Politika Destrnik • Zadnji deli telenovele Nepremičninski manevri O Stran 2 i 1 i Štajerski Podravje Haloze • Tisoče evrov za ločene ure pouka, desettisoče za šolske prevoze O Stran 9 Ptuj, torek, 27. julija 2021 Letnik LXXIV • št. 57 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8 »98,2 »ICH3 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • DUTB prodaja stavbna zemljišča za 32 blokov O Stran 2 Podravje Majšperk • V Stopercah samo trije prvošolčki O Stran 4 Podravje Ptuj • Obzidje ob dominikanskem samostanu se ruši O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Kmetje zadovoljni z odkupnimi cenami pšenice O Stran 8 Kronika Žetale • Občina • V V išče govornika na pogrebih O Stran 24 Spodnje Podravje • Znova dolge kolone pred mejnim prehodom Gruškovje Gneča vse do konca turistične sezone Mejni prehod Gruškovje je že tradicionalno v poletnem času eden bolj obremenjenih v Sloveniji. Ob koncu tedna v juliju in avgustu državno mejo na tem območju prehaja več kot 20.000 osebnih vozil. Kolone na podravski avtocesti med Lancovo vasjo in mejnim prehodom Gruškovje so bile letos dolge že več kot 12 kilometrov. Razlog je najverjetneje striktno preverjanje PCT-pogojev.._ Aktualno • Čakalna doba na ptujski UE med najdaljšimi v državi Haloze • Komu bo uspelo povezati ponudnik| nočitvenih kapacitet O Strani 6 in 7 ^ 1 P h AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE EGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Obsklepitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa. Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 27. julija 2021 Destrnik • Pukšič seje odpovedal selitvi in z opozicijo sklenil kompromis Zadnji deli telenovele Nepremičninski manevri Če je zadnje mesece kazalo, da se Destrnik spreminja v tipične slovenske Butale, v katerih neverjetno postaja verjetno, a žal ne v pozitivni smeri, bo morda lokalna politika slednjič le zaplavala v mirnejše vode. Destrniška telenovela z naslovom Nepremičninski manevri se je namreč tako zapletla, da celo mnogim, ki dogajanje spremljajo od blizu, ni več povsem jasno, kdo pije in kdo plača. Najprej je občinska uprava prodala stare prostore, zgradila nove in se vanje tudi vselila. Vmes so se zgodile volitve in Franca Pukšiča je na mestu župana zamenjal Vladimir Vindiš. Ko se je prvi ponovno zavihtel na vodilni občinski stolček, je sledila skoraj milijonska poravnava z gradbincem novogradnje, kmalu zatem pa še prodaja nekaj občinskih pisarn podjetniku Aldu Inu Ilešiču. Opozicija je vsemu skupaj ves čas glasno nasprotovala, na noge pa jo je dvignil Pukšičev predlog o prodaji vseh prostorov v novi stavbi v Janežovskem Vrhu 42 in selitev v staro, ki je potrebna temeljite prenove. Opozarjali so na neracionalno ravnanje z občinskim premoženjem, saj niso videli nobenega smisla v prodaji novih pisarn za stare, še posebej, če zanje sploh ne bi iztržili veliko denarja. Da Pukšič rine z glavo skozi zid, so trdili zlasti potem, ko se je izkazalo, da Ilešič, ki naj bi od občine odkupil še preostale prostore, sploh nima denarja zanje. Županov korak nazaj Smiselno ali nesmiselno, projekt bi Pukšiču uspel, če mu je s svojim odstopom ne bi zagodla njegova svetnica Doroteja Muršec. Zaradi tega se je tehtnica povsem uravnala, saj do nadomestnih volitev v volilnem območju Ločki Vrh-Vin-tarovci, ki bodo 12. septembra, v občinskem svetu sedi pet županovih in pet opozicijskih svetnikov. Ki jim je zato uspel zgodovinski ne za selitev iz novega v staro. O izrazito žaljivih besedah in udarcih pod pasom, ki so na zadnjih sejah leteli na vse strani, svetnik Branko Goričan je bil deležen celo anonimnih groženj s smrtjo, ne bomo več izgubljali besed, tako pa se je očitno odločil tudi župan. Stopil je namreč korak nazaj in na neformalni sestanek sklical opozicijske svetnike, da najdejo kompromisno rešitev, ki bo, kot je dejal na zadnji izredni seji, v dani situaciji najboljša za občane. Hkrati s projektom selitve iz novih v stare občinske prostore se je namreč pojavil problem pogodbene pošte. Tuševa franšiza Market Špic, v kateri je pošta delovala in ki je v isti stavbi v Janežovskem Vrhu, zapušča Destrnik. Destrniča-ni sicer ne bodo ostali brez trgovine, saj jo bo zamenjala KEA, prav tako Tuševa franšiza, ki pa pogodbene pošte ne želi prevzeti. Tudi če Pukšič najde interesenta zanjo, pošte ni imel kam postaviti, zato je opoziciji očital, da je kriva, ker bodo občani ostali brez pošte, saj na eni od zadnjih izrednih sej niso potrdili ne selitve v staro občinsko stavbo, v kateri je župan načrtoval tudi prostor za pošto, ne ustanovitve javnega razvojnega zavoda občine, ki bi postal poštni pogodbenik. Na neformalnem sestanku so se župan in opozicijski svetniki le dogovorili, da sedež občine ostane, kjer je. »Z rebalansom, ki vključuje naš zadnji dogovor, kupujemo nazaj občinsko premoženje, kar je pravilno, ne smemo pa pozabiti, da smo pri tem izgubili kar nekaj denarja za dajatve,« je opozoril Branko Horvat ter ponovil svoje pomisleke glede gradnje nove občine in poravnave, za katero krivi Pukšiča, ter odhoda Špic marketa in pošte, ki naj bi se prav tako zgodila zaradi njega. Da mu ne bo več odgovarjal, saj nenehno ponavlja ene in iste laži, mu je odvrnil župan, za naš časnik pa nato pojasnil svoje razloge za prodajo občinskega premoženja, ki je tako razburjala opozicijo. Jesen bo še vroča »Iskal sem možnosti in vse delal zato, da bi čimprej zasul velikansko proračunsko luknjo, ki jo je zapustilo prejšnje vodstvo z Vindišem na čelu. Ta se ni držal predpogodbe za gradnjo novega občinskega objekta, ki sem jo še jaz podpisal z izvajalcem EM-gra-dom. In takrat se je pravzaprav vse začelo. Izvajalec najprej dolgo ni bil poplačan, čeprav je Vindiš za stavbo najel 1,2 milijona evrov namenskega kredita. Leta 2016 je nekaj prostorov sicer kupil, vendar je bila vmes že vložena tudi tožba v višini 1,9 milijona evrov. Tik preden je volitve izgubil, je Vindiš preko odvetnika predlagal poravnavo, ki pa sem jo nato že jaz izpeljal, in to za precej manj od zahtevanega zneska. Torej nisem bil jaz tisti, ki si je omislil poravnavo, kot mi nenehno očita opozicija.« Po novem dogovoru, tako pravi Pukšič, bo občina skoraj polovična lastnica stavbe in parkirišča, rešiti pa bo morala še problem s pošto, ki je v veliki meri odvisen od rezultata nadomestnih volitev v Vinta-rovcih in Ločkem Vrhu. Kot smo neuradno izvedeli, se za novega destrniškega svetnika potegujeta dva kandidata, in sicer Pukšičev Marjan Irgl, poveljnik Civilne zaščite, in opozicijska Majda Kunčnik. Če bo izvoljen prvi, bo imel župan v občinskem svetu znova večino, če druga, pa se bo jeziček na tehtnici nagnil v nasprotno smer. Jesen bo na Destrniku torej še vroča. Senka Dreu Foto: SD Sedež občine Destrnik vendarle ostaja v novih prostorih. Opozicija zadovoljna z dogovorom Po skupnem dogovoru opozicije in župana občinski prostori ostajajo v novi stavbi. Občina od Ilešiča prevzame štiri pisarne, ki mu jih je prodala lani, tako da bo v njih dovolj prostora tako za delavce občinske uprave kot tudi za upravno enoto in policijsko pisarno. Poleg tega bo občina od Ilešiča kupila tudi dva kletna / pritlična prostora (odvisno s katere strani stavbe jih gledate), ki ju bo namenila arhivu in pošti. V zameno dobi Ilešič staro občinsko stavbo v Vintarovcih 50 in parcelo v Jiršovcih, razliko, približno 130.000 evrov, pa v gotovini. Opozicijski svetniki so z dogovorom zadovoljni, saj pravijo, da so dosegli, kar so hoteli, in sicer preprečiti po njihovem prepričanju škodljivo prodajo novih prostorov. »Pozdravljam to potezo, zanima pa me, kdaj bo dogovorjeno realizirano,« je vprašal Goričan, Pukšič pa, da bodo postopke speljali v najkrajšem možnem času, a najkasneje do konca septembra. Podžupan Robert Simonič je dodal, da v svetniški skupini zdaj zagovarjajo, da sedež občine ostane, kjer je. »Res je, da smo bili prej za selitev, a seje omenjeni dogovor v danem trenutku izkazal kot edina prava rešitev.« Foto: SD Občinski svet je do nadomestnih volitev v septembru razdeljen na pet županovih in pet opozicijskih svetnikov, zato brez kompromisov ne gre. Ptuj • Prodaja stavbnih zemljišč za gradnjo blokov Odziv potencialnih kupcev dober V prvi polovici meseca seje iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup dobrih treh hektarjev zemljišč v Rabelčji vasi na Ptuju. Prodaja jih slaba banka (DUTB), po prostorskem aktu in zazidalnem načrtu so namenjena gradnji soseske s stanovanjskimi bloki. Gre za območje, kjer cestna infrastruktura še zdaleč ni urejena tako kot bi morala biti, o čemer smo poročali v prejšnji številki našega časopisa. Prodajna cena celotnega kompleksa zemljišč znaša 1,1 milijona evrov, brez davka. Na DUTB so povedali, da je bil za nakup zemljišč izkazan interes potencialnih kupcev. Ker prodajni postopek še ni končan, podrobnosti o ponudbah (koliko jih je prispelo in koliko potencialni kupci ponujajo za zemljišča) na slabi banki ne razkrivajo. „Lahko povemo le, da je bil odziv zainteresiranih kupcev za nepremičnino dober in v skladu s pričakovanji DUTB," so dejali za Štajerski tednik. k 1 I •• V v • v Na zemljišču je možna gradnja kar 32 blokov Zemljišča, ki jih ima DUTB namen prodati, so v zaledju vrstnih hiš ob Volkmerjevi cesti in že obstoječih blokov. V ponudbi za prodajo navajajo, da je na parcelah v skladu z aktualnim zazidalnim načrtom možna gradnja 32 stanovanjskih blokov, vključno s podzemnimi garažami. Prodaja poteka po postopku zavezujočega zbiranja ponudb. Zemljišča so razdeljena v dva sklopa, možno bo kupiti vsakega posebej ali oba skupaj. V primeru ločene prodaje je cena za zemljišča sklop ena za vrstnimi hišami ob Volkmerjevi cesti 670.000 evrov (1,9 ha) in za sklop dva v zaledju zadnjega bloka pred vrstnimi hišami 430.000 evrov (1,2 ha), brez davka. DUTB na spletni strani sicer oglašuje vrsto nepremičnin za prodajo, od stavbnih do kmetijskih zemljišč, trgovskih centrov, gostinskih lokalov, parkirišč, trgovin, stanovanj, hiš, počitniških objektov, proizvodnih obratov, skladišč ... Med drugim za ceno dva milijona evrov prodaja trgovski center Holermous v Ormožu, za 150.000 evrov 50 arov stavbnega zemljišča v Novi vasi pri Ptuju in za 325.000 evrov v Lovrencu na Dravskem polju proizvodni kompleks za proizvodnjo izdelkov iz gume. Za območje Podravja oglašujejo prodajo več kot 80 nepremičnin. MZ Na DUTB podrobnosti prodajnega postopka dobrih treh hektarjev stavbnih zemljišč v Rabelčji razkrivajo. So pa povedali, da je bil odziv zainteresiranih kupcev za nepremičnino dober. Foto: CG vasi na Ptuju ne torek • 27. julija 2021 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Razpis za krajše čakalne vrste Desettisoče pacientov čaka nedopustno dolgo Ministrstvo za zdravje je v petek objavilo javni razpis, v okviru katerega bodo za skrajševanje čakalnih vrst namenili 65 milijonov evrov. Na razpis se lahko prijavijo tudi zasebni izvajalci, a bodo javni zavodi imeli prednost. Foto: arhiv M24 Minister za zdravje Janez Poklukar je na novinarski konferenci pojasnil, da problem čakalnih vrst ni od danes, pač pa se je to začelo že pred 10 leti ali več, epidemija covida-19 pa je težavo na nekaterih področjih še zaostrila. 100.000 čakajočih bolnikov Tako danes na prvi specialistični pregled čaka več kot 70.000 ljudi, na specialistično-diagnostične storitve pa prek 100.000 ljudi. Želja je, da bi ta manko iz preteklosti nadoknadili z javnim razpisom, katerega cilj je zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo. "V središče postavljamo bolnika in izvajanje storitev," je poudaril in dodal, da morajo biti te storitve izvedene kakovostno, varno in v pravem času. Tako je po njegovem mnenju nujno izkoristiti vse vire, zato je razpis odprt za javne zdravstvene zavode, koncesionarje, kot tudi čiste zasebne izvajalce. Prednost javnim zavodom Pri tem pa bodo imeli prednost javni izvajalci, sledili bodo koncesio-narji, najnižje na prednostni lestvici bodo zasebniki. Pri razdeljevanju programa bodo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Roberta Cuglja upoštevali tudi to, kako kako hitro bodo lahko izvajalci opravili storitve. Prvi pacienti bodo na vrsti oktobra Izvajalci se lahko na razpis prijavijo do 10. avgusta, ministrstvo bo z njimi podpisovalo pogodbe 20. avgusta. Poklukar pričakuje, da bodo storitve v okviru razpisa začeli izvajati 1. oktobra. Tako bo hitreje do zdravstvenih storitev prišlo več kot 20.000 bolnikov, ki trenutno čakajo nad dopustno čakalno dobo. Po besedah Cuglja bodo imeli prednost tisti, ki čakajo najdlje nad dopustno čakalno dobo, poleg tega bodo prednostno uvrščeni tudi tisti, ki imajo težje zdravstveno stanje. Bolnike, ki čakajo nedopustno dolgo, bodo začeli vabiti na storitve v drugi polovici septembra. Klicali jih bodo iz nacionalnega klicnega centra, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Tako bodo bolnika vprašali, ali želi opraviti storitev, na katero čaka, pri drugem izvajalcu, ki bo nudil krajšo čakalni dobo. Če bo določenega izvajalca zavrnil, bodo ponudili tudi druge, kjer lahko bolnik prej pride na vrsto. Za krajšanje čakalnih dob 65 milijonov evrov Za razpis bodo namenili 65 milijonov evrov, večino iz sredstev dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic, ki v lanskem letu zaradi manjšega obsega izvajanja zdravstvenih storitev niso v celoti porabile zbranega denarja v okviru premij dopolnilnega zavarovanja. Za tiste, ki niso dopolnilno zdravstveno zavarovani, bo storitve kril proračun. Storitve bodo plačali po cenah, ki so določene kot veljavne cene Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob začetku letošnjega leta. Če bi se cene vmes spreminjale, bodo te spremembe upoštevali v razpisu. Storitve v okviru razpisa se bodo izvajale tudi celotno prihodnje leto, kar bo po besedah Poklukarja izvajalcem omogočilo, da bodo lahko pravočasno organizirali kadrovske in prostorske zmožnosti. V preteklosti se je namreč pogosto dogajalo, da so v drugi polovici leta izvajalcem dali na voljo več programa, a so se potem težko pravočasno organizirali, da bi v celoti opravili razpoložljiv program. Kako lahko na uresničitev vpliva četrti val Ob tem je Poklukar priznal, da četrti epidemični val, ki se očitno začenja, ni najboljša popotnica ter da je izvajanje storitev v okviru razpisa odvisno od epidemiološkega stanja v jesenskem času. "To, kako dobro bomo precepljeni in kako bomo izvajali tudi ostale preventivne ukrepe, nas lahko obvaruje pred ustavljanjem programa v zdravstvu in premeščanjem kadra na covidne oddelke," je opozoril. Ptuj • Prvi prosti termin za oddajo vloge za osebno izkaznico šele čez 15 dni Čakalna doba na ptujski UE med najdaljšimi v državi Tudi po koncu epidemije delo s strankami na Upravni enoti (UE) Ptuj še vedno poteka po sistemu naročanja. Odločitev o načinu sprejemanja strank je v rokah načelnikov upravnih enot. To najbrž ne bi povzročalo tolikšnega nezadovoljstva strank, če na posameznih UE ne bi bile zelo dolge čakalne dobe. Med vsemi upravnimi enotami v državi se prav na Ptuju in v Kopru trenutno najdlje čaka samo na termin za oddajo vloge za osebno izkaznico (torej ne za izdajo). Tudi pri potnih listih in vozniških dovoljenjih so ptujske čakalne dobe med najdaljšimi. Načelnik UE Ptuj Metod Grah pojasnjuje, da je problem pomanjkanje kadra in da trenutno nimajo možnosti za skrajšanje čakalnih dob. V zadnjem času so precej glasne kritike na račun sistema dela in čakalnih dob na Upravni enoti Ptuj. Mnogi so namreč pričakovali, da bo po koncu epidemije veljal stari sistem: torej brez naročanja. A na Ptuju ni tako. Ministrstvo za javno upravo je sicer odločitev o tem, kako bodo delali po preklicu epidemije, prepustilo načelnikom, ki so jim svetovali, naj se prilagajajo glede na potrebe strank in razmere v krajevnem Na Ptuju 15 dni za oddajo vloge, v Ormožu termin v treh dneh »Ker je bila hčerina osebna izkaznica pred iztekom veljavnosti, sem se želela na Ptuju naročiti za oddajo vloge. Termin, ki so mi ga dali, je bil šele čez 15 dni, 27. julija! Same referentke so mi svetovale, naj grem drugam. Poklicala sem na Upravno enoto Ormož in bila na vrsti v treh dneh. Kako je to možno, mi res ni jasno,« se sprašuje naša sogovornica. Številni drugi so se poslužili krajevnih uradov. Kot enega hitrejših, ki očitno ima dober sistem dela, mnogi uporabniki izpostavljajo Krajevni urad Kidričevo, kjer naj bi zadeve urejali brez naročanja in hitro. A na ministrstvu so jasni: »Zgolj samo preusmerjanje množice strank z mestnih na manjše upravne enote, torej na upravne enote, kjer je poseljenost prebivalstva manjša, problema daljših čakalnih vrst, s katerimi se soočajo predvsem mestne (in tudi primestne) Upravne enote, ne bo rešilo, kajti število zaposlenih v posamezni Ogromno strank je presenečenih ob ugotovitvi, kako dolge so čakalne dobe samo za oddajo vloge za izdajo osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja ali potnega lista. upravni enoti je v tesni povezavi s številom prebivalcev.« Več dela, dopusti, bolniške ... Zaradi množičnih potekov veljavnosti osebnih dokumentov in sprejemanja vlog za pridobitev digitalnega potrdila SIGEN-CA in smsPASS mobilne identitete naj bi se na številnih upravnih enotah soočali z enormnim povečanjem obsega dela. Svoje seveda prispeva tudi petnajstmesečno selektivno zadrževanje izvajanja posameznih upravnih storitev, nenazadnje pa tudi bolniške odsotnosti ter letni dopusti. V UE Ptuj je 67 zaposlenih. Lani so zabeležili 1.299 delovnih dni odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov, k čemur je treba prišteti še okoli tisoč delovnih dni odsot- nosti zaradi izvajanja drugih ukrepov v času epidemije: odsotnost zaradi varstva otrok in odrejene karantene zaradi visoko rizič-nih stikov z okuženimi osebami. »Tudi letos stanje verjetno ne bo bistveno boljše,« se zaveda Grah. Koliko strank na dan sprejme posamezna referentka? »Uradnice, ki sprejemajo vloge za osebne izkaznice, sprejemajo tudi vloge za potne liste, smsPASS in digitalno potrdilo, potrjujejo potrdila in prijavljajo spremembe prebivališča. Uradnica sprej- me dnevno v povprečju do 150 strank (od tega je okoli 70 vlog za izdajo osebnih dokumentov). Ob sredah, ko se dela 10 ur, smo beležili tudi do 200 strank na posamezno uradnico,« pa na očitke, da bi lahko sprejeli več strank, odgovarjajo na ptujski UE. Zatrjujejo, da je delo organizirano tako, da se reši čim več zadev in zmanjša nezadovoljstvo strank. Prav zato so prerazporedili tri matičarke iz krajevnih uradov na sedež upravne enote, a Grah priznava: »Kljub temu ugotavljamo, da trenutno nimamo dovolj kadra za bistveno skrajšanje čakalnih dob.« Dženana Kmetec Letos veljavnost dokumentov poteče štirikrat večjemu številu državljanov Letos so na UE Ptuj sprejeli 7.500 vlog za osebne izkaznice, 830 za potne liste, 4.030 za smsPASS in digitalna potrdila. Letos veljavnost poteče štirikrat toliko osebnim dokumentom kot v letu 2020, temu ustrezno pričakujejo povečano število strank: »Brez naročanja se sprejemajo samo stranke, ki si želijo urediti smsPASS in digitalno potrdilo.Vrsta čakajočih strank, ki se občasno vidi pred vhodom v upravno enoto, so stranke, ki vlagajo vloge za ta potrdila.« Zelo različne čakalne dobe po državi Če bi vlogo za oddajo osebne izkaznice želeli oddati minuli torek, bi to še isti dan lahko uredili na 12 upravnih enotah, kjer nimajo čakalnih dob, saj ne delujejo več po sistemu naročanja, pač pa »kdor prvi pride, prvi melje«. Najdlje bi čakali v Izoli, Kopru in na Ptuju: 15 dni samo do termina za sprejem na UE. Dan manj celo v Ljubljani. Enako bi veljalo tudi za oddajo vloge za potne liste. Ministrstvo za javno upravo na svoji spletni strani dnevno ažurira podatke o čakalnih dobah na posameznih upravnih enotah (https:// www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/o-ministrstvu-za-javno-upravo/sluzba-za-upravne-enote/podatki-o-cakalnih-dobah-na-upravnih-enotah/). V UE Ptuj je za osebno izkaznico trenutno čakalna doba 15, za potni list 14 in vozniško dovoljenje 11 delovnih dni. Fotografija je simbolična. Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 27. julija 2021 Dornava • Cenik najema dvorane Vikend najem 488 ali 610 evrov Svetniki občine Dornava so potrdili nov cenik za najem prostorov v kulturnem centru Dornava, to je velike dvorane ter majhne in velike sejne sobe. Velika dvorana je priljubljeni prostor za organizacijo porok in drugih družinskih slavij. Foto: MZ Najem velike dvorane za cel konec tedna, od petka od 17. do ponedeljka do 13. ure, za občane Dornave stane 488 evrov, za druge najemnike pa 610 evrov. Za dnevni najem dvorane od ponedeljka do petka morajo domačini odšteti 110 evrov, ostali 136. V soboto in nedeljo je dnevni najem dražji, in sicer 207 oziroma 258 evrov. Društva lahko za občne zbore dvorano koristijo brezplačno. Občina Dornava je oblikovala cenik najema male in velike sejne sobe, vključno s prenosnikom in projektorjem. Dnevni najem male sejne sobe stane 49 oz. 61 evrov, velike sejne sobe pa 73 in 91 evrov. Cene so prikazane z DDV, ki se obračunava po 22-odstotni stopnji. MZ Gornja Radgona • Pripravljeni na Agro Letos sejem v živo Na Pomurskem sejmu ocenjujejo, da epidemične razmere v Sloveniji in sosednjih državah omogočajo sejem Agra v živo, zato so nanj pripravljeni. Sejem bo v Gornji Radgoni od 21. do 26. avgusta, bo pa drugačen kot prejšnja leta, so povedali ob predstavitvi rezultatov ocenjevanj vin, ki je 47. potekalo v okviru Agre. Foto: Sta/M24 "Zdravje in varnost razstavljavcev in obiskovalcev sta na prvem mestu, vendar menimo, da je večina poslovnih in tistih ljudi, ki se gibljejo na drugih mestih, cepljena, je prebolela covid-19 oziroma se bo testirala, zato bodo pogoji za sejem izpolnjeni. Čeprav se bo kriza poznala in poznamo nekaj pomislekov razstavljavcev, ki potrebujejo za pripravo več časa, pa osnovne vsebine sejma ostajajo," je povedal predsednik sejemske uprave Janez Erjavec. Vloga sejmov je po Erjavčevih besedah večplastna in izrednega pomena za kmetijstvo in živilskopredelovalno industrijo, za državo pa pomembno družbeno orodje poslovnosti, strokovnosti in promocije. Tudi ocenjevanja vin so po njegovih besedah pomembna promocija države, vinorodnih dežel in kakovosti vin. Slednje je potrdil tudi dolgoletni predsednik ocenjevalne komisije Mojmir Wondra, ki dvomi, da so še na katerem ocenjevanju tako kakovostna vina. Letos so skupno ocenili 568 vzorcev 150 vinarjev, kar je le malenkost manj kot prejšnja leta, to pa je po Wondri tudi prava številka za ocenjevanje. Novi predsednik komisije Boštjan Zidar je v oceni zapisal, da je veliko število vzorcev dokaz, da vinogradniki in vinarji ocenjevanju zaupajo, čedalje večjo veljavo pa ima tudi zunaj Slovenije, saj so ocenjevali vina iz petih držav. Pri slovenskih penečih se vinih so opazili dvig kakovosti, tudi mirna bela vina so dobila veliko nagrad, slovenske vinske posebnosti z oznako priznano tradicionalno poimenovanje, so navdušile s pristnostjo in kakovostjo, predikatna vina pa so pokazala svojo plemenitost, je dejal Zidar. Na ocenjevanjih so podelili osem šampionov, 15 velikih zlatih medalj, 163 zlatih in 291 srebrnih medalj, brez odličja je ostalo le 55 vzorcev. Majšperk • V novem šolskem letu 34 otrok v prvem razredu V Stopercah samo trije prvošolčki Osnovno šolo v Majšperkuje v lanskem šolskem letu na matični šoli in obeh podružnicah obiskovalo 342 otrok. Tudi jeseni ta številka ne bo bistveno manjša. Šolske klopi bo na matični šoli v Majšperku prvič prestopilo 20 otrok, na podružnici na Ptujski Gori 11, v Stopercah pa samo trije (en manj kot v šolskem letu 2020/2021). organizirati čez noč,« je pojasnila Kočevarjeva. V začetku zaprtja šol so imeli kar nekaj težav z dostopi do interneta, pa tudi vsi učenci niso imeli na voljo računalnikov, tablic ali pametnih telefonov. Izobraževanje na daljavo je bilo stresno tako za otroke kot njihove starše. Učenci prve triade niso mogli delati samostojno, ampak so vsakodnevno potrebovali pomoč staršev, kar je bilo za marsikoga ob službenih obveznostih zelo naporno. Tudi učitelji niso mogli imeti takega nadzora nad učenci kot v razredu. Posamezni učenci so se sicer prijavili v spletne učilnice, vendar so raje igrali računalniške igrice, nekateri so celo izklopili kamere z izgovorom, da kamere nimajo oz. da ne dela. Kljub temu so po besedah Ko-čevarjeve šolsko leto z določenimi prilagoditvami zaključili uspešno. Razred bosta ponavljala samo dva učenca. Zadovoljni so tudi z rezultati nacionalnega preverjanja znanja, pri nekaterih predmetih so celo nekoliko nad slovenskim povprečjem. Estera Korošec Na podružnični šoli u Stopercah so kot ena velika družina. Vodstvo šole si prizadeva, da bi imeli na matični šoli dva oddelka prvih razredov, vendar še čakajo na odobritev šolskega ministrstva. V primeru negativnega odgovora bodo za pomoč pri financiranju zaprosili majšperško občino. Na podružnični šoli v Stopercah, kjer je skupno 17 otrok, so kombinirani oddelki prvega in drugega ter tretjega in četrtega razreda. Obstoj podružnične šole v Stopercah za zdaj ni ogrožen. Po besedah ravnateljice Evelin Kočevar število otrok ne sme pasti pod 12: »To je šola, v kateri so zaposleni in učenci ena velika družina. Vsi ostali jim na nek način zavidamo to povezanost in sodelovanje, kar je v večjih šolah redkost. Šola diha, živi in ustvarja s krajem, društvi in posamezniki.« Podobno je tudi na podružnični šoli na Ptujski Gori, na kateri so učenci do 4. razreda. Glede na število vpisanih otrok je odvisno, ali so v kombiniranih ali "čistih" oddelkih. Večjega primanjkljaja znanja zaradi dela na daljavo niso zaznali Kljub poletnim počitnicam pa se na šoli že pripravljajo na novo šol- sko leto. Navodila in smernice za delo naj bi vse šole prejele konec avgusta, kar je po mnenju nekaterih veliko prepozno za pravočasno organizacijo in izvedbo vseh aktivnosti, kot so hrana in šolski prevozi. Kot je povedala Kočevarjeva, je bilo lansko šolsko leto zaradi epidemije izredno stresno in kaotično. »Okrožnice ministrstva smo dobili zadnji hip, ravnatelji smo bili zato primorani odločitve sprejemati zelo na hitro. Šolsko ministrstvo je očitno pozabilo na specifičnost posameznih šol, kot je na primer naša. Pri nas se veliko učencev vozi v šolo s šolskim prevozom, ki ga ne moreš Trnovska vas • Občini ne bo treba v nakup zemljišča za širitev športnega parka Za športnike pridobili državnih 60 arov Čeprav je bil za letošnje leto načrtovan nakup večjih površin za šport in rekreacijo, do realizacije vendarle ne bo prišlo. Denarja za nakup zemljišča, kije, mimogrede, v lasti svetnika Andreja Arnuge, namreč občina ne potrebuje več. »Še lani je bila to najresnejša varianta, zato smo za letos načrtovali nakup zemljišča in izdelavo projektne naloge. V proračun smo tudi dodali postavko in na njej rezervirali 5.000 evrov, ko bi bila znana odkupna cena, pa bi razliko zagotovili z rebalansom. Kljub temu smo razmišljali še o drugih možnostih in slednjič našli najustreznejšo, ki bo obenem tudi razbremenila proračun,« razlaga trnovski župan Alojz Benko. »Če bi namreč šli v nakup prvotno načrtovanih površin, bi morali obstoječe igrišče v celoti porušiti in vse zgraditi na novo. Zdaj to ne bo potrebno: za nekdanjim kmetijskim kombinatom je zemlji- šče v lasti Sklada stavbnih zemljišč, s katerim se nam je uspelo dogovoriti za brezplačni prenos 60 arov, na katerih bomo uredili nove športne površine s fitnesom na prostem, stare pa obnovili.« Spomnimo, da so svoje predloge za širitev športnega parka, ki je za Jagrovo trgovino v središču ob-činme, občinski upravi in svetu skupaj posredovali v ŠD Kenguru, Klubu malega nogometa Trnovska vas, DU Trnovska vas in PGD Biš. Želijo si večje in sodobne športne površine z razširjenim travnatim igriščem, fitnes napravami na prostem in igrali za otroke ter ustrezno javno razsvetljavo. Potrebujejo še večjo Staro športno igrišče bodo obnovili, površine za šport in rekreacijo pa razširili na zemljišče, ki so ga dobili od države. in pokrito tribuno, dograjen prostor za pokrito kegljišče pa tudi skupen prostor za gasilce in upokojence, v katerem bodo lahko skladiščili svoje rekvizite. SD Foto: SD Starše • Finančna pomoč za sterilizacije in kastracije 2.000 evrov za lastnike mačk Občina Starše je letos razpisala 2.000 evrov za sterilizacije mačk (43 mačk po ceni 33 evrov po mački) in kastracije mačkov (29 mačkov po ceni 20 evrov po mačku). Občina Starše je zagotovila dovolj denarja za sterilizacijo 43 mačk in kastracijo 29 mačkov. Letos so že izvedli 26 sterilizacij mačk in 12 kastracij mačkov. Kot so sporočili iz občine, se lahko na javni poziv prijavijo lastniki mačk, ki imajo stalno bivališče v občini Starše in tam tudi dejansko živijo. Enemu lastniku občina sofinancira storitev za dve živali. Vsi, ki želijo izkoristiti možnost brezplačne sterilizacije mačk oz. kastracije mačkov, morajo izpolniti prijavni obrazec in ga predati izbranemu izvajalcu veterinarskih storitev. Na javnem razpisu so kot najugodnejšega izvajalca omenjenih storitev izbrali Ambulanto za male živali v Slovenji vasi (veterinar Damijan Peklar). Ob obisku veterinarja je treba imeti s seboj veljaven osebni dokument. Razpis je aktualen vse do konca novembra letos oz. do porabe sredstev. EK torek • 27. julija 2021 Gospodarstvo Štajerski 5 Cirkulane • Sanirali bodo največji plaz v občini Drava se zajeda v hrib, pobočje pa drsi V Cirkulanah začenjajo sanacijo največjega plazu v občini. Gre za 300-metrski plaz v Gradiščah nad strugo reke Drave, glavnino denarja za sanacijo bo prispevala država. Razlog za obsežen zemeljski udor naj bi bilo po besedah cirkulanske županje Antonije Žumbar zajedanje Drave v vznožje brega. Županja Antonija Žumbar in direktor CPP Branko Veselič ob podpisu pogodbe za sanacijo plazu nad Dravo v Gradiščah v znesku 627.000 evrov Sanacija plazu bo skupaj s projektno dokumentacijo in nadzorom stala blizu 700.000 evrov. Vrednost gradbene pogodbe, sklenjene z izvajalcem, Cestnim podjetjem Ptuj (CPP), je 627.000 evrov. Ministrstvo za okolje in prostor bo za projekt namenilo 514.000 evrov, breme ob- činskega proračuna bo plačilo davka na dodano vrednost v znesku 113 tisočakov. Direktor CPP Branko Veselič je dejal, da bodo dela na plazu začeli v sredini avgusta. Zaradi sofinacerskega deleža države jih bo treba končati do konca leta, so povedali na občini. Dela na gradbišču bodo zaradi narave terena in resnosti situacije dokaj zahtevna, zato si ne želijo, da bi jih dodatno oviralo še slabo vreme. Županja Antonija Žumbar se nadeja, da bo izvajalec gradbene stroje zagnal čim prej, da ujamejo suho vreme. „Zaradi strmega terena, lokacije in načina izvedbe del bo veliko lažje delati v lepem vremenu. Dež in moča lahko razmere na delo-višču poslabšata, zato si želimo, da se delo čim prej začne in konča. Prej kot bo končano, toliko boljše bo. V času sanacije bo cesta, ki povezuje občini Videm in Cirkulane, zaprta," je pojasnila Žumbarjeva in dodala, da je po vseh pogovorih s strokovnjaki za področje voda in hidrolo-gije moč sklepati, da je do plazu v Gradiščah prišlo zaradi Drave, ki se v hrib zajeda ob njegovem vznožju. Povedala je tudi, da imajo na območju občine 52 plazov. Poleg največjega v Gradiščah bodo letos sanirali še manjšega na obmejnem območju v Gruškovcu, katerega sanacija je ocenjena na okoli 50.000 evrov. Prav tako je preteči plaz v naselju Slatina, ki bi lahko ogrožal stanovanjsko hišo. MZ Poziv k regulaciji stare struge Drave „Mi sedaj sicer gasimo situacijo in bomo s finančno pomočjo države plaz nad Dravo sanirali, ni pa to dolgoročna rešitev. Ta se lahko zagotovi z regulacijo stare struge Drave nizvodno od Markovcev. Tudi o tem je že bila večkrat beseda na sestankih z ministrstvi, direkcijo za vode in Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM). Pričakujemo, da bi k iskanju rešitev pristopila tudi občina Markovci, saj za to prejema del finančnih sredstev. DEM občini Markovci nakazujejo denar, ki bi ga lahko deloma namenili za regulacijo struge. Vodotok Drave se pod Gradiščami zajeda v hrib in je za dolgoročno obdobje to veliko vprašanje. Zato menim, da bi lahko lokalne skupnosti pristopile k rešitvam za nastalo situacijo. Tudi občina Markovci se srečuje s poplavljanjem Drave. V naši občini ni težava poplavljanje kmetijskih zemljišč, temveč izpodjedanje, ki povzroča erozijo,"je izpostavila cirkulanska županja. Foto: MZ Foto: CG Dornava • V šoli kune niso našli Ne kunino stranišče, ampak preperela cev Pred mesecem dni smo poročali o neljubem pripetljajo v osnovni šoli Dornava. Domnevali so, da na podstrehi domuje kuna, saj je v eni od učilnic zaudarjalo. Foto: MZ Bojazen, da se je na podstrešju šole naselila kuna, je bila očitno odveč. V delu, kjer je teklo iz stropa in zaudarjalo, je bila preperela cev. Zaradi smradu so odprli del stropa, kjer je bila izolacija namočena, iz nje se je izcejalo nekaj temnega. Predvidevali so, da si je kuna v izolaciji ustvarila gnezdece in tam opravljala svoje biološke potrebe. Do konca šolskega leta so tako imeli v stropu luknjo, popoldan in čez noč so v učilnici predvajali glasbo, da bi preganjali svojo domnevno sostanovalko. Tako so začasno reševali situacijo, za čas počitnic pa napovedali temeljiti pregled stropa in sanacijo. To so tudi storili in „kuna" jih je pustila odprtih ust. Dornavski župan Janko Merc je povedal, da ko so v celoti odprli strop, sledi kune niso našli. Ugotovili so, da je bila v delu, kjer so sprva predvidevali, da bi kuna lahko imela svoje stranišče (zaradi izcedkov), preperela cev. Okvaro bodo popravili in strop uredili, je dodal župan Merc ter ob tem spomnil, da na občini intenzivno delajo na pripravi dokumentacije za celovito energetsko sanacijo poslopja osnovne šole in starega vrtca, obnovili bi tudi kurilnico. Zaradi pogojev razpisa bi šli v projekt skupaj z občino Starše, objavo razpisa, na katerem bi kandidirali za državna sredstva, pričakujejo novembra. MZ Ptuj • Planiranih več naložb ob dominikanskem samostanu Obzidje ob dominikanskem samostanu se ruši Ne le sam objekt dominikanskega samostana, tudi marsikaj okrog njega je zaradi starosti in dotrajanosti potrebno vlaganj. V planu za naslednje leto je sanacija opornega zidu, občina pa sije zagotovila tudi del sredstev za restavriranje dela mestnega obzidja za samostanom. Za sanacijo opornega zidu ob dominikanskem samostanu je Mestna občina Ptuj v rebalansu proračuna za leto 2021 namenila 34.000 evrov za projektno dokumentacijo in predhodne arheološke raziskave. Projektant je že izbran, projektna dokumentacije bo stala natanko polovico zagotovljenega zneska, 17. 000 evrov. »Od Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo prejeli pogoje: potrebne so arheološke raziskave. Ocena stroška je 11.000 evrov,« pojasnjujejo na ptujski občini. Denar, zagotovljen v le- tošnjem proračunu, torej ne bo zadostoval za začetek izvedbenih del, pač pa le za arheologijo in dokumentacijo. A brez tega sanacija zidu ni možna. »Na podlagi rezultatov arheoloških raziskav, ki bodo znani konec avgusta, se bo izbrala ena od treh rešitev, predlaganih v že izdelani idejni zasnovi. Izvedba sanacije pa bi lahko bila v prihodnjem letu, če bodo zagotovljena sredstva,« so terminski plan predstavili na ptujski občini. Dominikanski samostan je sicer potreben tudi sanacije zaradi vlage. Prvotno je bila za letos planira- na prav ta investicija, a so zdaj med prioritete uvrstili ureditev opornega zidu. Razlog za to so na MO Ptuj strnili: »Za izvedbo sanacije opornega zidu pred sanacijo vlage smo se odločili zaradi večje škode, do katere lahko pride, če problema ne saniramo pravočasno.« Sanirali bodo tudi del obzidja za dominikancem MO Ptuj je bila v tem letu uspešna na javnem razpisu Ministrstva za kulturo s projektom restavri- ranja dela mestnega obzidja za dominikanskim samostanom. Iz tega naslova so si od države zagotovili 40.000 evrov. Projektantska ocena investicije je dobrih 117.000 evrov, preostanek bodo morali primakniti iz občinske blagajne. Tudi v tem primeru naj bi se dela začela v letu 2022. »V sklopu del se bo najprej opravila odstranitev nekakovostnih objektov in restavriranje ter konserviranje dela mestnega obzidja za dominikanskim samostanom,« pravijo na ptujski občini. Dženana Kmetec 6 Štajerski V središču torek • 27. julija 2021 Prlekija • Od Svetinj do Jeruzalema tematska doživljajska pot Podpora turizmu, vredna 1,8 milijona evrov Občina Ormož pripravlja dokumentacijo za ureditev treh kilometrov krožne tematske poti med Svetinjami in Jeruzalemom. Namen je preurediti obstoječo štiri metre široko asfaltirano cesto, ki vodi po slemenih vinorodne pokrajine, dodatno bi ob vznožju gričev trasirali gramo-zirani in gozdni del poti, obenem pa urejali še komunalno infrastrukturo. Območje ob trasi krožne poti bi opremili z desetimi programskimi točkami ter različnimi vsebinami. Foto: Arhiv M24 Občina Ormož pripravlja projekt tematske doživljajske poti med Svetinjami in Jeruzalemom, ki bo namenjena rekreaciji, izobraževanju, gastronomskim in družinskim vsebinam. Predvsem bi pot ponujala možnosti kakovostnega preživljanja prostega časa v enem najlepših delov Prlekije. Vrednost projekta ocenjujejo na 1,8 milijona evrov, pri čemer bi v letih 2022 in 23 poskušali zanj črpati evropska in državna sredstva v znesku blizu 1,3 milijona evrov. Prispevek občine bi znašal dobrih 500 tisočakov. Obstoječo asfaltirano cesto med Svetinjami in Jeruzalemom bi obnovili in za kolesarje vzpostavili sistem „sharrow". Traso ob poti bi opremili s klopmi, info tablami ter izobraževalnimi vsebinami. „Gre za nadgradnjo doživljajskega in butičnega turizma, namenjenega družinam," so poudarili snovalci projekta. „Svetinje, Jeruzalem in celotno območje ljutomersko-or-moških goric so pomembne turistične destinacije. Razgledi z grebenov gričev so odlični, prav tako je na območju že nekaj turistične ponudbe. Z novo trasirano potjo mu lahko dodamo značaj visoke doživljajske vrednosti in privlačnosti. Cilj lokalne skupnosti je, da bi lepote območja še bolj približali rekreativcem, ljubiteljem narave in dobrih viv, razvijali bi tudi družinam prijazno ponudbo. V tej luči je ureditev tematsko-doživljajskih poti za pešce in kolesarje več kot smiselna," menijo v vodstvu občine Ormož. Prepričani so, da je lahko investicija dobra podpora razvijanju in nadgradnji turistične dejavnosti. Cilj projekta je tudi zagotoviti kakovostne in varne površine za pešce in kolesarje. Deset programskih točk Ob trikilometrski krožni poti nameravajo urediti deset pro- Foto: Ekodežela (Ciril Ambrož) Vabili bi svetinjski velikani Osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji. Ob trasi poti bi postavili lesene velikane (skulpture), ki bi pripovedovali zgodbe o ljudskem izročilu in mitologiji, povezani s kraji v Prlekiji. Zgodbo Velikanov na Svetinjah bi razvijali kot poseben družinski turistični produkt. Izdali bi slikanico, uglasbeno pravljico z izvirno zgodbo o velikanih in beležke, ki bi služile kot vstopnice. Na trasi med velikani bi bilo moč izkusiti spretnosti in znanje, namestili bi didaktične table, izdelali spominke na temo zgodbe o velikanih, izdali promocijski material, za vodenje ter interpretacijo zgodbe pa usposobili tudi vodiče. gramskih točk. „Izhodišče je, da jih v pokrajino umestimo čim bolj premišljeno. Na Svetinjah je predvidena gradnja novega objekta, v katerem bo turistično-infor-macijski center s kolesarnico za izposojo koles. Uredili bi tudi asfaltirane površine. Na preostalih programskih točkah ob trasi so predvideni razgledne ploščadi oziroma terase, informacijske table, foto okvirji, stojala za kolesa, klopi in ležalniki za počitek ter pergole, kjer bo dajala zavetje in senco vinska trta. Posebnost bi bili leseni velikani, ki delujejo kot igrala za otroke in so hkrati izobraževalni elementi z vsebinami lokalnega ljudskega izročila in mitologije. Bili bi velikosti od štiri do osem metrov, postavili bi jih v dolinskem delu poti, v zavetju dreves," so o projektu med drugim navedli njegovi pripravljavci z ormoške občine in tamkajšnje javne razvojne agencije. Smeli načrti o gradnji koledarskih povezav Svetniki občine Ormož so projektu koelsarsko-pohodne tematske poti Svetinje-Jeruzalem s potrditvijo dokumentacije (DIIP) na junijski seji prižgali zeleno luč. Ocenili so ga kot dobrega in smiselnega. Matej Hebar je poudaril, da je kolesarski turizem v Evropi ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog, zato tovrstna vlaganja podpira in v prihodnje pričakuje še kakšno nadgradnjo oziroma širitev mreže kolesarskih povezav. Da sledijo temu cilju, je pritrdil župan Danijel Vrbnjak. Po njegovih besedah bo občino prečkala Dravska kolesarska pot z navezavo skozi Ljutomer in Mursko Soboto, prav tako bodo krake kolesarskih povezav gradili znotraj občine in v povezavi s sosednjimi. Mojca Zemljarič Haloze • V zadnjih letih na voljo nekaj več nočitvenih kapacitet za Komu bo uspelo povezati Neokrnjena narava, ki spominja na Toskano, idealna lokacija za pohode in kolesarjenje, pristni in odprti ljudje - vse to ponujajo Haloze, ki so sicer še ena izmed slovenskih turističnih destinacij, ki se počasi prebuja. Vedno več domačinov se je namreč začelo zavedati dejstva, da so Haloze zelo privlačen kraj za aktivno preživljanje počitniških dni zato je v zadnjih nekaj letih na voljo tudi nekaj več zanimivih nočitvenih kapacitet Še pred nekaj leti je namreč za to območje veljalo, da turisti sploh nimajo kje prespati. Veliko drugačna slika je bila pred tridesetimi leti, ko je imelo veliko tranzitnih gostov možnost prespati v podlehniškem motelu, kjer je bilo na voljo več kot 100 postelj. Zanimiva lokacija s prenočišči je bilo tudi gostišče na Gorci. Po besedah Sebastiana Toplaka, župana občine Podlehnik, so imeli v tistih časih samo nekaj manj nočitvenih kapacitet kot mesto Ptuj. Nato pa je še pred začetkom gradnje avtoceste motel komaj životaril, Gorca pa je prešla v roke družine Žerak, ki se ni odločila za nadaljevanje gostinske dejavnosti. Na območju podlehniške občine je tako ostal samo še penzion Ob ribniku v Dežnem, v Vidmu pa je med večjimi ponudniki turističnih nastanitev motel Majolka. Postopoma se razmere na tem področju izboljšujejo, saj lahko na raznih spletnih straneh, kot so Turizem Haloze, Booking in Airbnb najdemo res privlačne no-čitvene objekte. Posamezniki so svoje domove, vikende in druge objekte prenovili, jim dodali zanimive zgodbe in doživetja ter V Haloški vili tudi tuelnes ponudba Foto: Booking Župani haloških občin o svetlih in temnih plateh turistične ponudbe Podlehnik: stavijo na dopolnilno ponudbo in vinogradništvo »V naši občini razvoj turizma zavirajo prostorski akti, zaradi katerih ne moremo začeti urejati območij, ki smo jih namenili za turizem. Največje prepreke pa so v naših »glavah«, saj se še vedno premalo zavedamo, koliko možnosti za uspešno dejavnost ponujajo naši kraji. Še vedno ne znamo v našo občino pripeljati tranzitnih gostov, kar je še ena težava. Upamo, da bodo podjetniki našli ideje, kaj jim ponuditi, da bodo turisti zavili z avtoceste. Občina pa se trudi ustvarjati ustrezno podporno okolje (finančne spodbude za gospodarstvo, ustvarjanje skupne blagovne znamke, dodaten denar za promocijo)... V podlehniški občini so glavni turistični produkti: dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vinogradništvo, neokrnjena narava, aktivno preživljanje prostega časa (pohodništvo, kolesarjenje), etnološki muzej na Gorci, ribnik Dežno ...,«je povedal župan Sebastian Toplak. Videm: promocija v okviru destinacije Visit Ravno polje V Vidmu so v začetku letu pristopili k destinaciji Visit Ravno polje in začeli iskati potencialne turistične ponudnike. »Odzivje bil velik, saj seje odzvalo 20 turističnih ponudnikov. Naši občani si želijo drugačen turizem, usmerjen v konkretne rešitve. Načrti so veliki, vendar smo velikokrat finančno omejeni. Naš cilj je večja prepoznavnost kraja tako v Sloveniji kot tujini. Priložnosti za razvoj zagotovo predstavljajo gramoznica Tržec, Krajinski park Šturmovci in reka Drava ter Dravinja, vinorodne Haloze in rodovitna polja. V sklopu načrtov za novo kolesarko si obetamo tudi varno kolesarsko dostopnost naših krajev,«je povedal župan Branko Marinič. Majšperk: manjkajo predvsem prenočišča »Kot vedno je lahko problem samo ustrezna ponudba. Te imamo že danes kar nekaj, upam pa, da bodo vse aktivnosti, kijih izvajamo že kar nekaj časa, vzpodbudile še koga, ki bo videl svojo poslovno priložnost na področju ponudbe, ki nam manjka. To so prenočišča, izdelki domače obrti, domači pre-hrambni izdelki, ponudba različnih zbirk, ponudba prevozov ... Razvoj turizma v prihodnosti stavimo na romarski turizem ter na skupni nastop vseh ponudnikov, na povezovanje in individualno odgovornost. Turizem je zelo resna panoga in takšen mora biti tudi pristop,«je izpostavila županja Darinka Fakin. Žetale: iščejo domačina, ki bi povezal ponudnike in prevzel trženje »Občina je tista, ki ustvarja pogoje za razvoj turizma. Mi zato še vedno iščemo domačina, entuziasta, ki bi se načrtno, sistematično in profesionalno lotil trženja naše turistične ponudbe, a ga žal še nismo našli. Turistična društva so lahko v pomoč, vendar niso registrirana za to dejavnost. Vsekakor je lahko turizem pomembna gospodarska panoga v kraju in dopolnilni vir dohodka za naše občane. Pri nasje veliko možnosti za pohodništvo, kolesarjenje in sprehode. Imamo tudi nekaj zanimivih turističnih objektov, med njimi Pušnikovo domačijo, v kateri bo možno kmalu tudi prespati,« je povedal župan Anton Butolen. Cirkulane: bogata kulturna dediščina in doživljajski turizem »V občini Cirkulane so največje prepreke za razvoj turizma pomanjkanje stalne gostinske ponudbe, bolj primerna cestno-prometna infrastruktura ter premalo razvojnih finančnih spodbud za obmejna in podeželska območja. Naša turistična ponudba je zelo raznolika, stavimo predvsem na pristno domačo kulinariko, vinsko tradicijo, neokrnjeno naravo, rekreativni in doživljajski turizem (kolesarstvo, pohodništvo), bogato kulturno dediščino (grad Borl, etnografski park, cerkve, Fašenk, Barbarno...). Usmerjeni smo v butični, sonaravni in neinvazivni turizem,« je povedala županja Antonija Žumbar. torek • 27 julija 2021 V središču Štajerski 7 goste kot pred leti ponudnike nočitvenih kapacitet v »slovenski Toscani« Kaj je razpršeni hotel Razpršeni hotel je italijanski model nastanitev v različnih hišah in sobah, ki so na različnih lokacijah v manjšem kraju. Nastanitve imajo skupno recepcijo in druge ponudbe (na primer hrana, aktivnosti...). Večinoma so v starih zgodovinskih mestih, na podeželju in v gorskih vasicah. Gre za model, katerega namen je oživljanje podeželskih vasi in promoviranje lokalne kulture. Ker so sobe raztresene po celem kraju, so gostje v stalnem stiku z lokalno kulturo in življenjem. Takšen model bi prav gotovo lahko odlično zaživel tudi v Halozah. jih začeli tržiti. Turisti, ki so pri njih počitnikovali, so večino nastanitev ocenili z odličnimi ocenami, prav tako so bili nad lokacijami več kot navdušeni. Na spletnem portalu Airbnb svojo nepremičnino v turistične namene oddaja več kot 10 različnih ponudnikov s haloškega območja, ki lahko sprejmejo okoli 80 gostov. V vsaki haloški občini se tako najde postelja, kjer je mogoče prespati, nekaj manj možnosti je sicer v občinah Podlehnik in Žetale. So pa nekateri ponudniki v času epidemije turistično dejavnost opustili, kljub temu da so pred prihodom koronavirusa beležili zelo dober obisk. V Cirkulanah ekskluzivna lesena V«, IVI I «v počitniška hisa V občini Cirkulane (Mali Okič 11) je Goran Krajnc pred desetletjem zgradil moderen počitniški objekt iz lesa po svojih željah, ki ga je poimenoval Chalet Haloze. Njegov »drugi dom« zadošča željam zahtevnejših raziskovalcev mističnih haloških gričev. V objektu lahko prespi do največ šest oseb, za nočitev pa je treba odšteti okoli 150 evrov. Po besedah Krajnca so objekt začeli tržiti lani jeseni, predvsem iz razloga, da bi se v Halozah čim več dogajalo. Prizadevajo si tudi za povezovanje različnih ponudnikov (vinogradništvo, kuli- narika). »S številom nočitev smo kljub epidemiji zelo zadovoljni. K nam pridejo ljudje iz vse Evrope, predvsem tisti, ki si želijo mir,« je povedal Krajnc in dodal, da takih objektov pred leti v Halozah še ni bilo na voljo. Turistom je v cirkulanski občini na voljo tudi lepo urejena stanovanjska hiša v kraju Gradišča, kjer je dovolj prostora za šest oseb. Objekt je v juliju že polno zaseden, v avgustu pa so termini še na voljo. V Žetalah bo možnost prespati v Pušnikovi 1 VIM domačiji V sosednji občini Žetale je bilo pred dvema letoma še na voljo nekaj nočitvenih objektov, katerih vrata pa je začasno zaprla epidemija. Občina je sicer uredila Pušni-kovo domačijo, kjer je možno tudi prespati. V Zavrč na turistično kmetijo ali v haloško vilo V občini Zavrč ima večdese-tletno tradicijo dela v turistični dejavnosti v Halozah Kmetija Pun-gračič, ki je ena prvih kmetij, ki se je začela ukvarjati s turizmom in sprejemanjem gostov na svojem dvorišču. Za nastanitev imajo lepo urejenih pet sob s skupno devetimi ležišči. Penzionske goste radi postrežejo v jedilnici, ki je v sto ^—i—^^BL- Foto: Kam p Tisa V Kamp Tisa v Majšperku pridejo predvsem ljudje, ki iščejo min Foto: Booking Turistična kmetija Pungračič v občini Zavrč gostom ponuja lokalno kuli-nariko. let starem delu hiše z originalno opremo tistega časa. Posebnost na njihovi kmetiji so tradicionalni in zdravi zajtrki z doma pridelano hrano. Dodatna ponudba je gostinski del z vinsko kletjo ter možnost jahanja konjev. Turistično ponudbo občine Zavrč bogati Haloška vila z vvel-nesom (savna, masažna kad), ki je zaživela pred dvema letoma. Metka Forštnarič, lastnica objekta, je v prostorih uredila tudi vinski kotiček in možnost koriščenja masaž. Po njenem mnenju so Haloze idealna turistična točka, kjer se bo v prihodnje prav gotovo razvijal butični turizem. Z obiskom so kljub epidemiji zadovoljni, veliko je namreč obiskovalcev iz bližnjih krajev, ki si želijo koristiti welnes storitve. Cene za nočitev so od 139 evrov naprej. V Majšperku je med gosti zelo priljubljen Kamp Tisa V občini Majšperk se je kar nekaj turistov pred epidemijo ustavilo v Kampu Tisa v Lešju, kjer je možno prenočiti v manjših lesenih hišicah. Del kampa je namenjen tudi za avtodome in tiste, ki radi počitnice preživljajo v šotorih. Po besedah Vladimirja Kmetca, lastnika kampa, so imeli pred izbruhom koronavirusa zelo dober obisk, veliko ljudi je prišlo iz velikih mest, kot sta Dunaj in Budimpešta. V haloških krajih so iskali predvsem mir in zeleno naravo. »To so ljudje, ki želijo bivati v naravi. Nekaterim smo morali celo onemogočiti elektriko, kar nas je nekoliko presenetilo. Gostje so v prvi vrsti pozorni na čistočo in urejenost sanitarij. Veliko je bilo tudi avtodomarjev, ki jih v zadnjem času skoraj ne opazimo na našem območju. To pripisujemo predvsem strahu, ki se je naselil v ljudi zaradi epidemiološke situacije,« je izpostavil Kmetec. Po njegovih besedah se je sicer na področju turizma nekaj začelo premikati, tudi z ustanovitvijo destinacije Visit Haloze, vendar se vse skupaj premika nekoliko prepočasi, na kar ima zagotovo velik vpliv epidemija. Lastniki nočitvenih kapacitet pogrešajo več usmerjevalnih tabel in boljšo informiranost turistov, predvsem v okviru Turističnoinformacijske pisarne na Ptujski Gori. Po prepričanjih Kmetca bi se morali domačini potruditi, da bi jim uspelo gosta v kraju zadržati več dni: »Naši kraji so zelo zanimivi tako z gospodarskega kot zgodovinskega vidika, zato nikakor ni dovolj, da turistu ponudiš samo čisto posteljo. Ustvarjati moraš domačnost in predvsem zgodbe, ki bodo pri ljudeh pustile tako močan pečat, da se bodo prihodnje leto znova vrnili.« V občini Videm nočitvene kapacitete ponujajo tudi zasebniki Tudi v občini Videm je možno dobiti prenočišče na več lokacijah. Najbolj znan je prav gotovo motel Majolka, kjer je prostora za 16 gostov. Na spletnem portalu Airbnb Umetniška hiša s panoramskim pogledom na Gorenjskem Vrhu v občini Zavrč Foto: Booking pa svoje nepremičnine ponuja še nekaj zasebnikov. Kdaj bo zaživel projekt razpršeni hotel v Halozah? Vsi omenjeni turistični ponudniki bi se lahko povezali v t. i. razpršeni hotel, kar bi omogočalo lažji pregled nastanitev in dostop do njih. V okviru destinacije Visit Haloze se razpršen hotel že pripravlja, in sicer se bo konec julija zaključil popis nastanitvenih ponudnikov in svetovalnih delavnic. V tem trenutku še torej ni znano, koliko je sploh aktivnih in potencialnih ponudnikov nočitvenih kapacitet. Sicer pa je veliko ljudi še vedno zelo skeptičnih do takšnih in drugačnih projektov, ki so v preteklosti velikokrat ostali samo na papirju. Nekateri pa od dejavnosti odstopijo tudi, ko izvejo več o registraciji nočitvenih kapacitet in stroških, ki ob tem nastanejo. Estera Korošec. Chalet Haloze - luksuzna turistična hiška v občini Cirkulane Nočitvene kapacitete v haloških občinah v*- Foto: Booking Občine Kraj 1 Število oseb/postelj [ Cena za nočitev Zavrč Haloška vila Pestike 32/a 2 postelji Od 139 evrov naprej Turistična kmetija Pungračič Drenovec 7 9 postelj od 35 evrov na noč Cirkulane - - Umetniška hiša s panoramskim pogledom Brezovec 4 osebe Od 110 evrov naprej Turistična kmetija Kozarčan Pristava 28/a - - Dom pri sv. Ani Veliki vrh 15 Več kot 10 oseb - Chalet Haloze Pristava 6 postelj Od 150 evrov naprej Videm Motel Majolka Jurovci 1/b 15 postelj Od 30 evrov naprej Sobe Selinšek Pobrežje 64/a Sobe nad barom osmica Lancova vas 3 Od 35 evrov naprej Pri treh lipah Videm pri Ptuju 48 30 postelj Apartmaji Pozama Trdobojci 37 12 postelj Vinyard Estate on a Private Hill 12 postelj Od 100 evrov naprej Apartma Silva Dravinjski Vrh 48/a Majšperk Kamp Tisa Lešje Več kot 10 oseb od 25 evrov naprej Apartmaji Tisa Ptujska gora 32 8 oseb Od 63 evrov naprej Vikendica Širec Slape 16/a 3 osebe Od 48 evrov naprej Podlehnik Gostišče ob ribniku Dežno pri Podlehniku 6a 48 postelj Majhna kozja farma Sedlašek 4 postelje Od 95 evrov naprej Vir: Booking, Airbnb 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 27. julija 2021 Kmetje zadovoljni z odkupnimi cenami Žetev pšenice se počasi zaključuje. Zaradi muhastega vremena, kije postreglo najprej z nizkimi temperaturami in veliko dežja, nato pa s sušo in vročino, so se kmetje letos še pogosteje ozirali v nebo in upali, da žito dozori v zadostni kakovosti in količini. Spodnje Podravje • Kombajni že pridno žanjejo letošnji pridelek pšenice Foto: SD Letošnji pridelek pšenice je povprečen, tako po količini kot kakovosti, so pa odkupne cene boljše kot u preteklosti. Pomanjkanje oljne ogrščice Kmetijska zadruga Ptuj je zaključila odkup oljne ogrščice, ki je potekal samo na prevzemnem mestu v Trnovski vasi. Kot je povedal direktor Branko Valenko, je bilo letos pridelka malo, temu primerna pa je bila zelo visoka odkupna cena. Ta bo predvidoma dosegla 440 evrov za tono, saj bo natančni znesek določen avgusta, izplačila pa bodo nato izvršena sredi septembra. »Glede na to, kakšno vreme smo letos imeli, smo jo dobro odnesli,« pravi Franc Kučan, prekmurski kmet in predsednik komisije za odkup in prodajo žit. »Letino ocenjujem kot povprečno ali morda malce pod povprečjem. Več škode kot zadnja suša sta pšenici povzročili zimska in majska moča, količine so zato manjše, pa tudi kakovost je slabša, saj je največ krmne in pšenice razreda B, medtem ko je kakovostnega razreda A in zlasti premiuma malo.« Upoštevana priporočila Kučanove komisije Če je že letina povprečna, pa so kmetje zadovoljni z odkupnimi cenami, ki so šle v primerjavi s prejšnjimi sezonami navzgor. Spomnimo, da je Kučanova komisija po analizi dogajanja na svetovnih borznih trgih odkupovalce in predelovalce žit pozvala, da cene za odkup pšenice po toni nastavijo med 180 in 225 evri. »Veseli me, da smo bili uslišani, Raiffeisen na primer je iztržil cene med 170 in 220 evri, upoštevale so nas tudi zadruge, kjer se cene s kakšnimi manjšimi odstopanji gibljejo tu nekje.« Kmetijska zadruga Ptuj pšenico prevzema na več odkupnih mestih: v Gorišnici, Trnovski vasi, Can-kovi, Lenartu, krušno pšenico pa v Mešalnici SAT v Središču ob Dravi, Mlinu Korošec v Zabovcih in Žitu Intes v Mariboru. Za tono krmne pšenice bodo kmetje dobili od 165 do 175 evrov, odkupna cena za pšenico razreda B2 je 175 evrov po toni, za B1 185, za razred A znaša 197, premium pšenica pa je vredna 210 evrov po toni. Cene se lahko glede na spremenjene pogoje na trgu v času odkupne kampanje tudi spremenijo, plačilo pa bodo kmetje dobili v 20 oziroma 30 dneh po zaključenem obračunu. Na treh lokacijah: PC Krmila na Ptuju, v Dra-žencih in v Tovarni krmil PP Agro v Mariboru je odkup krmne pšenice začela tudi Perutnina Ptuj. Za tono bodo plačali od 175 do 185 evrov, in sicer v desetih dneh od obračuna. Umik zbornice kot dobra poteza »Zasajene pšenice je bilo 7.000 hektarjev manj, povpraševanje je veliko, pojavili so se tudi odkupovala iz Italije in Avstrije, zato gre kar nekaj naše pšenice tja. Zaradi tega se dogaja, da tisti, ki so cene postavili na ustrezen nivo, tudi dejansko odkupujejo, oni, ki so špekulirali in postavili nižje cene, pa zdaj čakajo in se veselijo vsakega proizvajalca, ki se jim pripelje na odkupno mesto. V nobenem primeru pa mislim, da letos ni čakalnih vrst, ker je pač povpraševanje večje od ponudbe in se je pšenica porazgubila.« Kučan ugotavlja, da so letos končno prišli do pravih tržnih razmer. »Odločitev Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice, da se umakne iz pogajanj o odkupnih cenah, se je izkazala kot zelo dobra. Prej smo se nenehno pregovarjali za tistih 10 do 15 evrov razlike, kmetje so na koncu seveda potegnili krajšo, po žetvi pa je bila pšenica vedno dražja. Skratka, kmetje smo zadovoljni z odkupnimi cenami in pozdravljamo ravnanje zbornice.« Senka Dreu Slovenija • Avgusta nova aplikacija za kmete Spremljanje stanja na površinah Agencija za kmetijske trge je v sodelovanju z zunanjim izvajalcem razvila spletno aplikacijo Sopotnik, ki omogoča sprotno spremljanje sprememb stanja na kmetijskih površinah in posledično zmanjšanje števila kontrol na kraju samem. Aplikacija bo v uporabi od 1. avgusta. Agencija je sicer že lani lani začela z razvojem novih tehnologij, ki jih omogoča uporaba satelitskih posnetkov Sentinel v okviru programa Copernicus, delujočega pod okriljem Evropske vesoljske agencije. "Informacije, ki jih zagotavljajo storitve programa Copernicus, lahko uporabniki izkoristijo na mnogih področjih in za različne namene, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, podnebne spremembe in okolje, regionalno in lokalno načrtovanje, upravljanje urbanih območij, infrastruktura, energija in naravni viri, civilna zaščita in turizem," so pojasnili na ministrstvu. Na podlagi omenjenega programa je agencija razvila spletno aplikacijo Sopotnik, ki na osnovi pogostih in brezplačnih posnetkov visoke ločljivosti omogoča spremljanje stanja na kmetijskih površinah skozi celotno rastno obdobje. Prednost aplikacije Sopotnik je možnost sprotnega spremljanja sprememb stanja na kmetijskih površinah in posledično zmanjšanje števila kontrol na kraju samem, so izpostavili na kmetijskem ministrstvu. "Sopotnik zagotavlja transparenten proces, ki nosilcem kmetijskih gospodarstev omogoča vpogled v obravnavo njihovih vlog oziroma zahtevkov. Vse informacije, ki so na voljo, istočasno nudijo nosilcem tudi pomoč pri upravljanju kmetijskih gospodarstev," so navedli. Kmet se v aplikacijo prijavi s svojim uporabniškim imenom in geslom, ki ga je prejel ob oddaji zbirne vloge. Na ministrstvu so prepričani, da aplikacija obenem omogoča učinkovito dvosmerno komunikacijo med agencijo in kmeti, kar vključuje morebitna opozorila, obvestila, povratne informacije in pojasnila. Tako želijo pravočasno urediti morebitna potencialna neskladja ali pomanjkljivosti na zahtevkih zbirnih vlog. petek • 23. julija 2021 Podravje Štajerski 9 Haloze • Občine lep kos proračunskega denarja namenijo za šolstvo Tisoče evrov za ločene ure pouka, desettisoče za šolske prevoze Ena izmed težav na območju Haloz je tudi nizka rodnost, kar posledično pomeni slabši vpis v lokalne vrtce in osnovne šole. Zaradi majhnega števila so učenci dveh ali več razredov razporejeni v en kombinirani oddelek. Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, iz treh razredov 14 učencev, iz štirih in več razredov pa 10 učencev. Glede števila kombiniranih oddelkov izstopajo podružnične šole, kjer je učencev zelo malo. S finančno pomočjo občin uspejo v teh oddelkih organizirati ločeno poučevanje posameznih predmetov, predvsem ključnih, kot so slovenščina, matematika in tuji jezik. Občine tako v svojih proračunih vsako leto zagotovijo dodatna sredstva, s katerimi omogočijo, da lahko na primer učenci petega in šestega razreda, ki so sicer združeni v en oddelek, ločeno prisostvujejo pri predmetu matematike ali slovenščine. Po mnenju nekaterih šolskih delavcev je namreč poučevanje učnih vsebin ločeno za posamezno starostno obdobje veliko bolj kakovostno. Videm pomaga z 19.000 evri Občina Videm je v preteklem šolskem letu za ločene ure pouka na podružničnih osnovnih šolah v Leskovcu in na Selih skupno namenila 19.000 evrov. Od tega zneska bodo nekaj manj kot 7.000 evrov imeli na razpolago še za novo šolsko leto. Kot so sporočili z občinske uprave, za proračunsko leto 2022 še nimajo planiranih sredstev. V šolskem letu 2020/21 so imeli na podružničnih šolah v Leskovcu in na Selih pet kombiniranih oddelkov. Na Selih, kjer pouk poteka ločeno pri razrednem pouku in angleškem jeziku, sta dva kombinirana oddelka (1. in 2. ter 3. in 4. razred). V Leskovcu so trije kombinirani oddelki (1. in 2., 6. in 7.ter 8. in 9. razred). Pouk so organizirali ločeno pri naslednjih predmetih: angleški jezik, tehnika in tehnologija, slovenski jezik, zgodovina, državljanska vzgoja in etika ter matematika. V naslednjem šolskem letu bodo v Leskovcu kombinirani oddelki 2. Ptuj • Občina zagotovila denar za selitev uprave Vrtca Ptuj Prenova enote Narcisa bo stala okrog 250.000 evrov Ptujska občina želi v čim krajšem času upravo Vrtca iz Puhove ulice preseliti na novo lokacijo. Čeprav bo prenova stavbe, v kateri deluje enota Narcisa precej draga - približno četrt milijona evrov -je glede na druge dejavnike še vedno racionalna in smiselna. Tolikšen znesek bi namreč za najemnino, takšno, kot jo plačujejo trenutno, odšteli v dobrih sedmih letih. Doslej jih je samo najem prostorov stal okrog 190.000 evrov - brez stroškov. saj se bo sama investicija izvajala predvidoma šele v letu 2022," prerazporeditev sredstev razlagajo na MO Ptuj. Kupili bodo tudi nov kombi Z rebalansom je ptujska občina dodatna sredstva zagotovila še za nakup novega vozila: „Zaradi starosti, dotrajanosti in slabega stanja dostavnih vozil je v vrtcu potrebna nabava novega prevoznega sredstva za razvoz hrane iz centralne kuhinje do enot Vrtca Ptuj. Postopki glede nabave so že stekli v juliju in se zaključijo v začetku septembra." Za razvoz hrane po enotah uporabljajo dva kombija, en je letnik 2003, drugi 2011. Vrtec je sicer eden večjih proračunskih porabnikov: v proračunu MOP za leto 2021 je s pogodbo zagotovljenih 2,9 milijona evrov. Dženana Kmetec Sredstva, ki so jih občine namenile za kombinirane oddelke, v evrih Tiste občine, kjer je malo otrok, imajo dodatne stroške s financiranjem ločenega poučevanja v šolah. in 3., 8. in 9. razred, za 6. in 7. razred pa še čakajo soglasje šolskega ministrstva za dva samostojna oddelka, sicer bosta združena. V Zavrču rezervirali 3.000 evrov V proračunu Občine Zavrč je zagotovljena finančna pomoč za izvajanje kombiniranega pouka v štirih kombinacijah, in sicer v višini nekaj manj kot 3.000 evrov. V novem šolskem letu bodo sofinancirali dodatne ure v 8. in 9., 5. in 6., 3. in 4. ter 1. in 2. razredu. Občina bo sofinancirala dodatne ure ločenega pouka v višjih razredih pri matematiki, kemiji, biologiji in slovenščini, pri nižjih še pri družbi in spoznavanju okolja. V Žetalah potrebnih kar 45.000 evrov V Žetalah so v minulem šolskem letu za ločeno poučevanje glavnih predmetov v kombinacijah 2. in 3. razred ter 7. in 8. razred namenili 44.361 evrov. Ta številka bo za 1.000 evrov višja v novem šolskem letu. V žetalski šoli bodo lahko ločeno poučevali vse predmete, razen športne, likovne in glasbene vzgoje ter tehnike. V treh občinah za zdaj brez kombinacij V Majšperku, Podlehniku in Cir-kulanah občine ne financirajo ločenih ur pouka v osnovnih šolah. Na teh lokacijah je otrok dovolj, zato ni potrebe po združevanju v starostno in programsko heterogene skupine oz. kombinirane oddelke. V novem šolskem letu bo maj-šperška občina najverjetneje sofinancirala dodatni oddelek prvih razredov na podružnični šoli na Ptujski Gori, če jim šolsko ministrstvo ne bo priznalo samostojnega oddelka. Trenutno je namreč v prvi razred vpisanih 11 otrok, kar je glede na normative premalo za en razred. Kljub zaprtim šolam visoki stroški šolskih prevozov Haloške občine pa imajo tudi različne stroške s kritjem šolskih I Občine I 2020/21 2021/22 I Videm 19.044 6.950 je ostalo za novo šolsko leto, za leto 2022 še nimajo planiranih sredstev Žetale 44.361 45.320 Majšperk / V novem šolskem letu bodo morebiti financirali dva ločena oddelka prvih razredov. Podlehnik / / Cirkulane / / Zavrč 2.100 2.960 Vir: občine Sredstva, ki so jih občine namenile za šolski prevoz (v evrih Občine/ Šolsko leto 2019/20 2020/21 Videm 134.393 90.743 Žetale 63.172 57.450 Majšperk 122.722 93.809 Podlehnik 106.019 (leto 2019) 59.653 ( leto 2020) Cirkulane 49.257 50.448 Zavrč 66.228 46.607 prevozov. Šole skupaj z občino namreč organizirajo brezplačni prevoz za učence, katerih prebivališče je od šole oddaljeno več kot štiri kilometre. V lanskem letu je bilo sicer stroškov nekaj manj zaradi večmesečnega zaprtja šol. Največ denarja je za prevoz otrok v minulem šolskem letu je porabila občina Videm v višini nekaj več kot 90.000 evrov, pleto pred tem pa kar 134.000 evrov. Sledi občina Majšperk, ki je v proračunu za prevoz majšperških učencev zagotovila 93.000 evrov. V šolskem letu 2019/2020 je bil ta znesek 121.000 evrov. V Cirkulanah so za avtobusne prevoze šolskih otrok porabili okoli 50.000 evrov. Znesek ni nič manjši kot v šolskem letu 2019/2020, ker so letos zaradi epidemioloških razmer zagotovili dodaten kombi. Završko občino šolski prevozi na letni ravni bremenijo za nekaj več kot 46.000 evrov, žetalsko pa za okoli 57.000 evrov. Estera Korošec Foto: CG Vir: občine Uprava Vrtca Ptuj na Puhovi ulici deluje od leta 2015 naprej. Vodstvo tega zavoda in občine, takrat pod vodstvom Mirana Senčarja, je z lastnikom stavbe KAASS - AVTOM, d. o. o., sklenilo petletno najemno pogodbo. Pred tem je uprava de- lovala v Prešernovi ulici, v dotrajanih in neprimernih prostorih, zato je bila selitev nujna. Maja lani, po izteku najemne pogodbe, so to podaljšali in se tako dogovorili za najemnino v višini 2.625 evrov mesečno, letno torej kar 31.500 evrov. Ta znesek je seveda del cene programov, ki jo plačajo tako starši kot občina. Samo doslej, v šestih letih, je najemnina poslovnih prostorov na Puhovi ulici plačnike vrtca stala skoraj 190.000 evrov! Na drugi stra- Občina je sredstva za prenovo stavbe v Raičevi ulici zagotovila z rebalansom. Na drugi strani so zmanjšali postavko, namenjeno ureditvi vrtčevske kuhinje in pralnice. ni so številni prazni prostori, tako v lasti države kot občine. Tudi če so potrebni prenove, je to zagotovo bolj ekonomična odločitev kot plačevanje drage najemnine. Raje kot v najemnino bodo denar vlagali v prenovo lastnih prostorov Predlogov, kam umestiti vrtčevsko upravo, je bilo v zadnjih letih kar nekaj. Lani so se odločili za prenovo enote Narcisa, ki je tudi lokacijsko bistveno primernejša kot tista na Puhovi ulici, saj je v središču mesta in tako bolj dostopna. V rebalansu proračuna je občina za namen prenove stavbe na Rai-čevi ulici, kamor naj bi selili upravo, sredstva junija letos konkretno zvišala. S prvotno planiranih sto tisoč evrov na kar 250.000 evrov. Očitno želijo realizacijo pospešiti. „V oceni stroškov je zajeta menjava vseh oken na objektu in na vzhodni strani namestitev zunanjih senčil, kar je oceno investicije bistveno podražilo," so pojasnili na MO Ptuj. Javni razpis za izbiro izvajalca del je sicer že bil objavljen. Obe prispeli ponudbi pa sta presegali zagotovljena sredstva, zato ga bodo v kratkem ponovili. Na eni strani manj, na 1 v vec drugi So pa se na drugi strani znižala sredstva za ureditev kuhinje in pralnice Vrtca Ptuj, na 100.000 evrov. Ta denar ohranjajo za pripravo projektne dokumentacije. Pri tej investiciji gre za načrtovano rekonstrukcijo objekta na Raičevi ulici 14, ki zahteva pridobitev določenih dovoljenj, soglasij in izvedbo postopkov pred izvedbo gradnje. „ Ker predvidevamo, da bodo postopki trajali dalj časa, smo v letu 2021 zagotovili na postavki le sredstva za pripravo projektne dokumentacije, Foto: CG í^lR OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO W'^l Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 7. sezona - tretji polfinale Finalne vstopnice tik pred podelitvijo Tudi v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so mladi pevski in glasbeni talenti iz osnovnih šol pripravili izjemne nastope. V tokratni tretji polfinalni oddaji bomo lahko prisluhnili še zadnjim 27 predstavitvam, ubranim nastopom, s katerimi se želijo predstaviti tudi na finalnem odru, ki bo septembra. Mladi pevci so v 7. sezoni projekta Otroci pojejo in se veselijo sestavili 83 polfinalnih nastopov. Na finalnem odru v septembru jih bomo videli skupaj 26. Tako že vsi nestrpno pričakujejo, komu med njimi je letos uspelo, da bo tudi v igri za lastno skladbo. To je glavna nagrada za zmagovalca v obeh kategorijah. Tretji polfinalni oddaji in obenem zadnji, v kateri se predstavljajo pol-finalisti, bomo prisluhnili nocoj ob 18. uri na Radiu Ptuj, na Facebooku in YouTube profilu Radia Ptuj. Za svoje favorite lahko glasujete s poslanim SMS na številko 4246. Povratno SMS-sporočilo stane 0,99 evra. Ključne besede so pripisane pri predstavitvi mladih pevcev. Glasovanje se bo začelo takoj po končani oddaji in bo trajalo do 2. avgusta do polnoči. Šestim finalistom (trije iz vsake kategorije) bodo finalni nastop prinesla SMS-sporočila, po deset iz vsake kategorije pa jih bo izbrala strokovna komisija. MG Lina Novak, 5. razred, OŠ Majšperk, pesem Lahko noč, Piran SMS: POJEM 5 na 4246 • • s ^mmMšiA otroci pojejo 'slovenske pesmi jn se veselijo Lučka Ušen, 4. razred, OŠ Braslovče, pesem Ta svet na zna živet SMS: POJEM 1 na 4246 otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Anamari Cigula, 5. razred, OŠ Dornava, pesem Nora noč SMS: POJEM 6 na 4246 otroci pojejo 'slovenske pesmi jn se veselijo Ariela Medved, 4. razred, OŠ Zreče, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 11 na 4246 otroci pojejo "slovenske pesmi jn se veselijo Julija Kolenc, 5. razred, OŠ Šmartno ob Paki, pesem Največ SMS: POJEM 2 na 4246 SMS: POJEM 7 na 4246 otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Rebeka Gajšek, 5. razred, OŠ Pesnica, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 12 na 4246 iS. i m i otroci pojejo "slovenske pesmi jn se veselijo Zala Novak, 4. razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 3 na 4246 otroci pojejo "slovenske pesmi jn se veselijo Neja Pučko, 4. razred, POŠ Vitomarci, pesem Moja pesem SMS: POJEM 8 na 4246 i otroci pojejo "slovenske pesmi jn se veselijo mm Leila Medenhodžic, 3. razred, OŠ Lucija, pesem Dan ljubezni SMS: POJEM 13 na 4246 y M «otroci pojejo f slovenske pesmi Lin se veselijo Manca Ausec Jozič, 4. razred, (PŠP), Zagorje, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 4 na 4246 / i'"""«..... s? 1 i V «^otroci pojejo Jr f slovenske pesmi Nika Paluc, 4. razred, OŠ Cerkvenjak, pesem Poljub na klopci SMS: POJEM 9 na 4246 SMS: POJEM 14 na 4246 k OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO |f v-—«^V \\ wVoTRDCI POJEJO WM SLOVENSKE PESMI Liza Novak, 6. razred, OŠ Braslovče, pesem Moja pesem 15 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI Eva Glavač, 6. razred, OŠ Ivana Škvarče, Zagorje, pesem Lahko noč, Piran 1 wV0TR0CI POJEJO Wt SLOVENSKE PESMI Manca Karo, 9. razred, OŠ Fram, pesem Lahko sem srce IPP^ SMS: POJEM 15 na 4246 INSEV^^^ SMS: POJEM 19 na 4246 ■PP^ SMS: POJEM 24 na 4246 [ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI .IN SE VESELIJO Neja Rabuza, 7. razred, OŠ Šmartno ob Paki, pesem Le s teboj SMS: POJEM 16 na 4246 [ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI .IN SE VESELIJO Špela Kušar, 8. razred, OŠ Vitanje, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 17 na 4246 OTROCI POJEJO Wt SLOVENSKE PESMI ili IN SE VESELIJO Lea Koban, 7. razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje, pesem Bodi z mano do konca SMS: POJEM 18 na 4246 Oddaja bo v torek, 27. julija, ob 18. uri na Radiu Ptuj, Facebook ter Youtube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. * radioPTUJ [OTROCI POJEJO ' SLOVENSKE PESMI .IN SE VESELIJO Lana Založnik, 8. razred, OŠ Majšperk, pesem Znucana SMS: POJEM 20 na 4246 [OTROCI POJEJO ' SLOVENSKE PESMI .IN SE VESELIJO Pia Falnoga, 8. razred, OŠ Zreče, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 25 na 4246 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vida Veršič. 7. razred, OŠ Dornava, pesem Srajca SMS: POJEM 21 na 4246 SMS: POJEM 26 na 4246 SMS: POJEM 22 na 4246 mgêh Nataša Lunaček, 8. razred, OŠ Lucija, M OTROCI POJEJO .^H ^m- m ci nwrmciír dec mi pesem Milijon in ena fr ■ oLUVtliont rtoMI ■ JLLINSEV^^^^ SMS: POJEM 27 na 4246 ?M*Mtf Ifè [OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI .IN SE VESELIJO Ajda Druzovič, 6. razred, POŠ Vitomarci, pesem Sladoled z vesolja SMS: POJEM 23 na 4246 Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj. ft Spremljate pa nas lahko \ tudi na lnsta&ram in iA TikTok profilih Radia Ptuj. OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO TelekomSIovenije oculus - Weltweite Industriemantagen ■ radio celje novi tednik TAl Perutnina Ptuj q tasteooint CINKARNA ™ Lahkota prihodnosti Elektro Celje by IFF SAZAS J*ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI 12 Štajerski Kultura torek • 27. julija 2021 Ormož • KŠD Dobrava praznuje 25 let Srebrni jubilej kulturnikov Kulturno športno društvo (KŠD) Dobrava je sredi julija na velikem odru pred grajsko pristavo v Ormožu obeležilo 25-le-tnico delovanja. Foto: DZH Moderndorferjeua Vaja zbora, kjer so se predstavili Člani dramske sekcije (od leve: Kristijan Dogša, Mateja Kovačič, Anita Kosec, Ana Ratek, Polona Kociper in Borut Ratek). Skozi preplet pesmi in zabavnih odlomkov dramatizacij je bil predstavljen zanimiv zgodovinski pregled delovanja društva, ki ga je skrbno uredila prejšnja predsednica društva, Šteta Šoštarič. Moški pevski zbor Dobrava je od ustanovitve pa do leta 2001 vodil Franc Magdič, nakar je delo prevzel in z njim uspešno nadaljeval Jože Barin Turica, od jeseni 2013 pa Larisa Juvančič. S svojim delom so popestrili marsikatero kulturno prireditev, izdali so tudi zgoščenko ob 10-letnici delovanja. Dramska skupina se je od ustanovitve do danes udeležila treh Linhartovih srečanj in pripravila enajst samostojnih predstav, od katerih so bile tri avtorske. Tudi športna sekcija društva ni počivala. Da ne bi bilo pozabljeno, so ob 20-letnici društva izdali zbornik, v katerem so zabeležili vse pomembne mejnike. Številne Gallusove in Linhartove značke Zaslužnim članom so v znak pozornosti in zahvale pripravili Gallusove in Linhartove značke. Bronaste Gallusove značke za več kot 10 let aktivnega udejstvova-nja na področju ljubiteljske vokalne glasbe so prejeli: Robert Gerlica, Sebastjan Habjanič in Albin Majcen. Linhartove bronaste značke za več kot petletno aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske gledališke in lutkovne dejavnosti so dobili: Miran Antolič, Simon Kolma-nič, Aleš Kosec, Mateja Kovačič, Tamara Lukman in Marta Žnidarič. Srebrne Linhartove značke za več kot 10 let so prejeli: Mojca Bauman Kralj, Kristjan Dogša in Anica Novak. Zlate Linhartove značke za več kot 15 let aktivnega udejstvovanja pa so si prislužili: Rajko Košič, Anica Ratek, Šteta Šoštarič in Franc Šterman. Direktor Javnega zavoda za kulturo, turizem in šport Andrej Vršič je KŠD Dobrava zaželel uspešno delo še vnaprej in se jim zahvalil za ohranjanje prleške, slovenske ter evropske kulturne dediščine. Izročil jim je tudi priznanje. Predsednik društva Rajko Košič se je v svojem nagovoru posebej zahvalil občini Ormož in vsem drugim donatorjem ter izpostavil: »Dobrava pomeni nekaj dobrega. Iz Šoštaričeve kovačnice na Dobravi se ni slišala samo pesem kladiva. Tam so se zbirali fantje, ki so obujali lepo slovensko pesem in ob kapljici rujnega veselo zapeli, tako da tradicija petja na Dobravi traja že veliko dlje časa.« Darja Žganec Horvat Ormož • Izgubljeno-najdeno v knjižnici Čakala je 52 let Ob branju knjig si ljudje po navadi označimo stran, na kateri smo ostali, tako da med liste vložimo kak predmet, ki nam je tisti trenutek pri roki. Zaposleni iz ormoške knjižnice v vrnjenih knjigah nemalokrat najdejo kake fotografije, neplačane račune, osebne izkaznice... ' Foto: DZH Čestitka z ovojnico z leta 1969 in knjižna kazalka z nasvetom Tudi knjiga z mastnimi madeži je dala knjižničarjem misliti. Ugotovili so, da je bralec ob listanju knjige jedel orehe in tako je nastala kazalka s fotografijo veverice s knjižničarskega zelenega vrta, kjer je zapisano: »Ko se bere, se orehov ne tere.« Tokrat pa so v mimobežnici, v odpisani knjigi, našli lepo ohranjeno belo ovojnico s čestitko, ki jo je napisala nežna ženska roka: »Za najin prvi praznik! 13. 6. 1969, Marinka.« Ormoški knjižničarji vedno poskušajo najti ljudi, da jim vrnejo založene predmete, zato je pri izposoji tudi škatla z najdenimi stvarmi. Če kdo kaj pogreša, je vabljen, da pokuka vanjo. DŽH Ptuj • Evropska gastronomska regija Foto: Črtomir Goznik Zavod za turizem Ptuj je v sodelovanju s PMPO pripravil razstavo Kulinarično potovanje skozi čas. Kulinarično tradicijo Ptuja so predstavili: Katja Ertl (Zavod za turizem Ptuj), kustosinji Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojko-vič (PMPO) ter Aljoša Ciglar (Zavod za turizem Ptuj). Ptujsko kulinarično potovanje skozi čas Ptuj ob bogati zgodovini ponuja tudi bogato kulinarično tradicijo. Tudi zato, ker je Slovenija letos ponosna nosilka naziva Evropska gastronomska regija, so se na Ptuju odločili, da bo letošnje turistično leto ponudbo gradilo na povezovanju zgodovine in kulinarike. Tako je Zavod za turizem Ptuj v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, ki bo septembra letos povabil na veliko razstavo o ptujski kulinariki, na ptujski tržnici pripravil eno manjših razstav, ki osvetljuje pomen Ptuja skozi stoletja v kulinariki. V povezavi s to razstavo so pripravili tudi manjšo knjižico, vsebino katere sta pripravila Aljoša Ciglar in Katja Ertl, pri pripravi tako vsebin kot dogodkov pa so se povezali še s KGZ Ptuj, Šolo za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ter z LAS Bogastvo podeželja. Vsak mesec bodo v sodelovanju s ptujskimi gostinci in vinarji povabili še na večerjo na zgodovinski lokaciji: na ptujski grad, na most za pešce, v dominikanski samostan, Ptujsko klet in hotel Primus. Zgodovinska tradicija Ptuj se skriva tudi v preprostih lokalnih specialitetah, ki so še morda premalo zastopane v ptujski turistični ponudbi, je pri predstavitvi ponudbe povezovanja zgodovine in kulinarike izpostavila Katja Ertl iz Zavoda za turizem Ptuj. Gre na nek način tudi za spodbujanje mestnih gostincev, da v svoji ponudbi še bolj poudarijo lokalno oz. tradicijsko ponudbo in novo priložnost za odkrivanje mesta, ki jo obiskovalec mesta lahko podrobneje spozna tudi skozi tematsko vodenje oz. ogled mesta z naslovom Ptujske gostilne skozi čas, ki so del redne turistične ponudbe ptujskega Turi-stično-informativnega centra. V ta kulinarična doživetja so vključeni tudi vinarji. „V PMPO smo se odzvali povabilu Zavoda za turizem, da pripravimo to skupno ulično razstavo, ki je uvod v kulinarično vodenje po mestu. Odločili smo se za krajši zgodovinski pregled prehranjevanja tega območja. Začeli smo z antičnim obdobjem, nadaljevali z novoveškim obdobjem, predvsem z meščansko kulinariko tega obdobja, ter vse skupaj navezali na sodobnejšo kulturno gastrono-mijo, ki bo povezava s turističnim vodenjem," je povedala kustosinja Nataša Kolar. Kustosinja Mojca Vomer Gojkovič pa je predstavila rimsko kulinariko. Prebivalci rimske Petovione so se pestro prehranjevali, z različnimi začimbami, ki so jih prinašali s celega sveta. To območje je bilo tudi žitnica, tako da so imeli na razpolago zelo veliko sestavin za različne jedi, od mesa, različnih juh, prilog in sladic. Rimljani so pri hrani znali tudi resnično uživati. Imeli so določene navade, revni so kupovali svojo hrano na tržnici, premožnejši pa so imeli pogosto gostije. Uporabljali so domačo posodo, Petoviona je znana po lončarskih izdelkih. Nekaj so je tudi uvažali. V zgodnjem srednjem veku tega prestiža ni bilo več, saj tudi hrane ni bilo toliko. To je čas, ko se je kulinarika močno spremenila. Zgodovina, tradicija in kulinarika z roko v roki Ptuj se ponaša z legendarnimi gostilnami, nekatere delujejo že več kot 100 let. Sestavili so tematski kulinarični ogled mesta pod imenom Ptujske gostilne skozi čas, v katerega vključujejo gostilno Pri -Foto: črtomir Goznik Roziki, gostilno Pri Pošti, pivnico V nekdanji furmanski gostilni, gostišču Pri Tonetu Svenšku na Bregu, pečejo odlične ajdove pogače. Stalnica Zlatorog, gostilno Amadeus, go- njihove ponudbe je lokalna hrana. Foto: Črtomir Goznik Na panojih na ptujski tržnici je zapisana ptujska kulinarična tradicija. stilno Ribič in gostišče Pri Tonetu. To so lokacije, ki so vključene v obhod, ki jih obiskovalcem tudi podrobneje predstavijo, vključno z opisom jedi, ki so jih v teh gostilnah nekoč pripravljali, nekatere med njimi pripravljajo še danes. Na dveh izbranih lokacijah jim ponudijo tudi hrano, kot npr. ocvrtega piščanca v glavnem menuju Pri Ro-ziki, ajdovo pogačo kot sladico pa v gostišču pri Tonetu Svenšku. Za skupine, ki se odločijo za tematski kulinarični sprehod po mestu, vedno pripravijo tudi presenečenje. Predstavnike medijev so povabili v bar Sima, ki se ponaša z več kot 40-letno tradicijo, povezan pa je tudi z zgodbo o Kurentovanju, saj je ta bar edina prinčevska trdnjava v starem mestnem jedru v pustnem času. Tudi vinska tradicija Ptuja je zelo bogata, ima najstarejšo vinsko klet z najstarejšim vinskim letnikom. Tako obiskovalcem v okviru tega ogleda ponudimo tudi deciliter lokalnega ptujskega vina. Ogled traja 90 minut. Tematsko vodeni ogledi vse bolj priljubljeni „Tematsko vodene oglede mesta Ptujske gostilne skozi čas smo že začeli. Prve izkušnje so dobre. Uživanje ob hrani je vedno doživetje, kaj šele ob naši tradicionalni kulinariki. Potrudimo se, da gostje Ptuja ne zapustijo lačni in žejni. Naši ogledi so opisani tudi v knjižici Kulinarično potovanje po Ptuju skozi čas. Sicer pa ponujamo še več tematskih vodenih ogledov. Trenutno že trinajst, tudi v sodelovanju s ptujskimi turističnimi vodniki. Nekateri turisti pridejo na Ptuj samo zaradi hrane. Tematski ogled Ptujske gostilne skozi čas pa je eden od načinov, da o naši tradicionalni kulinariki v povezavi z zgodovinskimi zanimivostmi in krajevnimi legendami izvedo še kaj več. Ptuj se ponaša tudi z bogato cehovsko tradicijo, ki je imela stroga pravila, kršitelji so bili strogo kaznovani, kot opomin vsem. Pokušnja hrane pa je pika na i tega ogleda," je najnovejši vodeni ogled Ptuja v povezavi z zgodovino in kulinariko predstavil Aljoša Ciglar. MG Nogomet Pri dravaših še veliko neznank Stran 14 Motobros Gajser občutil trdoto češke proge Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 2. krog tednik Olimpijske igre Čeh najbolj vroč slovenski atletski kandidat za medalje Stran 15 Olimpijske igre Pogačar odprl sezono lova na kolajne, Sevšek dodal trofejo Stran 15 £Podulajtz nai na íu¿íoun¿m íjilztu! RADIOPTUJ ¿filetee www.radio-ptu¡.si E-mail: sport@radio-tednik.si Vse več svetlih točk v igri šumarjev Po remiju s Koprom v uvodnem krogu šeste zaporedne sezone v 1. ligi so bili Kidričani trdno odločeni, da se v Ljubljani proti Bravu predstavijo v boljši luči. To jim je tudi uspelo, s tem pa so nadaljevali pozitivno serijo izidov proti tekmecem iz Šiške. V dosedanjih devetih medsebojnih prvoligaških obračunih so ob štirih zmagah in remijih klonili le enkrat (v sezoni 2019/20). Dve rošadi v začetni enajsterici Trener šumarjev je v Ljubljani opravil dve rošadi v prvi enajsterici glede na tekmo s Koprom, namesto Roka Prša in Harisa Kadriča sta začela Chinwendu Johan Nkama in Rok Kidrič. Oba sta bila med najboljšimi igralci svoje ekipe, predvsem v prvem polčasu, pri čemer je bil 23-le-tni nigerijski vezist tisti, ki je največkrat delal razliko na sredini igrišča, 26-letnemu napadalcu pa je uspelo zadržati večino žog, ki jih je dobil v svojo posest. Tekma dveh ekip, ki v prvem krogu nista dosegli zadetka, se je začela precej napadalno, Flakus Bosilj se je že v 5. minuti znašel v dobrem položaju za strel, a je bil domači vratar Vekič na mestu. Strel Tilna Pečnika v 12. minuti so domačini blokirali. Sledile so minute domačinov, pri katerih so poskusili Kramarič, Memič Bravo - Aluminij 0:0 BRAVO: Vekič, Drkušič (od 87. Brekalo), Vodeb (od 37. Trontelj), Križan, Kavčič, G. Trdin (od 86. Og-rinec), Kirm, Španring, Maružin, Kra-marič (od 76. Kancilija), Memič (od 76. Nsana). Trener: Dejan Grabič. ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl, Petek, Azemovič, Bolha, G. Pečnik (od 93. Martič), Nkama (od 63. Dodlek), Marinšek, T. Pečnik (od 86. Brest), Kidrič (od 63. Kadrič), Flakus Bosilj (od 93. Bizjak). Trener: Oskar Drobne. Foto: Martin Metelko / m24.si Nogometaši Brava in Aluminija tudi na drugi tekmi v sezoni niso uspeli ugnati tekmečevih vratarjev. in Kirm, a Janžekovič ni imel omembe vrednega dela. Sodnik Antič je igralcem na sredini prvega polčasa namenil sodniški odmor za osvežitev, po katerem so gostje dvakrat zapretili, T. Pečniku je Vekič žogo po njegovem strelu s skrajnimi močmi preusmeril v kot, po tem pa je Bolha nenatančno meril z glavo iz dobrega položaja. Najlepšo akcijo prvega polčasa so šumarji izvedli v 36. minuti, ko je Gašper Pečnik v zaključku natančno podal iz strani, Flakus Bosilj pa je iz idealnega položaja iz petih metrov za malenkost zgrešil cilj ... Na drugi strani so z nevarnim poskusom odgovorili domačini, ko je po podaji s kota Vanja Drkušič v 41. minuti z glavo zadel vratnico. Tik pred odhodom na odmor je iz prostega strela iz 25 metrov močno udaril Tilen Pečnik, Vekič je žogo odbil do Nkama, tudi njegov poskus pa je ukrotil domači čuvaj mreže. Luka še enkrat več ohranil mirno kri V drugem polčasu je bilo manj zanimivega dogajanja, vseeno pa iz tega dela izhaja najlepša priložnost domačinov na tekmi. Kirm je idealno zaposlil hrvaškega napadalca Lorena Maružina, ki je prišel sam pred Jan-žekoviča, ta pa je z mirno reakcijo z nogo ubranil njegov strel. Oba trenerja sta v drugem delu poskušala z menjavami ohraniti visok ritem, a to ni prineslo rezul-tatskega preobrata v eno ali drugo smer. V dresu gostov sta prve minute v rdeče-belem dresu tako vpisala Timotej Dodlek in Marko Brest, prvi je dobil na voljo 30, drugi pa dobrih pet minut. Kljub temu bi lahko Brest postal eden od junakov gostujoče zasedbe, saj je v 89. minuti natančno podal do Flakus Bosilja, temu pa so strel iz idealne pozicije domači branilci blokirali ... Tekma je bila odigrana s precej tempa, z veliko streli na gol in podajami iz kota (8 domačinov, 4 gostov), za še boljši vtis je bilo le nekoliko preveč prekinitev zaradi prekrškov (12:16). Zmanjkali so seveda tudi zadetki, tako da obe ekipi po odigranih 180 minutah še čakata na prvenec v novi sezoni. Oba stratega pa lahko veseli dejstvo, da njuni ekipi zadetkov nista prejeli. »Ničla pri branjenju je pozitivna, a bomo morali v napadu kakšnega vendarle zabiti,« je dobro razpoložen po tekmi pripomnil Drobne. V naslednjem krogu bodo Kidričani že v petek ob 20.15 na svojem stadionu gostili novinca v ligi, ekipo Kalcerja iz Radomelj. Jože Mohorič Nogomet • NK Aluminij V šumi še izkušeni Štajerec Timotej Dodlek je novi član Aluminija. V Kidričevem so v prejšnjem tednu predstavili sedmo poletno okrepitev, to je postal Timotej Dodlek. Izkušeni 31-letni igralec zvezne vrste je nazadnje igral za Koper, kjer je bil v lanski sezoni v vseh tekmovanjih eden najbolj standardnih igralcev -nastopil je na kar 37 tekmah in zbral več kot 2800 igralnih minut. Starejši izmed bratov Dodlek (mlajši Sven je star 25 let in je še lani igral za Dravo) je kariero začel v Mariboru, kjer je po posojah v Nafto in Muro doživel najlepše trenutke svoje kariere in se z vijoličastimi v letih 2011 do 2014 veselil štirih naslovov državnih prvakov in dveh pokalnih lovorik. Nadaljnja pot ga je vodila na Madžarsko, k Dunaujvarosu, od koder se je vrnil v Slovenijo in zaigral za ZavrČ v njegovi prvoligaški eri, v drugem delu sezone 2015/16. Iz Haloz ga je športna pot zanesla v Litvo, kjer je zaigral za ekipo FK Utenis, potem pa še na Hrvaško (Hrvatski Dragovo- ljac) in Srbijo (Bačka). V domovino se je znova vrnil leta 2019, ko je okrepil ambiciozni Fužinar, nato pa je leta 2020 dobil priložnost v Kopru. Izkušeni igralec zvezne vrste je doslej na slovenskih zelenicah zbral zavidljivih 168 prvoligaških nastopov, še 13 jih je dodal v pokalnih tekmovanjih. Največ, kar 101, jih je odigral za Maribor. »Veseli me, da sem se uspel dogovoriti za sodelovanje z NK Aluminij. Zelo dobro poznam ekipo, ki jo odlično vodi Oskar Drobne. V Kidričevo prihajam kot izkušenejši nogometaš, od mene se pričakuje, da bom s svojimi izkušnjami tako na treningih kot na tekmah pomagal mlajšim, nadarjenim soigralcem na nogometni poti. Skupaj z ekipo moramo stremeti k temu, da presežemo zastavljene cilje. Vzdušje v slačilnici je odlično, na igrišču moramo poskrbeti, da tako ostane čez celotno sezono,« je ob podpisu enoletne pogodbe s šumarji dejal Dodlek. Oskar Drobne, trener Aluminija: »Po srečanju z Bravom je občutek veliko boljši kot prejšnji teden, ko smo se z enakim izidom razšli s Koprom. Videl sem veliko pozitivnih stvari, bili smo bolj razigrani, tekaško razpoloženi, borbeni, kompaktni, predvsem pa smo odigrali bolj agresivno na njihovo zadnjo linijo. Resda smo naredili dve ali tri napake, iz katerih so imeli domačini svoje priložnosti, a konec koncev smo jih imeli tudi mi. Zadetka še nismo dosegli, a smo si priigrali zadovoljivo število priložnosti. Nova osvojena točka na gostovanju nas navdaja s pozitivnimi občutki.« Gašper Pečnik, Aluminij: »Moje mnenje je, da smo prikazali zelo spodobno igro, takšno, kot smo si želeli. Dogovor pred tekmo je bil tak, da tekmece pokrivamo že visoko na njihovi polovici, da jim tako čim bolj onemogočimo organizacijo napadov. Pozorni smo morali biti tudi na t. i. 'druge' žoge, iz katerih smo poskušali kar se da hitro preiti v protinapade in posledično do zadetka. Žal nam je lahko za nekatere zapravljene priložnosti, a pomembno je tudi to, da smo bili v obrambi bolj čvrsti in zbrani kot proti Kopru. Veliko je še prostora za napredek, kar bomo morali izkoristiti že na naslednjih preizkušnjah.« Dejan Grabič, trener Brava: »Rezultat je realen. Nismo si ustvarili veliko priložnosti, smo pa bili veliko na njihovi polovici igrišča, zato gre pohvala mojim igralcem, ki so od prejšnje tekme s Kalcerjem pokazali precej več. Na tej poti moramo sedaj vztrajati, tudi zmage bodo prišle.« Prva liga Telemach V Mariboru odličen prvi polčas, v Kopru oba V 2. krogu je ljubitelje nogometa navdušila predvsem tekma na Bonifiki, kjer sta Koper in Mura prikazala za slovenske razmere izvrstno predstavo, v kateri ni manjkalo ničesar: lepih potez igralcev obeh ekip, visokega tempa, velikega števila golov in tudi preobratov. Tekma se je na začetku s hitrim golom Cipota nagibala na stran gostov, nato so Primorci že do polčasa izvedli preobrat. V drugem polčasu so muraši z izenačenjem prešli v psihološko in tudi terensko prednost, a so na koncu potegnili krajšo, saj so varovanci Zorana Zeljkoviča še drugič na tekmi prešli v vodstvo, ki ga niso več izpustili iz rok. Tudi s kančkom sreče, saj so imeli Prek-murci nekaj lepih priložnosti vsaj za izenačenje, a za uspeh včasih potrebuješ na svoji strani tudi boginjo Fortuno. Tokrat so jo imeli Koprčani ... Mura z dvema porazoma ostaja na dnu lestvice, vse misli pa črno-beli sedaj usmerjajo v sredin nastop v kvalifikacijah za Ligo prvakov, kjer bodo poskušali v gosteh presenetiti Ludogorec (prva tekma se je končala z 0:0). Evropski nastop med tednom čaka tudi Mariborčane in Domžalčane, z boljšo popotnico pa vanj vstopajo vijoličasti, ki so bili v medsebojnem obračunu omenjenih tekmecev uspešnejši v Ljudskem vrtu. Pot do dragocene zmage so tlakovali v prvem polčasu, ko je dvakrat zadel kapetan Aleks Pihler, enkrat pa Rudi Požeg Vancaš. V precejšnji meri gre visoko vodstvo na rovaš nespametne poteze Senijada Ibričiča, ki je po namernem prekršku nad svojim nekdanjim soigralcem Gregorjem Sikovškom upravičeno prejel rdeči karton. Po dveh krogih so Mariborčani edini s 100 % izkupičkom. Če se po jutru dan pozna, potem čaka vijoličaste dobra sezona ... Prvih točk so se veselili tudi Celjani, ki so v gosteh ugnali Tabor. Sežancem ni uspelo ponoviti uspeha iz prve tekme, ko so premagali Muro, agresivni Celjani so bili enostavno boljši. Novinci iz Radomelj (svoje domače tekme igrajo v Domžalah) so se veselili še druge točke, tokrat so jo odščipnili Olimpiji. Glede na priložnosti so bili celo bližje celotnemu izkupičku. REZULTATI 2. KROGA: Bravo - Aluminij 0:0; Maribor - Domžale 3:1 (3:0); strelci: 1:0 Pihler (14.), 2:0 Požeg Vancaš (31.), 3:0 Pihler (36.), 3:1 Husmani (54.). Rdeči karton: Ibričič (25., Domžale); CB24 Tabor Sežana - Celje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Medved (49., z 11 m); Koper - Mura 3:2 (2:1); strelci: 0:1 K. Cipot (1.), 1:1 Mulahusejnovič (13.), 2:1 Parris (39.), 2:2 K. Cipot (48.), 3:2 Barišič (62.); Kalcer Radomlje - Olimpija 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Petrov (17.), 1:1 Pogačar (22.). 1. MARIBOR 2. KOPER 3. CB24 TABOR SEŽANA 4. CELJE 5. KALCER RADOMLJE 6. ALUMINIJ 7. BRAVO 8. OLIMPIJA LJUBLJANA 9. DOMŽALE 10. MURA 6:3 3:2 3:1 3:3 1:1 0:0 0:0 1:1 1:3 2:6 2 2 0 0 2 1 1 0 2 1 0 1 2 1 0 1 2 0 2 0 2 0 2 0 2 0 2 0 1 0 1 0 1 0 0 1 2 0 0 2 14 Štajerski Šport torek • 27. julija 2021 Motokros • Dirka za SP na Češkem j Gajser občutil trdoto češke proge Loket na Češkem je za Tima Gaj-serja eno izmed bolj priljubljenih postaj v karavani svetovnega prvenstva, saj se je tam v preteklosti tradicionalno zbralo veliko število njegovih navijačev, tudi precej trda proga mu ustreza. Letos se je ta »ljubezen« nekoliko ohladila, saj zaradi situacije s koronavirusom navijači potujejo v omejenem številu, za nameček pa se mu je zgodil še padec v drugi vožnji. Dirka v Loketu je minila brez Nizozemca Jeffreya Herlingsa, ki je na prejšnji postaji svetovnega prvenstva na Nizozemskem staknil poškodbo lopatice (nanj je nesrečno z motorjem doskočil Monticelli). V prvi vožnji je še enkrat več kazalo na visoko uvrstitev aktualnega svetovnega prvaka iz Pečk pri Mako-lah, saj je dobro startal in se že v uvodnem krogu zavihtel na 2. mesto. Prvo je držal mladi Španec Jorge Prado, ki je bil najhitrejši že v dopoldanskih kvalifikacijah, tudi v prvi vožnji v konkurenci pa je odbil vse napade našega šampiona. Tretje mesto si je privozil Romain Febvre, prvi Gajser-jev zasledovalec v skupnem seštevku Antonio Cairoli pa je bil šesti. Tudi drugo preizkušnjo v konkurenci je Gajser začel zelo solidno, za Cairolijem, Pradom in Seewerjem se je vozil na 4. mestu, ves čas pa Dirka za SP v Loketu na Češkem, rezultati: 1. vožnja: 1. Jorge Prado (Španija), 2. Tim Gajser (Slovenija), 3. Romain Fevb-re (Francija), 4. Glenn Coldenhoff (Nizozemska), 5. Jeremy Seewer (Švica) ... 2. vožnja: 1. Antonio Cairoli (Italija), 2. Jeremy Seewer (Švica), 3. Jorge Prado (Španija), 4. Glenn Coldenhof (Nizozemska), 5. Ivo Monticelli (Italija) ... 15. Tim Gajser (Slovenija) . Skupno VN Češke: 1. Jorge Prado 45, 2. Antonio Cairoli 40, 3. Jeremy Seewer 38, 4. Glenn Coldenhof 36, 5. Romain Fevbre 31, 6. Tim Gajser 28 ... Skupni vrstni red v SP (5/18): 1. Tim Gajser 2. Antonio Cairoli 3. Jorge Prado 4. Romain Febvre 5. Jeremy Seewer 6. Jeffrey Herlings Slovenija Italija Španija Francija Švica Nizozemska Honda KTM KTM Kawasaki Yamaha KTM 194 lS3 177 174 l5l 143 je prežal na napake tekmecev pred njim. Ko se je zdelo, da bo zdaj zdaj pripravljen na prehitevanje, pa se mu je na enem od manjših skokov pripetila napaka, v trenutku nepazljivosti mu je obrnilo zadnji del motorja in pristal je na tleh. Tim se je hitro pobral in poskusil nadaljevati vožnjo, a je bila ročica na krmilu tako poškodovana, da je moral zapeljati v bokse. Tam so mu mehaniki za silo usposobili sklopko, a je vse skupaj pomenilo veliko izgubo časa in mest. Z divjo vožnjo je do konca prehitel vsaj ducat tekmecev in tako rešil vsaj nekaj točk, osvojil je 15. mesto. Nogomet • NK Drava Pri dravaših še veliko neznank Drava - Cirkulane 5:2 (2:2) STRELCI: za Cirkulane Ljubec in Lipavšek, za Dravo Jevremovič 4, S. Rogina. DRAVA: Mikulič, Šlamberger, Er-hatič, Sekulič, Kralj, A. Rogina, Kahri-manovič, Jevremovič, Ivančič, Penič. Igrali so še: Bozgo, Lovenjak, Dre-venšek, S. Rogina, Kryeziu, Vidmar. Trener: Perica Ognjenovič. CIRKULANE: Zajc, Zazič, Cesar, Majcen, Mlakar, Lipavšek, Bojnec, Živič, Kirič, Cuimerman, Ljubec. Igrali so še: Travnikar, Orlač, Krajnc. Trener: Jura Arsič. Nogometaši Drave so v soboto na svojem stadionu s tretjeligašem iz Cirkulan odigrali generalko pred začetkom prvenstva v 2. slovenski ligi. Do zmage so prišli v drugem delu, ko so unovčili bistveno boljšo fizično pripravljenost od gostov. Gostje so vodili dvakrat, najprej z rezultatom 0:1 in nato še 1:2. Drava-ši so obakrat izenačili iz prekinitev, ko so bili spretnejši pri predložkih s strani. V drugem delu je bila igra veliko bolj enostranska, domača vrsta je imela ob utrujeni obrambni vrsti gostov serijo priložnosti, izkoristila je tri. Kljub temu se zdi, da ekipa Drave vse prej kot v dobrem stanju pri- čakuje začetek nove sezone v 2. ligi, ko bodo v nedeljo na domačem igrišču gostili vrsto Beltincev. Kanarčki iz Prekmurja so v zadnji pripravljalni tekmi v soboto visoko ugnali Videm na njihovem stadionu, izid je bil 1:7 (1:6). »S tem, kaj so prikazali moji fantje po dveh tednih priprav, sem zadovoljen. Nastopamo rang nižje od Drave, zato smo v tem oziru v deficitu, a smo se v prvem polčasu dobro držali v rezultatskem smislu, tudi taktična disciplina je bila dobra. V nadaljevanju smo razumljivo padli, saj imamo v nogah bistveno manj treningov od tekmecev. Do prvenstva imamo še tri tedne časa, ocenjujem, da smo na dobri poti do želenega stanja,« je dejal trener Cirkulan Jura Arsič, ki je priložnost za igro namenil tudi bivšemu igralci Aluminija Alenu Krajncu, ki trenutno trenira z njimi. Ognjenovič: »Ne gre s preskakovanjem različnih faz, potrebno je postopno delo« Trener Drave Perica Ognjenovič ima v tem trenutku veliko več skrbi, Foto: mxgp V ospredju Cairoli ni izpustil vodilnega položaja vse do konca, na drugem pa je končal Seewer, ki se je uspel prebiti pred Prada. Prehitevanja so bila med vodilnimi dirkači v obeh vožnjah precej redka, proga enostavno ni omogočala večjega števila hitrih linij. »S prvo vožnjo in drugim mestom sem bil zadovoljen. V drugi sem sicer dobro startal, v četrtem krogu pa nato padel. Imel sem smolo, saj sem poškodoval sklopko in je nisem mogel Ob progi v Loketu se tradicionalno zbere veliko slovenskih navijačev; letos jih je bilo zaradi situacije s koronavirusom nekoliko manj kot običajno, a so vseeno trdno stiskali pesti za Tima. začenši s popolnjevanjem igralskega mozaika, zato se zdi uigravanje in ukvarjanje s tehnično-taktičnimi podrobnostim v igri še kar nekoliko v ozadju. Trener Drave je najprej podal grobo sliko trenutnih razmer v klubu: »Situacija je zelo specifična, klub se je soočal s kar precejšnjimi težavami, zato smo s pripravami začeli zelo pozno. S tem zamujamo tudi s formiranjem igralskega kadra, ki še teden pred prvenstvom nima končne oblike. Kar bi morala biti generalka pred sezono, je bila v bistvu še ena v nizu preizkušenj za nekatere igralce. Če povem realno, potem bi si želel še v vsaki izmed linij - obrambni, zvezni in napadalni, pa tudi pri vratarjih - še po eno okrepitev. V teh dneh moramo to zaključiti,« je dejal Ognjenovič. Prvenstvo je kljub temu pred durmi, tega dejstva ne gre spregledati. »To je jasno in tega se zavedamo, na nedeljsko tekmo se pripravljamo prioritetno in v okviru naših najboljših možnosti. A na žalost ne gre s preskakovanjem, najprej se moramo prepričati o zmožnostih igralcev, da je potem jasno, kaj lahko pričakujemo od vsakega posame- uporabljati. Moral sem se vrniti v bokse in preden so jo popravili, sem zdrsnil globoko v ozadje,« je za spletno stran svoje ekipe dogajanje v drugi vožnji pojasnil Gajser in dodal: »Na srečo sem potem dobro nadaljeval in rešil nekaj točk. Seveda sem precej razočaran, še vedno pa sem na prvem mestu znika. Želel bi si, da bi bil ta del že za nami, a na žalost ni,« je o tem povedal nekdanji igralec beograjske Crvene zvezde in tudi madridskega Reala. Realno gledano je v takšnem stanju težko govoriti o igri. »Seveda, igro je treba prilagoditi igralcem. Ne moremo govoriti o tem, da bi radi igrali kot Barcelona, nimamo pa takšnih igralcev. Bomo pa naredili najboljše, kar v tem trenutku lahko in bomo tudi v nedeljo začeli tekmo z mislijo na zmago. Od igralcev pričakujem v prvi vrsti borbeno tekmo, s kar največjo mero koncentracije, potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo,« je previdno napoved podal Ognjenovič, za konec je odgovoril na vprašanje, kdaj naj bi realno igra Drave izgledala tako, kot si želi: »To je zelo dobro in primerno, a obenem težko vprašanje. V tem trenutku nam je vsak teden izjemno dragocen, zato je realno pričakovanje, da bomo napredovali iz tedna v teden, težko pa je reči, kdaj bo ta proces zaključen in bomo vsi prišli na tisti nivo, ki si ga želimo.« Jože Mohorič seštevka in se ne smem preveč pritoževati. Zdaj nas že čaka Lommel, ki se ga že veselim.« Veliko nagrado Češke je v seštevku obeh dirk osvojil Jorge Prado, zanj je to prva letošnja zmaga. Na stopničkah sta bila še drugi Cairoli in tretji Seewer. Na zmagovalni oder je prišel tudi Tim Gajser, prejel je rdečo številko vodilnega v skupnem seštevku. Pred najbližjim zasledovalcem - Cairoli-jem - je ohranil 11 točk prednosti, blizu so še Prado, Febvre in Seewer, nekoliko večji zaostanek pa ima sedaj Herlings. Naslednja preizkušnja SP bo konec tedna v belgijskem Lommelu - nova avantura na mivki. JM, sta Planinski kotiček Pohod na najvišje ležeč kraj v MO Ptuj Sobota, 7. 8. 2021 PD Ptuj organizira za vse občane Mestne občine Ptuj v soboto, 7. 8., ob 8.00 pohod izpred Mestne hiše do vodohrana na Dolgem kamnu v Krčevini pri Vurbergu, ki stoji na koti 417 m kot najvišje ležeč kraj v mestni občini Ptuj. Pohod bomo združili s pohodniki za postavitev klo-potca v vinogradu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice. Pohod bomo začeli na Mestnem trgu, nadaljevali do sedeža Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer se nam bodo pridružili pohodniki za postavitev klopotca. Nadaljevali bomo po Volkmerjevi cesti na Mestni Vrh do Knezovega ribnika, od tod se bomo povzpeli do Vinogradniškega muzeja na Mestnem Vrhu. Po gozdu se bomo spustili v Lisičnik na Mestnem Vrhu, nato pa ponovno povzpeli na Grajenščak do posestva Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer bomo sodelovali na odprtju prireditve ob postavitvi klopotca. Od tod bomo nadaljevali po cesti do kapele na Grajenščaku. Po gozdni cesti bomo prispeli na koto 417 m, kjer je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj. Pri vrnitvi se bomo spustili do kapele na Grajenščaku, od tod pa nazaj na Ptuj ali pa nazaj na prireditev ob postavitvi klopotca na Grajenščaku in na vinogradniške igre. Za pohod so potrebni lahki pohodniški čevlji ali močnejši športni copati, obleka, primerna vremenu in zaščita proti dežju v primeru slabega vremena (lahko tudi dežnik). Pohod bo vodil Janez Vertič s pomočniki vodniki PD Ptuj. Pohod se vključuje v okvir prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj. Predhodne prijave niso potrebne, razen večjih skupin. Prisrčno vabljeni! Pikado • WDF Slovenija Open 2021 Slovenci pobrali večino pokalov Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so na zadnji pripravljalni tekmi pred začetkom nove sezone ugnali Cirkulane. V Ljubljani je v hotelu Austria Trend Hotel sredi meseca Pikado zveza Slovenije - klasični pikado pod okriljem Svetovne pikado zveze (The World Darts Federation) organizirala tridnevno mednarodno tekmovanje v klasičnem pikadu - WDF Slovenija Open. V petek je potekal ogrevalni turnir, kjer si je v moški konkurenci zmago priboril Silvo Javornik (Slovenija), v ženski konkurenci pa je prvo mesto zasedla Aleksandra Gršeta (Slovenija). Na tekmovanju v parih sta v moški konkurenci slavila zmago Pero Ljubic (Hrvaška) in Patrik Kova-cs (Madžarska), v ženski konkurenci pa Branka Krček in Valentina Dolni-čar (Slovenija). V soboto je potekalo glavno tekmovanje, WDF Slovenija Open 2021, kjer so se igralci borili tudi za točke na lestvici Svetovne pikado zveze. Tekmovalo je 57 igralcev in igralk iz osmih držav. Slovenski igralci in igralke pikada so se kljub močni konkurenci fantastično odrezali, večina pokalov je ostala na domačih tleh. Zmagovalec prvega WDF Slovenija Open je postal Benjamin Pratnemer, drugo mesto je zasedel Silvo Javornik, tretje mesto pa sta si delila Mitja Habjan (vsi Slovenija) in Patrik Kovacs (Madžarska). Prvo mesto v ženski konkurenci je osvojila Mojca Mužič, drugouvr-ščena je bila Branka Krček, tretje mesto pa sta si delili Aleksandra Gršeta in Valentina Dolničar (vse Slovenija). UR Najboljša četverica v ženski konkurenci skupaj z zmagovalcem moškega dela turnirja torek • 27. julija 2021 Olimpijske igre Tokio 2020 Štajerski iS Olimpijske igre • Kristjan Čeh Čeh najbolj vroč slovenski atletski kandidat za medaljo Ko govorimo o morebitnih slovenskih osvajalcih medalje na OI, je Kristjan Čeh eden izmed tistih, ki so omenjani največkrat. Nič presenetljivega, saj ima letos drugi najboljši rezultat na svetu v metu diska, ob tem je presegel magično mejo 70 metrov. Čeh je na evropskem atletskem prvenstvu do 23 let v začetku meseca v Talinu v Estoniji osvojil zlato medaljo, s čimer je uspešno ubranil naslov izpred dveh let, z rezultatom 67,48 metra je postavil tudi rekord EP v tej starostni kategoriji. „V Talinu je bilo čutiti nekaj pritiska, vsi so od mene pričakovali vrhunski izid. V kvalifikacijah sem dosegel rekord prvenstev, v finalu sem ga še izboljšal in s tem sem zelo zadovoljen. V vseh letošnjih nastopih mi je šlo celo bolje, kot sem si mislil pred sezono," je pred odhodom na Japonsko povedal Čeh. „Pritiska si pred OI ne bom delal. To bodo moje prve OI, visokih ciljev si zato ne postavljam. Najprej bo treba v finale prek kvalifikacij, to je lahko tudi zelo zahtevno. V finalu pa želim dobro nastopiti. Nimam trenerja, mogoče sicer nekaj manjka, ampak z veseljem treniram, sam delam analize in popravljam napake. Odločitev o trenerju za naprej bo padla po OI. Še vedno pa imam v ekipi, ki mi pomaga, dovolj ljudi, da sem uspešen," je še pojasnil 22-letni atlet iz Podvincev. Kristjan letos žanje sadove dolgoletnega načrtnega dela s trenerjem Gorazdom Rajherjem, s katerim sta se pred časom sicer razšla. V letošnji sezoni praktično na vseh tekmovanjih dosega konstantne rezultate nad 65 metrov, ki je v metu diska merilo za izstop iz povprečnosti. Sezono je začel izjemno, saj je na prvem tekmovanju poletne sezone na ptujskem mestnem stadionu dosegel izjemen rezultat 69,52 metra in se močno približal magični meji 70 metrov. Končno jo je presegel konec junija na Finskem, ko je dosegel znamko 70,35 metra. Oba omenjena rezultata sta dovolj za drugi najboljši izid sezone, prvega drži Šved Daniel Stahl, ki je edini letos presegel znamko 71 metrov. Stahl je tudi edini metalec diska iz vrha svetovne lestvice, ki ga Čehu še ni uspelo premagati. Zanimivo je, da je član Atletskega kluba Ptuj z naskokom najmlajši tekmovalec v metu Olimpijske igre • Cestno kolesarstvo Pogačar odprl slovensko sezono lova na kolajne ... Tadej Pogačar je že prvi dan olimpijskih bojev v Tokiu za Slovenijo osvojil prvo medaljo - bronasto v cestni dirki. Tako je na najboljši mogoči način končal z ugibanji, kako bo lahko po samo šestih dnevih od zmagoslavja na Elizejskih poljanah in osvojitvi prestižne Dirke po Franciji konkuriral najboljšim še na olimpijskih igrah. Dokazal je, da je »rojen za velike stvari«. Slovenci smo imeli na izjemno zahtevni progi pod goro Fuji v ognju štiri žezla, Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja, Jana Tratnika in Jana Po-lanca. Vsi so na 234 km dolgi progi s skoraj 5000 višinskimi metri poskušali iz sebe potegniti največ, kar so v tem trenutku sposobni, to pa je bilo v primeru Pogačarja dovolj za odličje. Pogačarjev bron je prva slovenska kolesarska olimpijska medalja, potem ko je imel pred tem najvišjo uvrstitev sedanji selektor Andrej Ha-uptman, ki je bil v Atenah 2004 peti. Tratnik več kot 100 km na čelu kolone Napadi in pobegi so se na dolgi in zahtevni progi od Tokia do dirkališča Fuji vrstili od samega starta dirke naprej, šesterica kolesarjev si je po kakšnih 80 km vožnje privozi-la že več kot 20 minut prednosti! Na sceno je takrat stopil Jan Tratnik, ki je bil naslednjih 100 km z manjšimi presledki praktično neprenehoma na čelu dirke, s čimer je opravil neverjetno delo za celotno zasledovalno karavano. Ko je Tratnik opravil svoje delo in začel popuščati, sta bila slovenska aduta Pogačar in Roglič na zadnjem prelazu Mikuni, kakšnih 40 km pred ciljem, v natančno takšnem položaju, kot si ga je vodstvo reprezentance pred dirko zamislilo: v ospredju. To je budilo najbolj sanjske slovenske upe po dveh kolajnah ... Če Polanc ne bi padel ... Edina »napaka« slovenskih mušketirjev se je zgodila nekaj kilometrov pred tem, ko se je Polanc po vožnji skozi dirkališče Fuji zapletel v varnostno ogrado in z okvarjenim kolesom končal na tleh. S tem je zaostal za glavnino in v nadaljevanju ni mogel več pomagati Pogačarju in Rogliču. To je bil dogodek, ki je bil morda celo Kolesarstvo, cestna dirka, moški: ZLATO: Richard Carapaz (Ekvador) SREBRO: Wout Van Aert (Belgija) BRON: Tadej Pogačar (Slovenija) ključen za končni razplet . Če bi imel Pogačar ob sebi Polanca še nekaj naslednjih kilometrov, bi mu bilo zagotovo lažje v boju s tekmeci. Belgijci so na čelu glavnine narekovali ritem, na najstrmejšem delu pa je - takrat že brez pomoči Polan-ca - močno napadel Pogačar in povsem razbil skupino favoritov. Zaostal je tudi Roglič, ki po padcih na dirki po Franciji ni bil tisti pravi. Na koncu je osvojil 28. mesto, Jan Polanc je bil 43., Jan Tratnik pa je po veliko opravljenega dela končal v ozadju. Pogačarja je skupina največjih favoritov za končno zmago ujela, številne naslednje pobege pa je moral - vsaj večino - pokrivati kar sam. To mu je vzelo veliko moči, zato je v nadaljevanju izjemen pobeg uspel Carapazu v navezi z McNultyjem, ki ga Pogačar ni bil več sposoben pokriti. Ko se je Carapaz nekaj kilometrov pred ciljem otresel še McNultyja, se je odpeljal zlati kolajni naproti . Ekvadorec, član profesionalnega Foto: Črtomir Goznik Konkurenca v metu diska izjemno široka Met diska je ena izmed paradnih atletskih disciplin z dolgo tradicijo in visokim ugledom. Posledično je tudi konkurenca izjemno široka; v letošnji sezoni je npr. kar 36 atletov že preseglo znamko 65 metrov! Deset atletov z najboljšimi rezultati v metu diska v letošnji sezoni: Kristjan Čeh je enega boljših letošnjih izidov dosegel na Ptuju, ko je disk zalučal 69,52 metra daleč. diska, ki so letos dosegli najboljše rezultate, okrog njega se pojavljajo sami izkušeni atleti, ki so bližje tridesetemu kot dvajsetemu letu. Po letih mu je najbližje dve leti mlajši Nemec Clemens Prüfer, ki zaseda 9. mesto na lestvici letošnjih rezultatov. Izkušnje so na velikih tekmovanjih lahko pomemben faktor pri osvajanju najvišjih mest, tudi sam Čeh je opozarjal predvsem na kvalifikacijsko sito, ki jih je treba oddelati z najmanj porabljene energije. V prid Krisa govorijo konstantni rezultati, a treba se je zavedati, da so olimpijske igre vendarle nekaj posebnega, tekmovanje, ki poteka enkrat na vsake štiri leta (v letošnjem primeru celo pet let ...). Ko bodo kvalifikacije za njim (potekale bodo v petek, 30. 7., ob 2.45), pa je v finalu (v soboto, 31. 7., ob 13.15) vse možno ... V Tokiu sedmerica slovenskih atletov V kraljici športov bo poleg Čeha nastopilo še šest slovenskih pred- 1. Daniel Stahl (1992) Švedska 71.40 Bottnaryd (Švedska) 10.07.21 2. Kristjan Čeh (1999) Slovenija 70.35 Kuortane (Finska) 26.06.21 3. Simon Pettersson (1994) Švedska 69.48 Växjö (Švedska) 29.05.21 4. Lukas Weißhaidinger (1992) Avstrija 69.04 Eisenstadt (Avstrija) 09.06.21 5. Andrius Gudzius (1991) Litva 68.62 Birstonas (Litva) 20.05.21 6. Reggie Jagers III (1994) ZDA 67.82 Chula Vista (ZDA) 06.06.21 7. Alex Rose (1991) Samoa 67.48 Tucson (ZDA) 22.05.21 8. Daniel Jasinski (1989) Nemčija 67.47 Schönebeck (Nemčija) 26.05.21 9. Clemens Prüfer (1997) Nemčija 67.41 Halle (Nemčija) 15.05.21 10. Giovanni Faloci (1985) Italija 67.36 Spoleto (Italija) 29.06.21 Rezultati finala v metu diska na OI v Riu 2016: 1. Christoph Harting Nemčija 68.37 2. Piotr Matachowski Poljska 67.55 3. Daniel Jasinski Nemčija 67.05 stavnikov. Tina Šutej se je letos prav tako že izkazala, marca je bila v skoku s palico druga na dvoranskem evropskem prvenstvu v Torunu. Prav Šutejeva je bila na prejšnjih pred petimi leti v Riu de Janeiru edina slovenska atletska finalistka. Nekdanja mladinska svetovna podprva-kinja je v zadnjih sezonah ves čas v svetovnem vrhu in je pred odhodom v deželo vzhajajočega sonca odkrito napovedala medaljo. Nastopili bodo še Maruša Mišmaš Zrimšek v teku na 3000 m zapreke, Klara Lukan na 5000 m, Maja Miha-linec Zidar na 100 in 200 m ter Luka Janežič in Anita Horvat na 400 m. JM, sta Olimpijske igre • Kajak-kanu ... Sevšek dodal veliko trofejo Slovenski kanuist Benjamin magal konkurenco in osvojil zlato Savšek je v finalni vožnji olimpijske kolajno. Savšek je z olimpijsko pro-tekme v slalomu prepričljivo pre- go opravil v 98,25 sekunde, kar 3,71 Foto: instagram Tadej Pogačar se je po zmagi na francoski pentlji okitil še z olimpijsko medaljo. Kajak-kanu, slalom, moški: ZLATO: Benjamin Savšek (Slovenija) SREBRO: Lukas Rohan (Češka) BRON: Sideris Tasiadis (Nemčija) moštva Ineos Grenadiers, ki je na Touru zasedel končno 3. mesto, se je tako zasluženo veselil zlate medalje! Po 234 km o medaljah odločil fotofiniš V ozadju se je skupina samih odličnih kolesarjev za preostali medalji pomerila v ciljnem sprintu. V tem je bil največji favorit Belgijec Wout Van Aert, Rogličev kolega v ekipi Jumbo Visma, ki pa je imel izjemnega tekmeca v našem šampionu Tadeju Pogačarju. Končni razplet epskega boja za kolajne je po prekolesarjenih 234 km določil šele - fotofiniš. Ta je pokazal, da je Slovenec za nekaj centimetrov zaostal za Belgijcem ... Manjša žlahtnost kovne pa ni zmanjšala veselja slovenskih ljubiteljev športa, prva letošnja olimpijska medalja je vendarle razlog za prešerno slavje. Pa zagotovo ne bo edina! JM Benjamin Savšek na ramenih trenerjev Foto: instagram sekunde pred Lukasom Rohanom iz Češke na drugem mestu. Tretji je bil Nemec Sideris Tasiadis z zaostankom 5,45 sekunde. To je druga slovenska medalja na letošnjih OI po bronu kolesarja Tadeja Pogačarja ter skupno 25. za Slovenijo na poletnih igrah. Čeh je imel na progi en dotik, medtem ko je bil tretji Nemec prav tako brez dotika, a toliko počasnejši od odličnega slovenskega predstavnika. To je največji uspeh v karieri 34-le-tnega Ljubljančana, ki je na svojih tretjih OI prišel do prvega odličja, in to zlatega, šestega za samostojno Slovenijo na poletnih OI. V Riu 2016 je bil Savšek šesti, v Londonu 2012 pa osmi. Za slovenske slalomiste na divjih vodah je to tretje olimpijsko odličje, a prvo v kanuju. Pred tem sta bila srebrna kajakaša Andraž Vehovar v Atlanti 1996 in Peter Kauzer v Riu pred petimi leti. Savšek je bil odličen že v nedeljskih kvalifikacijah, kjer je dosegel drugi čas, v polfinalu je bil potem z dotikom peti, v finalu najboljše deseterice, kjer se je na progo podal šesti po vrsti, pa je odpeljal brez kakršne koli napake in prepričljivo prevzel vodstvo, do konca pa ga ni prehitel nihče več. Slovak Matej Benuš, ki je imel prvi čas kvalifikacij, je bil šesti, najhitrejši iz polfinala Francoz Martin Thomas pa peti. sta 16 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 27. julija 2021 Ptuj • Vrhunci 13. mednarodnega glasbenega festivala Arsana Ko povezuje in združuje glasba Ptuj seje z glasbenim festivalom Arsana zapisal na zemljevid uspešnih festivalskih mest v evropskem in tudi svetovnem merilu. Postal je svetovno in evropsko stičišče umetnosti in vrelec ustvarjanja mednarodnih projektov. Doslej je gostil že več tisoč festivalskih dogodkov in 10.000 izvajalcev, ki jim je zaploskalo več kot 400.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Tudi v letu 2020, ko je večina festivalov ugasnila luč iz epidemioloških razlogov, je festival živel svoje poslanstvo, bil je 100-odstotno slovenski. Letos se je vrnil z mednarodnimi izvajalci. Ponovno je gostil kralje a capel-la glasbe, skupino Naturally 7 iz ZDA, ki je navdušila v izjemni vir-tuozni vokalni zgodbi Volcal Play. Nastopili so na slavnostnem odprtju festivala. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki je generalni pokrovitelj 13. festivala Arsana, je ob tej priložnosti izrekel pomenljive besede, da v časih, ko smo bolj razdvojeni kot kadarkoli, dejansko iščemo stvari, ki nas zbližujejo in povezujejo. Glasba je največja oblika tega, zato je treba uživati v nečem, kar nas povezuje- Letošnjo festivalsko zgodbo sestavlja okrog 50 dogodkov na zunanjih in notranjih prizoriščih, več kot 300 glasbenih umetnikov s področja klasične, jazz, etno, world, rock, instrumentalne in vokalne glasbe. To pa dopolnjujejo ulično dogajanje, Oder mladih, Otroški glasbeni festival, Glasba v mestu in bogat spremljevalni program. Z veličastno veduto gradu in mesta v ozadju je letos novo festivalsko prizorišče na Panorami pritegnilo več kot 5.700 obiskovalcev, na kar so še posebej ponosni. Festival pa ne bi živel, če ne bi imel tako zvestega občinstva, ki že od začetka polni prizorišča. Zaradi velikega zanimanja so Vox Arsana, Vlado Kreslin in godalni orkester nastopili še na enem dodatnem koncertu. Zadovoljno občinstvo pa je tudi sicer več večerov s stoječimi ovacijami nagradilo nastopajoče. Tako izjemen je bil tudi sobotni nastop Big Banda RTV Slovenija s solisti, izvrstnimi interpreti vseh generacij (Elda Viler, Oto Pestner, Nuša Derenda, Nina Strnad in Saša Lešnjek), ko je slovenska popevka ponovno polno zasijala, in kot je dejala legendarna Elda Viler, tega si ne smemo pustiti vzeti, tega bogastva slovenske kulture, ne glede na to, kar nam vsiljujejo. Do zaključka 13. festivala Arsa-na, ki se bo poslovil v četrtek s koncertom Perpetuum Jazzila in nastopom Dore Šandor z gosti, k obisku vabi še nekaj festivalskih dogodkov za vse generacije. MG Foto: Črtomir Goznik Vlado Kreslin, Vox Arsana, Godalni orkester pod vodstvom Matije Krečiča ter trio, stalni spremljevalec Vox Arsa-ne (Herman Luka Gaiser, Bruno Domiter, Anže Vrabec), so se predstavili s prepletom svežih orkestralnih priredb legendarnih uspešnic Vlada Kreslina. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V največji vokalni eksploziji poletja 2021 so z virtuoznim nastopom Volcal Play navdušili kralji glasbe a capella - Naturally 7. Nastopili so na slavnostnem odprtju festivala. To je bil že njihov drugi nastop na festivalu Arsana. Sobotni julijski festivalski večer je na dvorišču minoritskega samostana napolnila slovenska popevka. Z Big Ban-dom RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla so nastopili Elda Viler, Oto Pestner, Nuša Derenda, Nina Strnad (na fotografiji) in Saša Lešnjek. Povezoval in tudi pel pa je edinstveni Tilen Artač. Ptuj • 9. sezona Odprte kuhne Izbrani okusi na enem mestu Odprta kuhna, najbolj priljubljena kulinarična tržnica v Sloveniji, je svojo 9. sezono začela na Mestnem trgu na Ptuju. To je bilo njeno prvo gostovanje po skoraj dveh letih. S svojo izbrano kulinarično ponudbo, ki je razvajala v skoraj 30 obedo-valnicah, je pritegnila nekaj tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Le-te so delale s polno paro od zgodnjega dopoldneva do 21. ure, ko je bil Mestni trg še nabito poln. Ptujske barve sta na Odprti kuhni predstavljala Gostilna Grabar (Alenka Grabar) in Vinotoč Gorjup (Nejc Gorjup, Sabina Bez-jak). Gre za vrhunsko organiziran kulinarični dogodek, kjer ni bič prepuščeno naključju, od vrhunske kakovosti do trajnostnega koncepta, ki stremi k zmanjšanju količine odpadkov. „V slast so šli piščančji burgerji in marelična pita, človek si samo želi, da bi bilo takšnih dogodkov še več. Vsi smo bili zadovoljni, ponudniki in obiskovalci, Ptuj se je še enkrat izkazal," je povedala Alenka Grabar iz Gostilne Grabar. Odprta kuhna ni samo promocija za vinogradnika oz. slehernega ponudnika, ki na njej sodeluje, je tudi priložnost, da lahko nekaj zaslužimo, pa je povedal Nejc Gorjup (Vinotoč Gorjup). „Ponudili smo vsa naša vina, tudi penine. Zadovoljni smo, saj je bil obisk dober." Predzadnjo julijsko soboto je tako Ptuj ponovno polno živel z izbrano kulinariko, vinskimi okusi in festivalsko ponudbo. MG Foto: Črtomir Goznik Nekaj tisoč ljudi je predzadnjo julijsko soboto uživalo na Ptuju, privabile so jih kulinarične dobrote, vinska ponudba in festivalski dogodki. Foto: Črtomir Goznik Alenka Grabar (Gostilna Grabar): „Ptuj se je pokazal v pravi luči. Okusi domačih regij in svetovnih kuhinj so pritegnili obiskovalce iz cele Slovenije in tudi zunaj nje. Ljudje so željni druženja." Foto: Črtomir Goznik Vinotoč Gorjup (Nejc Gorjup): „Prvič smo sodelovali na Odprti kuhni na Ptuju, od leta 2019 pa sodelujemo na Odprti kuhni v Ljubljani. Zadovoljni smo, obisk je bil dober." torek • 27. julija 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Sorta ali hibrid V Sloveniji se prideluje zelo veliko hibridov, na vrtovih pa so še vedno najbolj priljubljene sorte zelja. Naj pa vseeno opozorim na pomembno razliko med našimi slovenskimi sortami zelja in tujimi hibridi. Trdota glave je zelo odvisna predvsem od dednosti, od lastnosti sorte. Uradno je danes na spisku Sortne liste Slovenije 6 sort, med njimi najbolj poznamo dve, to sta varaž-dinsko, ki smo ga posvojili od sosedov, in ljubljansko, ki je povsem naše. Manj znano je kranjsko okroglo in sorta emona. Vse te sorte so namenjene tako sveži uporabi kakor kisanju. Odlikuje jih tanek, nežen in krhek list, zaradi česar se kislo zelje zelo hitro zmehča, ni ga treba dolgo kuhati, zato obdrži velik del bogastva vitaminov in mineralov, ki jih sicer pri kuhanju izgubimo. To je bistvena razlika med našimi sortami in hibridi. Zelje je lačno, a pretiravanje škodi Zelje je velik požrešnež. Vendar pozor, pretiravanje z gnojenjem v želji po višjem pridelku pomeni manj trde glave in predvsem lahko predstavlja veliko težav pri kisanju. V letošnjem letu pa je pretiravanje z gnojenjem pomenilo še veliko večje težave zaradi vročine in suše. Pri gnojenju z organskimi gnojili sodi zelje na prvo poljino v jeseni gnojeno s hlevskim gnojem. Najboljši predhodnik so fižol, grah, bob, soja in seveda detelje. Kljub temu da je zelje dokaj požrešno, pa hlevskega gnoja ne sme biti več kakor 2,5 l/m2. Uporabimo lahko tudi domač kompost (10 l/m2) ali kupljena organska gnojila. Če želimo pridelati manjše glave za sveže solate, potem sadimo zelje bližje skupaj, med vrstami naj bo 40 cm, v vrsti pa 30 cm. Tako blizu skupaj sadimo tudi sorte (hibride) s kratko vegetacijo (do 90 dni). Če pa želimo velike glave za kisanje, potem naj bo razdalja med vrstami in v vrsti 50 cm, med vrstami pa 70 cm. Škodljivci so največja težava pri pridelovanju zelja Celotna družina ima veliko težav s škodljivci, ob primerni pridelavi (kolobar, gnojenje) pa z boleznimi ne bi smelo biti toliko težav, da bi nam pobrale pridelek. Bolhači so reden pojav na vseh kapusni-cah. V za njih ugodnem vremenu se jih zelo težko povsem iznebi-mo. Že pred njihovim pojavom tla zastremo s svežimi rastlinami, okoli rastlin posujemo pepel, škropimo s pelinovo ali vratičevo brozgo, okoli rastlin posejemo špinačo ali koper. Učinkovita je tudi paradižnikova brozga ali/in polaganje ostankov paradižniko- Foto: Miša Pušenjak ^ ^^ ^ kapus_ niče. Pomaga tudi, če kot podrast pustimo rasti divji portulak ali tolščak ali pa namerno posejemo užitnega. Pogosto sejemo tako imenovane past rastline - bela gorjušica je ena izmed njih. Tam se bodo raje zadrževali in pustili naše zelje na miru. Kakšna luknjica na listih večjih rastlin pa ne moti, nevaren je samo napad na mladih, komaj posajenih ali vzniklih rastlinah. Bolhača dobro odstranijo tudi naravni pripravki na osnovi piretrinov ali izvlečka drevesa neem, vendar je treba z njim rastline tretirati šele pozno, ko se zvečer temperature znižajo pod 25 oC, predvsem pa moramo tretiranje ponavljati v kratkih razmakih (5-7 dni). Prav tako je dovolj učinkovit spinosad, dovoljen v ekološki pridelavi. Spinosadu in piretrinu je smiselno dodajati olje pomarančevcev, ki ima dodatno delovanje na škodljivca. Treba je porabiti veliko vode, na njivah vsaj 600 l/ha, da pade nekaj vode tudi na tla, kjer se zadržujejo ponoči in kjer se razmnožujejo. Gosenice metuljev, ki objedajo liste, so lažje obvladljive. Pomagamo si z iskanjem in uničevanjem jajčec, ki jih najdemo na spodnji strani listov, škropimo s paradižnikovo brozgo ali pelinovim čajem. Gosenice odganjajo tudi mešani posevki s špinačo, zeleno kamilico in vsemi kobulnicami (koper, komarček, janež, kumi-na ...). V trgovinah pa lahko kupite pripravke na osnovi bakterije Bacillus Thuringhiensis, ki so odlični, naravni in povsem nenevarni za okolje. Odločite se lahko tudi za izvleček drevesa neem. Pomembno pa je, da posevke tretirate pozno zvečer, tik pred temo, Foto: Miša Pušenjak saj SO gOSenice Šele takrat aktivne. Žilavka kapusnic je bakterija, ki povzroča rumene, trikotne lise na spodnjih vehah rastlin. Če napade rastline pozno, ni težav. Zgodnje napade pa v letu, kot je letošnje, preprečujemo z uporabo bakrenih pripravkov. Priporočam sicer tiste, ki imajo sistemično delovanje. Po daljšem obdobju suhega in vročega vremena jih uporabimo dan pred napovedanim dežjem in ponovno po končanem deževju. Ko pa se dež ne ustavi in dežuje skoraj vsak dan, pa najdite vsaj vsakih 14 dni suh dan, da jih uporabite. A zadnja uporaba naj bo vsaj štiri tedne pred spravilom, če boste zelje kisali. Prav zdaj je uporaba tega pripravka nujna, tudi če znakov še ne vidite. Zdaj sem naštela samo najpomembnejše škodljivce kapusnic. Ne pozabite, da vam bosta cvetača in brokoli najlepše uspela jeseni. Zdaj je čas za setev za sadike, ki jih boste sredi avgusta presajali na gredice. Zelje za kisanje pa sadimo zdaj. Dobro je izkoristiti te dneve, ko je v tleh še dovolj vlage. Miša Pušenjak Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka TOREK SREDA ČETRTEK Šmigoc Vinko grahova kremna juha, golaž, kruhovi cmoki, paradižnikova juha, rižota s svinjino, zelena solata, špageti karbonara, ^^r^L solata, jogurtova sladoled paradižnikova solata, f strjenka z malinami palačinke \i> PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, kumarice v omaki s porova kremna juha, kostna juha, zabeljen postrv po tržaško, krompirjem, ocvrt kozliček z zelenjavo, stročji fižol, krompir v blitva, peteršiljev piščanec, jabolčni solata, čokoladni kosih, kompot krompir, sadje zavitek kipnik (breskev, nektarina Kozliček z zelenjavo v pečici Sestavine: približno 1,4 kg težko kozličkovo stegno, 3-4 veliki krompirji, 2 veliki čebuli, 2-3 korenčki, 4 žlice olja, 2 dl suhega belega vina, sol, črni poper v zrnu, 1 velika glavica česna, vejica timijana, nekaj vejic peteršilja. Korenček grobo narežemo. Olupljen krompir zrežemo na tanka kolesca. Česen razdelimo na stroke, jih olupimo in stremo. Čebulo narežemo na tanke listi e. Pekač pokapljamo z oljem in vanj stresemo korenček, krompir, pol narezane čebule in česnove stroke. Rahlo solimo in premešamo. Na zelenjavo položimo nekoliko osoljeno kozličkovo stegno. Meso prekrijemo s preostalo narezano čebulo, potem ga potresemo še s sveže mletim črnim poprom, peteršiljem in timijanom. Ob strani prilijemo vino in pokapljamo s preostalim oljem. Pekač dobro zapremo z aluminijasto folijo (ali s pokrovom, če ga imamo) in damo v pečico, segreto na 180 °C, za dve do dve uri in pol. 20 minut pred koncem pečenja pokrov/folijo odstranimo, da se meso po vrhu zapeče. Čokoladni kipnik Sestavine: 8 dag masla, 8 jajc, 2 žlici sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 14 dag čokolade, 8 dag drobtin, mleko, 8 dag zmletih lešnikov ali mandeljnov. Penasto umešamo maslo z rumenjaki in sladkorjem. Dodamo staljeno čokolado. Ko močno naraste, narahlo primešamo z mlekom prepojene drobtine, sneg vseh beljakov in lešnike (mandlje). Model za kipnike premažemo s staljenim maslom ali margarino, potresemo z drobtinami in ga napolnimo z zmesjo za kipnik. Pokrijemo in počasi kuhamo v sopari 1 uro. Ohlajenega ponudimo s stepeno sladko smetano ali sladoledom (ali obojim!) 18 Štajerski Na sceni torek • 27. julija 2021 v SkriNja domačih viž - AnsambeL FoLk&Spas Za pristno narodno-zabavno glasb o Ansambel Folk&Špas Člani ansambla Folk&Špas so se prvič srečali že v srednji šoli. Kmalu so se razvili v ansambel, ki ga sestavljajo vsi prvotni člani: Gašper Zorko, ki igra diatonično harmoniko pri narodno-zabavnih ritmih in bas kitaro pri zabavnih, Martin Remih, ki skrbi za ritem, ter Elvis Preskar, ki je zadolžen za nizke tone pri narodno-zabavni glasbi z bas kitaro in baritonom ter za klaviature pri zabavnih zvrsteh. »Vsi trije smo po poklicu elektrotehniki, tako da nam na nobeni zabavi elektrika ne more ponagaja-ti preveč. Martin in Gašper sta že redno zaposlena, medtem ko Elvis vztraja na fakulteti. V prostem času veliko časa preživimo skupaj in se smejemo vsem prigodam, ki so se nam že zgodile. Prihajamo iz okolice Krškega, saj veste, tam, kjer se vsi ponoči svetimo, ko se luč ugasne. Pri imenu ansambla, priznamo, da smo imeli kar nekaj težav, saj nam ni bilo nobeno ime dovolj všečno, da bi poudarilo naš glavni moto, da na dobri zabavi mora biti 'folk' in seveda tudi odličen 'špas'!,« so o sebi povedali člani ansambla Folk&Špas. Lastnih skladb še nimajo, si »Želimo si ustvariti nek svoj zven, ki bi se razlikoval od ostalih, svoj način igranja. To si želi po našem mnenju vsak ansambel ali skupina, da po nečem izstopa. Sami poskušamo v izvajano glasbo dodati čim več našega srca, čustev, energije, da lahko mi, kot tudi vsi poslušalci, ne samo slišijo, ampak tudi čutijo pesem ter besedilo, ki ga pesem govori,« pove Gašper Zorko o glasbi in prizadevanjih za lasten zven. Ansambel Folk&Špas nastopa povsod, kamor jih povabijo, saj so vedno za stvar. Vsak nastop je zgodba zase, ki se jim vtisne v spomin. Tudi anekdot je veliko. Na-rodno-zabavna glasba jim pomeni veliko, ne samo zato, da lahko prepevajo. Opominjajo, da imamo Slovenci prelepo glasbo, ki je samo naša, pomembna je tudi zaradi druženja, veselja in vsega, kar je povezano s tem. Tudi najhujši ljubitelji metala so že peli Slakove Čebelice. Trenutno slovenska narodno-za-bavna scena stoji na mestu. Ampak s pomočjo Modrijanov s Ti, ti, ti moja rožica se je narodno-zabav-na scena pognala zelo visoko v zrak in gre v pravo smer. Le tako naprej, morda z manj posnemanja drugih zvrsti, povedo. Ostanimo na pristni narodno-zabavni glasbi. Po mnenju Folk&Špasa so zabavne skladbe dobrodošle tudi v stilu na-rodno-zabavne glasbe, saj skladba v taki izvedbi lahko izpade boljše kot original. »Festivali so zelo dobrodošli, ansamblom pomagajo k večji prepoznavnosti. Res pa je, da mogoče zmaga na festivalu ni tisti pravi ka- zalnik kakovosti nekega ansambla, nima pravega pomena, saj dober ansambel postaneš s kilometrino, ne pa z zmago na festivalu. Zadnje čase opažamo, da pa manjka, da se ansambli tudi povežemo z ljudmi. Nismo prišli samo preigravat naro-dno-zabavne glasbe, prišli smo tudi z namenom, da ljudi opomnimo, da je to naša dediščina in da smo vsi del tega: brez folka ni špasa in niti ni glasbe,« pravi Gašper Zorko. Koronski časi so jim seveda malo premešali štrene, odpadlo je veliko zabav. Odkar ni epidemije, so igrali že na kar nekaj zabavah. Srčno jih veseli, da ljudje niso pozabili na ples, veselje, druženje. Sicer pa so odločeni, da ne bodo nikoli nehali igrati, čim prej pa si želijo ustvariti kakšno lastno glasbo. MG Foto: zasebni arhiv pa zelo prizadevajo, da jim bo to nekega dne le uspelo, da se bodo predstavili z energično polko ali pa nežnim valčkom. Radi bi ustvarili nekaj drugačnega, novega, a hkrati v stilu starega načina narodno-za-bavne glasbe. Preigravajo veliko slovenskih glasbenih izvajalcev, vsak ima svoje odlične skladbe, tako da ne morejo izbrati favorita. Seveda pa na vsaki zabavi ne sme manjkati tudi zabavne glasbe, do ritmov naših južnih sosedov, kot tudi rock'n'rola. Trudimo se igrati čim več zvrsti glasbe, saj si to ljudje želijo. Ormož • Zdravilne rastline na zeliščnem vrtu Od obvezne murve do avkube z vonjem po čokoladi Na minulem Zelenem srečanju v ormoški knjižnici je bil gost IgnacJanžekovič, botanik s srcem in dušo. Obiskovalcemje predstavil zdravilne rastline, ki že rastejo na knjižničnem zeliščnem vrtu, jih seznanil z njihovimi učinkovinami, prepoznavnimi lastnostmi in uporabnostjo v vsakdanjem življenju. Pod njegovim nadzorom so rastline tudi označili in poimenovali. Spomladi, ko se rastline presajajo, redčijo oziroma pomlajajo in razmnožujejo, je Ignac s svojega vrta pripravil zbirko rastlin in jih podaril knjižnici. »Nisem navajen, da ima knjižnica tak vrt. Spomnim se še obstoječega vrta. Moj dodatek je bil z veseljem podarjen, pa tudi v prihodnje sem vam pripravljen poslati nove vrste rastlin,« je povedal Janžekovič. Zasaditev knjižničnega zeliščnega vrta je urejena preko vrtnarske ponjave, ki prepušča vodo in onemogoča rast plevelov, hkrati pa zadržuje vlago. Pokrita je s sekan-ci, da ostane dalj časa obstojna. Ni naključje, da je črna, saj ima funkcijo spomladanskega ogrevanja zemlje. Posajenih že 36 zelišč Na zeliščnem vrtu ormoške knjižnice trenutno uspeva 36 vrst zelišč. Ignac je takoj pogrešal koprivo, ki je še niso posadili. »Kopriva je malo prezrta, drži se je negativni sloves, čeprav jo zaradi ugodnih vsebnosti najdemo v nekaterih zdravilnih mešanicah rastlin ali pa celo v farmacevtskih izdelkih, zato je prav, da jo imamo v zbirki. Je so-rodnica hmelja. Iz koprivnih vlaken se lahko izdelujejo niti, vrvi in platno, kar so ljudje vedeli in s pridom uporabljali že v železni dobi. Zanimivo je tudi to, da imamo moške in ženske rastline kopriv. Moška rastlina zacveti istočasno z žensko rastlino, nakar žensko rastlino opraši in propade,« je še povedal Janžekovič in zbrane poučil, da v zeliščarstvu lahko uporabljamo in nabiramo celotno zel, pri nekaterih pa samo list, plod, semena, korenino, koreniko, cvet ali pa socvetje. »Pri nekaterih se aktivne učinkovine kopičijo predvsem v korenini in potem je nesmiselno, da mi pri taki rastlini nabiramo cvetove, ker je tam zbranih najmanj učinkovin ali pa so celo take, ki niso zaželene.« Fitoterapija Predavatelj je še povedal, da so bile prve rastline razdeljene izključno na osnovi ljudskega zdravilstva oziroma izročila, v zadnjem času pa je bilo narejeno veliko kliničnih raziskav. Nekatere rastline so pristale na seznamu in jih je sedaj podprla zdravniška stroka. Govorimo o neke vrste fitoterapiji, ki jo v Sloveniji že podpira zdravstvena šola v Novem mestu. »Odločil sem se, da bom rastline proučeval celo življenje, kar mi je tudi vodilo. Po 20 letih zbiranja in raziskovanja sem ustvaril celo zbirko rastlin s certifikatom, ki sem jih po ponovnem sedemletnem raziskovanju z namenom izobraževanja podaril botaničnemu vrtu v Mariboru. Zdravilne rastline lahko uporabljamo kot neko pomagalo pri zdravljenju - seveda moramo zdravljenje prepustiti v roke zdravniku, fito-terapija pa je samo dodatek.« Ignac je knjižnici podaril tudi šest murv in povedal, da murva zaradi velike vsebnosti antianov - barvil zelo dobro vpliva na splošno počutje, znana pa je tudi po listih, ki služijo kot hrana za ličinke sviloprejke. »Ko je Hitler razmišljal, da bo vladar Evrope, je naročil agronomom, da morajo v državi, ki jo zavzame, takoj posaditi murvo na vsaki kmetiji, saj za svilo ni želel biti odvisen od Kitajcev,« je nadaljeval Ignac, ki verjetno o vsaki zeli pozna zgodbo ali dve. »Obstaja pa tudi povečava sorta murve - pendula.« »Menjava blaga« Alojz Škrjanec, veliki poznavalec narave, je nekaj rastlin že pred časom podaril mariborskemu botaničnemu vrtu, tokrat pa je predavatelju podaril svetlin - sorto, podobno regratu. »Cvet se začne odpirati okoli devete ure zvečer. Ko stojiš zraven, imaš čas prešteti do sedem in pred tvojimi očmi se odpre cvet, ki sveti celo noč, zjutraj pa odpade,« je povedal Škrjanec, ki pozna marsikatero skrivnost rastlinskega sveta. Gostu je podaril še vzpenjavko avkubo, katere nastajajoči cvetovi imajo posebno barvo in vonj po čokoladi. Označevanje Na zeliščne gredice so obiskovalci ob pomoči strokovnjaka postavili tablice in označili zelišča. »Prav je, da rastline pravilno predstavimo javnosti. V botanični, medicinski, farmacevtski in agronomski stroki ni težav, saj se uporabljajo latinska imena. Dejstvo je, da so ljudska imena prisotna in še bodo prisotna. Je pa prav, da je pri označevanju nekje v oklepaju zapisano še latinsko ime.« Darja Žganec Horvat Foto: Sandra Janžekovič (Od leve) strokovni sodelavec botaničnega vrta Ignac Janžekovič, direktorica knjižnice Milica Šavora, obiskovalka Milka in veliki poznavalec narave Alojz Škrjanec torek • 27. julija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • Izšla je knjiga Elektro Maribor v prizadevanjih za samostojno in neodvisno Slovenijo O hrabrosti, profesionalnosti in ljubezni do domovine Družba Elektro Maribor je izdala in založila knjigo spominov, pričevanj in dokumentov z naslovom Elektro Maribor v prizadevanjih za samostojno in neodvisno Slovenijo. Knjiga, ki je lep poklon Sloveniji ob njeni 30-letnici,je projekt leta 2017 ustanovljene Akademije distribucije Maribor, vodijo Peter Kaube. Foto: Črtomir Goznik Knjiga je mozaik malih zgodb ljudi, ki predstavijo vlogo Elektra Maribor v času osamosvajanja Slovenije. Pomembna vloga energetike v procesu osamosvajanja Slovenije Elektro Maribor je imel pomembno, učinkovito in častno vlogo pri prizadevanjih za samostojno Slovenijo. Zaposleni so se zavedali odgovornosti v času in prostoru ter učinkovito izvajali svoje pristojnosti. „Knjigo smo pripravili, ker se ne sme pozabiti, da nam samostojnost, državnost ni bila podarjena, ampak je bila izborjena v več plasteh, tudi skozi številne aktivnosti, o katerih se mogoče manj govori. Prizadevanja za osamosvojitev Slovenije so se začela v bistvu že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je bila sprejeta pomembna tehnološka odločitev, da seje takrat še Jugoslavija vključila v zahodnoevropsko energetsko povezavo, kije še danes temelj evropske energetike. Slovenski energetski strokovnjaki so takrat vztrajali, predlagali in na koncu tudi uspeli, da seje takrat to tudi zgodilo. Tudi v času priprav na osamosvojitev je imela slovenska energetika pomembno vlogo. Slovenija je bila stabilno oskrbljena z električno energijo in z gorivi. V infrastrukturnem smislu je bila na vsa dogajanja v okviru osamosvajanja popolnoma pripravljena. Prav tako na drugih področjih. Ko je prišlo do pekrskih dogodkov, to je bilo dejanje brez primere, se je slovenska oblast odločila, da bo odgovorila na način neoboroženega boja, s tistim, kar infrastruktura lahko naredi. Takrat je bila sprejeta odločitev o izklopu infrastrukturnih povezav za vojaške objekte. Nobeden od sodelavcev Elektra Maribor ni odklonil izvedbe te naloge, čeprav so mnogi vedeli, kako nevarna je. To je pokazalo, daje slovenska elektroenergetika ne samo strokovno na vrhunski ravni, ne samo, da je operativno pripravila državo na osamosvojitev, ampak daje tudi domoljubje, ljubezen do domovine bila pripravljena izkazovati v najzahtevnejših in nevarnih okoliščinah. Ta knjiga posebej govori o hrabrosti Borisa Frasa, kije v mojih očeh sodobni heroj. To je človek, kije profesionalno kompetenco, odločenost spoštovati odločitev, kije bila sprejeta, izvedel ne glede na vse okoliščine," je spomnil Boris Sovič. Oskrba z električno energijo bo v prihodnje še veliko pomembnejša, kot je bila doslej. Njen pobudnik je predsednik uprave Elektro Maribor Boris Sovič. Prispevke je zbral in uredil polkovnik Vlado Žgeč, ki je bil kot pripadnik TO v času vojne za Slovenijo na položaju prav v bližini transformatorske postaje, kjer je bil dober mesec pred tem ranjen elektromonter Boris Fras. Že vrsto let kot predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj aktivno sodeluje pri pripravi spominskih slovesnosti ob obletnici prvega strela. Knjiga je mozaik posameznih zgodb malih ljudi, ki predstavijo vlogo Elektra Maribor v času osamosvajanja Slovenije. Prispevke je napisalo več kot 20 avtorjev. Strel na Borisa Frasa in njegove sodelavce je bil prvi strel v času osamosvajanja Slovenije. Na streljanje na Ptuju se v Sloveniji največkrat pozablja, je ponovno spomnil urednik knjige Vlado Žgeč, ki se je zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da je knjiga, ki priča o hrabrosti, profesionalnosti in ljubezni do domovine, tudi nastala. „Knjiga je izredno dragocen zgodovinski vir, iz katerega bodo lahko bodoči raziskovalci marsikaj povzemali in sledili zapisanemu z novimi odkritimi viri. Zgodbe posameznikov v knjigi, še posebej avtentična je zgodba Borisa Frasa, omogočajo njihov vstop v zgodovinski spomin. Dogodki in akterji so del javnega in zgodovinskega spomina," je povedal recenzent Marjan Toš, in izpostavil, da gre pri tej knjigi za nekaj več. Gre za identiteto družbenega dogajanja, ki je usodno vplivalo na tok zgodovine in se znašlo v novejšem, slovenskem, zgodovinskem valovanju. Postala bo dragoceni vir raziskovalcem, analitikom tega dogajanja v času, ko bodo odprti tudi arhivi. Prispevek civilne obrambe, gre za vse strukture, ki so takrat delovale, je bil izrednega pomena. Knjiga Elektro Maribor v prizadevanjih za samostojno in neodvisno Slovenijo je prva knjiga, ki govori o tem, in da se ta segment obrambe ne bo izgubil. Veliko napora so vla- S predstavitve knjige Elektra Maribor, ki jo je uredil Vlado Žgeč. gale, da so imele enote hrano, namestitev, zdravstveno oskrbo itd. Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo general major Ladislav Lipič je ob predstavitvi knjige na Ptuju predstavil tudi predlog, da se v Sloveniji formira nek oddelek ali služba, ki se bo znanstveno, raziskovalno začela ukvarjati z obdobjem osamosvajanja. Ni šlo samo za rutinski izklop električne energije V Elektru Maribor so ponosni, da je predsednik RS Borut Pahor sprejel njihovo pobudo, da se javno izkaže spoštovanje in priznanje njihovemu nekdanjemu sodelavcu Borisu Frasu za vso požrtvovalnost pri realizaciji naloge, pomembne za obrambo naše domovine. Odlikoval ga je z najvišjim državnim odlikovanjem, častnim znakom svobode RS. „Pred tremi desetletji sem na bolniški postelji s težavo sprejemal dejstvo, da je strel v koleno dodobra spremenil mojo življenjsko pot. Kot popolnoma zdrav sem čez noč postal invalid. Dolgo je veljalo, da smo tisti dan leta 1991 s sodelavci samo opravljali svoje delo. Zato sem izje- mno hvaležen Borisu Soviču in sodelavcem Elektra Maribor, da danes govorimo o hrabrosti in požrtvovalnosti in ne samo o rutinskem izklopu elektrike. Oskrba z električno energijo je vsekakor področje, kjer nismo in ne bomo nikoli klonili pred nobenim sovražnikom. Skozi zgodovino smo in upam, da bodo tudi Foto: Črtomir Goznik v prihodnje zaposleni v distribuciji sledili velikokrat zelo zahtevnemu cilju, zanesljivi oskrbi z električno energijo," povedal Boris Fras, ki se je tudi zahvalil vsem zaslužnim za knjigo Elektro Maribor v prizadevanjih za samostojno in neodvisno Slovenijo. MG s-31 k » Foto: Črtomir Goznik Boris Fras: „S to knjigo dajemo zgodovino v naročje prihodnosti. Naj se ne pozabi, da nam samostojnost ni bila podarjena, temveč izborjena." Ormož • Zavod Botanik 100 % naravno »Kako lepo diši« Že drugo leto zapored sta na Kerenčičevem trgu v Ormožu na odprti terasi pred zavodom Botanik postavljeni klopci, na katerih si marsikateri mimoidoči odpočije in se tudi okrepča s 100% naravnimi napitki iz njihove ponudbe. Iztok z ženo Tamaro na terasi pred Botanikom Zavod Botanik ni gostinski lokal, zato je na njihovi terasi moč preizkusiti le njihove vzorce, vendar jih na presenečenje povpraševalcev ni malo. Na terasi ponujajo zeliščne čaje, zeliščni sirup, zeliščna žganja in likerje. Obiskovalcem terase včasih zadiši tudi kava, zato jo imajo »izposojeno« iz ekološko pravične trgovine. Z letošnjim poletjem so svojo ponudbo popestrili še z ledenim čajem. Do sedaj so bili s samim zeliščnim čajem kot toplim napitkom omejeni izključno na jesensko-zim-ski čas, sedaj pa so prišli do izdelka, ki ga lahko ponujajo skozi celo leto. Ledeni čaj so ustekleničili in s tem omogočili dostopnost izdelka tudi širše. Napitke iz Botanika je že moč dobiti v dveh gostinskih lokalih v Ormožu, njihova želja pa je vzpostaviti trgovsko verigo in nagovoriti širšo paleto kupcev. Ledeni čaji so na voljo v treh okusih: osvežilni metin čaj minti, sadni čaj fruti, pripravljen iz jabolk ekološkega sadjarja Janeza Trste-njaka, komarčka, bezga in zelišč, ki dajejo sadni okus in je zato primeren tudi za otroke. Prav za ljubitelje zeliščnih čajev pa so ustekleničili zeliščni ledeni čaj, ki vsebuje rožmarin, sivko in meliso. Z oktobrom bodo v ponudbo vključili še zeliščne čaje v filter vrečkah, izdelane iz ekološkega bombaža, saj imajo nekateri ljudje težavo s pripravo čaja v rinfuzi. »Zraven tega, da skušamo biti obrtniško podjetje po nekih standardih, kot so jih imele naše babice, ampak na večje in prilagojeno sodobnemu času, vedno skušamo zagotoviti rast podjetja. Zelo smo navezani na svoje okolje in posledično dobro sodelujemo z lokalnim okoljem: šolami, vrtci, centrom starejših občanov, knjižnico, prepoznali so nas kot podjetje, ki živi s tem okoljem in okolju poskuša dati tudi nekaj nazaj,« je povedal direktor podjetja Botanik Iztok Luskovič. V njihovi trgovini pa zraven omenjenega ponujajo še razne tinkture, mila in naravno kozmetiko. Vsa potrebna zelišča za pripravo katerega koli njihovega izdelka v Botaniku pridelajo ročno: »Vsak list, vsak cvet poberemo z lastnimi rokami. To delamo tisti, ki smo tu zraven ne samo zaradi posla, ampak tudi zaradi nekega lastnega užitka, ljubezni do tega, kar delamo, tako da nam je res pomembno, kaj na koncu kupcu ponudimo,« je še dodal Luskovič, ki velikokrat dobi kompliment, kako lepo diši - seveda po zeliščih. Darja Žganec Horvat Foto: DZH 20 Štajerski Križem kražem petek • 23. julija 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Drobne zanimivosti ogromne dežele (31) Na Kitajskem morda res nisem doživela tako silovitega kulturnega šoka kot na primer v Indiji, vendar so nekateri vidiki te dežele tako posebni, da so vredni omembe. Začela bom pri hrani, saj je to po navadi prva izkušnja v novem okolju. Človek namreč takoj opazi razlike v pripravi hrane, prepozna, kaj mu je všeč in česa se bo v nadalje raje izogibal. Nekateri ljudje so za nove okuse zelo odprti, drugi pa se raje skrijejo za njim poznanimi, lahko bi rekli "varnimi" jedmi. Sama rada preizkušam nenavadne kombinacije, kot je na primer sladoled z okusom graha ali kumaric. Na Kitajskem ni nič nenavadnega, če se takšen posladek prodaja na isti stojnici kot pečeni škorpijoni ali kuhana bikova jajca. In ko smo že pri nenavadnih jedeh: eden najbolj neobičajnih obrokov, ki sem jih okusila na Kitajskem, zraven smrdljivega tofuja (fermentirani sojin sir z izredno močnim vonjem), so tako imenovana tisočletna jajčeca. Gre za račja jajca, prevlečena z apnom, pepelom in blatom, namočena v slanici za sto dni, dokler rumenjak ne postane zelen, beljak pa želati-nast in temno rjav. Jajca imajo kremast okus po siru (za moje brbonči-ce precej čudnem kremastem siru). Če boste povabljeni na obisk k domačinom, naj vas ne preseneti juha, ki bo najverjetneje polna delcev kosti. Pred kuhanjem Kitajci namreč narežejo meso podobno kot Rdeča barva simbolizira srečo in veselje. Foto: Mateja Toplak kruh, ne da bi se ozirali na stike med kostmi, kot to počnemo pri nas. Namesto perutničk, čevapčičev ali zrezkov je tako meso postreženo naključno (verjamejo, da so jedi hranilnejše, če so kosti nadrobljene, kar povzroči, da se v jed sprosti kostni mozeg). Zraven vam bodo morda postregli olupljeno sadje, kot so: jabolka, hruške in podobno. To ni kulturna navada, kot sem predvidevala na začetku, temveč upravičen strah pred vnosom kemikalij v telo - Kitajska je največja svetovna po-trošnica kmetijskih kemikalij, saj na le devetih odstotkih svetovnih obdelovalnih površin uporabi več kot trideset odstotkov svetovnih gnojil in pesticidov! Za tiste, ki ne prenašajo laktoze, je treba povedati, da se v pristni kitajski kuhinji zelo redko uporabljajo sestavine mlečnega izvora, kot so smetana, maslo ali sir. Po navadi jih nadomestita sojino mleko in tofu (sojin sir). Kljub temu pa Kitajci pojedo ogromno mesa, tako ni presenetljivo, da polovica vseh svinj na svetu živi na Kitajskem. Odnos do mesa pa je tukaj precej drugačen kot pri nas: Kitajci namreč pojedo celo žival, vključno z drobovino, kožo, glavo, parklji, genitalijami ... (ponekod jedo tudi očesna zrkla, predvsem tunina, ki jih poznavalci po okusu primerjajo z lignji). Ogromno takšnih in drugačnih specialitet je mogoče poskusiti ob praznovanju novega leta, ki traja kar petnajst dni. Primer: za posebno specialiteto velja pasje ali mačje meso (letno pojedo približno deset milijonov psov in štiri milijone mačk). In še nekaj zanimivosti: rdeča barva simbolizira srečo (neveste so pogosto oblečene v to barvo), številka štiri je nesrečna številka, saj se rima z besedo, ki pomeni smrt. V številnih nebotičnikih tako manjka četrto nadstropje, v vsakem nadstropju pa stanovanje številka štiri. Tudi če komu podarimo denar, se zneski, ki so povezani s tem nesrečnim številom (40 ali 14 juanov), štejejo za neprimerne. Da bi lažje dojeli razsežnosti te dežele, naj nanizam še nekaj dejstev: Hong Kong, kateremu seveda tudi manjkajo četrta nadstropja, ima več nebotičnikov kot katerokoli drugo mesto na svetu, in če bi spojili vse kitajske železniške proge, bi se lahko dvakrat popeljali okoli Zemlje! Na poti bi lahko obiskali vse pande sveta, ki so v popolni avtor: matjaž hladnik ptičja kletka planktonski polž tri vrstična kitica grški otok v kikladih čelo pertot ameriški igralec (robert de) kemuski element z enako atomsko maso nota, ki traja Štiri dore brezbarven, ostro dišeč pojav pri rastlinah (obračanje) bajtarica, kajžarica angleški junak hood telesna poškodba roleta, rebrača računalniška sličica juznoam. kukavica ptičja krma AN2E kopitar najtežji triatlon nasvetu oto pestner jahačica identič-nost am. pevka (britney) gr. boginje maščevanja njorka prebivalec iraka fr. komik (jacoues) norveška glasbena skupina udarec s sekiro aleš klinar izcedek izkavču-kovca lojze ude mlečni izdelek enojnik, original Austropotamobius torrentium Zraste do 10 cm in doživi lahko 8 let. Samec ima večje klešče od samice, samica pa ima znatno večji zadek. Telo je običajno rjavih barv, spodnja stran škarij pa je svetlejših rjavih odtenkov in ni nikoli rdeča, po čemer se najbolj značilno loči od jelševca. Ima zunanjo oploditev. Samec spermo v obliki spermatofora odloži na prsni del sa-mičinega oklepa. Samica nato izleže med 40 in 70 jajčec, ki jih prilepi na spodnjo stran oklepa, kjer se oplodijo. Čez zimo samica nosi oplojena jajčeca pritrjena pod zadkom, spomladi pa se iz njih razvijejo mali rakci, ki se materinega repa držijo še do 3 tedne. Do odrasle dobe se rakci večkrat levijo. Spolno dozori pri starosti med 3 in 5 let, takrat pa meri med 35 in 50 mm. Samec se pari vsako leto, samica pa na vsake dve leti. V juvenilni dobi se hrani z raznimi vodnimi nevretenčarji, v odrasli pa z različnim rastlinskim materialom. Življenjski prostor: Največkrat živi v majhnih, tudi zelo plitvih, gozdnih potokih. Je značilen predstavnik mrzlih in hitro tekočih potokov in rek, saj mu težji in trdnejši oklep omogoča preživetje v močnejšem toku kot jelševcu. Izogiba se močno prodonosnim in hudourniškim potokom ter stoječim vodam. IZOBAR - element, ki ima enako atomsko maso kot določeni element, PTEROPOD - v morju živeči planktonski polž, TROPIZEM - pojav, da se rastline obračajo v smeri, iz katere prihaja dražljaj Foto: Mateja Toplak Kitajska je največja svetovna potrošnica kmetijskih kemikalij, zato se je bolje kot v trgovino odpraviti na lokalno tržnico. lasti Ljudske Republike Kitajske. V živalskih vrtovih po svetu jih lahko občudujemo zgolj zato, ker so si jih države izposodile. Morda je eden izmed razlogov, da so Kitajci tako velikodušni, dejstvo, da se pande prehranjujejo med deset in šestnajst ur dnevno?! Dežela z največ prebivalci, ki ji pripisujejo izum papirja, tiska, kompasa, smodnika, bankovcev ..., je tudi dežela, kjer je v veljavi zanimiv in unikaten zakon, ki ščiti starejše. Ta pravi, da če imate starše starejše od šestdeset let, ste obvezani, da jih redno obiskujete (v nasprotnem primeru ste lahko kaznovani). To je vsekakor eden najzanimivejših zakonov, saj v mnogih drugih državah starešine pozabljamo ali jih damo v domove upokojencev. In glede na to, da je vsak peti Zemljan Kitajec, bo vpliv njihovih navad in običajev, pa če so nam všeč ali ne, iz leta v leto močnejši, znanje kitajščine pa zmeraj bolj cenjeno. Foto: Mateja Toplak Na Kitajskem letno pojedo približno deset milijonov psov in štiri milijone mačk. Pečeni črvi so med domačini precej priljubljen prigrizek. Foto: Mateja Toplak KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 27. julija 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Opolnomočeni, domišljavi ali neumni? Ko sem prvič slišal izraz »opolnomočiti« (in izpeljanki »opolnomočen, opolnomočenje«), sem se nanj odzval s čudenjem. A sem potem prebral uradno razlago besede: opolnomočiti' je dovršni glagol, ki pomeni zagotoviti komu ustrezne pogoje za polno uporabo, razvoj njegovih sposobnosti, zlasti z izobraževanjem'. Torej pomeni isto, kot je nekoč pomenilo 'usposobiti se' ali 'izobraziti'. Samo daje pač treba v 'novih časih' izumiti nove besede. Saj je vse staro (vključno z nami, starimi) za na odpad ... Dobro, torej sem se 'opolnomočil' o uporabi nove modne besede. Uporabimo to 'opolnomočeno' besedo še v zgodbi... Oni dan sem šel v trgovino s šravfi. Iščem in iščem, toda ne najdem ... Pa vidim tam tudi šefico ptujskega zdravstvenega doma. Doktorico, asistentko, specialistko ... in kaj vem še kaj. Ampak a se vam zdi, da bi Metka vedela, kje je tisti šravf zame? Kljub svoji izobrazbi, strokovnosti, izkušnjam, usposobljenosti ... - a je ona s štirimi leti gimnazije, petimi leti fakultete in ne-vem-koliko-leti specializacije opolnomočena oseba za moj šravf? - Seveda sem se obrnil na prodajalca s poklicno trgovsko šolo in nekaj leti prakse v trgovini - in zaplet sva rešila v trenutku! Ker je bil za delo v tisti trgovini opolnomočen. - Najbrž se tudi o tem, kaj je narobe z mojim avtomobilom, ki 'čudno ruži', ne bom posvetoval z zdravnikom, ampak z avtomehanikom. Ker pač verjamem v njegove sposobnosti - v 'opolnomočenost' ... Zdaj pa mi, dragi moji, pojasnite, zakaj mislite, da na spletu naenkrat več vedo o cepljenju in cepivih neki polpismeni polintelekti, ne zaupate pa mnenju in utemeljitvam zdravnikov? Je vsaka čistilka, trgovka, kriminalist, komunalni delavec ... bolj 'opolnomočen' glede cepljenja kot zdravnik epidemiolog? Je 'opolnomočen' odziv na mnenje strokovnjaka o cepljenju res: »J... se, prasec!«, ko ti reče, da bi se bilo dobro cepiti (tak odgovor sem bral na spletu)?! Smo res vsi 'opolnomočeni' za vse ali pa smo samo domišljavi in neumni, 'opolnomočeni' pa za svoj vrt in kurnik? Vaš 'domišljavi' Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 7 2 3 9 1 6 7 1 6 4 3 9 5 2 5 1 7 5 3 9 9 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV €€ OOO Bik VV ©©© € OO Dvojčka V ©© €€€ © Rak VVV ©©© € OO Lev VVV ©© € OOO Devica VV €€€ O Tehtnica V ©©© €€ OOO Škorpijon VVV ©© € OO Strelec vv €€€ O Kozorog ©©© €€ OO Vodnar v ©©© €€€ O Ribi ©© € OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 27. julija do 2. avgusta 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Dornava • Posebnih 24 ur v vrtcu »Še enkrat bi prespali v vrtcu!« Zadnji majski petek je bil v Vrtcu Dornava poseben dan. Ta dan si bodo otroci najstarejših skupin zagotovo zapomnili, saj so otroci - nekateri celo prvič - ta večer pustili samevati svojo domačo posteljo. Foto: Arhiv vrtca Dornava Ob jutranjem prihodu so otroci prinesli s seboj vse, kar so potrebovali, da so lahko prespali v vrtcu. Ves teden prej smo se pogovarjali, pripravljali, odštevali dneve in ta dan nestrpno pričakovali. Že zajtrk je bil poseben. Zajtrkovali smo »Pri treh Janjah«, kot smo skupaj poimenovali restavracijo na terasi skupine. Sledil je pogovor o dnevu, ki je bil pred nami. Odpravili smo se tudi na sprehod, kjer smo utrjevali pravilno vključevanje v promet, poznavanje prometnih znakov in pomembnejših stavb v občini. Sledil je obisk kmetije, kjer smo si ogledali kmetijske stroje in živali. Otroci so bili še posebej navdušeni nad piščančki. V zvedavih otroških glavicah je nastalo mnogo vprašanj, ki so jih zastavili kmetu. Po kosilu, ki smo ga prav tako imeli na terasi, so otroci izdelali lučke s pomladnim motivom. Sledile so igre v najljubših kotičkih, nato pa učenje plesne koreografije. Kasneje smo s skupnimi močmi pripravili pico, ki so jo otroci z užitkom pojedli, saj so sodelovali pri pripravi. Ko so se okrepčali, so sledile igre na prostem. Po napornem dnevu se je bilo treba tudi urediti. Otroci so oblekli pižame, nato je sledila zabava - ples v pižamah. Ker so se na zabavi utrudili, je bil čas za zadnji obrok: to so bile čisto prave škratove palačinke z različnimi nadevi in božanskim okusom. Njami in mmmmm, je bilo slišati iz majhnih otroških ust. Po večerji je sledilo umivanje zob, nato pa hop na ležalnike, kjer so se ob soju lučk, ki so jih izdelali sami, in prijetni pravljici prepustili toku noči. Zvečer in ponoči je bilo slišati le občasno smrčanje, zjutraj pa: »Še enkrat bi prespali v vrtcu!« Največja sreča je videti nasmejane, radovedne, radostne, iskrive otroške oči, ki izražajo veselje, igrivost in hvaležnost. Otroci nam tako sporočajo, da se počutijo sprejete, varne, ljubljene. Janja Čuš Kodrič Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Kaja Sok, 2252 Dornava Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. julija 2021 na mor ju v dru; :b Rs d a Tedni ka Ptuj ii skuj me ATP v % ., J E.. -1. I* . méé-; ft k * Simonov zaliv S-it-" rf t Va^'Jeni - uziräjte^K zrnáffiff ■nformacije in rezervacije: v ,t Skupina ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ : Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preldica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravm za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 28. 8. 2021 ATP RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9.2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. POSTATI NARCCNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski radioPTUI m 'tSmmMpxMnl dopuét v dmz^ OTOK VIS (24.-29. 9. 2021) ^^^Uodidmueni dopuét v ^odmrVedM» m 0i ékufiine ctäeP. VELA LUKA - KORČULA -datum odhoda5.10.2021 ob23. uri - vrnitev 10. 10.2021 "živa glasba vse dni izleta -vsak večer družabne igre •n velika nagradna igra Rezervirajte čim prej~ da ne zamuc-te 5 dni brezskrbnih počitnic z družba Radio-Tednik Ptu; in skup!no ATP! /jt ATP „radioPTUI AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Štajerski FEDNIK^ ^^ ^ Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com. petek • 23. julija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV tww.reporter.si SPOMIN Mineva drugo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Aleksander - Sandi Lončarič IZ SKORBE Čas mineva, a spomin nate ostaja v naših srcih. Za vsak poklon ob njegovem grobu in prižgano svečko prisrčna hvala. Njegovi najdražji Mali oglasi STORITVE NOVI OBRAZI 2022 Kdo lahko premeša štrene na naslednjih volitvah TOP GUN V CERKLJAH Zakulisje obiska izraelskih padalcev DAMIR ČRNČEC Upam, da Orban ni Janši »posodil« vohunskega orodja ZMAGO SAGADIN Brez Dončica je bila Slovenija na igrišču prav smešna MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mojda.segulo@rodiihtednik.si, tel. 02 749 3416 ali maijana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodna pokličite. Štajerski TEDNIK PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. OKROGLE bale sena, kakovostno suho koruzo in kosilnico Sip 165 za sestavit ali po delih poceni prodam. Tel. 041 542 325 ali 02 793 66 61. NESNICE, rjave, črne in grahaste, 22-te-denske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. PRODAM svinjo, težko 250 kg. Tel. 755 31 21. Štajerski, v digitalni knjižnici: www.dlib.si Kristina Völkner, roj. Mez-narič, Stojnci 73, roj. 1931 - umrla 12. julija 2021; Štefanija Galun, roj. Leljak, Haj-doše 73, roj. 1946 - umrla 15. julija 2021; Vili Pepelnik, Župečja vas 10, roj. 1952 -umrl 16. julija 2021; Marija Hriberšek, Ptuj, Črtokova ul. 1, roj. 1927 - umrla 17. julija 2021; Andrej Prelog, Lancova vas 61a, roj. 1949 - umrl 17. julija 2021; Ana Kosec, roj. Kokol, Grlinci 18, roj. 1935 - umrla 18. julija 2021; Ljuban Cenčič, Vičava 33, roj. 1925 - umrl 19. julija 2021; Franc Doberšek, Lešje 9, roj. 1935 - umrl 18. julija 2021; Frančišek Planinšek, Župečja vas 3, roj. 1928 -umrl 18. julija 2021; Marija Vindiš, roj. Krumpak, Apače 238, roj. 1944 - umrla 19. julija 2021; Ljudmila Valent, Ptuj, Rimska ploščad 9, roj. 1940 - umrla 19. julija 2021; Štefan Kokol, Krčevina pri Ptuju 78, roj. 1949 - umrl 20. julij 2021. Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. TOREK, 27. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci na Turnišču 10:00 Prapor društva vinogradnikov in sadjarjev 11:20 40 let MoPZ Grajena 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert Slak harmonika, 2014 20:10 Spomin na pevca se živi 22:40 TV prodaja 23:20 Video strani SREDA, 28. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Srebrna maša Branka Cestnika 10:00 Otroci pojejo slovenske pesmi, 2017 12:00 20. let gospodinj Juršinci 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dobrodelni koncert v Staršah 20:00 Valeta učencev OŠ Hajdina 2020 21:00 20. Štajerska frajtonarica 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK. 29. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Večer ljudskih pevk Juršinci 10:20 TV prodaja 11:20 Koncert Komornega MoPZ Ptuj 2016 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Dornava 19:00 26. Lukarski praznik v Dornavi 20:00 Prvo sveto obhajilo v Dornavi 21:00 Koncert Pihalne godbe Dornava 2016 22:20 TV prodaja 23:00 Video strani Spodnje Podravje, Gruškovje • Gneča pričakovana vse do konca turistične sezone Znova dolge kolone pred mejnim prehodom Gruškovje Mejni prehod Gruškovje je že tradicionalno v poletnem času eden bolj obremenjenih v Sloveniji Ob koncu tedna v juliju in avgustu državno mejo na tem območju prehaja več kot 20.000 osebnih vozil. Kolone na podravski avtocesti med Lancovo vasjo in mejnim prehodom Gruškovje so bile letos dolge že več kot 12 kilometrov, kljub temu daje bilo ob izgradnji avtoceste povedano, da se kaj takega ne bo več dogajalo. Razlog je najverjetneje striktno preverjanje PCT-po-gojev, zaradi česar delo poteka bistveno počasneje, kot bi sicer. Zaradi kolon imajo več težav tudi domačini, saj morajo iskati druge poti do želenih lokacij. Med 16. in 18. julijem je iz Slovenije na Hrvaško vstopilo nekaj manj kot 28.000 vozil, kar je za 5.000 več kot v letu 2020. Vozniki so za prehod meje čakali tudi več ur. Za tako dolge zastoje pa najverjetneje ni kri- vo nekoliko povečano število vozil v primerjavi z lanskim letom, ampak dosledno preverjanja pogoja PCT. Tega nam sicer na Policijski upravi Maribor niso potrdili, so pa zapisali, da policisti na izstopu iz schengen-skega območja dosledno opravljajo mejno kontrolo in po potrebi v tej zvezi izvajajo ustrezne ukrepe. Prav tako svoje delo dosledno opravljajo hrvaški mejni organi, tudi v povezavi s preverjanjem pogojev povezanih z ukrepi covid-19. Ormoški mejni prehod najmanj obremenjen Voznikom svetujejo, da pred V Ormožu je bilo letos najmanj gneče. odhodom na pot spremljajo stanje Število osebnih vozil, ki so iz Slovenije vstopila na Hrvaško (jun/jul 2020): Mejni prehodi/ Vikendi 5.-7. 6. 12.-14. 6. 19.-21. 6. 26.-28. 6. ■1 10.-12. 7. 17.-19. 7. Gruškovje 10.077 10.668 15.924 19.166 22.348 22.239 23.444 Ormož 1.413 1.413 1.707 1.685 1.615 1.039 1.111 Zavrč 3.147 2.624 3.333 3.105 3.446 5.575 3.722 Leskovec zaprt MP zaprt MP 1.236 1.232 1.630 1.308 2.603 prometa preko obstoječih informacijskih kanalov. »Izbirajo naj manj obremenjene mejne prehode, in če je mogoče, tudi manj obremenjene dele dneva za potovanja. Manj prometa je običajno med delavniki, ob zgodnih jutranjih ali poznih večernih urah. Pravočasno naj se seznanijo z aktualnimi pogoji za prestop meje,« so zapisali na Policijski upravi Maribor. Glede na število vozil, ki ob koncu tedna prehajajo slovensko južno mejo, je najmanj obremenjeni mejni prehod v Ormožu. Slednji je zato najboljša izbira, če bi se želeli izogniti gneči in več ur čakati v dolgih kolonah. Največja zgostitev prometa na mejnih prehodih bo glede na izkušnje Na mejnem prehodu Gruškovje so spet kolone. iz preteklih let med 12. in 15. ter 26. in 31. avgustom. Na Policijski upravi Maribor ob upoštevanju trenutnih razmer pričakujejo, da bodo načeloma bolj obremenjeni vsi vikendi do konca turistične sezone. V pričakovanih zgostitvah prometa je na delu večje število policistov, tako da lahko maksimalno izkoristijo infrastrukturne možnosti mejnega prehoda Gruškovje. V času najbolj obremenjenih poletnih dni vključujejo dodatne policiste iz drugih enot, vsakodnevno sodelujejo s sosednjimi varnostnimi organi in drugimi službami na območju mejnega prehoda. Estera Korošec Število osebnih vozil, ki so iz Slovenije vstopila na Hrvaško (jun/jul 2021): Mejni prehodi/ Vikendi 4.-6. 6. 11.-13. 6. 18.-20. 6. 25.-27. 6. 2.-4. 7. 9.-11. 7. 16.-18. 7. Gruškovje 11.587 12.617 20.431 20.802 22.939 25.421 27.691 Ormož 368 456 1.244 1.237 1.676 1.764 1.255 Zavrč 2.048 2.207 3.161 2.329 4.257 4.524 5.452 Leskovec 944 1.274 1.585 1.555 3.659 2.617 2.763 Vir: PU Maribor Vir: PU Maribor Ptuj • Policija išče črnolasega roparja suhe postave S pištolo od ženske zahteval denar Na Ptuju je v četrtek zvečer moški, star okoli 20 let, pristopil do 40-letne ženske ter ji zagrozil s pištolo, da mu je izročila denar. Ropaija policija še išče. Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, je v četrtek ob 23.15 neznani moški v Kraigherjevi ulici na Ptuju pristopil do 40-letnice, ji pokazal pištolo, jo napel in zahteval, da mu izroči torbico in denarnico. Ta mu je denar tudi izročila, moški pa je nato stekel v smeri ptujskega šolskega centra. Takoj po dejanju oškodovanka ni poklicala policije, ampak je šele po nekaj minutah ustavila policijsko patruljo, ki je pripeljala mimo, ter ji naznanila dogodek. Policisti so takoj pregledali območje, a storilca doslej še niso izsledili. Policija išče moškega, starega okoli 20 let, suhe postave, visokega približno 1,8 metra, ki ima črne, daljše ravne lase, temnejšo polt, oblečen pa je bil v črna oblačila. Vse, ki bi kar koli vedeli o tem dejanju ali neznanem storilcu, policisti prosijo, da to sporočijo na interventno številko policije 113 ali na anonimni telefon 080 1200. So pa policisti prišli na sled 20-letniku, ki ga sumijo, da je 12. julija zvečer na Titovi cesti na Senovem zamaskiran pristopil do oškodovanca in zahteval, da mu izroči denar. Ker je grožnje podkrepil s pištolo, se je oškodovanec zbal za svoje življenje in mu izročil gotovino, ropar pa je po dejanju peš pobegnil. Sta Fotografija je simbolična. Žetale • Občina išče govornika na pogrebih 70 evrov za pogrebni govor Občina Žetale je še ena izmed redkih občin, ki svojim krajanom nudi možnost izbire govornika na pogrebih. Prejšnja leta je bila ta naloga v domeni domačina, tudi svetnika, Janeza Voduška. Nato je pogrebne govore za umrle pripravljal svetnik Silvo Potočnik, ki pa je žal preminil. Trenutno imajo sklenjeno pogodbo z Nado Kotar, ki pa ni vedno na razpolago. Zato so se občani začeli znova obračati na svetnika Voduška, ki je na zadnji seji občinskega sveta predlagal, da bi občina čim prej našla novega govornika, saj se sam ne namerava več ukvarjati s tem. »Pogrebne govore sem za naše občane pripravljal skoraj 12 let, kar je dovolj dolga doba,« je povedal Vodušek. Župan Anton Butolen je pojasnil, da so že iskali pogrebnega govornika oz. govornico, vendar zanimanja ni bilo. Kljub temu bodo sedaj znova objavili poziv na spletu in v lokalnem časopisu. Tako svetniki kot župan so se strinjali, da bi bilo najbolj primerno, če bi to nalogo sprejel kateri izmed domačinov, ki bi pokojnika dobro poznal in bi o njem znal tudi največ povedati. »Upam, da bomo nekoga našli, nisem pa ravno velik optimist, saj vsak za to delo pač ni,« je dodal župan Butolen. Občinskega govornika plača občina v višini 70 evrov neto na govor. Eden izmed svetnikov je sicer dejal, da se bo morala v prihodnje najverjetneje ta praksa spremeniti. V sosednji občini Podlehnik občinskega govornika na pogrebih nimajo. Estera Korošec Foto: Discover Občanom Žetal lahko občina plača govornika na pogrebu. L- o O' o o + 0 "-»C?* O* Rojstva: Tamara Govedič, Mekotnjak 36a, Ljutomer -deček Anej; Metka Kozel, Velika Varnica 112a, Zgornji Leskovec - deček Tim; Silvia Predlog, Jurovska cesta 14c, Lenart v Slovenskih Goricah - deklica Zala; Patricija Kranjc, Osluševci 52, Podgorci - deček Patrik; Marjana Purg, Preša 27b, Majšperk - deček Max; Bojana Petrovič, Minoritski trg 2, Ptuj - deklica Gabrijela; Doris Strmšek, Spodnji Leskovec 7d, Zgornji Leskovec - deček Luka; Tamara Radovic - deklica Isabella. Poroki - Ptuj: Niko Majcenovič in Magdalena Rapesho-vska, Markovci 64a; Slavko Bedenik in Marinka Kolar, Kupčinji Vrh 46. Cp* O o O? C .0 Cb i Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno. Danes bo na vzhodu delno jasno, drugod spremenljivo oblačno. Zlasti v zahodni in osrednji Sloveniji se bodo pojavljale plohe in nevihte. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, na Primorskem do 22, najvišje dnevne od 27 do 32, na severozahodu okoli 24 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Sreda Četrtek i Pete I1 ; 28.07.2021 29.07.2021 KÜIIMWÍ 121 m ft. ft. O TT 20 20 21 22 Dopoldan 29 Dopoldan 31 Dopoldan 29 Dopolda 31 in Popoldan š Popoldan 9 Popoldan A n n Hitrost ireira1.3rtfs Hitrost vetra21 m/s Hitrost vetra2 4m/s Foto: CG Vir: ARSO