v Čuvaffna )uQ&$t mesta in trgi so postali žarišča nemčur-stva |n nemške kulture, naša lepa domača govorica je postala vedno bolj le še občevalno sredstvo od Nemcev in nemčurjev zaničevanega kmeta. Na bivšem Kranjskem smo imeli do leta 1914. nebroj šulferajnskih Potujčevalnic in skoraj ni bilo večjega kraja, kjer ne bi Nemci z bogatimi sredstvi, s katerimi so razpolagali, privabljali naših otrok v svoje mreže in jih vzgajali za janičarje. Najboljši slovenski možje in najboljše slovenske žene so se pod zastavo CMD posvetili borbi proti potujčevanju, borbi za hranitev slovenske zemlje in slovenskih Srcv- Navezani le sami na sebe, ovirani od državnih oblasti in vladajočih Nemcev so s. svojo legendarno požrtvovalnostjo popularizirali idejo CMD med najširšimi plastmi slovenskega ljudstva, dosegli so ono, česar ni (losegla do danes še nobena druga organizacija med nami, to je prostovoljno in navdušeno sodelovanje preprostega slovenskega ^loveka pri tem nacijonalnem delu. Ze po r.ar letih je bila vsa naša zemlja preplavlja s postojankami CMD, ki so predstavljale v resnici vse ono, kar je bilo še do-0r?ga in zdravega, zlasti pa v narodnem žiru zavednega in borbenega med nami. cii dejansko vodila ono četo na- ]°nainih Slovencev in Slovenk, ki je imela 0 v°ij poguma, da se je vrgla v borbo proti °r°nmi premoči nemškega vala, pa kljub ‘ °ii maloštevilnosti ni podlegla, marveč do-m °la usPehe- To Je primer, iz katerega se jnoramo učiti za sedanjost in bodočnost, pri-jj1®r, ki kaže, koliko zmore tudi peščica do-rih nacijonalnih delavcev, če so med seboj esno povezani, če jih druži v nerazdružljivo ^eioto enotna ideja in če so tej ideji udani rez vsakih osebnih interesov le iz resničnega, globokega idealizma. Slavimo svoje slavne može, slavimo pa se bolj one tihe delavce, ki so donašali kamenček za kamenčkom k oni stavbi, ki ie “Ha daleč preko meja današnje Dravske »anovine postavljena v letih do 1914. Kajti e bi ne bilo CMD, če bi ne bilo njenega in “lenih članov požrtvovalnega dela, bi prešla ^ravska banovina v svobodno Jugoslavijo še nnogo bolj okrnjena in neznatna, kot se je u ze itak zgodilo na našo škodo, y Narodni Odbrani zbrani jugoslovenski «ci]onalisti se klanjajo CMD v dnevih, ko in« ?jUi6 Bv°j zlati iubilei’ Pa ji zagotavlja-Poh • *3.omo kot doslej tudi v bodoče zvesti Ujapifci njenih idej in zvesti sodelavci pri in K^evanju teh idej. Roko v roki hodimo ODftn ° hodili C I R I L M E T O D A R J I in ideni NASI, saj *mamo vsi iste, izključno cilin i *n se vsi zavedamo, da bomo te Del« . le s složnim, nesebičnim delom, last« , ? .^e dovolj, čeprav imamo svojo in ^ x ,avo 11} čeprav upravljajo to državo tud* banovino naši ljudje. Kot nikjer, nas uradni aparat sam po sebi ni deU i®n vrsiti, ono podrobno nacijonalno veto’ j s»e giblje iz kraja v kraj in od člo-naiv x. človeka ter zahteva baš vsled tega ti ion samozatajevanje. To delo je name-nam, nacijonalistoin, pri tem delu naj ]\Ic Zašli smo po svoji stari navadi zopet v stare grehe in osredotočili vso svojo paž-njo tudi sedaj, ko se odloča o usodi države za daljšo vrsto let, le na osebna vprašanja, še več, samo na vprašanja posameznih oseb. Tudi danes se še pusti speljati velik del naše javnosti na led onim, ki obetajo radikalne ukrepe in korenito zboljšanje razmer, zagotavljajo nove čase ubogi raji in jo mamijo z zagotovili ganljive udanosti in brige, pa ne delajo tega iz neke notranje potrebe in tudi ne na podlagi kakih pozitivnih dejstev, marveč le zato, da pridejo na gotova mesta oni sami. In ko bodo prišli, kaj potem? Cilj bo dosežen in življenje bo šlo svojo pot dalje, ker bodo nastopile v njem le nove osebe, ne pa tudi nove miselnosti Ze v prejšnjih dveh člankih smo skušali čim bolj odkrito obravnavati današnje stanje. Podčrtamo le svoje dosedanje stališče, če rečemo, da »ni na zapadu nič novega«, marveč se vodi le pozicijska borba med dvema zamrznjenima frontama. Vrše se le male praske med najbolj eksponiranimi črtami za eno ali drugo pozicijo, za en ali drugi stolček, narod pa stoji pasiven v zaledju obeh front. In najhujše je to, da vodijo strelski jarki sredi naše rodne grude, da si stoje v njih nasproti rodni bratje, da se ti rodni bratje trgajo za posamezne koščke te rodne grude in da stoji v zaledju obeh bratskih front naš enotni narod, ki ga razdvajajo in mu branijo lastni bratje, da bi mirno in složno obdeloval svojo zemljo in dvigal iz nje bogastvo za sebe in svojo deco. Zadnji »Pohod« je objavil v članku »Edi-ua politika NO« oficijelno stališče NO, ki zaključuje z besedami: »Ves naš narod je stranka NO in jugoslovenska politika je edina politika NQ«. Baš to, že od nekdaj obstoječe in od vseh dobrih nacijonalistov kot edino pravilno občuteno stališče je nalagalo NO in njenim članom posebne dolžnosti, zlasti to, da morajo sodelovati povsod tam, kjer je možno pričakovati v nacijonalnem smislu pozitivnih uspehov, da se pa morajo boriti proti vsemu, kar škoduje tem interesom in to ne-glede na imena in pozicije sodelujočih oseb in neglede na osebne simpatije in antipatije. Ce gledamo nazaj v prošlost NO, ne samo ono izpred našega osvobojenja in uedinjenja, marveč tudi ono izza leta 1929., ko je NO zopet začela z aktivnim delom, moremo s ponosom in zadovoljstvom ugotoviti, da nismo nikdar in nikjer služili posameznim osebam ali skupinam, da se nismo dali vpreči nikdar in nikomur v službo osebnih interesov in ambicij, marveč smo čuvali NO kot punčico, da se ja ne kompromitira in s tem ne onesposobi za svoje sedanje, zlasti pa za svoje Imdoče naloge. Nismo nasedli nobenim mamljivim obljubam in zagotovilom raznih posameznikov in skupin, nismo sledili valu dema-gogije, ki je zajel prav posebej še našo ožjo domovino, nismo pa tudi iskali podpor iz kalnih virov, ki bi nas zasužnjile posameznikom ali pa makar še tako velikim in še tako jugoslovensko prepleskanim partijam. Sami iz sebe smo črpali vse one moralne in materijalne sile, ki smo jih zalagali v službo svojega lastnega naroda, sami iz sebe bomo delali tudi v bodoče, ker vemo, da se Ie na ta način vzgajamo mi sami in da moremo le na ta način vzgajati one, ki bodo prišli za nami in služili po naših vzgledih narodu, državi in kralju. Brez nervoznosti bomo šli svojo pot in sejali seme jugoslovenske ideje i n jugoslovenskega bratstva po širni in I lodni, doslej žal še tako malo obdelani njivi našega naroda. Nič novega ni torej, če odklanja NO vsako vmešavanje v dnevno politiko tudi sedaj, ko se bližajo volitve. Tradiciji NO odgovarja princip, da tudi članstvo NO ne more in ne sme imeti kot tako nobene zveze s temi zadevami. člani NO kot privatniki so seveda svobodni v svojih sklepih in odločitvah, če in kako se udejstvujejo v času volitev in na dan volitev samih. Toda pri tem morejo in sinejo nastopati izrecno le kot privatniki, NO ne sme biti vmešana uiti na direkten niti na indirekten način, NO pa je in bo oni forum, pred katerim bodo posamezniki odgovarjali, če bi s tem ^svojim privatnim udejstvovanjem na kakršenkoli način škodovali ugledu in interesom svoje organizacije ali kršili njen program. Pa se tudi ni zgodilo nič takega novega, da bi bilo NO treba spreminjati to svoje prin- cipijelno stališče, oziroma sploh razmišljati o potrebi in umestnosti kake take spremembe. Kot je bilo to svojčas, si utira tudi danes /demokracija« svojo pot po starih, preizkušenih sistemih. Posamezniki nastopajo v imenu naroda, čegar želje poznajo tako dobro, da jim naroda sploh ni treba spraševati, marveč mu kratkomalo po lastni uvidevnosti zapisujejo zdravila, pošiljajo nove zdravnike in nove bolniške strežaje, ki so pa žal prav vsi šolani po istem kopitu in navajeni na isto prakso. Izmenjava zdravnikov ne pomaga, ker postavljajo tudi novi zdravniki isto diagnozo in predpisujejo isti način zdravljenja, pa naj so se še tako širokoustili, dokler so jim njih predniki zapirali prost dostop do organizma in prosto ter poljubno poseganje v ta organizem. Izmenjava bolniških strežnikov pa itak ne more prinesti zboljšanja, dokler ti strežniki niso sposobni za kaj več kot za izvrševanje navodil nadrejenih zdravnikov, ker pač nimajo dovolj znanja in je ustroj organizma preveč kompliciran za njih preproste možgane. Pri tem pa še ta nesrečna brezposelnost. Bolniških strežnikov se ponuja nebroj, ker si hoče pač vsak, če ne ustvariti, pa vsaj zboljšati svojo eksistenco. V takih primerih pa ne odločuje kvaliteta, odločilni so le komolci, in srečen oni, ki jih zna rabiti najbolje. Vsega tega smo že vajeni in se zato prav nič ne razburjamo. Tolaži nas dvoje. Prvo je globoko prepričanje, da je organizem našega naroda tako zdrav in krepak, da ga tudi nadaljevanje dosedanjega načina zdravljenja ne bo pretežko škodovalo, še manj seveda ugonobilo. Narod, ki je prenesel Turke, Madžare, Nemce in Italijane, pa ni poginil, marveč se vzdržal in postajal celo vedno večji, ta narod bo izmetal iz sebe tudi vse one leke, ki mu jih vsiljujejo njegovi trdovratni zdravniki. Drugo, kar nas tolaži, je pa globoka, v vsej dosedanji prošlosti utemeljena vera, da si bo ta naš narod sčasoma pomagal sam in si poiskal ono krepko in trdo roko, kateri bo mogel iskreno zaupati vodstvo svoje usede. Pa če se to ne zgodi, sedem let je v življenju naroda le kratek trenutek. In ko bo za nami tudi teh bežnih sedem let, bomo imeli itak zopet Gospodarja, ki nas bo vodil po vzorih svojih velikih prednikov in nas privedel v varni pristan resnično uedinjenega jugoslovenskega naroda. Nič novega torej za nas in za vse one trezne nacijonaliste, ki se zavedajo, da ni in ne more biti med nami nikogar, ki bi bil sposoben zboljšati preko noči današnje stanje in odpraviti vse one težkoče in krivice, ki jih mora prenašati naš narod celo v svoji lastni nacijonalni državi, pa vrše vsled tega svoje tiho in požrtvovalno nacijonalno delo v zavesti, da doprinašajo k stavbi bodoče jugoslovenske Jugoslavije le posamezne kamenčke, ki bodo trdno povezani z drugimi »tvorili ono ponosno stavbo, ki si jo želimo in ki bo prej ali slej zgrajena. 1. C. Borba za nove vzore in nazore nas vodi CMD. Sledili ji bomo v nadi in prepričanju, da bo mogla CMD, z njo pa tudi mi in celokupna Jugoslavija slaviti biserni jubilej CMD v lepših, res jugoslovenskih časih. V to pomozi Bog! V svojem poročilu o knjigi prof. K. Ozvalda (»Prirodoslovna in duhoslovna smer psihologije« — S pedagoškega vidika) piše dr. Fr. Derganec v »Jutru« o vplivu javnega mišljenja na človeka in pravi na koncu: »Človek se rodi in vrašča v dan okvir sorijalno-prirodnega in duhovnega okolja. Predstave, pojmi, misli javnega mnenja, ali občestva so ustvarjene (realizirane) v objektivnih proizvodih duha (jezik, pisane knjige, navade, običaji, naprave soc. organizacije). V vsoti vseh teh objektivnih duhovnih proizvodov imamo kompleks, organizirano sintezo objektivnega duha ali objektivne duše. Objektivni duh je tista realna sinteza, tisti pripravljeni duhovni stroj, ki sprejema in oblikuje duše novorojencev, tisti mrežasti okvir, ki vrašča vanj vsaka mlada duša po zakonih duhoslovne (sintetične) psihologije.« To se pravi, da ima vsak narod o svojem občestvenem mišljenju že nekako določeno obliko, nekak kalup, v katepem se oblikuje in razvija potem tudi mišljenje vsakega posameznega človeka. Zato vidimo, da gledajo posamezni narodi na razne stvari in pojave z različnimi očmi. Marsikaj, kar n. pr. razburja Američana, pusti nas popolnoma hladne, ali nekaj, za kar se navdušuje kak fašist, se zdi drugemu brezpomembna stvar itd. Medsebojno borbo Grkov n. pr. gledamo čisto mirno in se nič ne vznemirjamo, celo čudimo se, kako je mogoče, da se tako pogosto pojavljajo revolucije, dočim se zdi Grkom to *.elo važno. To je tista duševna atmosfera, v kateri raste vsak Grk in v kateri se oblikujejo nazori posameznih ljudi. Posamezna mi-Hel je prepogosto le del javnega mnenja, posamezen človek le del celote in njegovi nazori so le prepogosto samo odmev splošnih nazorov. Zato vidimo, da ima vsak narod nekak svoj način mišljenja in po nazorih si skoraj dva naroda nista enaka. Vzori in nazori kakega Španca so temeljito različni od vzorov in nazorov kakega Angleža, Nemca ali Rusa. Mišljenje naroda oblikuje deloma njegova preteklost (zgodovina) deloma njegova sedanjost, geografski položaj, socijalne razmere, odnošaj do sosedov, kajti na dnu narodne duše bdi — kakor v vsakem človeku — čut samoobrambe, t. j. ona nagonska živ-ljenska sila, ki reagira na vsak pojav, ki preti uničiti živl jenjske pogoje naroda. A ko je to javno mišljenje pretirano enostransko, bolestno razdražljivo, govorimo o psihozi. V začetku našega novega nacijonalnega življenja po vojni so nekateri krstili to narodno mišljenje in čustvovanje — mentalitet. Tako so posebno zagrebški politiki radi govorili o »hrvatskem mentalitetu«, češ da je zgodovinsko utemeljen in neizpremenljiv, da je treba z njim računati in ga upoštevati, ker preko tega mentaliteta ni mogoče iti. V nadaljnjih letih od 1. 1918. smo imeli pri nas dovolj dela z različnimi »mentatitetami« in skoraj 10 let smo gledali, kako se bore med seboj srbski, hrvatski in slovenski mentalitet. Pa so k temu prišli še bosanski, vojvodinski, črnogorski,-macedonski in drugi mentaliteti. Kajti naša razkosanost v zgodovini je oblikovala po posameznih pokrajinah različne »objektivne duhove«, različne vzore in nazore, različne oblike in načine mišljenja — tako da ni čudno, če še danes ni enotnega in enakega mentaliteta« povsod in glavna borba separatistov je obrnjena baš proti temu enakemu in enotnemu, recimo jugoslovenskemu mišljenju in čustvovanju. In vendar moramo priznati, da je ta enotnost, vsaj kar se tiče državnega mišljenja, ogromno napredovala in da napori pok. kralja Uedinitelja niso bili zaman. Če v tem svetu pogledamo nas Slovnice, vidimo, da si je tudi naš narod ustvgril svoj duhovni svet, v katerem je vsak posameznik oblikoval svoje mišljenje. Zgodovina nas ni toliko oblikovala, kolikor gocijalno prirodni okvir. Kot narod, ki ni nikoli živel zavestnega svobodnega državnega življenja, se je tekom stoletij oblikoval v nas hlapčevsko^ udani duh, ki je smatral za svojo dolžnost zvesto služiti gospodu, ki je predstavljal tujo državo in tujo cerkev kot od Boga poslano višjo oblast. Zadnji odmev te žalostne preteklosti smo čutili v koroškem plebiscitu, kjer je odločilo staro avstrijsko mišljenje proti novemu jugoslovenskemu. Vzori in nazori se ne izpreminjajo čez noč, kajti vzrastli so z ljudmi kot del njihove dw-5e. (Sedanji predstavitelj avstrijskega klero-fašizma dr. Schuschnigg je pravi tip našega človeka, kakor se je razvijal o predvojnem duševnem okolju. Pristen Slovenec — po-nemčenec z močno avstrijsko-katoliško mentaliteto!) Da smo zadnja leta po vojni tako hitro izgubljali slovenska tla ob severni meji, je bila vzrok baš privlačnost nemškega »objektivnega duha«, ki je grabil naše duše prav zato, ker je bila slovenska odporna sijp preslaba in ni bilo tistih vezi z našim nar. duhom, ki bi varovale naše ljudi pred od-padništvom. Ne smemo pozabiti, da se je noša odpornost rodila šele kot defenziva proti nemški ofenzivi, da se je prebudila šele L 1948., se znova utrdila v taborskih bojih okoli 1. 187,0. in se začela organizirati šele pred 50 leti š C. M. Družbo. Sele tik pred svetovno vojno, po balkanski vojni 1. 1912. smo prehajali v ofenzivo, že ne več samo s slovenskim, ampak jugoslovenskim nacijonalnim programom. Vse te borbe so oblikovale tudi naše narodno mišljenje in lahko rečemo, da je vsak Slovenec več ali manj del onega splošnega mišljenja, ki predstavlja našo narodno dušo na zunaj, ker smo rekli, da javno mnenje oblikuje tudi nazore posameznika. Zato smatramo za dobrega in pravega Slovenca one- Stran 2. >POHOD< Štev. It. Zaslužno delo Kdor se je več udejstvoval v akademskih organizacijah, ta je imel priliko spoznati centrifugalne sile, ki delujejo med našim di-jaštvom. Dovolj značilno dejstvo za ilustracijo teh sil bo, če navedem, da se doslej še ni posrečilo ustanoviti višjo organizacijo nacionalnih akademskih društev, ki bi ta društva vsaj idejno združevala. Pojdimo preko Jugoslovenskega Akademskega Kluba, ki je le prehudo pokazal, da je možna tudi med mladino korumpiranost, prav takšna ali pa še hujša kot med ono generacijo, ki ji baš ta mladina očita korumptnost in nepoštenost. Primer JAK-a je tako podučen, če se spomnimo na vse one bonitete, ki so jih JAK-ovci uživali na železnicah itd. Ta klub je zbral tisoče članov, katerih je večina pripadala različnim separatističnim strujam, kljub temu, da je bil JAK namenjen le nacionalnim študentom. Iz njegovega nečastnega konca so se mogli oni akademiki, ki še verujejo v svoje ideale in ki so še pripravljeni žrtvovati svoje delo za boljšo bodočnost akademika, naučiti, kako se ne sme postopati. Nekaj let je že preteklo, od kar nacijo-nalni akademiki nimajo enotne organizacije. Zato je tembolj za pozdraviti dejstvo, da se baš v sedanjem času najbolj živo deluje na novi organizaciji vseh akademskih nacijo-nalnih društev, ki pa ne bo tako ozkogrudna, da bi mogla vezati le klube z istim imenom in identičnim programom. Zamisel za to organizacijo je prišla iz Ljubljane, in v Ljubljani se je vršilo prvo in glavno pripravljalno delo za manifestantno prireditev ustanovnega občnega zbora, ki bo pokazal, kolika moč in samozavest je še vedno med nacijonalnimi akademiki. Vprav v najživahnejše delovanje pripravljalnega odbora tega saveza nacijonal-nih akademskih organizacij, pa je padlo romanje nacijonalnih akademikov na Oplenac, o katerem smo že svoječasno obširno poročali in ki je pokazalo, kolika morala in nacijo-nalna zavest živi med večino naših akademikov. Značilne so bile manifestacije, ki so se vršile v Beogradu in velike ovacije g. generalu Petru Zivkoviču. Razume se, da je po tako lepo uspelih prireditvah prišel nor elan v akademske vrste, ki nujno zahtevajo, da pride do ustanovitve saveza čimpreje. Kako bo savez organiziran, kakšni so njegovi nameni in kakšno bo njegovo delo, to je znano že deloma iz dnevnega časopisja, zato se pri tej stvari ne bomo ustavljali. Hočemo le povdariti enotno voljo vsega nacijo-nalnega jugoslovenskega dijaštva, da se tak Savez stvori, za vsako ceno. Inicijator Saveza, ki je ljubljanski akademik g. Andrej Uršič, bo s tem, da bo Savez privedel do uresničenja, napravil tisto, kar so mnogi ne samo ljubljanski, temveč tudi zagrebški in beograjski akademiki prezrli. Danes ni več čas, da se poedini klubi zabubijo v svoje notranje delo, ki kaže le nekoliko premalo uspehov, danes zahtevata narod in država, da se posebno akademiki pričnejo povsod javno udejstvovati, kjer se jim zato le nudi prilika. Savez mora postati prva politična sila akademske mladine, on mora biti glasnik volje in želje nacijonalne akademske mladine, on mora biti podpora in vzajemna pomoč posameznih akademskih klubov. Savez bo brez dvoma postal res prava reprezentanca nacijonalne akademske zavesti in volje. B. Š. ga, ki zastopa one vzore in nazore, ki jih smatramo vsi za prave in rešilne za ves narod. Tako se nekako duša naroda javlja v posamezniku. Glede pravih in rešilnih vzorov in nazorov pa pri nas ni bilo enotnosti. Že pri prvih kulturnih pojavih za časa Primoža Trubarja sta trčila v boju skupaj dva svetova: takrat pod obliko protestantizma in katolicizma. Na eni strani svoboda in slovenska knjiga — na drugi strani pritisk in latinska cerkev. Zmagala je sila, premoč. V jožefinstvu in prosvetljenstvu se je svobodna slovenska kulturna sila zopet začela probujati. V Zoisu in Vodniku je našla svoje oblikovalce. Leta 1830. zopet trčita oba svetova drug ob drugega: na eni strani »Freigeistk Prešeren in čebeličarji, na drugi janzenisti in pobožnjakarji. $ Poslej se ta dva svetova razvijata vzporedno in dobita v osemdesetih letih svojo definitivno obliko: na eni strani Mahničevski rimski katoliki, na drugi slovenski svobodomiselni naprednjaki. V teh dveh miselnostih se oblikuje slov. mišljenje. Dočim se prvo ozko druži s cerkvijo in državo, se drugo bori za svobodo od cerkve in države. Zato je razumljivo, da je v drugem svetu lažje zmagal jugoslovanski revolucijonarni nacionalizem, ki je skušal že pred vojno preobvladati oba ločena slovenska svetova. S to ločeno miselnostjo smo stopili Slovenci tudi v novo narodno jugoslovensko državo in v 1. 1918.—1928. smo bili pri vseh volitvah priča temu dvojnemu naziranju na slovensko kulturno in narodno mišljenje. Klerikalci in liberalci so skušali za svojimi programi uveljaviti svoje osebne ambicije in svoje strankarske načrte. Večina naroda, ki je vzrastla pred vojno v trdi gospodarski zadružni organizaciji SLS, je šla za svojimi starimi vodniki, ne oy.iraje se na vse, kar se je zgodilo med vojno in po vojni. Da obdrže te mase, so voditelji dali slovenskemu vprašanju poseben pomen, koketirali so čelo s slovensko republiko, strašili z velikosrbstvom in svarili pred jdgoslovenstvom, kot slovensko narodno nevarnostjo. Da, prišlo je tako daleč, da so vse, ki so verjeli v kako jugoslovenstvo, proglasili za narodne izvržke. Tako je nastala psihoza, iz katere so se rodili slovenoborski pojavi, protidržavne demonstracije itd. Druga stran je bila prešibka, da bi uveljavljala svoj program na sorodne skupine, ki so zopet po svoje razumevale vzore in nazore o jugoslovanstvu. 'Končno je vsa bivša svobodomiselna in napredna generacija izginila v JNS, v ogromni stranki, ki je skušala ustvariti v vsej državi oni jugoslovenski miljč, ki naj bi končno zavladal v vsej naši javnosti. Kraljeva smrt in oporoka je napolnila vso državo s svetim prepričanjem, da je rešitev Jugoslovenov samo v močni Jugoslaviji. S tem programom je stopil pred narod tudi nosilec državne liste. Ta program je nekak steber, okoli katerega se zdaj zbirajo kandidati. Kot nacijonalisti vidimo v tem nekaj dobrega. Namreč: da stoji ideja jugosloven-stva, kot bistvo vse naše državne in narodne politike v ospredju kot nepremakljivo dejstvo kot temelj vsega našega državnega življenja in dela, kot izhodišče vsega našega dejanja in nehanja, kot ona zvezda vodnica, okoli katere se morajo oblikovati vsi naši vzori in nazori. Sele sedaj, ko stoji ta steber neomajno sredi državne politike, moremo upati, če se bo delo dosledno nadaljevalo, da bo zavladal oni »objektivni duh«, t. j. ono javno jugoslovensko mišljenje, ki bo potem prevladalo povsod pred vsakim drugim in bo vsak čutil, da v obliki tega jugoslovenstva lahko urejamo vsa druga gospodarska, kulturna i. dr. vprašanja. To, da so vsa separatistična in stara strankarska gesla onemogočena, smatramo za uspeh nacijonalne misli pri teh volitvah. Najprej bodi vsak jugoslovenski državljan, potem vse drugo. Stare pokrajinske in strankarske »mentalitete« bomo morali torej podrediti glavni državni misli. V njenem imenu se bodo zbirali, izbirali in volili kandidati. To, mislimo, da je za nas pozitivna stran teh volitev. Druga stvar pa je z gosp. kandidati. Vidimo, da se le preveč oglašajo razni »izpre-obrnjenci« in ljudje, ki skušajo rešiti pred vsem sebe. To je negativna stran sedanjega načina volitev. Res je, da so prej tudi stranke imele v svojih vrstah marsikaj slabega in da so pogosto ponujale kandidate brez posebne vrednosti, a odgovarjale so zanje stranke. Zdaj je to drugače. Stranke stopajo v ozadje in že zdaj se pojavlja zahteva po stanovskih in strokovnih kandidatih. V interesu države in naroda je, da dobimo v skupščini zmožne ljudi. Zato nacijonalisti od daleč gledamo volilni boj in bomo odločali šele na volišču, kjer bomo volili ljudi, o katerih smo prepričani, da bodo zvesto služili ljudstvu in državi kot borci za zmago jugoslovenskega edinstva povsod, kjer je potrebno. Smo v prehodni dobi, ko se izpreminjajo vzori in nazori preteklosti in nastajajo novi vzori in nazori o našem državnem in političnem življenju. V tej borbi se bijemo za bodočnost naše države in za srečo onih naših pokoljenj, ki jim bo dobro urejena Jugoslavija dala dela in kruha, in za zmago onih idej, ki naj v bodočnosti vodijo vse jugoslovenske politike pri delu za napredek naroda in države. Stari »mentaliteti« se počasi umikajo. Neki naš list toži nad »odpadništvom«. To ni odpadništvo, to je pot v novo življenje. Vsa tista stara šara bi bila morala ostati pred vrati Jugoslavije že 1. 1918. Po tolikih težkih izkušnjah prihaja zopet vodilna misel: Jugoslavija nad vse. Ta skupna misel bo prehajala v posameznike in nastajal bo nov ju-goslovenski svet z novimi vzori in nazori. Ta prehod miselnosti opazujemo povsod. Kolektiv — celota — diktira nazore posamezniku — posebno v gospodarskih in kulturnih uredbah, (Rusija, Nemčija, Italija), ker je uredba teh vprašanj v korist celoti in posamezniku. V kulturnih vprašanjih je potrebna večja svoboda, dasi se ponekod ta podredi celotnemu sistemu. Ukaz domovine zahteva morda žrtev — dolžnost generacije je, da jih prinaša svojemu času primerno za bodočnost drugih pokoljenj. Naloge Prejšnji teden sem čital na tem mestu vest, s katero se objavlja osnovanje akademske sekcije Narodne Odbrane. Zamislil sem se, da-li je potrebno, in katera je tista glavna vrzel, ki bi jo morala nova organizacija izpolniti. Kajti, ako nima terena, svobodnega, do sedaj še neobdelanega zemljišča, na katerem bi lahko razvijala svoje sile, potem njeno snovanje nima nikakega smisla. Siliti se v gnečo, ki vlada danes v tem pogledu na univerzi, delati to, kar delajo z redkimi izjemami večinoma vsi akademski klubi, to ne sme biti naloga nove organizacije. Kajti, v tem slučaju bi njen pojav pomenil morda celo slablenje in cepljenje že obstoječih, vsaj relativno močnih, pozitivnih sil. Vnesti treba v prvi vrsti neke nove elemente, nekaj pozitivnega, nekaj kar je dosedaj manjkalo, kar pa je narod, iz katerega izhajamo in kateremu je posvečeno naše delo, zelo težko pogrešal ter s tem upravičiti svoj obstoj. Narod rabi narodno inteligenco, bolj kot pa kdajkoli prej jo zahteva, išče, a je ne najde. Lažejo vsi tisti, ki govore, da naš delavec in kmet sovražita inteligente, da je to popolnoma naravno in neizbežno. Baš nasprotno. Neštetokrat sem se imel priliko osebno prepričati, kako si jo žele. Razumljivo pa je, da ne trpe one izkoreninjene inteligence, ki je izgubila z narodom vsako notranjo duševno zvezo, katera je narodna le po jeziku in z jezikom. Potrebni so taki izobraženci, ki vkljub svojemu študiju, čigar snov ima kot vsaka druga znanost vedno mednarodni značaj, še niso izkoreninjeni, temveč imajo v sebi še vedno one osnove skupnega narodnega mišljenja in čuvstvovanja, ki je prvi predpogoj iskrenega izvajanja, že zelo izrabljenega, a vendar pravilnega gesla: Z narodom za narod. Ni dovolj poznati probleme iz časopisov, gledati na vse dogajanje z nekega visokega stališča inteligenta. Na ta način ne bo nikdar nihče prišel do pravega spoznanja. Treba se je gibati med najširšimi plastmi, naučiti se z njimi misliti in z njimi sodelovati. Izobraženci tvorijo v vsakem narodu le vrh nekake piramide, le kot taki imajo svoj smisel. Ako izgube zvezo z narodom, ako se pretvorijo v od vseh ostalih slojev ločeno »plemstvo«, potem ne pomenijo ničesar, pretvarjajo se v parazite ali pa škodljive dlakocepce, ki vnašajo z večnim vrtanjem svojega, na nobeni osnovi trdno ležečega razuma, le dvom, sum, kritiko, ne pokažejo pa in celo onemogočajo vsako aktivnost. Žalostno pa je, da se tudi danes ta »jaz«, ki obstoja med dobrim delom naše inteligence in širšimi plastmi, le veča ter da mlada generacija ne kaže, da bo tu bogvekaj izpre-menila. Akademski klubi, zaprti in omejeni na ozki univerzitetni prostor, niso razvili med narodom nikakega delovanja. Omejili so se na medsebojne praske, kot da je od tega odvisen ves potek zgodovine, ne zavedajoč se, da bodo vendarle imele v vsakem slučaju končno besedo strnjene, trdo korakajoče množice naših delavcev in kmetov, da je tu ona osnova, v kateri je treba delati, pripravljati jo na življenjsko borbo, na stvarno delo za boljšo bodočnost, da so brez njih vse naše besede prazne in nestvarne, vsi naši načrti utopije. V času narodnega preporoda, pripravljalne dobe našega osvobojenja je bila omla-dina prvi borec, študent na vasi je bil glavni činitelj javnega mišljenja in delovanja. A danes? Zaprli so se med štiri stene, tam teoretizirajo, govore o mogočem in nemogočem, nameravajo zgraditi stroj, ki bo tekel brez trenja, perpetum mobile, ker ne poznajo prakse in ne vedo, da je popolnost možna le na papirju, nikdar pa v naravi, še manj pa v — po tako nestalnih zakonih se ravnajočem — življenju. Meščanska ideologija je povzročila, da naš narod večinoma gleda na inteligenco tako, kot jo je do danes imel priliko spoznavati. Današnja neaktivnost akademske omla- mladih dine (njene univerzitetne aktivnosti širši sloji ne vidijo), pomanjkanje vsakega tesnejšega sodelovanja med mlado generacijo na univerzi in izven nje, posebno zono na deželi in v delavskih vrstah, pa le potrjuje in povečuje bojazen našega preprostega človeka, njegov obup, da bi sploh lahko kedaj dosegel to za čemer teži, Ako nimamo zanj pravega razumevanja tisti, ki bi ga morali voditi, kdo pa naj ga ima? V tem lahko vi; dimo precejšen vzrok današnje nedelavnosti in nezanimanja, posebno na področju javnega delovanja, širše plasti so razočarane in se umikajo, zapuščajo bojne vrste. Preteklost temna, bodočnost mračna, brez žarka svetlobe. • • Potem nam postane razumljivo, kako to, da tako često slišimo na raznih sestankih zabavljanje na račun inteligence, posebno p* »študentarije«, ki se tako rada trka na prša, nazivajoč se s ponosom »edina nada naroda«, a kljub temu narodu razen resolucij, ki jih naši dnevniki tu in tam objavljajo, ne daj« ničesar. Razumljivo nam postane, čemu mnogi mislijo, da naš preprosti človek mrzi inteligenco, a se pri tem ne zavedajo, da vse to nerazpoloženje velja le točno določeni vrsti inteligence. • S tem ni rečeno, da so univerzitetne borbe brezpredmetne, da delovanje na njenem terenu nima pomena. Rekel sem le, da to ni vse. Poleg tega obstojajo tudi druge naloge, bodoča inteligenca se mora med narodom pripravljati za delo za narod. Le v teni slučaju bodo njeni načrti stvarni, le takrat bo lahko koristila narodu, ako bo poznala njegove potrebe in želje, ter ne bo smatrala, da je narodu potrebno baš tisto, kar je ona v nekakem »navdahnjenju« spoznala za pravilno in edino zveličavno. Mladi moramo napeti vse svoje sile, d* ustvarimo iz sebe res pravo narodno inteligenco, ki bo z narodom tvorila organsko celoto, v kateri bo današnje trenje nadomeščeno s soglasnostjo in medsebojnim razumevanjem. To nalogo, ki si je ni pridržala samo sebi, temveč dopušča isto delovanje tudi drugim, si je nadela Omladina Narodne Odbrane, to nalogo mora imeti tudi njena aka^ demska sekcija. Otresimo s sebe tisti bolj namišljeni nego resnični mestni prah, ki še nikdar v zgodovini ni nobenega naroda dvignil, pač pa ga le pokvaril in poglejmo, kje je naše mesto, čegavi smo. Svobodne sile, potrošene na danes zel* izčrpanih in neplodovitih univerzitetnih tleh, ne bodo nikdar obrodile tako obilnega sad0, kot ga bodo na neizoranih in pluga željnih tleh med narodom, ki ie z nestrpnostjo čak» mladih, poštenih delavcev in sejalcev. Ako smo sposobni, poskušajmo mu j'*! dati, on pa naj sodi, kajti zanj smo dolin' delati, iz njega smo vzrastli in njemu prl' padamo. To naj bo osnovna naloga snujoče »e sekcije. V koliko 9e ji bo približala ali P8 celo dosegla, je odvisno od njenega bodoče?9 vodstva in članstva. A karkoli se dogodilo, z ničemer se n® more izpremeniti pravilnosti in osnovam#*1 navedenih dejstev; trdih, a resničnih. Boris Sancin- KAKŠNE INFORMACIJE DAJEJO NASJ DRŽAVLJANI TUJCEM 0 JUGOSLAVIJI" Dne 11. t. m. so potovali skozi LjubljaO® nemški akademiki, ki so prišli v roke neka' terih oseb, s katerimi smo se podrobnep^ bavili ob priliki nesramne provokacije n univerzitetnih tleh. Ko smo čisto slučajn prišli v stike s temi nemškimi študenti, se imeli priliko prepričati, da ti dični a*j demiki niso samo slabo govorili o viji le na univerzitetnih tleh, temveč so s*" trali za potrebno, dajati tendenciozne in1 macije o naših razmerah tudi tujcem. Hva Bogu, Nemci jim niso dosti verjeli, ^er vsi brez izjeme hitlerjevci in takih P0!11::^ kot so separatizem, slovenstvo itd. ne mor razumeti. Naloge naše generacije (Odlomek iz zadnjega radijskega predavanja.) Naša generacija se prišteva k čuvarjem državnega edinstva. Zbrala se je v vrstah Jugoelovenskih nacijonalistov ter si je tako postavila svoj program, ki ga najkrajše izrazimo s besedami: Z narodom za narod. Razume se, da se more tudi mladina pod slabimi vplivi od tega programa nekoliko oddaljiti, zato pa je neobhodno potrebno, da dobi mladina nacijonalno vzgojo. Starši se morajo zavedati, da ni dovolj, če vzgajajo otroke za dobre delavce, morajo jih prav tako vzgojiti za dobre nacijonaliste. Vzgoja ddma se mora nadaljevati v šoli. Že v detin-ski dobi morajo spoznati otroci preteklost in herojsko zgodovino svoje domovine. Ce rečemo, z narodom za narod, potem v prvi vrsti mislimo na tiste, ki sestavljajo pretežno večino naroda. To je naš kmet. Naloga naše generacije bo, da spozna važnost kmetove samostojnosti. Tu mislim predvsem na gospodarsko samostojnost, ki vsemu narodu zagotavlja tudi politično samostojnost. Mladina se mora pri kmetu učiti vztrajnosti in žilavosti. Kmet pa naj vidi v mladini svojo bodočnost. Mladina ne napravi nikomur nikake usluge, če se sedaj mogoče navdušuje za moderne internacijonalne utopije. S tem bi že zopet pričenjali nove politične borbe, ker bi v njih izgubljali sile in moči našega naroda, ki ga moramo obvarovati pred vsako novo tudi najmanjšo pogubo. Naloga inteligenčne mladine je, da daje smer temu kmetskemu gibanju, da daje smer borbi roti vsem oblikam, v katerih si skuša tuj apital pridobiti svoje pozicije, v naši domovini. S tem, da postane jugoslovenski nacionalizem splošen naroden pokret, odpadejo sami od sebe vsi tisti, ki proglašujejo neki od njih samih posebno izumljeni nacijonali-zem, kot edino upravičeni in jemljejo s tem pravice in dolžnosti vsega naroda ter slehernega državljana v svoj osebni zakup. Naša generacija je toliko zrela, da ne prizna nikakih privilegijev nekaterim politikom, ki zgolj iz strankarskih interesov propagirajo neko posebno povsem subjektivno Jugoslo-venBtvo. Če bo naša generacija pravilno doumela pomen in naloge jugoslovenskega nacionalizma, šele potem bo doumela vse tiste nerešene probleme, ki tako težijo našega človeka. Razumela bo težak ekonomski položaj našega kmeta. Razumela bo težaven položaj našega delavca, razumela in občutila bo, kam vodi proletarizacija inteligenčnega naraščaja. Danes se povsod govori o pomoči kmetu. Razdolžitev, agrarna reforma, to so fraze vsakdanjega uspeha. Kmet je spoznal, da mu bo pomagano, če si bo pomagal sam. Vzgojiti bo moral kmetsko zavest, to najplemenitejšo narodno zavest, ki bo postala gonilna sila v njegovi borbi za samopomoč. Kmetska zavest bo ona vodilna ideja, ki bo kmeta napotila, da bo ustanavljal zadruge in s tem pripomogel gospodarski neodvisnosti sebe in svoje države. Kmetska zavest, ki bo pognala korenine v vsem kmetskem narodu, in se bo najuspešnejše razvila v naši mladi kmetski generaciji, ta kmetska zavest bo dala oporo kmetu, da bo izkoreninil vse napake svojega življenja, ki toliko škodujejo pripadnikom tako močnega gibanja kot je kmetsko nacionalistično gibanje. Mislim tu predvsem na alkoholizem, ki ruši moralo našega naroda, posebno pri nas Slovencih v toliki meri, da vidimo posledice tega nezdravega pojava v vsem javnem življenju v naši umetnosti in književnosti. To je naši preteklosti in sedanjosti tega pa ne sme biti v naši bodočnosti Kajti naša generacija se zaveda, da je njen uspeh odvisen predvsem od telesnega in duševnega zdravja. Zato se odpovedujmo takim nezdravim razvadam kot je alkoholizem, s tem tudi pokažemo, da nimamo nič skupnega s preteklostjo. M6sec Vladimir. ZA USTVARJANJE BOLJŠE BODOČNOSTI (Nekaj resnic) Pri oceni kandidata v kak javni zastop ne more biti merodajno samo zaupanje vanj, ker pripada tvojemu poklicn ali s^ann, važnejša je njegova poštena volja, nesebičnost, predvsem pa zanesljiva sposobnost njegovega znanja za dobro vršitev naloženega mn opravila. Poleg drugih lastnosti, ki so potrebne za ustvarjanje poti v boljšo bodočnost — je silno važno resnično temeljito znanje in poznanje sil in temeljev, ki ustvarjajo zamotane in prepletene poti ljudskega življenja. Brat Ivan Vrhovnik Nekai spominov Odšel je zvesti hlapec iz vinograda Gospodovega, ki mu je živel zvesto po zgledu Cirila in Metoda, kot naroden duhovnik, vedno živeč spominu slovanskega bogoslužja, ki ?a je oživljal ob vsaki priliki, čeprav samo »sled razmer svojega ideala v svoji cerkvi *u mogel uresničiti. 0 tem pričajo njegovi sPisi ob slavnostnih prilikah in uvajanje obredov v slov. jeziku. Petdeset let in več je ze zvesto služil Bogu in narodu, prosveti in zgodovini svoje domovine. • Pokojni narodni župnik Ivan Vrhovnik je bil — kakor je znano — dolga leta tudi urednik Koledarja »Družbe sv. Cirila in Me-tod&c Ta koledar seveda nima namena, da £i prinašal kake posebne literarne prispev-pe> ampak izpolnjuje predvsem svojo robo-'lubno dolžnost, da podaja kratko poročilo o uružbinem delovanju in posveti nekaj besed °nini dobrim Slovencem, ki so kaj dobrega za družbo storili. Gospod župnik je urejal 'eč let vzorno ta koledar in priobčil v njem udi marsikako zgodovinsko drobtino. Vsi so ',r‘u bili za njegovo delo hvaležni, najbolj pa družba CM, ker je to malo prijeten posel. Naenkrat pa je župnik doživel napad od tam, koder se ga je najmanj nadejal. Napadel !faJe »Ljubljanski Zvon«, torej list, ki je de-^uetja služil slovenski kulturi in literaturi zvesto spremljal vse, kar je rastlo lepega la dobrega na naši narodni njivi. Odkar je |uvozil ta list v samoslovenske vode, je sma-r.al za svojo dolžnost napadati vse, kar ni - lo Po volji kliki, ki se je zbrala okoli njega 'n tako je neki slaven kritik iskal slave in ’e*iarja tudi s kritiko koledarja C. M. Druž-;*e- Ta napad je dobrega župnika zelo bolel, '{®r je bil krivičen in dokaz samoslovenske 'fene surovosti. Nikoli ni iskal plačila za svoj Uud — a tega napada v »Ljubljanskem Zvo-Rvr mogel prenesti. Odložil je uredništvo. ,^°r je poznal njegovo marljivo delo, s kate-je vsako leto zbiral prispevke, ta je znal !.et)iti njegov trud — razumeval pa je tudi jubezen, s katero je župnik urejal svoj ko-^ar. Ni se dal potolažiti. Imel je prav. Gospod kritik je dosegel svoj namen, njegova je vzraštla, gospod župnik je molčal. * Ko je obhajal župnik svojo 80 letnico, mu neki pesnik poslal pozdravno pesem. ®kdq je skušal posredovati pri »Ljubljanskem Zvonu«, naj bi zadaj med drobižem natisnil to pesem, da bi se tudi on s tem spom-™ 80 letnice, saj je bil župnik Vrhovnik pr-’ ^v°n°v< naročnik, in morda edini še ži-vecih prvih naročnikov. Kot prijatelj slovenje knjige je bilo naravno, da je imel vse etnike »Zvona« in bi že ta drobni spomin '^služil, da bi mu bil »Zvon« žrtvoval spomin >’ar. vrstic. Posredovalec pa ni bil uslišan in Veuki prijatelj »Ljubljanskega Zvona« ni bil Zmeden skromne opombe ob svoji 80 letnici, je poglavje o slovenski srčni kulturi. * Ob smrti rajnega župnika so listi pisali, *** je v tiskarni ostalo še 10.000 Din neporavnanega dolga za »Trnovsko župnijo«, ka-j?r® zgodovino je župnik leta in leta sestav-lal iz drobnih prispevkov in ljudskih spomi-. °* ~ in jih je moral nazadnje izdati na svo-!r stroške, dasi ni razpolagal z bogastvom. ',l dočim je moral župnik za svoje bore di-pfje izdajati svoje delo, je Slov. Matica, ka-;”.re dolžnost bi bila izdajati taka dela, izda-la*a prevode. * . časopisi so omenjali župnikovo delo za .gansko bogoslužje. Že pred vojno je naba- vi glagolski misale in z radostjo sprejemal Uhovnike, ki so služili mašo v slovanskem pl*iku. Tudi iz Ricmanj pregnani župnik je našel pri njem zavetja. .V dnevniku trnovske župnije pa čitamo to *n so pozabili, — da je župnik za o- ®y°jo ljubezen do velikega deia sv. bratov r'la in Metoda dobival iz slovenske ljub-lanske škofije — ukore. Kot zbiratelj je imel gospod župnik lep spomin na čase taborov: plakat, ki je vabil na vižmarski tabor. Posodil ga je nekoč mladini, ki je prirejala obrambno razstavo — in ga ni videl več. Najbrže ga je kdo ukradel. Nikoli ni mogel pozabiti te izgube. * Če si upate? Ko so farani zbirali za venec, ki naj ga pokloni župnija svojemu pok. narodnemu župniku, je rekel nekdo: »Dobro, tu imate moj prispevek. Vi pa dajte k vencu slovenski trak, če si upate?« Slovenski trak? Zakaj pa ne! Dali so v venec droben slovenski trak, saj župniku ni bilo njegovo slovenstvo nikoli nasprotje do jugoslovanstva. Če si upate? Gospod župnik si je kot Slovenec upal marsikaj, česar si drugi niso upali (n. pr. podiprati slov. bogoslužje, ali voliti po svojem prepričanju). On je delal za slovenstvo takrat, ko so drugi pisali proti ciril-metodariji in je bil ves čas pošten sin svojega naroda. Toda prav tako je bil jugo-slovenski nacijonalisti in ni tega nikoli prikrival. Zato le malenkostne duše pridejo lahko s takim »če si upate«, ker le taki ljudje iščejo nasprotstev tam, kjer jih ni. Gospodu župniku je bilo slovenstvo središče in izhodišče njegovega jugoslovenstva, kakor njegovima pobratimoma Harambaši in Podlim-barskemu in vendar nihče ne more reči, da to niso bili naši najboljši slovenski ljudje. Vsi trije so si upali marsikaj že ob času, ko si sedanji slovenoborci še niso upali ničesar. Upajo si sedaj skrivaj hujskati proti temu, za kar so se borili največji slovenski možje, ki so prav videli bodočnost svojega naroda. Z največjo vnemo je živel naš župnik spominu svojega prijatelja Simona Gregorčiča. Vsa zadnja leta je zbiral njegova pisma; hotel je zbrati vso njegovo korespondenco. Posrečilo se mu je z znano njegovo marljivostjo nabrati že veliko zbirko S. Gregorčičevih pisem. Popolnost take zbirke je pač težko doseči. Omogočil je s svojim delom, da bomo prej ali slej, ko ta korespondenca izide, dobili vpogled v privatno življenje pesnika, pa tudi v oni svet, ki je vplival na pesnikovo delo. Spominčica na grob dragemu bratu t. g. Ivanu Vrhovniku Umrl je — mož! Kje tak je še med nami, kot on, ki spi v temni groba jami, posuti v zimi z venci, s šopki rož? Umrl je mož! (S. Gregorčič) Z žalostjo v srcu, potrt na duši sem se vračal v nedeljo, 10. marca, od veličastnega pogreba, ki ga je hvaležni narod priredil našemu dragemu bratu č. g. župniku Ivanu Vrhovniku. — V duhu sem gledal vse njegovo življenje, zlasti pa življenje zadnjih njegovih let, ko ste se zlili najini duši in srci v pobratimstvu. Vse njegovo življenje, mišljenje in delovanje plepleta zlata nit, vodnica njegovega hotenja: Obstoj in napredek Slovanstva in x vsem ognjem njegove velike duše ljubečega Jugoslovenstva. Z bistrim pogledom orla je videl na severu, na jugu in zapadu, kako brezsrčni moloh tujca, lačnega naše zemlje, požira, potujčuje slovansko deco. Takrat je zasnoval v svojem duhu in poklical v življenje Družbo sv. Cirila in Metoda in tako postavil mogočni jez potujčevanju. Vzgoja v družbenih šolah je bila verska, narodna. In vendar za to eminentno versko narodno delo ni žel splošnega razumevanja, priznanja in pohvale. A sam viharja ni se zbal, za dom, za rod je trdno stal. Ves prevzet ljubezni do naroda je preiskoval in pisal njegovo zgodovino. In ker je ta tako tesno povezan z njegovim cerkvenim življenjem, je pisal zgodovino naših župnij in njih cerkva. Koliko ogromnega podrobnega dela in pridnosti je v teh zapiskih, ki so zlata jama za raziskovalca kulturne zgodovine našega naroda. Vse to delo pa priča, kako je bila njegova duša vsa povezana s svojim Bogom, kateremu je zvesto služil vse dni svojega življenja in mu daroval križe in trpljenje. On mu bo tudi pravični plačnik! Biser v kroni njegovega življenja — pa je njegova plamteča Ijubeien do Jugoslavije, naš skupni dom. Saj pač dovolj ognjena ljubav do doma ni nobena, ki strastna ni! Kako so se mu zaiskrile oči, kako se mu je razvnel obraz, kadar je prišel govor na ljubljeno Jugoslavijo. Imamo jo, ljubimo jo, delajmo za moč in veličino njeno! Zatrimo v sebi plevel, ki nam ga je v tisočletnem suženjstvu zasejal sovražnik naš in Jugoslove- nov: medsebojni razdor, nezaupanje, natolcevanje, grdo sumničenje, da naravnost satansko sovraštvo. Podajmo si roke h bratski slogi in skupnemu delu za svoj dom! Eno smo bili in moramo biti eno, en narod v eni državi, v eni Jugoslaviji. Zato pa je rad dal roko in srce vsem onim osebam in društvom, ki goje misel narodnega in državnega edinstva. S studom in gnjevom pa je obsojal vse one, ki skušajo otrovati in razdirati to za nas vse edino rešilno misel. — Bil sem priča, ko je ta sivolasi mož pogumno stopil na oder, da prijavi svoj pristop k Sokolu, temu kraljevskemu, vitežkemu borcu za narodno in državno edinstvo. Ko njega sem spoznal, kako vesela zanj duša vsa se mi je vnela. In tega, oh, je smrt požela! Ne ni umrl! Oči le časne je zaprl, da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju. Ne ni umrl! Se duh njegov živi med nami na delo nas budi in drami. (S. Gregorčič) Janko Barle, župnik. Jugoslovanski marec v Pragi Letošnji marec je posvečen propagandi čehoslovaško-jugoslovenskih odnošajev v Češki. Tretjega marca bo pod protektoratom ministrov zunanjih del Beneša in Jevtiča, ministrov prosvete Krčmafa in Čiriča, poslanikov Wellnerja in Grisogona ter primatorja doktor Baxe in profesorja Murka, otvorjena v Pragi razstava jugoslovenske knjige. Razstava bo instalirana v Narodnem muzeju in dvoranah Centralne biblioteke mesta Prage. Trajala bo do 31. marca t. 1. Med tem bo v etnografskem muzeju prirejena razstava Durmitorja in dinarske narodne umetnosti. V zgradbi Četke bodo razstavljeni dokumenti o Jugoslovenih v inozemstvu. Slovanski institut, Udruženje slušateljev filozofije in Čehoslovaško-jugoslo-venske lige bodo priredile ciklus predavanj o Jugoslaviji. Narodni Divadlo bo dajal »Smrt Majke Jugoviča« od Iva Vojnoviča, mestno gledališče bo imelo 9. marca premiero Feld-mannove drame »Prof. Žič«. 25. marca bo priredilo uuruženje za sodobno muziko v Pragi »Sedanjost« v umetniški Besedi koncert sodobne jugoslovenske muzike. Jeiica POPRAVEK. Prosim Vas. gospod urednik, da v smislu zakona o tisku priobčite v 'prvi prihodnji številki »Pohoda« prav na istem mestu kot je dopis z Ježice v 9. številki »Pohoda« pod »Libera nos, Domine...« sledečo popravo: Ni res, da sem izdal načela bojevnikov in disciplino, res pa je, da sem imenom vsega članstva Krajevne organizacije »Boja« na Ježici zahteval sklicanje delegatskega zbora in spremembo pravil, ki naj bodo sestavljena v duhu prave in resnične demokracije, ne pa v duhu fašizma. Ni res, da me na Ježici nihče ne mara, res pa je, da imam mnogo več prijateljev in somišljenikov kot pa dobro znani dopisnik zgoraj omenjenega dopisa. Da me pa dopisnik in §e par ljudi v Savljah ne mara, verjamem. Smrad, ki sem ga odkril pred leti v Savljah, še smrdi in se ne da z nobenimi »parfumi« udušiti. Ni res, da sem mnogo doprinesel k podivjanosti gotovih organizacij na Ježici; res pa je, da v divjaških organizacijah na Ježici nisem nikdar sodeloval in ne bil njen član. Ni res, da sem se levil iz Sokola v Orla; res pa je, da nisem bil nikdar član Sokola, ker se nisem strinjal s Tyrševo ideologijo in svetovnim nazorom. Uredništvo »Pohoda« oziroma dopisnik bo pa imel priliko, da prinese dokaze za trditve, iznešene v »Pohodu«, pred sodiščem. Ježica, dne 10. marca 1935. Šubelj Ignac. Hisli ob Masanrkovi proslavi Proslavo Masarykovega jubileja, ki sta jo vzorno organizirala Sokol in Narodna Odbrana v nedeljo 10. t. m., je poaetilo izredno mnogo občinstva. Posebno prijetna je bila osebna prisotnost konzula ČSR g. inž. ševči-ka, kateremu so navzoča društva in predsednik občine izročila čestitke za jubilanta. Iv-vanredno krasne slike o češkoslovaških legijah in toplo, pregledno tolmačenje ostaneta pač trajno v našem spominu. Čutili smo se ob tem predavanju pač osramočene pred brati Čehoslovaki: tam čez 100.000 mož do-brovoljcev, pri nas slavni kandelaberski govor in gnusna pesem »Srbe na vrbe«. V ČSR so zavzeli vodilna mesta v legijonarskih borbah preizkušam možje, pri nas pa se vrivajo na prva mesta ljudje povsem druge sort?,. Ali je kaj čudno, če nam gre, kakor nam gre! Toda, če do konca vojne nismo mogli dovolj utrditi onega, predvsem širokogrudnega nacionalnega in sokolskega duha, ki je izvor vsem češkoslovaškim legijam, pa mislimo, da bi danes pač že lahko pričeli izmenjavati stare krive apostole, da dobi usodo v roke mlada, neobremenjena, nacijonalna jugoaloven-ska generacija. Krasno, poučno in velevzgoj-no skioptično predavanje pa vsem nacijonal-nim organizacijam toplo priporočamo. Spominu blago« pokojnega kralia SPOMINSKA KOMEMORACIJA OB ZAKLJUČKU GLOBOKE ŽALOSTI DNR 8. APRILA 1935 Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani priredi v ponedeljek 8. aprila 1.1. ob 20. uri v kazinski_dvorani svečano komemoracij« v spomin blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra L Uedinitelja. Spored koncerta, ki ga bo prenašala tndi ljubljanska radijska postaja, bomo objavili posebej. Prosimo vse organizacije, da za ta daa opuste svoje prireditve. K slovenski topo-nomastiki AQU1LAVA CELOVEC Da je za Aquilejo skrit dokaz za cel pradavni Ogel beneške ravnine, da je torej , Rlej (Ogleja) starejše od rimskega mesta, » to ime od dežele, polja, sem že pisal hodu< (6,» 13‘ ian- 1934), celjski »Novi .bi« (10. nov. 1934), kjer sem primerjal to .,7® s Celejo in Celovcem in v »Istri« (10., avgusta 1934). WBrez dvoma pomaga Pri iskanju pomena učenjaško sestavljanje, kot nam priča ia Primer! Prof. Ramovš nam je za Celovec skon-jau , rfll neko keltsko-latinsko Aauilnv« n ta in Tumi napačna! fiu-t mi j® >Prav m°g°če<> da ie Klagen-Prv tnastal° iz Glanfurt, a tudi Cvelovec ■»ali e^še. oti Celovca. »Nemci so to nana-W na cvilili in so prevedli ime v Klagen-AnUjj ^a podlagi Ramovševe razlage si iz , va lahko razlagamo prav preprosto to iatinii01 >0?el,<: (kot), iz katerega bi nastala Im* ,2a °blika »Aquilava« in po tej Cvelovec. Jnrta t* • ,e z reko in mimo Glan- lakni’ n ,ima. "ue P° r®ki ne moremo kar razumJt-6^a Je. >, ma<- Kdo nas opraviči na rPT l to.reko ko‘ glinasto«. Ali se ime-Gl««?6 lzPr®muiJaj°? Za Nemce je Glan ^lana« rr\" "a Je *.v Koroškem Hnana, \ ■)■ To ime primerjam Voglajni, ki se izliva v Celju v Savinjo. Tudi iz te je hotel Brinar (Jezik, izprehodi v celjski okolici) narediti »Glino«, a se žal ne da. Voglajna je v »voglu«, ki ga tvori s Savinjo in v katerem leži mesto. Prav tako je z Glino— Glano (Oglajno). Ob tej Oglani ali Oglini leži Oglaj — Aquilava — Coelovec. »V zgodovinskem oziru važna Glina« (Potočnik) sprejema odtok Vrbskega jezera, Jezernico«. Temu odtoku rečejo Nemci »Glanfurt«. Ta kot med obema rekama je zdavnaj naseljen in lepo kanaliziran. Na ta »kot« kaže nedvomno ime Kotwitz (Kotovica). Na Koroškem najdeš več imen tega pomena: Kotmara vas bo n. pr. po lastnem imenu Kot in mar. Slovenski »kotarji«, prebivalci »kota« mogoče (Kotar-če) prej oglarji. Voglarji (tudi lastna imena!) so postali Winklerji (lastno ime!) in po njih (je Voglarjih) so tudi kraji Winklern (6 vasi sem naštel takoj na karti 1:250.000) Klagen-furt je preveden Cvelovec (kot da bi bilo od »cveliti — tožiti«), Glanfurt pa prav tako naslonjen im (starejše) slovensko ime po reki (Voglini). Po mojem je prvotno ime Voglej ali tako nekako, iz katerega je lahko umetna latinska podlaga za Celovec: »Aqui-lava«! Reka sama ima ime po »voglu« (Ogli-na). Imena »kot« najdemo na Koroškem in na slovenskem več: »kot« je »Vinkel«, ko-tarče Kotlje, Kotorče itd., na oglej pa prav malo, kar bi govorilo, da so to starejše naselbine. Sem štejem Voglej (Aquileja), Celje je Ogleja (Akelaja), Celovec je Celje, po Ra-movžu: Aquilava. Reke, ki so s temi kraji v zvezi so aquilis (Aquileja), Voglajna in O-glina. Izven našega ozemlja bi bili taki primeri Koblenz, ki ga ljudje imenujejo ■Deutsches Eck«, tudi »Pasji rep« ta kot tvori Ren z Mozelo. Na vzhodu imamo staroslovansko imenovanje Ogelj — Bužak in reko Bug za kot ravnine med Dnjestrom, Bugom in morjem! Prof. Ramovž nam je na ta način naredil most (česar seveda ni nameraval) med Oglejem in Celovcem, da smo takoj zaslutili neko izgubljeno slovansko ime »Aglej«! Celovec moramo smatrati na vsak način za prastaro naselbino iz predrimske dobe, ki jo Rimljani niso mogli pustiti kar tako na strani. Prav tako je nemogoče, da bi se Slovenci umaknili od rimskih cest, ker so te ceste prastare, že pred Rimljani, tudi ne od krajev, ki so jih zasedli Rimljani s posadkami, ker se je okrog teh krajev začela gibati trgovina v deželil Tako je Celovec brez dvoma dobil svoje latinsko ime! Kako razlaga ima dr. Tuma? »Ime Celovec pa je ohranjeno v Baški dolini nad Tolminom za zavit kraj. Iz tega pomena je tudi vrh Cvetje pri Sv. Luciji nad Sočo, 588 m. Tolmačenje Bernekerjevo, da cvet pomeni prv. barvo, ne drži, marveč je cvet die gefaltete Blumenkrone: To nam dokazuje tudi ime za zvito goro Cvetje in Cvelovec, za zvito pečeno v bregu nad Bačo. Skok se pri tolmačenju besede tudi (?) ozira na morfologijo, ker navaja, da je staro jedro mesta Celovec okoli »čvrstopečinastega terena«. (Jaz podčrtaval.) Zavit kraj, zvit list, zvita gora, zavita pečina so enostavno »kot«— vogel! Skok se pa še ne ozira na morfolo- gijo, če opisuje teren in za T. vo. tolm. nič ne ve! Kar se pa tiče Cvelovca, piše Tuma, da tako »izgovarjajo« (katero ime? Koroški C. ali kateri drugi?) na Štajerskem, na Primorskem in v Reziji«. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali dr. Tuma ni res tudi v Reziji naletel na tako krajevno ime, kar trdi Grego- rutti, da sta eksistirala razen Aquileje še dva kraja pred Rimljani istega imena (egual nome), eden pri Firenci, drugi v Rezini, ki »v dobi ustanovitve Akvileje ni pripadala še Rimljanom«. Iz tega sklepa Gregorutti (in pa glede na končnico -eja), da Aquileja ni latinsko ime. Odkod ime G. to, ne vem. Na vsak način je Akvileja popačeno ime za prvotno ime domačinov: »Akvilejac v Reziji tudi ni mogla biti drugega kot Ogleja. Cvelovec je mogel nastati po tujem imenovanju kraja Aquilava (Ram.) bolj verjetno Aquile-ja! Ko je slavna Akvileja postala znana, je mogoče ime dobilo drugo lice. VII. (PETAVA — PETOVIO) Kdo bi se upal trditi, da je Petovio slovensko ime? Iz »Ptuja« seveda ne iztisneš Petovia, a ta je tudi zadnji v vrsti slovenskih imen za ta slavni kraj. Iz slovanskega prosvetnega imena »P. t. v.« je nastalo rimsko ime Petovio, izgovorjeno mogoče Petojo, od koder imamo Petuj in Ptuj. Slovensko obliko »Optuj« lahko smatramo za paralelno s Ptujem, ker sta »Petovio« in »od Petovio« tudi istočasno v rabi. (Se nadaljuje.) Pomožne akcije in brezposeSni Vsako toliko časa čitamo v dnevnih časopisih o ustanovitvi kakšne nove pomožne akcije in društva za pobijanje brezposelnosti. Tako je sedaj nova pomožna akcija mestne občine ljubljanske, ki pravkar pošilja okrožnice ljubljanskim občanom, v katerih jih roti, naj priskočijo na pomoč bednim. Da je brezposelnost velika in da je to zlo za narod, državo ter za brezposelne same, smo si na jasnem. Niso si pa na jasnem tisti, ki bi si morali biti o rešitvi tega velikega in perečega vprašanja. Da se s takimi pomožnimi akcijami ne bo rešilo brezposelno vprašanje, vemo pa prav vsi, posebno pa brezposelni sami. Saj oni ne zahtevajo podpore, boljše rečeno miloščine, temveč dela, kar je edino častno za zdravega in delazmož-nega človeka. Pomožne akcije pa imajo še druge slabe lastnosti, t. j., da podpirajo delamržnost, dobrotniki nimajo kontrole, kako se ta denar upravlja; za nekatere je zopet lep izgovor pred brezposelnimi, da prispevajo k pomožni akciji, medtem pa ne dajejo nikomur ničesar. Za enkrat se mi zdi najbolj pravično to, kar že ima mestna občina ljubljanska, to so bloki »Pomoč potrebnim«, ker s tem vsak dobrotnik pač sam ve komu in koliko da. S strani javnosti pa bi bilo potrebno imeti malo več smisla za takšno socialno podporo. Na drugi strani naj bi se ukinile vse privatne in slične pomožne akcije v območju mestne občine ljubljanske. Kakor sem že omenil, tudi takšne akcije ne morejo rešiti brezposelnega vprašanja, ker je to pač spuščanje solz po morju, podpiranje delamržnosti ter bi bilo nujno potrebno najti načina, če ne že za popolno rešitev, pa vsaj za izdatno izboljšanje. Zato se naj izvede takšna pomožna akcija, da bodo dobrotniki videli, da se je iz njihovih podpor nekaj koristnega naredilo ter da jim ne bodo brezposelni vsak dan na vratih, ker nima nihče denarja, da bi dajal v različne pomožne akcije in bednostne fonde, s katerimi se ne koristi brezposelnim, pač pa škoduje dobrotnikom in je kljub temu vsak dan večja kopica brezposelnih pred stanovanjskimi vrati. Prepričan sem, če se zagotovi občanom, ako prispevajo mesečno gotovi znesek, seveda po finančni zmožnosti, da ne bodo brezposelni sami pri strankah prosili in da se bo iz tistih podpor nekaj koristnega tudi napravila In Če bodo brezposelni iz tega fonda v resnici prejemali podporo, bo gotovo vsak občan prispeval, kolikor mu največ dopuščajo njegova gmotna sredstva. J. L. K temu članku, ki je brezdvoma najbolje mišljen in tudi utemeljen, bi tudi mi dodali par besed: Kolikor se je pri nas govorilo o pomoči brezposelnim, toliko se tudi ni naredilo. Či-tali smo članek, v katerem trdi neki literat, da je Jugoslavija v brezposelnosti tretja na svetu. To je seveda zelo pretirano in mogoče tudi nalašč napisano neresnično. Toda, naj bo kakorkoli, enkrat ena je, da je skrajni čas, da se prične resno razmišljati o brezposelnosti. Vlada je v svojem programu zagotovila za letošnje leto petsto milijonov kot sredstvo za velike javne zgradbe, v katerih bi se zaposlilo izključno domače moči in ki bi koristile vsej državi. Za Dravsko banovino bi morala priti tu predvsem v poštev železnica Kočevje—Delnice in Št. Janž—Sevnica. V prvi vrsti pa cesta Litija—Radeče. Svojih 5 let so načrti za to cesto že gotovi. Zasavski župani in drugi javni funkcionarji so že ultimativno zahtevali, da bi se ti načrti realizirali: Grozili so celo z demisijo. Kljub vsemu pa to vse skupaj ni prav nič zaleglo in sedaj se o zidanju te prevažne ceste ne govori. Zveza Litija—Radeče ima seveda ogromen gospodarski in prav tako tudi strateški pomen. Sredstva, ki bi jih morala država dati na razpolago, niso pretirano visoka. Toda najvažnejši razlog za zidavo te ceste je brez dvoma obupen gospodarski položaj trboveljskih rudarjev. Če se stavi na razpolago sredstva za javne zgradbe, potem je treba imeti v mislih predvsem one predele, kjer je beda največja in kjer je ljudem s temi javnimi zgradbami najbolj pomagano. In ker je beda dosegla vprav v trboveljskih revirjih z brezposelnostjo, ki se bo poleti gotovo povečala, svoj vrhunec, zato je zahteva Zasavja popolnoma upravičena in ne razumemo, čegavi Kratkovidnosti je pripisati, da prav zgradba ceste Litija—Radeče ni kod najnujnejše javno delo, ki bo s to pol milijardno vsoto izgotovljeno, stavljeno na program. Je pač tako! Ko naš človek, ki se mora udinjati tujemu kapitalu zato, da bi zaslužil nekaj dinarjev za svoje itak dovolj bedno življenje, v skrajnem obupu dvigne nekoliko glavo, takrat je seveda pri nas splošno razburjenje! Takrat pa, ko bi mu bilo možnost pomagati, se pa prav tisti, ki bi to pomoč morali nuditi, ne zganejo, da bi svojo voljo uveljavili. Radovedni smo, kakšne bodo vse obljube, ki jih bodo sedanji kandidati dali svojim volilcem prav v teh najbolj potrebnih krajih. —I. Po naSi zemlji: Občni zbor Gasilske župe sreza Kočevje se je vršil dne 17. februarja t. 1. ob skoro polnoštevilni udeležbi delegatov vseh včlanjenih edinic v restavraciji Union v Kočevju. Potekel je v znamenju začetka zdravljenja nekoliko čudnih razmer, ki vladajo v tej župi. Že takoj pri snovanju te župe, ki je morala po novem zakonu prevzeti zapuščino agilne kočevske gasilske zveze in bivše gasilske župe ribniške, se je pokazalo, da ne bo z zakonom, ki predvideva za vsak srez brezobzirno eno samo župo, tu ničesar doseženega. Prosilo se je sicer na merodajnih mestih, da naj bi se tu izjemoma dovolili dve župi radi narodnostnih razmer, vendar je bila prošnja zavrnjena. Poleg tega pa predvideva zakon, da ima vsaka edinica ne oziraje se na število članov, pravico do dveh delegatov za občni zbor župe in ima sloven- skih 30 edinic s preko 1000 članov manj delegatov na občnem zboru kot kočevskih 34 edinic z okroglo 800 člani. Povdariti se pa mora takoj tu, da se tam ustanovljajo skoro gotovo iz tega razloga vedno nove čete, kar bomo morali tudi na naši strani prakticirati, ako bomo hoteli kedaj s kakšno gotovostjo iti na župne občne zbore. Vsled gori omenjenih dejstev so Slovenci vedno prisiljeni, da jemljejo pri vsakem predlogu in sklepu v premislek mnenje kočevske večine. In prav tako je bila tudi pri prvih volitvah dne 8. novembra 1933. slovenska večina prisiljena, da si je osvojila mnenje kočevskih voditeljev ter dovolila, da so si izvolili oni enako močno zastopstvo v župni odbor kot Slovenci. Takoj pri prvi odborovi seji pa se je še sklenilo, da naj se notranje administrativno vodita bivša kočevska zveza in ribniška župa vsaka za sebe in imamo pri nas navzlic zakonu v resnici še vedno agilno Kočevsko zvezo in mrtvo ribniško župo, kateri vlada tudi preveč absolutističen starešina. Da je ta gospod res absolutist v vodstvu slovenskega dela župe, se vidi tudi iz tega, da ni dobil na prvem občnem zboru župe izvoljsni tajnik nikakega dela v roke in tudi blagajnik ni dobil nikdar v roke blagajniške knjige. Prav tako je bilo v prejšnji ribniški župi! Vsled tega je bil tajnik prisiljen, da je podal ostavko na svoje mesto, blagajnik pa ni hotel priti na občni zbor iz razloga, ker ni imel nikdar knjig v rokah in ni zimožen dati nikakega pojasnila o posameznih postavkah. Odpovedal bi se pa rad, pa se z g. starešinom »botruje«. Po gorenjem računu ima torej slovenska večina v župnem odboru samo 2 odbornika in starešino-absolutista, kočevsko edinico pa zastopa pet agilnih funkcijonarjev. Potrpežljivi so slovenski gasilci tudi dovolj, da so še na zadnjem občnem zboru dovolili, da se je razlagalo in pojasnjevalo razprave 'še vedno v nemščini, navzlic povdarku, da je uradni jezik državni, torej tukaj slovenski in to po šesnajstih letih uedinjene Jugoslavije in ob navzočnosti srezkega podnaoelnika. Sicer gre vse priznanje in čast starešini gospodu Merherju, ki se trudi kljub svojim 76 letom na svojem mestu in dela &e 55 M za procvit gasilstva, vendar smo mnenja, k1 so ga povdarili tudi nekateri delegatje, da morajo biti vse funkcije v župnem odboru polnovredno zasedene! Morda bi bilo tudi umestno, da hi se gospod starešina vsled svoje starosti in vsled fizične nezmogljivcsh odpovedal svoji funkciji in tudi vsaki nadaljm izvolitvi, ki bi eventuelno prišla vsled pietete in odstopil svoje odgovorno mesto enemu izmed mlajših gospodov. S tem bi gotovi mnogo pripomogel k agilnosti in živahnejšemu delu slovenskega dela župe, k uvedbi drž. jezika v kočevske edinice, prav tak«' poveljevanja k službenemu in skupnemu delu celega župnega odbora in župe in k raz-mahu mlajših moči. Gospod starešina je na občnem zboru to gotovo tudi sam uvidel m upamo, da se bo po tem tudi ravnal, v na-sprotnem slučaju bo pač morala kaka višja nadzorna oblast napraviti redi na kak darujE način. Prav tako ni bilo v slovenskem delu župe že tri leta nobene skupne župne vaje. ne sestanka, niti se še sedaj ne vrši tolik® sej, kot jih zakon predvideva, dela za nje p* bi bilo dovolj! Pa kaj, če funkcijonarjev m-Kaj .neda, gospod starešina, da se v vas ni sin0 zmotili, ter da boste napravili ono, kar je skrita željSa 'mnogih!? To zahtevajo pač današnje razmere in današnji ljudje. Po naši zemlji Hrastnik V številki 8. z dne 2. marca je objavil »Pohod« članek: »Tistim, ki se jih tiče« pod rubriko Hrastnik. Ta dopis oziroma ta članek moram podpisati kot človek, ki pozna hrast-niške razmere in ki je aktivno sodeloval tako pri ustanovitvi Narodne Odbrane, kakor tudi NSZ z obema rokama. Dobro se spominjam, da v času, ko s« je začelo misliti in ko se je občutila potreba ustanovitve strokovne organizacije nacijonal-nega delavstva kot protiutež socijalističnim in raznim drugim internacijonalnim organizacijam, gotov krog ljudi ni smatral za potrebno, da bi se NSZ kot organizacija nacijo-nalnega delavstva ustanovila, oziroma če bi se že ustanovila, potem bi jo smeli ustanavljati edino ljudje, ki so uživali njihovo neomajno zaupanje, niso pa uživali nikakega zaupanja delavstva in delavskih množic. Vsled tega sem v letu 1931. s pomočjo par agilnih delavcev začel pripravljati ustanovitev Narodne Odbrane, kakor tudi NSZ. Seveda pa to moje delo in te priprave, ki naj bi koristile delavstvu, nikakor niso šle v račun gotovim gospodom, kateri smatrajo, da so vzeli nacijonalnost v zakup in da smejo samo oni odločati o vseh perečih in nepere-čih nacijonalnih in socijalnih vprašanjih v rudarskih revirjih. Narodna Odbrana, kakor tudi NSZ v Hrastniku je v vseh primerih delala samo v korist najširšega članstva, radi česar sta bili obe organizaciji na tem eksponiranem teritoriju tudi ustanovljeni, ter ni nikdar iskala niti ena, niti druga koristi za poedin-ce, temveč je v vsej dobi stala dosledno na liniji, da naj služi organizacija širokim ljudskim množicam, to se pravi delavstvu, ne pa posameznim privilegirancem. Narodna Odbrana, kakor tudi NSZ, katerih članstvo je stalno naraščalo, je strogo čuvala ta svoj princip, ter grajala in obsojevala vse one korake gotovih maziljencev, ki so hoteli izrabljati delavstvo v svoje osebne cilje in svrhe. Vsem tem ljudem je jasno NO, kakor tudi NSZ trn v peti, če one ne služijo njih osebnim ciljem, če se ne pokoravajo njih komandi. Vse to sta imeli ti dve mladi organizaciji v vidu, ter sta v svojih odborih dosledno čuvali nazavisnost napram političnim skupinam, ki so potom osebnih vplivov hotele dobiti vpliv na delavstvo, organizirano v teh dveh organizacijah. Književnost Adamič Amošt: DVA MIMO SMRTI (Roman za mladino.) Pisanje mladinskega romana je vedno zelo kočljiva stvar. Kajti tu ni dovolj, da se pisatelj popolnoma poglobi v snov, ki jo obdeluje; ne zadostuje, da je pisatelj zgodbo tudi notranje doživel. Pisatelj mladinskega romana mora poznati otroiško dušo in mora mimo vsega brezhibno obvladati jezik, kajti prav otrok mora dobiti štivo, ki ga bo zanimalo in ki bo zanj hkrati podučno. 0 romanu »Dva mimo smrti« ne bi mogli reči, da ima vse te odlike. Njegova snov je vzeta iz bližnje preteklosti: Opisuje borbo dveh dečkov na poti skozi Albanijo. Jovo-Srb, Suljo-Arnavt; med njima je globok prepad, krvne osvete, kaj-Suljin oče je padel od roke Jovinega roditelja. To bi bil vodilni konflikt, ki se plete skozi vso povest, ki pa ni dovolj doživi jen. Tudi z jezikam, se v vsem ne bi strinjali. Jeizik ni dovolj opiljen, pravopisne in jezikovne neuglajenosti znižajo vrednost vsega dela. Tako n. pr. Zlepo — zgrdo (str. 30), samoča (str. 37), Dež je curel (sitr. 50), Skriv-ši sta poiskala (str. 54), Tisoči beguncev, ki so vse doslej kljubovali naporom, je zmrznilo in zbog vsega hudega umrlo... Takih primerov bi navedli lahko še več. Kljub vsem nedostatkom pa ne moramo reči, da bi bila stvar slaba in bi bila pavšalna kritika o njej krivična in netaktna. Povest je v mnogih ozirih prav dobra in jo mladini priporočamo. Oprema okusna, cena nizka. B. Slovenska Matica izda v 1. 1935. 4 knjige, in sicer: Zgodovino slovenskega slovstva, četrti snopič, od Franceta Kidriča; Veliko pismo slovenske duhovne združitve (Ustanovitev Slovenske matice), od Joke Žigona; Tri novele, od Miška Kranjca (Režonja na svojem, Beg z dežele, Martin Zalig na kmetih); Don Kiliot, I. del, v prevodu Stanka Lebna in z ilustrijacijami Nika Pirnata. Vse štiri knjige stanejo Din 50’—, ki jih lahko plačate tudi v obrokih. Knjige Slovenske matice so brez dvoma najcenejše knjige, ki jih izdajajo naše založbe. Posebno je treba z zadovoljstvom ugotoviti, da Slovenska matica skrbi, da pride med naše ljudstvo čimveč del domačih pisateljev. V izbiri tujih del ima posebno srečno roko. Don Kihot bo doživel velik uspeh, ker je zaupano delo prevoda tako spretnemu pravajalcu kot je to g. dr. Stanko Leben. — n Delo proti tuberkulozi: Glasilo Narodne protituberkulozne lige. Iz vsebine: Poslanica, od Jordana Stajiča in dr. Ivana Matka; Pojdi na pot, od dr. Jože Bohinjca; česa nam je treba v borbi proti tuberkulozi, od dr. R. Neubauerja; Praktično delo krajevnih protituberkuloznih lig, od Mirka Iršiča; Naši dispanzerji, od dr. Neubauerja. Prav posebno presenečenje je pripravila uprava ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport irtmodo »Naš val« svojim naročnikom z novo številko, ki je danes izšla. S to Številko praznuje »Naš val« prvo obletnico izhajanja, zato se je tudi odel v praznično oblačilo in izšel v dvobarvnem' tisku. V novo leto na« uvaja uvodnik, ki ponovno zagotavlja poslušalcem in naročnikom, da jih bo v reviji zagovarjal z vso doslednostjo, kakor doslej. Z uspehi naše odlične operne pevk© Anite Mezetove, članice beograjske opere, nas seznanja članek, napisan k opernim prenosom iz beograjskega gledališča, prof. L. M. Škerjanec razpravlja o dveh pomembnih koncertih v radiu, o koncertu prof. Urbančiča in o prvem letošnjem mednarodnem koncertu, katerega je cddajala ljubljanska radijska oddajna postaja. Isti pisec nas v posebnem članku seznanja s tremi glasbenimi jubileji, s Handlom, Bachom in Chopinom. V beletrističnem delu so zastopani Vinko Bitenc s črtico »Zenska«, Sel Catini z romanom »Emilio Berenini« in Tone Čufar z novo izvirno komedijo »Ameriška tatvina«, ki bo kmalu našla pot na naše ljudske odre. Slike iz radijskega, gledališkega in filmskega svata, modr.e skice za pomladanske dni, tehnični nasveti in prezanimive beležke, magični liki in križanke izpopolnjujejo redakcijski del, katerega zaključuje 'Radijska tehnika«. Posebna priloga nas seznani s pregledno urejenimi programi vseh važnih oddajnih postaj, s sporedom prenosov oper, operet, slušnih iger in koncertov. — Vsi, ki se zanimate za radio, gledališče, ljudske igre, film, šport in modo, naročite »Naš val«, ki je najceneiša slovenska tedenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj Din 12'—. Zahtevajte še danes brezplačno ir. brezobvezno na ogled en izvod ta naše odlično urejen« revije. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana. Zadnji občni zbor NSZ je točno pokaz** in dokazal razpoloženje našega delavstva *** se glasno izrazil za to, da naj bosta ti dve organizaciji res delavski, da naj tem organi; zacijam načelujejo ljudje, ki ob vsaki prilik’ poznajo delavstvo in znajo zastopati njegove interese, ne pa, da bi ti dve organizaciji služili interesom posameznikov. Tem potom pozivam in rotim vse hrast-niške delavce in ostale res prave naeijoB«' liste, naj ne nasedajo raznim lepim govor#*1 gotovih krogov, temveč naj se še z večjo ljubeznijo oklenejo njih strokovnih organi*®-cij, ter sledijo in pomagajo onim, ki jih j* volja članstva postavila na njih mesta v posameznih odborih. Tovariši in bratje, ne razbijajte organizacije, ki je nujno potrebna, ne dajte si vplivati po ljudeh, ki so jim vaši interesi devet* briga, temveč skrbite za to, da bodo vaš« vrste z vsakim dnem močnejše in jaČje, ker samo na podlagi lastne moči boste lahko do; segali one uspehe in izvojevali ono, zaradi česar ste se zbrali pod okriljem imenovanih dveh organizacij. Ne medsebojne zavisti in sovraštva, temveč skupnega in tovariškega dela vam je treba, da boste v teh težkih časih kos onim-ki hočejo na podlagi vaših glasov in števila* koristiti predvsem sebi. Sledite onim, ki so bili vaši od početka in ki delajo skozi vso to dobo z vami in z® vas, ne nasedajte pa onim, ki se vas spominjajo in vas hvalijo samo ob priliki volitev- Samo, če boste delali na ta način, &e boste o vsaki stvari tovariško razpravljali i*1 medsebojno zaupali drug drugemu, smete pričakovati uspehov, v nasprotnem slučaj11 pa boste deležni samo vsakokratnih obljub-kadar bo to ljudem, ki vas potrebujejo, p0' trebno. Janez Kušar. ALI SPADAJO TAKI VERSKI UČITLEJI * NAŠE ŠOLE? Pred kratkim je kaplan neke zasavske župnije, ki je obenem tudi katehet na dekliški osnovni šoli, ob priliki verouka v 6. razredu omenjene dekliške šole izjavil mladoletnim učenkam, čemu bi molili za mrtvega Kralja, saj je bil on pripadnik pravoslavne vere, naj molijo za njega Srbi, kateri veri je tudi pripadal. Te kratke, toda za našo dobo in za mentaliteto gotovih gospodov skrajno značilne besede pomenijo v nizu izobrazbe našega bodo; čega naraščaja ogromno, ter bi se morali vsi taki elementi, ki na nobenem koraku ne morejo skriti svojega verskega in plemenskega fanatizma, odstraniti iz vseh onih mest, kjerkoli njih beseda lahko dosega gotove uspehe-Nacionalisti zahtevamo, da se tega gospoda takoj odstrani in se mu prepreči podučevanj4’ verouka na osnovni dekliški šoli, razen tega pa, da se ga za njegove zločinske besede kaznuje na podlagi obstoječih zakonov. To je najmanj, kar smemo in morem0 pričakovati od upravnih oblasti, ter uparnO’ da bo tej naši želji in zahtevi ugodeno, fcer drugače bomo prisiljeni, da z ljudmi take 1*1 ste obračunamo sami, ker ne moremo ^ prenašati in trpeti, da bi se strup plem«11' skega in verskega fanatizma vsajal v src® naše mladine. OP- Ul/ O tem g. kaplanu smo prejeli toliko dopisov, da smo se morali odločiti t*1"’ o njemu priobčiti vsaj kratko notico. LJubliana Občni zbor savezn© strolske družine Ij®^ •janake bo v nedeljo 17. marca 1935 ob 9. & predpoldne v steklenem salonu restavra«'! glavni kolodvor z običajnim dnevnim redom- IilO se pravi po špansko reki, v Ljubljani Pa tomatskemu bifeju, kjer se toči vino, Pr0®j” jajo jedila in svirajo hitlerjevski propaga®0' ni govori. RADIJSKO PREDAVANJE V četrtek, dne 21. marca t. 1- ob »Šesti januar«. Predava brat Bojan san^. Ureja odbor. — Odgovarja ta ittdaja U N aro tl n« obrambno tiskovno »drugu, r. i. « o. t., Miroslav Matuli*. — 1’iska tiskarna Merknr (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi r Ljubljani