Januš Golec:14 Ponarejevalci Po pripovedovanju strica z Dravakega polja iz pretekle in sedanje dobe V preobratnem času je krožilo precej denarja med kmečkim narodom radi izplačanih medvojnih podpor, poljske pridelke in od rekvizicij preostalo živino pa je kmet vnovčeval z lahkoto po cenah, katere je sam narekoval. Četudi se je godilo kmečkemu stanu po sklepu vojne primeroma dobro, je želel in hrepenel, da bi mu bilo še boljše- Kmečki človek je znal, da so gledali prva leta po vojni, kar se tiče strogosti zakonov, bolj skozi prste. Da bi pa kaznovalr. tedaj oblast izdelavo denarja, ni verjel nikdo. Denar in zopet denar! se je glasil klic vsled vojne dobe iztrpljenega kmečkega naroda. Ravno s to največjo dobroto, z — denarjem bi lahko založil ter osrečil Jurij poljance, ko bi le hotel. Iz kaznilnice se vrnivši Potočnik je postal mali bog Dravskega polja. Vse se mu je dobrikalo, ker je držal na vrvici zlatega teleta, pred katerim je plesalo celo izvoljeno izraelsko ljudstvo, pa bi povojni poljanec ne?! Jurij je utešil vsaj eno željo domačirov: ostal je doma med njimi in ni silil proč. Lotil sc ic slikanja kmečkih sob in še fotografiral je, da je imel skromen zaslužek za vsakdanje potrebe. Kakor hitro so videli ljudje, da se je oprijel slikarske obrti, so verjeli trdno, da bo pričel kmalu z malanjem onih podobic, katere so vsakerau tolikanj ljube in drage. Razna vabila, prošnje, prigovarjanja Slikarja, kateri razume izdelovanje v življenju najbolj učinkovitih slik, si skuša vsakdo nakloniti in pridobiti zase. K slikarju in fotografu niso zahajali ljudje in ga pozivali kar meni in tebi nič: Jurij, pridi in naredi mi denar! Kaj že! Vsi oni, ki so hlepeli po nagli denarni odpornoči, so se posluževali raznih pretvez in izgovorov s ciljem: zvabiti ponarejevalca saj pod svojo streho, mu postreči kar najboljše in vse ostalo se bo že pridružilo v teku razgovora ali kar samo od sebe. Jurij ;ie koj pogruntal pri preobkladanju z gostoljubjem, kje žuli poljance čevelj in kaj bi radi od njega. Jedel in pil ie, saj je bil potreben, ko je vendai toliko prestradal v kaznr.r.ici v medvoji ih letih. Kakor hitro ga je spelial gostitelj na stranpot in je hotel imeti od njega kaj namalanega, se je izgovarjal povabljeni. da p? ?"1 Ter>;e! do^^ej toliko prislušiti, da bi si bil nabavil vse one drage pripomočke, katere je treba imeti pri rokah, ako bi se lotil izdelovanja denarja. Ravnokar omenjeni izgovor so pobijali razni prosilci s tem, da so prodajali živino iz hleva in so stiščali izkupiček enostavno Juriju v žep v prepričanju, da si bo nabavil, kar rabi in potem tudi na nje ne bo pozabil. Največ je bilo takih prošnjikov, kateri so zvabili Jurija pod svoj krov s pozivom, da jim poslika hišo. Pri kmetu ali obrtniku, kateri je hotel imeti preslikano stanovanje, je bil Jurij kar najboljše preskrbljen, dobil je po več stotakov na roko z očitnim namigom, naj le lepo shrani denar, slikal bo drugič, sedaj stene še niso dovolj počrnele ... Marsikateri se je zmuzal k Juriju fotografu, se pustil slikati, preplačal v naprej več slik, po katere se sploh ni oglasil v upanju: Jurij me je že razumel in ne bo pozabil name, kakor hitro bo otvoril ono čudodelno tvornico, katero si lasti najvišja državna oblast. Dobra prehrana ter malo dela sta dobro storila slabotnemu izpuščenemu kaznjencu. Jurij se je vsaj nekoliko telesno popravil in ni več zgledal liki smrt. Leta 1921 je bil v tako ugodnem položaju, da se je celo oženil in se je preselil k staršem svoje žene. Na ta način se je hotel odmakniti neprestanemu drezanju vsiljivih prosilcev, katerim je že bilo dovolj čakanja z nakupovanjem pona-ejc"alnih potrebščin. Malokateri ponarejevalec je bil v takih škripcih kakor Jurij Potočnik, v katerega je vse sililo, moledovalo in ga slednjič priganjalo, naj vendar enkrat začne s fabriko, na katero se razume samo on. Nadlegovani je bil vdan z vso dušo ponarejanju; na drugi strani pa se je veselil komaj poldrugo leto pri šibkem zdravju svobode. Sij svobodnih dni je imel nanj še vedno močnejši vpliv nego ona denarna tvornica, radi katere bi moral prej ali slej nazaj med štiri stene in od tam v sigurni grob. Iz hrepenenja po ozdravljenju in veselja nad prostim gibanjem se je srečno izmikal poldrugo leto vsem mogočim nadlegovalcem, ki so že bili izmetali tisočake za njegove potrebščine brez vidnih znakov, da bo sploh začel s ponarejanjem. (Dalje prihodnjič)