo v detinstvu in kasneje za tije-NEVNIK V 4 ZDRUŽENIH DRŽAVAH- Andrej Hofer ....................50 Boy, roman trd. vez.............. .80 Beneška vedeževalka ............ .35 Belgrajski biser .................. .35 Beli rojaki, trdo vezano ..........1.00 Balkanska Turška vojska......... .80 Barska vojska ................... .40 Bilke (Marija Kmetova).......... .25 Cvetke .......................... Črni panter......................65 Ciganova osveta ................. .35 Čas je zlato....................... SO Cvetina Bovograjska.............. .50 Čarovnica starega gradu.......... .25 Doli z orožjem ................... JBO Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) .........................60 Dolga roka ...................... .60 Devica Orleanska................ .50 Duhovni boj .................... .50 Dedek je pravil. Kartnka in ikra- teljčki ....................... «40 KKsabet* ........ ..... ...... .36) Ctaayal Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 j Napoleon X Ran Baron Trenk..... ......... J6. m y Ob 00 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Petelinov Janez ................90 Jftsmi V prozi, trdo ves............70 btfgodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 £abirki in Roža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest is časov Roko vn j ačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar............... .30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roka .35 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe_____________ .25 Patvia, povesta iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca............A......30 Ptice selivke, trda vez............. .75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... .35 Pravljice in pripovedke za mladino. lzvezek.......................40 2. zvezek.....................40 Pegan in Lambergar.............. .70 Rablji, trda vez...................75 Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem ..........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec ................ .40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo ..........v......50 Sanjska knjiga Arabska ............ l^H) Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez ........90 Strelec ...........................30 Strahote vojne....................50 Stezosledec ......................30 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................76 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 vensko mladino .............. .25 Notarjev nos; humoreska......... .35 Narod ki izmira.................. .40 Naša Ančka ........ Naša vas, 1. del, 14 povesti Naša Vas, II. del, 9 pov. .. Nova Erotika, trd. vez. ... Naša leta, trda vas....... Naša leta, broširano...... Na Indijskih otokih . . Naseljenci ...................... .30 Novele in črtice.................. .90 Na Preriji .................... .30 Nihilist ......................... .40 Na S. 4. krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 Narodna biblioteka: Sptaj« • » . « » a . i ■ i SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno kla. sje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš. ...........25 St." 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi............35 Št. 12. Fran MUčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja hjih, 91 str., bfos« »30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodu o-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee M&uperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... .45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Pretnar, 80 str.................80 Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broi..... .25 St. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejefijih, poslovenil Anton Funtek, 124 «tr.. broš..........50 •7D št 20. JnL Zeysr: Gotnpa&in Komurasaki, japonski roman, is čeičine prevel dr. Fran Bradač, «85 154 str., broi. . .35 .90 .90 .70 .65 .45 .50 35 .40 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Bresposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora...................25 4. z v. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega..........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade . Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. sv. Korejska brata. Črtica iz mis-jon o v v Koreji...............30 13. z v Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest....................... J2 5 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tunel, trda ves. .................. 1.00 Turki pred Dunajem..............6G Trenutki oddiha...................4C> Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva reputica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 Irdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez. ....... . 1.50 Zmisel smrti......................60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ...................80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin v Orčivalu, broš........75 Za miljoni, ............65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbirka slovenskih povesti: L zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .........................66 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15" povesti ...........................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke m pesmi .......................... .50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ...........................5C 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za Slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ................. .75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna s barvami in navodilom: Mlada greda.................... $l._ Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 3L20 Za kratek čas ................... 1J20 Zaklad sa otroka.................1.20 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih ..................35 Mati, Meško; trt dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ... ...................... .30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih.........30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih..........................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ....................... .30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: V 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa. bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ..................30 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25 broširano .....................80 Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ..................... .40 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije ,50 Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije.......................50 Vijolica. Pesmi za mladost.........60 Zvončki. Zbirka pes ni j za slovensko mladino. Trdo vezano.........90 Zlatorog, pravljica, trda vez........60 PESMI Z KOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Gram) ...... $1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) H. zv. .. .75 Pomladanski odmevi...............45 Ameriška slovenska lira (Holmer) .. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 Nočne pesmi (Adamič)............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 IOBE 60 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in žaljivi prisori, eno in več dejank...................8f Dolina sols. 8. enodejaaks: Dva svatov«. Dedituia. Trpini........1.00 Dneroik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoorična koms- dija t S dejanjih. Trdo veano JL7u Divji krvec. Narodni icrokas s petjem T »njih ...... • . . . m 9 mm .50 Naročilom je priložiti denar, bodisi 1 gotovini. Money Order ali poštne znamk« po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajfte pismo. Ne naročajte knrjdg, katerih ni v ceniku Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVENEC PUBLISHING OO. 82 Oortlindt 8t* _ Hew ('LAK NARODA 14 APR. 19&. (Nadaljevanje.) Tončku je omahnila glava v blazino, mcžal je, le enakomerna hitra sapa je kaeala, da ie ne spi. Teta Mica mu je tspcft držala roki in mu z ljubim t>vcykn pripovedovanjem božala dušo: — Čakaj, moj fantek, da ti povem lepo pravljico o pastirčku. Ta pastirček je imel .sto ovac, pomisli — »to ovac! hi jih je gnal na pašo. Pa pride do široke, široke reke, onkraj je bila najlepša paša. pa ni inokftu čez vodo. Pa zagleda čoln, ob bregu je bil privezan in tako majhen, več kakor ene ovce ne bi nesel li k rat u. Čeprav je bil majhen, pastirček ga je bil le vesel. Odvezal ga je, postavil vanj ovco in odrinil od brega. Veslal je in veulal, reka je bila široka, srečno je pz-iveslal do nega brega. Kako je bila ovca vesela lepe paše! Ali devertindevetdefcet jih je bilo še na onemi bregu. Pastirček se je koj vrnil po drugo. Postarvil jo je v čoln in odrinil od kraja. Veslal je in vetdal, reka je bila široka, srečno je priveslal onkraj. Zdaj t»ta bili že dve ovci na lepi paši, ofc-etnindevetdeset pa na eni »t ran i. pastirček se je hitro vrnil po tretjo. Ponstavil jo je v čoin in odrinil od brega, vetdal je in veslal, reka je bila široka, srečno je priveslal na drugi kraj. Zdaj so bile že tri ovce na lepi paši. aedemkidevecdesect tam, pastirček pa se je ročno vrnil po tretjo. . . Tako j*» tekla povest »aprej. mirno in neprestano, ka-kor čofo-tu. Htudenček v korito pred domačini hlevom, in preden je papirček prepeljal deveto ovco čez široko reko, je Tonček že spal. Pirčeva je pobožno gledala in poslušala. Požintla je besede sestro Mict> in jih z nemima ustnama ponavljala. Ona pa ne bi znala tako u-epavati. dasi je biL njen sin in je bila ona mu mati. Ali je čudo. da je bolj domač pri teti tltakor pri lastnih starših? Ko sla mu to zatnerjala. ali mu nista delala krivice ? .Ka'ko kratkovidna ^ta bila in samo pašna! — Kdaj bo popravila, kar je zamudila skoz enajst Vet * Ali se bo sploli kdaj naučila mu biti prava mati? Težko bo šlo. ko ni med njima o-nih močnih vezi, ki jih pleto spomini vseh let. združeni s is>n*bn\i, s trpljenjem. Izprevidela je, da prav« malti ne daje otroku življe-inja le enkrat, ampak vsak dan vaio kič. Začutila je ono resnico: Xe iz krvi. aunpatk iz skrbi in trpljenja brsti materinska ljubpizen! Teta Mica je oprezno vstala. Velela je seafcri, naj ona sede v stdi. — Okoli hiše moram pogledati. kaj delajo. — je zašopetala. — Ali boš kaj jedla? — Pirčeva je zanikala. — Če bi sa jo takoj i »puste v pro-štost. Bolela jo je pot iz ječe nazaj v svet, ki se mu je bila že odrekla. Hitela je proti domu s po-vešeuo glavo, tako se ji je zdeiol tit jo vsakdo gleda. Oddehnila se je. ko je krenila o cttste na part. Okoli šupe je bi--o vse tiho — vrata zaklenjena 7. novo ključalnico. . . Trudna je sedla na tnalo poleg duri. Bolela jo je gilava in težko U j ©bilo misliti. — Kdo je zaklenil? Odkod nova ključalnica ? — Ni bila kos preudairjati. . . Oči so jo pekle in ji lezle vkurpe. glava ji je kinknila. Dvignila se je*s tnala, sedla na prag. se naslonila v kot ob podboju in zaspala, trdno zaspala. Ko se je zbudila, je'stalo solnce že na zapadnem nebu. sodila je. da mora biti okoli četrte ure. Po-fsitek ji je bil okrepčal tedo in duha. Zbrala je misli v bodočnost; življenje ji je ostalo — uravnati l*o t-refoa novo življenje. Ozrla se je okoli' šupe, kje bi bil ključ od duri. Morebiti na oknu? — pod pragom? — v špranji 7& podbojem? — Pa se je spomnila, da je mož ubefial — memda je sodnija zaklenila šupo in hrani ključ. . . Zdaj se je domislila tudi sina Stanka, da se je potepal in česa so ga sumničili. . . Pa jo je pos-talo strah sebe. svojega življenja, svoje družine- ka-' ko je mogla gledati ves ta* greh v x sebi in okoli sebe in ga trpeti! —> Gnev se ji je oglašal Ln odpor, no-1 vi. strogi naklepi so ji pričenjali poganjati v duši. ki so se vrnili iz Rusije slednjič u- 'stari in izvežbani detektivi ob tru-mazana afera z nadporočnikom plu Amalije Leirerjeve s škripajo-Ledererjem. vse to je pripomoglo, čim i zobmi, dočim bi bili mladiči da se je mišljenje budimpeštanske in vajenci v tej stroki kmalu spra javnosti razvilo v to strašno smer.'vili nedolžnega Leirerja na vislice. Na policijo je občinstvo naravnost Kaj pa z morilcem, ki je šest dni navalilo s kategorično zahtevo, naj po umom javno priznal svoj zlo-| aretira očeta umorene lepotiee. In čin, ko je kričal na mostu Franca policija je storila, kar je zahtevalo Jožefa, da je umoril neko žensko! • - javno mnenje, ter prišla s tem na Takrat je bilo truplo staro šele te-napačn osled. jden dni in torej še ni bilo zrelo za In dočim je 150 detektivov islr po katerem se obravnavajo vse kri minalne zadeve med štirimi stenami in prisotnosti poedinih referentov. Ni se moglo namreč vedeti, če bi teh par dobrih detektivov ne zgrabilo pravega krivca kar bi mo glo v višjih uradnih krogih povzročiti takozvane politične neprijetnosti. Tako se je zgodilo, da ske oblasti velik respekt. Taka je torej približna slika gni lili razmer, ki vladajo na Madžarskem, kjer je zadnje čase pravo gnezdo zločinov, afer in pustolovščin. / ALI VESTE, — da !k» jugoslovanska vlada iHislala -študirati v inozemstvo trideset naj-boljšili. jugoslovanskih »lijakov? Ali vi'stc. da vsebujejo Heliuar najniilt j-ši 100«%- čisti turški to!-ak. V Uri mu rs doliite kakovosti in zadovoljstvo. 1*0 čiiu dohite v drugih K« količino. Težka nesreča kolesarja. V Kamrico pri -Mariboru se je pripeljal s kole-0111 kovač Albreht, iz Radvanja. V najhujšem diru je path I v tri metre globok jarek ob cesti in si razhil glavo. Rešihui oddelek ga .)«• prepeljal v bolinico. Gotova odpomoč za neprebavo, napenjanje in zaprtje. Skušenj zdravniki se čutijo kako hitro deluje to zdravi'o v takih slučajih. Če vam vaš zdravnik so ni predpisal tesra zdravita, kar pojdite k vašemu lekarnarju in kupite steklenico; zove se Nupa-Tone. .Te lahko za viivati in za približno $1.00 dobite celo mesečno 7.. 1-lopo. <" udili se boste kako liitr«» učinkuje. 7.a slabo prebavo, napenjanje, zaprtje, ncdelujoč-a jetra, stab tek. glavobol. stali spanee. itd. tu bolj Kepa knt je to zdravilo. Poskusite fja samo za par dni In čudili se boete. kako vam ponovi moč in voljo za d.-to. Daje trdno in poživljajoče spanje in skoraj takoj se bost-* počutili boljši. Izdelovale! NTuga-Tone tako dobro vedo, kaj ista stori v takih j slučajih, da primorajo vse lekarnarje J jamčiti isto in povrniti vaš denar, če ni-. i- ,*te zadovoljni. Priporočano in na pr>»daj so stan ■ - v vseh dobrih lekarnah. —Adv't. ANTHONY BIRK hišni in sobni slikar in dekorator Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PRE DNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. ___Telephone: Jefferson 6253 stvo, da je moglo truplo lepe, mla- mladiei, edina opora vladajočega de in elegantne dame sredi glavne- svetovnega nazora. Stari izkušeni ga mesta v eni najbolj obljublje- uradniki in detektivi so morali že nih ulic cela dva meseca guiti in | davno obesiti državno službo na malone strohneti ne da bi je kdo klin, ker so zavladale v državi ne-našel. Mar v Budimpešti ni pismo- izdržne razmere. Tako se je zgodilo, da na licu mesta niso mogli napraviti odtisov prstov, da so mora- Za o bogatenje krvi In za oživljenje je Bolgarski Zeliščni Čaj vreden desetkrat več kolikor stane. Da, vsaka družina naj bi imela to čisto žeiisfno zdravilo za odpravo zaprtja, revmatizma. želodčnih, jetrnih in ledičnili bolezni ter za obogatitev krvi. Pojdite Se danes k lekarnarju po zavojček — 75c in $1.25. Opomba: — Dosti ljudi živi po farmah in po malih mestih, kjer ni lekarne. Ker jako potrebujejo to izborilo zdravilo ter ga morajo imeti, bom jaz poslal po poŠti moje zdravljenje za pet mesecev za $1.25. Naslovite na me: H. H. von Schlick. President. Dept. X824, Locust St., Pittsburgh, Pa. noš, raznašalcev listov, uslužbencev cestne železnice, nadzornikov plinaren, mar ni vsevednih oprav- ' li dvakrat ponoviti hišno preiska-Ijivk in klepetulj, kakor po drugih ,vo in da spravljajo v aferi Amali- Kaselj oslabuje sistem ln je vedno neprijeten. "Tukatj pride na pomoč Cougft T^ši r a združenje, odpravi pi6-loajt' slu.s0.v9 ^a iw^elj in može prepcecitx rdoati resnih bolezni., . mestih ? Seveda so. toda, politični dogodki zadnjega desetletja pretvorili človeške duše in omogočili, da je truplo lepe Amalije baš v tem evropskem mestu tako dolgo ležalo, ne da bi bilo pokopano. Pis-monoše niso več zaupniki adresa-j tov, odkar jim je poštno ravnatelj-I stvo strogo predpisalo, da morajo [sumljiva pisma oddajati v pregled i vojaški in civilni policiji, predno I jih izroče adresatom. 1'službenei j elektrarne se ne čudijo, če ostane ikako stanovanje več mesecev za- je Leirerjeve na dan. vedno nove stvari Prizadevanje policije ostane ves teden brezuspešno. Brihtnim kriminalistom pride na misel aretirati starega skopuha Leirerja, češ, da je osumljen zločina krvoskrun-st.va, ropa in umora lastne hčerke. Za vse te obdolžitve je našla madžarska policija priče in dokaze v indicijah. Strašen zločin visi v o-čeh javnosti nad glavo starega Varvra Leirerja. Odkrito je treba priznati da je ravnala policija v DR. LORENZ 642 Pena Are., PITTSBURGH, PA. ■ DINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJ« MTOfcft km adravljcnj« akutnih la kroničnih Sol«nl. Ju um t* sdravim nad 25 |«t ter Imam akuinja v vash boleznih "»t vaa moram popolnoma razumatl m aposna« aaaa PoMsnl, 4« vaa ozdravim |n wmam mod In sdravja. Skoal 18 lat aam pridobil poaebno akuinjo pri ozdravljanju molkih bolaznl. Zato aa morata popolnoma aanaatl na mana, moja akrto pa je. da vaa popolnoma a^ra. «lm. Na odlatajta. ampak pridite ČImprajV Jas eadravlm zaatrupljeno kri, mazvtja in Ilea po teleau. bolezni v pri« I«. f-*?**1? boletina v koatah, at aro rana, oelabeloet, živčna ln bolaznl v me-nurju, ledloah, Jetrah, želodcu, rmenlco, revmatlzam, katar,zlatoitlo, naduha Itd. Uradna ura: V ponedeljek, aredo ln petek od I. dopoldne do < popoldne * * tocek. detrtak in aobota od t. dopoldne do t. areCer; v praanlklb od 1*. dopoldne do 1. popoldne. klenjeno, ker je toliko v mestu sta- tem siužaju ,)0d sugestijo občin-novanj, ki se jih radi visoke pro- stYa občinstvo ta genijalna budim tekcije nihče ne sme dotakniti, da peitanska publika, je zavzelo ta-so»se navadni ljudje že davno na- koj ,)0 odkritju strasnega zločina vadili na te čudne pojave. Kaj pa stališče, da morilec ne more biti gospodinje? Prijatelj odnosno lju-'nihče drugi, nego stari Leirer. To bimec nesrečne Amalije je bil Ho- J je strašna misel, ki bi ljudem dru-landez, bogataš s tujo valuto in ta- \ ?od ne prigla v glavo Ali v Bu_ ka odlična oseba mora seveda od- l(limpošt; je smatrala javnost to re-pirati gospodinji dlan, da ji lahko j gitev ^agonetke za edino pravilno, zamaši usta. Tn sosedje? To sta bi- Ali bi bila pred desetimi leti tako la neki igralec in stara dama. I-, perverznost psihologije sploh mo-gralec, visoko moralni komik, je bil i goča? Ne. Bdeči in beli teror, div-v«el, da ga dva meseca niso vzne- j jalIje boljševizma in reakeije, pol- giwi iz sosedne nP je?e političnih zločincev, morel1 sobe ter se je sploh malo brigal za im pokvarjeBfcsf fttjttilf ujetnikov, Posebna ponudba najini eitateljem PrenoTljepg pisalni vtroj "OL™M $20. ■ streiico m slovenske fir- 'OUTB' PISALNI 8TBQJI BO NAJBOLJ TKPEfiNI mi pinalni st»>j ni nflrakm umetnost, Takoj 1*S f« THdf p9& Hitro«! ptenjm 4oWt« K iiinutttk^i anc. 1 .i y-i K1:11. [Q OOVPAVT TM%M. J GLAS NARODA. 14. APR. 1925. ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P. Nadaljevanje.) P08TSCRZPTUM. Povest, v kateri sean poročal, kako oznal edinega, strašnega greha, ki ga je napravil Sir Terence v svojem življenju, kajti vsi neposredno prizadeti so moLčali. Molčali so, ker so ga ljubili. Čitatelj. ki razume motiive. bo istotaiko odofbraval izid feele zadeve. (K ON EC.) Karel Spiticler: Iz starih zapiskov. dniki v planinah. Lahko se zgodi, da vas preseneti nevihta. To se je pripetilo meni poleti in v svojo srečo sem kmalu zagleelal borno pastirsko kočo, kamor sem se zatekel. 'jospod-ir me je sprejel s prija- Človek ne bi imel zvečer dolgo ostati na vrhu Sehindelegija. a srce mu tueli ne da, da bi se tako kmalu odstranil. Zato mora potem korakati več ur v temi in priele v času. Upal je zadržati Masseno pred Almeido, dokler bi ne prišlo • Schwintzle šele pozno ponoči. Me-deževje. ki bi izpremenilo deželo v preplavljeno ozemlje, brez mo- I sec in zvezele pa niso zanesljivi vo-stov in br«z vsake stvari, ki bi mogla prehranjati njegove čete. Wellington pa je storil kar je mogel in sicer na odfločen način. Pričel se je umikat i na opuistošeno gričevje Bucaso in koncem septembra se je spustil v bitko, koje izid je zadržal napredujoče Francoze. Nato se je zopet pričel umika* i skozi Coimibra. Na tem pohodu je videl, da je bilo opustošenje zavrženo. Kar je bilo a'ta in drugih živil, se je odneslo ali uožgalo in ljudje so bili priseljeni zapinstati .svoje domove ter korakati z armado. To je bil patetičen exodus moškrh in zi*mi besedami: "Kaj posebnega Žensk, -starih in mladih, živine in škripaj očrh voizov, obloženih z vam res ne morem nuditi, toda če visaikovrstnim blagom. Za njimi pa je ostala dežela, pralzna kot Sa- rad berete predno zaspite — tu-hara, kjer je čakala Francoze, ki so že predaleč prodrl1!, lakota, kaj je" In je položil na mizo po-Upanje Massene je ležaio izključno le v hitrem (napredovanju. V leg brleče lojevke tri zp.r>rašcne Lizboni sami je hotel pritisniti Angleže k zidn ter dospeti v deželo knjige, nato pa mi je voščil lahko izobilja. noč in odšel v drugo kamrico. Tako je mislil Massetna, ki ni ničesar vedel o utrdbah pri Tor- j Ena izmed knjig je bila šolska res Ved ras. čitanka, druga so bile mašne buk- Tako je mislila tudi domača angleška vlada, (ki je bila mnenja, ve, tretja pa — starinska izdaja da Wellington brez potrebe opustoša deželo in da bodo k on eon o procesov zoper copernice in čarov-Angleži izgnani iz dežele s strašnimi izgubami ki d'a bo ime Anglije nice. Odprl sem zatlnjo knjigo in omadeževano za vse bodoče čase. čital: "Niti na poti na grmado se Wellington pa je šel neizprosno in neomajno po svoji lastni ni skesal, temveč je klel Boga in I>oti in koncem prvega tedna v Oktobru je privedel svojo armado in kričal, da je vrag ustvaril svet, beguucr varno v presenetljive Obrambne črte. Francozi, ki so bili ker bi koga drugega ne veselila ta-Angležcm tik za petami, v upanju, cia bo kampanja hitro končana, ko zoperna šala." Te vrstice so so obstali pred temi presenetljivimi, nepričakovanimi in nezavzet- me osupnile. V starodavnih pobo- po plečih in rekel: "Če bi bil du-nimi utrdbaoni. ! znih časih so namreč častili Boga liovnik, bi moral premisliti. A ker Po eeli mesec trajajočem, brezuspešnem reko gn ose i ram j 11 sp je in svetnike tudi najhujši zločinci, - vprašate mene. vam povem, da je nastanil Masscna lo mogoče, da nasiti da je mogd veliki maršal vstrajati toliko časa v Santarem vspričo ge to-le usodno povest: | Tako se je zgodilo, da je prišel navala lakote 111 l>olezni. tki jo vedno spremljajo. (Nujni poziv na I "Ksaverij Guelgen — tako se Ksaverij nazaj z mlado ženo. \ Napoleona, naj pošlje pomoč, je imel za posledico dobavo provizij, je pisal zločinec — je bil ubog čol Giorniku so se vsi radi odkrižali ki pa bi komaj zadostovale za nujen umik na Špan-sko in s tem umi- nar in je vozil po lepem Vierwald- sirote brez staršev. Speranza je i-k an jem je pričel v pričetku marca, potem ko je zbolelo najmanj staetterskem jezeru kmete iz vasi mela doto v culici, katero je vzel defset tisoč njegovih ljudi. j v mesto na trg. Enkrat na leto, po- Ksaverij na rame. Ko je prišel do- Wellinglon je bil takoj na nogah ter mu pričel slediti. Umika-' zno v jeseni, je navadno peljal mov so se vsi čudili mladi Italijan nje Francozov be je izpremenklo v beg. Vojaki .90 smet ali proč opre-'preko sv. Gottharda veliko čredo ki. Kmetje so bili jezni. Da je vzel mo in muuicijo. da bi lažje koraikali. Tako so bežali proti Španski. 1 v Luzern na sejem. Po zimi pa je Ksaverij revo za ženo, to je bila neprestano vznemirjeni od angleške kavalerije »n ogorčenih portu-' pomagal bogatim švicarskim meš- njegova stvar, toda čemu je bilo gftlskih kmetov. Njih pot umikanja je bila zaznamovana z nepretr-j čanom pri gospodarstvu in so ga i treba pripeljati tujko, ko je ven-gano verigo mrtvecev, človešknh in živinskih* dokler niso našli (meli vsi radi zaradi vljudnosti, za dar bilo toliko domačih nevest?! ostanki nekoč sijajne armade zavetja na drugi strani Coire. Preko nesljivosti in njegovega prijazne- Tega mu ni nihče oprostil. In. zgo-te točke ni mogel Wellington zasledovati sovražnika, ker ni imel ga obraza. Bil je namreč revež, dilo se je skoraj tako, da bi bil o-sredstev, da prekorači naraslo reko in ker mu je tudi pričelo pri- 1 Plesal je sicer boljše kakor vsi bo- stal Ksaverij celo brez zaslužka če manjkovati provizijj. 'gati ženini skupaj, toda nihče ni ga ne bi bili podpirali bogati in Bil pa je zadovoljen, kajti v polni meri je dosegel svoj cilj ter [mogel misliti, da bi utegnil ta mož manj nestrpni meščani, dokazal pravilnost svoje strategije. [ustvariti lastno družinsko ognjiš-l Ksaverija pa je domača sreča Na višini, dvigajoči se mad rmenkasto, penečo se Teko, je stal odškodovala za vse sovraštvo tu- lord Wellington s svojim sijajnim šta/bom, v katerem «sta bila tudi Tako je minilo več let. Ko je do jih ljudi. Speranza ni bila dpbra ženske na njem. Končno se je pu-nica zarežala, pokazala bele zobe. ga sunila s komolcem in zakričala s spakedrani švicarski nemščini: "Lenuh kaj pa tako zijaš vame, mari bi mi pomagal!" Viničarji so se ob teh besedah veselo zasme-jali. Ksaverij se je elvignil in je moral pomagati. Šel je s krivčkom v vinograd in je tam elelal elo veče ra. Oe je le za trenutek prenehal z delom, ga je dekle začelo preganja ti: "Le še, le še!" Ko je delo končal ,se mu ni nihče zahvalil. To je tukaj pač tako v navadi, si je mislil Ksaverij. Toda pri stotem koraku se je obrnil nazaj ter se vrnil v vas. Dekletu so zagorele oči, ko ga je videla pred seboj. Ugriznila se je v ustnico in je pričakovala, da jo ogovori." "Kako pa ti je ime?" — jo je vprašal. — "Speranza," je odgovorila in se nasmejala. On pa je bil v zadregi in je odšel. Do Luzer na je dolga pot. Čreda gre počasi. Ksaverij si je vse dobro premislil. Ko je opravil svoje elelo, je šel k glavarju, pri katerem je služil pozimi, ter ga vprašal, ali mu svetuje* ženitev. Glavar ga je potrepljal pozneje rodila še hčerka je postal tako vesel da ni hodil nikamor razen v cerkev, a najraje je bil doma. Tak'o jim je cvela sreča do leta 1645. Takrat na pustni dan je ostal mož doma s hčerko, Speran- Pa Je š^8 na ples. Ko se je vračala ponoči domov, so jo napadli pijani fantje. Branila se je sicer, a na koneu je podlegla in so ju u-* bili. "Bili so razvneti, ker jih. je moril dolgi čas" — tako je zapisal sodnik. Ksaverij pa je začel kazati brezverstvo, ki se je stopnjevalo brez meje in konca. Po umoru svoje žene je hotel tožit krivee. Nadle goval je vplivne osebe po celi Švi-" ii, kakor da so vinjeni fantje ubili domačinko, a ne pritepenke - La-hinje iz doline. Vsi uradi so odbijali to smešno tožbo. Ksaverij pa se je zaprl v domačo hišo, pustil si je rasti brado in ni več prišel k obhajilu. Ko mu je očital župnik njegovo vedenje, je odgovoril: 'Naj stori Bog čudež, naj mi vrne Speranzo, pa ga bom zopet častil. ' rn je preklinjal cerkev ter mali-koval pred svojim otrokom, malo Speranzo. Kupil ji je lepe čevlje in lepo obleko. Speranza je vihala nos kakor bi bil njen oče župan v Luzernu. Oče ni otroka nikdar pretepal kakor to elelajo pobožni ■it a riši, marveč je hčerki stregel kakor sluga. Deklica se ni igrala z otre>ci in ni zapustila očeta. Kadar sta šla kam, šla sta vedno skupaj, oa najsi je bila njuna pot v Lu-iern ali v Italijo. Tako so vaščani elomnevali, da je postal Ksaverij čarovnik in čr-nošolee. Sumničenja so počali postala prepričanje — takrat ko je kaznoval Bog občino za grehe leta 1647. Učitelj Balzer je peljal otroke k maši v Einsiedeln, kjer so i--neli praznik. Med potjo so našli v gozdu strupene jagode. Otrokom je bilo.zabranjeno dotakniti se tega sadu in na shodu so vsakemu učencu naložili 20 batin, da ne pozabi prepovedi. Samo Ksaverij Guelgen ni hotel kaznovati svo iega otroka s šibo. Zahteval je e>d 1 hčerke samo častno besedo, ela se bo elržala prepovedi. Deklica se je veselo zasmejala in je obljubila, da se ne bo dotaknila nobene jagode. Ko je prišel učitelj s šolarji na hrib, jih je hotel pretepsti po naročilu roditeljev, da ne pozabijo prepovedi. Toda otroci so ga na-nadli, vrgli na tla in zvezali ter ->ričeli jesti prepovedane jagoele. Šele ponoči v mesečini, ko so jih načele mučiti neznosne bolečine v želodcu, so se začeli kesati. Razve-so učitelja, mu poljubovali roke in noge ter ga rotili, naj jih pe Ije elomov. Sedmorica jih je ostala na mestu mrtva. Še več jih je iz- w » * J ■ V'C»V< ■ V O J ^J ------------------------- ----«|----»I-----— ----------' J--——— — "--— - — — —---— y " v Santarem ui od tam je skušaj dobiti, kar je hi- Zato sem svečo primaknil in začel ženitev dobra stvar, če se le oba i-tsiti svoje sestradane vojalke. Naravno^ čudež je. čitati na rmenih listih stare kuj i- mata rada." O Mov in Murralv. generalni kvartirski mojster angleške armade. S pomočjo svojega daljnogleda je z molčečim zadovoljstvom zasledoval opotekajoče se kolone Francozov, katere je pričela ■zagrinjati večerna onegia. 0'Mov, ki je sedel polog njega ila tako nepričakovano zaključena prejšnjega jumija vsled razmer. Moral bo zopet vložiti retsignaeijo, ki bo tudi sprejeta, čeprav je .bila prvič odklonjena. segel Ksaverij 30.- leto (to je bilo gospodinja — to je tudi bila voda 1. 1641.) je pustil plese, ker je mi- M mlin vseh zlobnih jezikov v so- sli, da je že prestar. Drugo jutro sedstvu — a bila je zato vedno ve- pa je zopet gnal živino v Luzern sela in je prepevala kot ptica. Ko in se je ustavil poleg krčme v Gi- je šla z možem v nedeljo k maši, orniku. — se je držala zelo ponosno. Nosila Ožgano bosonogo dekle, izpod- je glavo pokonci. Ksaverij se je recano in z rdečo rožo v črnih la- takrat počutil izredno srečnega seh .je šlo večkrat mimo njega in ter ne bi za nobeno ceno zamenjal S p lotimo tišino je prekinilo hreneamje. Peibliži^o en j and od me- prožno nosilo polne košare grozd- z županom ali s komurkoli izmed 8ta, kjer je sedel Wellington na svojem konju „ se je zarinila, v ze- j a. Vsako pot so se ustavile oči te, bogatašev. Ko pa se jima je leto dihnilo doma, ostali pa so dolgo "•asa težko bolovali. Edino Speranza ni zapustila zvezanega učitelja, ni jedla jagod in je prišla domov idrava. Jasno je torej bilo, da jo je otela mrti le vražja veda njenega očeta. Toda božja roka je segla tudi po ošabnem črnošolcu. Vaški otro-čaji so nekoč zagnali v Speranzo velik kamen, da je deklica težko zbolela. Ksaverij, ne da bi se zatekel po pomoč v cerkev, je poklical ponoči iz Luzerna dva zdravnika, ki sta ozdravila dekličine rane s pomočjo razbeljenega železa. Vendar je 12. januarja 1. 1648. deklica umrla. Izdihnila je, ne da bi orej prejela obhajilo. Ko pa je pri digal 17. januarja na dan Sv. Je-derti župnik o lepoti božjega stvar jenja, se je vrgel Ksaverij ves besen na gospoda. Kričal je, da laže, da je evangelij, katerega razlagajo po cerkvah, le goljufija, da je ustvaril svet ne Bog, ampak vrag katerega veseli človeško trpljenje. Zdaj je postalo vsem jasno, da služi Ksaverij hudiču. Razžaljeni kmetje so zvezali bogoskrunca in ga izročili pravici . , . Sveča je ugasnila. Zatisnil sem trudno oči in trdno zaspal ob grmenju in šumenju dežja. Zgodaj '.jutraj mi je prinesel pastir lonec mleka. "Kako ste spali? Ne zamerite", je dejal, "to je vse kar imam . . Odgovoril sem mu: "Saj niti ne vem, kako se pišete. Kako naj se va mzahvalim ?'' "Pišem se Ignacij Guelgen." Menda je & pazil moje začudenje. Videl je namreč odprto knjigo na mizi, razumel vse in dodal samo še besede: "Brat tega Ksa- Hretanfe parniko* - Shipping New« 1«. aprila: Cleveland. Boulogne In Ham bare: Pittsburgh, Cherbourg In Antverp; Columbus Cherbourg In Bremen. *1flL aorila: Olympic Cherbourg: France. Havre; George Washington. Cherbourg la Bremen: Orbita. Cherbourg. SI. aprila: Beigenland, Cherbourg In Antwerp L aprila: Mauretanlg, Cherbourg; fluffren. B. aprila: Farla, Havre; Homeric, Cherbourg; Orduna Cherbourg: Prea. Rooaevelt. Cherbourg In Bremen. St. aprila: Lap land Cherbourg ln Antwerp* L>uetaow. Bremen. Sa. aprila: Aault&nla. Cherbourg. 36. parila: Ohio. Cherbourg In Hamburg: AI b*-rt Rallln, Boulogne ln Hamburg. 2. maja: Leviathan. Cherbourp- Majfstic. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Minnekahda, Boulogne. 5. maja: Resolute. Cherbourg, llamburp: — Stuttgart. Cherbourg. Brmene 6. maja: Berengaria, Cherbourg: La Savoie. Havre: Ties. Harding, Cherbourg. Bremen: Arabic, Cherbourg Hamburg. 7. maja: Zeeland. Cherbourg in Antwerp. 9. maja: Olympic, Cherbourg; France. Havre; Veendajn, Rotterdam; Lmito. Genoa. 12 maja: Pres. Wilson. Trst. 13. maja: Mauritania. Cherbourg. 14. maja: De Grasse Havre: Columbus. Cherbourg-. E-emen; I>euiscliian«l, Buu-Igne. Hambug. IB. maja: Paris, Havre. — 8 tem pa.mikom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. 19. maja: Rellnace. Cherbourg. Hamburg: Bre. men, Bremen. 20. mala: Aquitania. Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja: 23. ma:a: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherboug: Xew Amsterdam, Rotterdam: Orca. Cherbourg: Colt n bo Genoa: Andania, Cherbomg i.i Hamburg. 26. maja: Muenclien. Cherbourg, Bremen 27. maja: Berengaria, Cherbourg; SuffrenT, Havre. 28. maja: Be!genland. Cherbourg Antwer": Cl-veland, Boulogne, Hamburg. 30. maja: 01ymp|\ Cherbourg; France, Havre: President Roosevelt. Cherbourg. Bremen: Orduna, Cherbourg; Minnekahda. Boulogne. 30. junija: Pres. Wilson, Trst; s teih parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. Značilni izleti v Jugoslavijo. Najbolj pripravno potovanje. Nobenih vizejev ni treba. Kratka vožnja po železnici. Ceneno potovanje. Vsak poseben izlet je pod osebnim vodstvom uglednih voditeljev. Vrše se iz New Vorka 14. APRILA, 12. MAJA, 2. JUNIJA, 30. JUNIJA na ogromnih ekspresnih parnikih MARTHA WASHINGTON in PRESIDENTE WILSON. Naravnost do Dubrovnika, Reke in Trsta. — Cene voženj — TRETJI RAZRED TURISTOVSKI RAZRED DRUGI RAZRED Ena pot Tja «n nazaj Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja ln nazaj «95. $162. $120. $182. $135. $243. Železnica od Trsta do Za&reba 52.25, Ljubljane 51.20, Beograda 56.50. Rotniki. ki se vrač-ajo iz Trsta, niso podvrženi karantinskemu zadržanju. Profesor Paul Radosavljevich odpotuje 2. junija. Vsi potniki bodo pod njegovim osebnim vodstvom. Ostali voditelji bodo pozneje objavljeni. Pojdite k bližnjemu agentu ter si zagotovite kafclne. PHELPS BROS. & Co., Generalni agentje. C0SULICH LINE 2 West Street. New York veri j a je bil moj praded. Od tiste-pra časa se je pač dosti izpremeni-lo v teh hribih. Marsikaj je danes boljše. Tudi jaz sem si vzel Tesin-ko za ženo, pa se vendar nikoprar ne bojim. Mar niso tudi onstran Gottharda ljudje, kakor pri nas? . . . Ali ni tako, gospod?" V pijanosti. V St. Rupert u v maribonsiki o-ibla^ti je prišla te dna med pijanimi posestniki in viničarji do pretepa, ki je imel usodepolne posledice. Pcwestnik Friderik Fe-konja, fc»ieer miren človek, je v pretepu do(bil od soseda z motiko več težkih udarcev po glavi in mu je bilo zbito tudi levo oko. Rešilni oddelek ga je prepeljal v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je br^znpno. Kje je Janez Čimprič, doma iz Novega Kota. Prerd 6. leti je 'bil v Midnight, Miss, in kam se je od tam preselil ne vem. Zato prosim, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve zanj, da mi pošlje njegov naslov. — Filip t/imprič, 22 Irwing Ave.; Brooklyn, N. Y. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno etivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov« Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York Prav vsakdo— kdor km) life; kdor kaj I ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo) čudovit uspek — MAT.T OOIiAJU ▼ "Glas H ar o d a 1 OPOMIN. • Vsem onim rojakom, k i ni i kaj dolgo ju je jo, naznanjam, da lahko plačajo moji sestri. Box 838 Rich-wood, W. Va., a'li pa pošljejo naravnost meni v domovino. Frank Obreza, Dolenja vas, štev. 69, pošta Cerknica pri Rakeku, Jugoslavija. (2£ 14.15)_ _ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati stari kraj, je potrebno, da je na tan eno poučen o potnih lifltih. prt Ijagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih tamoreo* dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par> aike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove nas«!niSke postave Ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamarejo tudi nedri&a vljan dobiti dovoljenje ostati v domovin -ino leto in ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja izdaja gen« -alni naselniški komisar v Wash 'ngton, D. C. Prošnjo za tako d* 'oljenJe se lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, te se poSlje prosilcu v stari kraj cia *om nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nan prej piše za pojasnila. Iz Jugoela vije bo pripufičenih t prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa camorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez. da bi bili Šteti ▼ kvoto. T rojene osebe se tndi ne Štejejo kvoto. StariSi in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost t kroti. Pižite ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste m vse pro ge; tndi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortl&ndt St. New York Pozor čitateljL Opozorite trgovce In o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate'in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo t listu "Glaa Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Htroda'