ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Kova Gorica DOK&čhA.iSIVD VlAj j-VOSTJ C v 'J LITURGIJI HEBDOMADIS IVIAJORIS et PASCHATIS ex Missali, Breviario et Pontificali Romano cum quibusdam additamentis Kev.mi Ordinariatus Archiep. Goritiensis auctoritate latiuc et slovenice etlita ab Andrea Marušič, Presbjtero Goritiensi. GORITIAE. Typis et sumptibus Ed. Seitz 1874. Sveti VELIKI TEDEN in VELIKA NOČ ali cerkvena opravila tega sv. časa v latinskem in slovenskem jeziku, s pravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo. Sestavil ^LNDREJ ^VlARUŠlČ, učitelj verstva na c. h. gimnaziji V Gorici. Z dovoljenjem preč. kn -nadškof, ordinariata goriškega. -------------- .-tv > V GORICI. Založil in natisnil Edv. Scitz 1874. 4 9 6 9 264-2=71=863 MARUŠIČ: Ancajres Sveti Veliki teden in Veli 70020524 DOM C j) S.t-£ih j IPredgovor*. Hvala Bogu! Izpolnjena je ena mojih serčnih želj. Odkar sem začel spoznavati pomen in lepoto obredov (šeg) Velikega tedna, nisem se mogel iznebiti želje, da bi se tudi — vsaj bolj omikani — slovenski ljudje mogli udeleževati jih, kakor se jih udeležujejo n. pr. naši tukajšnji laški sosedje, kterih je vse polno pri vseh raznih o-pravilih Vel. tedna. V poznejih letih so me mnoge osebe nagovarjale, da naj izdam take bukve, kakor so italijanske Martini-eve. Začel sem resno na to misliti, ali-—preveliki stroški so se mi zdeli nepremagljiv zaderžek. Tu se je oglasil nekdo l. 1872. v ljubljanski „Zgodnji Danici11, in, čuteč v svojem kraji enako potrebo, kakor jez v svojem, v jemal se je z mano v želji, Mero sem jez že leta in leta gojil. Zdajci sem naznanil sl. uredništvu ^Zgodnje Danice11 svoje namene. Pozneje se je še drug veljaven pisatelj pri njem oglasil; ali, her sem bil jez prior tempore (ker sem se bil poprej oglasil), prepustilo sc je delo meni. Od tistih mol je bila moja beseda' 'zastavljena. Šlo je pa še zmerom za eno poglavitnih 'reči -— za založbo. Po modrem svetu sl. uredništva „Zg. Dan.u moral bi se bil oberniti do preč. slovenskih škofij štev; ali, predno sem to pot nastopil, našel sem privatnega založnika. Bazni tehnični (tiskarnični) zaderžki so da ni prišla knjiga že za lanski Veliki teden naPivifijp'. V teh takih okolnostih me je Bog lani teden poljubil z boleznijo (kozami), ki jc ravno nar svetejše dni (od Vel. petka do velikonočne nedelje) vzrastla do ver- hunca. Ležečemu v ognjeničnih sanjah in na pol zavednemu mi je bilo Veliko saboto kakor iz neznanega sveta na u-šesa slovesno zvonjenje in germenje topov. To mi je tlačilo duha, ker nisem mogel biti po stari navadi pri „ Glorijiu in „vstajenji“ v cerkvi. Rojile so mi tačas po omamljeni glavi tudi te bukve. Vsled tega je prejšnja moja obljuba postala — zaobljuba: štel sem si v vestno dolžnost izdati obečani ta vclikotednik. Nate ga zdaj, preljubi Slovenci l Poslužujte se ga v ta isti namen, v kterega je sestavljen: Rogu na čast in samim sebi v dušni prid. S pomočjo teh bukev Vam bo veliko lože urnčti častitljive šege in pomenljive molitve svetega tedna; „ Vaša služba {božja) bo po pametiu {Rimij. IS, 1.) Imeli smo v našem jeziku že prej nek vclikotednik od l. 1820., ki je pa že davno ves razprodan. *) Za teda- *) Jez sem še le po „Zg. Danici" 1872 izvedel, da smo slov. velikotcdnik imeli; staknil sem pa en iztis v tukajšnjem Andrejišči (raladenškem semenišči), ko se je moje delo že nagibalo h koncu. Naslov tem starim (s bohoričico pisanim) bukvam je : „ Sveti Veliki teden" ali „molitve in cerimonije, ki se po zapovedi katoliške cerkve včliki teden opravljajo". — „V natis teh bukev so milostljivi Gospod Gospod Anton Alojs, Ljublanski škof, devetega prosenca 1829 dovolili". — „V Ljublani 1829". — „Natisuil Eger". — „Na prodaj pri Henriku Honu, bukvovezu in kupčevavcu s popirjem". — Bukve obsegajo 301 strani in so po velikosti Idizo enake tem sedanjim.— Na vse zadnjo sem še tudi slišal praviti, da se je (menda, pred omenjenim Woliovim) izdal nek v „metelčioi“ pisan velikoteduik. Več ne vem ne o pervem, no o drugem. nji čas je lil prav dober; zdaj ne zadostuje več, že glede na pisavo ne, in sploh tudi ne zastran tega, her je samo slovensk. Kdor hoče namreč slediti duhovne, — tudi če ž njimi ne poje — potrebuje latinskega teksta (besedi). Ne-obhodno potreben pa je lat. tekst vsem tistim, kteri se u-deležujejo petja. Slovenska prestava — po drugi strani — s pravdi in pojasnili — služi vsem skup v razumenje vsega, kar se poje in opravlja. Kar se tiče te sedanje izdave, naj sledi tu še nekaj opazek. Vse, kar je iz Sv. Pisma posneto, vzeto je iz naj novejše njega prestave (od ll. 1S5G-1H59) *). Pesmi „Slava, častu itd. (Cvetno nedeljo), „Pcvaj jezik pesem blago11 (Veliki četertek), „Križ preljubi11 \(ali „Pcvaj jezik slavne borbe11) Veliki petek]. „Tebe Boga hvalimou („Te Deumu) in ,,Daritvi velikonočni^ so iz J. Bilc-eve ,,prestave naj lepših himen sv. Cerkve11; pesem ^Odrešitelj, sprejmi pe- *) Jezikoznancem moram nekaj povedati. — V posnetkih iz sv. Pisma sem pustil sploh vse nespremenjeno, samo v dveh ozirih (razen oblik „om“ „ega“ i. dr.) sem tekst popravljal. „Enklitik“ v začetku stavkov, ali v začetku druzega dela preterganega glavnega stavka nisem terpel, vendar pa sem naletel tudi na primerljeje, kjer se mi je enklitika vperla in mi je uho reklo, da ne prestaviti je (in to zlasti v „passionu“). Drugič mi je »sedanjik14 glagolov »doveršni-kov“ vselej »prihodnjik. Tedaj ne — ,,hom obernil ', ampak „ober-cem“ mi je pravi prihodnjik; in tako pišem ne le ,.pojdem'4 namesti „bom šel“, temuč tudi „pridem“, „izidem“, „popeljem“, ,,pripcljem“, „prestavim“, „zvernem“ itd. Obsirniše opravičevanje te pisave ne spada semkaj. vm sem itd.11 oziroma „čuj, sodnik itd.11 {med blagoslavljanjem ss. olj) je moja; druge pesmi se nahajajo v rasnih cerJcv. pesmaricah; jez sem nektere po mestih popravil. Izmed cerkvenih {breviarskih) molitev zadnja 3 dni Vel. tedna so izpuščene „dnevniccu („Horac diurnaeu) in „sklepniceu („Completorimiu) zato, ker se, razen v stolnih cerkvah, očitno ne molijo in se jih svetni ljudje pri nas ne udeležujejo. Pojasnil bi se bilo sprejelo znabiti lahko še več, kakor jih je; sosebno sem bil sklenil postaviti vsacemu psalmu na čelo kratek njega zapopadek, in pa razlaganje, zakaj in kak6 da se z dotičnim dnevom in cerkv. opravilom vjema, ali — knjiga bi bila po tem postala preobširna in predraga, in pri vsem tem bi bilo mnogim vendar še marsikaj nejasno ostalo. Dvoje došlih mi dobrih svetov ni kazalo izveršiti: nasvet zastran „not“ in zastran „rudečeu tiskanih rubrik {pravil). Not {sekiric) nismo privzeli zato, ker so bukvevper-vi versti namenjene svetnim ljudem in ker jih je tudi med duhovniki le manjšina, Merim bi note ustrezale; tem pri, so za neke reči mašne, za antifonovanjc in intonovanjc pa druge bukve na ponudbo. Tisk z notami bi bil tudi precej draži. Da bi se bukvam cena preveč ne evišala, ostale so tudi rubrike Černe. *) Sicer pa je vsaka reč tako razločno t iskana, da tudi nevajeno oko berž zadene, česar išče. V ostalem kažejo bukve same svojo osnovo. V marsičem se od vseh druzih meni znanih razločujejo. V Gorici, v praznik sv. Jožefa 1874. Pisatelj. *) Pravila za obredovanje v teh bukvah navedena veljajo za take cerkve, kjer je zadostno število duhovnov; za manjše cerkve („pro ecclesiis minoribus11), kjer so kjer sta 2 ali Je cel6 en sam duhovnik, velja papeža Benedikta XIII. knjiga: „Memoriale rituum pro aliquibus praestantioribus sacris functionibus porsolvendis in minoribus ecclesiis paroohialibus“. To knjigo je poterdila S. Rituum Con-gregatio 28. julija 1821. Nahajajo se tudi krajši posnetki iž nje. ELI KI TEDEN. Naša sveta Cerkev je posvetila razne letne čase in dneve spominu tistih dogodkov in skrivnosti, ktere so podlaga naši kerščanski veri in na ktere se opira vse naše upanje. K tem časom spada sosehno teden, ki je posvečen terpljenju, smerti in vstajenju našega Gospoda, Jezusa Kristusa. Skrivnost sv. križa, odrešenje človeškega rodu, je jedro naše vere; vstajenje Gospodovo pa je dopolnitev odrešenja, njega zagotovljenje in poroštvo. Vstajenje je pa tudi poglavitni dokaz, da je naš Zveličar pravi Bog, in po tem takem nar terdnejši steber vsega kerščanstva. Vse skrivnosti nove zaveze — sv. maša, sveti sakra-menti — imajo svoj temelj v odrešilni smerti Gospodovi. Kaj čuda tedaj, da kat. Cerkev ta čas, ta teden na cehi poseben način obhaja, in da je naj više, naj pomen-Ijivše in ginljivše svoje obrede temu svetemu času prihranila ! Že imena *), ki jih jo imel v raznih časih, krajih in jezikih Včliki teden, kažejo jasno njega važnost — važnost, ktero so poterjevali kristjani vseh stoletij se svojim obnašanjem v tem tednu. Vsak dan tega tedna jim je bil *) Gotovo ivakrat več imen, ko dni, je imel samo v greškem in latinskem jeziku ta teden. N. pr. „nemi“ (mutasti), „veliki ‘, „sveti“, „poslednji ‘ »odpustni11, „predvelikonočni“, .,sukojedni“ (ker so starodavni kristjani samo suhe, mrzle jedi uživali), teden „terpljenja“, »odrešenja" itd. — Veliki četertek je imel v lat. jeziku že kakih 12 imen. v starodavnih časih praznik; sodnijske obravnave, vsa javna in hlapčevska dela so nehala; ubogim se jo obilno mi-lošnja delila; vjetniki so se oproščevali; očitnim spokornikom se je odveza podelovala itd. In dasiravno so se časi in običaji večkrat spremenili — Odrešenikov teden ni še zgubil svoje moči na serce krščansko, in to tem manj, ker rod za rodom vedno oživlja Kristusov duh, ki živi v sv. Cerkvi, živi v prečastitljivih njenih obredih, iz kterih nam pihljd prijetno naproti duh pobožnosti naših naj-starših verskih očakov; zakaj blizo kakih poldrugo tisoč let so stare nektere šege in molitve Velikega tedna. Spoštujmo tedaj te po starosti in zapopadku častitljive obrede in udeležujmo se jih pobožno in razumno, da dosežemo cilj, do kterega sta nam „križ“ in „odrešenje“-— ključ in vrata. PRAVILA za izgovarjanje latinskih čerk in besedi. (Za silo.) Ae (ae) izgovarjaj kakor slovenski e v besedi „metlau, n. pr. „aetas“ kakor „etas“. c pred ae, e, i in oe kakor slovenski c, pred a, o, u pa in konec besede kakor naš k. n. pr. „caedereu kakor cedere, cepit „cepit“, itd.; „caput“ pa kakor „kitput“, „cupio“ kakor kupio; „sic“, „koc“ kakor sik, kok itd. cc Pervi c je vselej k, drugi pa se izgovarja kakor kjer je en sam c (glej prejšnje pravilo!) n. pr. „occasns“ beri okkdzus, „occidere“ pa okddere. ch kakor k, n. pr. „cbaritas‘‘ kakor kdritas. e je vselej naš debeli e kakor pervi e v besedi teh. O je vselej naš globoki 6 kakor v besedi ploha, nikoli ne kakor v besedi „lep6“. oe je še debelejši pa oži, ko ae; n. pr. „coelum“ beri celim. q je povsod združen z u in se bere n. pr. „quondam“ kakor kuondam, pa tako, da se samoglasnika u in o h kratu izgovorita. s je v začetku in konec besede vsakrat oster, kakor naš s, sred besede pa, če je en sam, navadno kakor z: n. pr. „$ed“ beri kakor sed (ne kakor zed; simul — simul (ne zimul); „esurio“ kakor ezurio; — če sta pa dva ss, n. pr. „esse“, beri ese. t pred i, za kterim stoji še kak samoglasnik (a, e, i, o, u), izgovarja se kakor C; n. pr. „seditioi< beri: sedicio; 6e je pa s pred t, obderži t svoj glas, n. pr. „quaestiot< izgovori: Icučstio x je ks n. pr. „existere“ beri: eksfstere. y izgovarjaj i, n. pr. „Aegyptiorum“ beri Egipciorum. Z izgovarja se nekoliko bolj terdd kakor naš z, nekako kakor dz, n. pr. „zelus“ beri dzelus. „Deus“ „meusf< nikar ne izgovarjaj: „Dejus“ „mejus“, ampak e in u h kratu. „ergo“, „pergo“ „vera“ nikdar kakor rgo, prgo. vera, kakor n. pr. naše vera (vira), ampak e je vselej debel g. kakor v besedi „beriu. Premakljivi prazniki Gospodovi. I. adv. nedelja t> K* O O O « a O o co CO fM (M 3. dec. 2. dec. 1. dec. 30.nov. 28.nov. > o o > O o OJ o o ^ rt ^ rt rt ^ CM O -Ci CM ^ ^ CO (M Nedelj po Vink. >0 10 !>• (M (M t1 1^- C l CM (M CM (M ^ O CO vO’ GO - t— 00 »O CM CM (M (M CM CO Tt< >0 Ir- O (M drl (M S- O rH rH CM tH tH 25. apr. 10. apr. 1. apr. 21. apr. 6. apr. ^9. mr. 17. apr. 2. apr. 25. mr. 14. apr. 5. apr. 18. apr. 10. apr. 2. apr. 15.apr 10. mr. 23. feb. 15. feb. 6. mre. 19. feb. 11. feb. 2. mre. 15. feb. 7. feb. 27. feb. 19. feb. 3. mre. 23. feb. 15. feb. 28. feb. 21. feb. 6. feb. 29. jan. 17. feb. 2. feb. « ^ a S 4= d .oj cč Cw ,Q> • r—J -+—( • (—j • r—j H »o oi .-m o Ol rH (M QO CO GO CO CO ▼■H vH rH t—I rH tH CM CO ^ iO Ci Ci Ci G5 Ci CO CO CO CO CO rH rH rH tH tH CO tr- CO 05 O 05 05 05 05 O 00 CO CO CO 05» rH rH t-H tH t-H _ CVETNA NEDELJA. BLAGOSLAVLJANJE OLJK. *) [Po končani tretji dnevni uri, potem ko se je opravilo navadno Škropljenje z blagoslovljeno vodo, gre mašnik v pluvialu višnjeve barve, ali pa samo z albo brez plajšča, z enako oblečenimi strežniki blagoslavljat palmove, oljčne ali družili dreves veje pripravljene sred altarja ali pa na listni strani. Pevci (kor) pojejo narpred to-le antifono:] Hosanna filio David: be-nedictus, qui venit in nomine Domini. O Kex Israel! Ho-sana in excelsis. Hosana sinu Davidovemu! češčen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem. Kralj i-zraelski, hosana na višavah! Pojasnilo. „Hošianau (hosana) je sestavljena hebrejska beseda in pomeni ^pomagaj mu vendar1,1, nreši ga leu. Judje o času Kristusovem so rabili ta rele tako, kakor mi dandanašnji naš »živio11 ali „živiUu ali pa „slavau, in so z njim počešče-vali imenitne osebe. [Mašnik, stoječ na listni strani, proti altarju obernen, moli „in tono feriali" (t. j. neslovesno, kakor pri žalostnih opravilih:)] Sl. Dominus vobiseum. 1£. 'f. Gospod z vami! Et cum špiritu tuo. Kr. In s tvojim duhom! *) V nekterih krajih, kjer ni oljk, blagoslavljajo se enoletne juhice, zvlasti leskove, na ktere se naveže pervo „zelenje“ ali ^cvetje*, takim šibam pravijo „butare“. Oremus. Deus, quem diligere et a-mare, justitia est; ineffabilis gratiae Tuae in nobis dona multiplica: et qui fecisti nos in morte Filii Tui sperare, quae credimus, fac nos eo-dera resurgente pervenire, quo tendimus. Qui teciun vivit et regnat in unitate Spiritus sancti Deus, per omnia saecula saeeulorum. Ijir. Amen. Molimo. Bog, kterega smo dolžni radi imeti in ljubiti, pomnoži v nas neizrekljive svoje milosti darove: in, kakor si storil, da se v smerti Tvojega Sinu nadejamo tega, kar verujemo, daj, da po v-stajenji njegovem pridemo, kamor smo namenjeni. Kteri s Tabo živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. l£. A-men. [Subiliakon gro pot na navadno mesto zdoljno berilo; bere ga kakor list pri sv. maši; h koncu poljubi mašniku roko.] Pojasnilo. Bere se naslednji odlomek {iz II. bukev Mojzes., v kterih se popisuje izhod izraelskega ljudstva iz Egipta in njega potovanje po arabski puščavi) zato, ker so v njem omenjene palme, kakoršne {ali namesti njih oljke itd.) se danes po naših cerkvah razdeljujejo. Govori dalje odlomek o mani, ki je predpodoba obljubljenega Mesije. — Balina je krasno drevo, kterega deblo je 30—100 čevljev visoko in terpi do 200 let. Datlova palma, Mero si moramo tu misliti, rase sosebno v Arabiji, Egipta in Bersiji; rodi sladek, okusen sad, iz kterega se nareja pijača, datlovec imenovana. — F sv. Pismu pomeni palmovo ali. datlovo drevo velikost in lepoto, cvet ali srečo, duhovno rast, terpc&nost i. d. — Elim nahajajo današnji popotniki v prijetni dolini Gu-ruudel. „Gradudleu (gredna molitev) ki se po berilu poje, spominja nas, da dobrote, ki nam jih Oče nebeški podelajo, dohajajo nam le po smerti Odrcšenikovi. Ledlo libri Exodi (Cap. IB. et 16.) Tn dielnis illis: Vcnenmt Hlii Israel in Elini, ubi erant dnodecim fontes aquarum, et septnaginta palmae; et ca-strametati snnt jnxta aquas. Profectique snnt de Elini, et venit omnis multitndo tilio-ruin Israel in desertum Sin, qnod est inter Elini et Sinai, qninto decimo die mensis secnndi, postquain egressi snnt de terra Aegvpti. Et murmuravit omnis congrega-tio filiornm Israel contra M ovsen et Aaron in solitn-dine. Dixeruntqne tilii Israel ad eos: Utinani mortni esse-nins per mamim Domini in terra Aegypti, qnando sede-bamus super ollas carnium, ftt comedebamus paneni in satnritate! Cur eduxistis nos in desertum istud, ut oc-cideretis omnem multitudi-n e m farne? Dixit anteni Do-minus ad Mojsen: Eece, ego pluam vobis panes de coelo; egrediatur populus, et colli-gat, quae sufficiunt per sin-gulos dies, ut tentem eum, iitrum ambulet in lege mea, an non. Die anteni sexto pa-rent, quod inferant, et sit dnplum, quam colligere sole-bant per singulos dies. Dixe- Berilo is II. bukev Mojzesovih. (Poglavje 15. in 16.). Tiste dni so prišli o-troei Izraelovi v Elime, in ondi je bilo dvanajst studencev in sedemdeset palmovih dreves; in so postavili šotore ob vodi. In vzdignili so se iz Elini, in vsa množica Izraelovih otrok je prišla v puščavo Sin, ki je med Elimami in med Sinajem, petnajsti dan druzega meseca, kar so šli iz Egipta. In godernjala je vsa občina Izraelovih otrok nad Mojzesom in nad Aronorn v puščavi. In sojini rekli Izraelovi otroci: Oh, da bi bili umeri i po roki Gospodovi v egiptovski deželi, ko smo sedeli per loncih mesa, in smo jedli kruh do sitega! Zakaj sta nas pripeljala v to puščavo, da bi pomorila vso množico z lakotjo? In Gospod je rekel Mojzesu : G!ej, dežil vam bom kruha spod neba; in ljudstvo naj gre in naj ga nabira, kolikor ga potrebuje za vsakteri dan; da ga skusim, ali bo hodilo po moji postavi ali ne. Šesti dan naj pa prihranijo, kar nanesejo, in bodi tega dvakrat toliko, kar so nabirali vsakteri dan. In rekla runtque Mojses et Aaron ad omneš filios Israel: Vespere scietis, quod Dominus edu-xerit vos de terra Aegvpti, et mane videbitis gloriam Domini. sta Mojzes in Aron vsem Izraelovim otrokom: Drevi boste spoznali, da vas je Gospod izpeljal iz egiptovske dežele, in jutre boste videli veličastvo Gospodovo. [Poje se potem ta-le „Graduale“ („gredna molitev/1)] Ijt. Collegerunt Pontifices et Pharisaei concilium, et di-xerunt: Quid faeimns, quia hic bomo multa signa facit ? Si dimittimus eum sic, omnes credent in etim: * Et venient Romani, et tollent nostrum locum, et gentem. H. Unus autem ex illis, Caiphas no-mine, cum esset Pontifex anni illius, prophetavit, di-cens: Expedit vobis, ut unus moriatur bomo pro populo, et non tota gens pereat. Ab illo ergo die cogitaverunt interficere eum, dicentes: Et venient etc. Visi duhovni in Farizeji so sklicali zbor in rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta človek veliko znamenj (čudežev) dela? Ako ga takd pustimo, bodo vsi va-nj verovali: In pridejo Rimljani in vzamejo našo deželo in narod naš. 'f. Eden pa izmed njih, Kajfa po imenu, ki je bil tisto leto včliki duhoven, prerokoval je, rekoč: Bolje je za vas, da en človek za ljudstvo umerje in da ne bo ves narod pokončan. Od tistega dne tedaj so premišljevali, da bi ga umorili, rekoč: In pridejo itd. [Ali pa ta-le „i'espons6rij„ („o(lgovoniicau:)] IjE In monte Oliveti oravit ad Patrem: Pater, si tieri potest, transeat a me calix iste. * Spiritus quidem promptus est, caro autem in-firma: fiat voluntas tua. 'f. Vigilate et orate, ut non intretis in tentationem. Spiritus quidem etc. R. Na Oljski gori je molil k Očetu: Oče, ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih. * Duh je sicer voljan, meso pa slabo: zgodi naj se Tvoja v°lja. , y. Cujte in molite, da ne pridete v skušnjavo. Duh je sicer voljan itd. [Med tern, ko se poje odgovornica, položi diakon evangeljske bukve na altar; na to poda mašniku kadilni čolnič, da potrosi kadila v kadilnico. Po tem moli diakon „Munda oor meum... “ (kakor navadno pri peti maši pred evangelijem) in vzemši bukve z altarja prosi mašnika za blagoslov, poda bukve subdiakonu, kterijih derži odperte med dvema akolitoma (strežnikoma) deržečima svečnika s prižganima svečama, zaznami bukve s križem, pokadi jih in poje evangelij po navadi; subdiakon nese na zadnje bukve mašniku, da jih poljubi, diakon pa mašnika pokadi.] Segucntia sancti Evan-gelii secundum Matthaeum. {Cap. 21.) In illo tempore: Cum ap-propinquasset Jesus Jeroso-Ivmis, et venisset Betphage ad montem Oliveti, tune misit duos uiacipulos suos, dicens eis: Ite in castellum, quod contra vos est, et sta-tim invenietis asinam alli-gatam, et pullum cum ea; Holvite, et adducite mihi; et si quis vobis aliquid dixerit, dicite, quia Dominus his o-pus habet, et confestim di-mittet eos. Hoc autem totum faotum est, ut adimpleretur, quod dictum est per Propbe-tam dicentem: Dicite iiliae Sion: Ecce rex tuus venit tibi mansuetus, sedens super asinam, et pullum, filium subjugalis. Euntes autem di-scipuli, fecerunt sicut prae-cepit illis Jesus. Et adduxe-ront asinam, et pullum: et iinposuerunt super eos vesti-menta sua, et eum desuper Besede sv. eoatujelija po sv. Matevži. {Bogi. 21.) Tisti čas, ko se je približal Jezus Jerusalemu in prišel v Betfage pri Oljski gori, tedaj je poslal dva učenca, in jima je rekel: Pojdita v vas, ktera je pred vama, in berž najdeta oslico privezano, in zebe per nji; odvežita in pripeljita mi ju. In, če vama kdo kaj poreče, recita, da ju Gospod potrebuje, in ju berž spusti. Vse to pa se je zgodilo, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, kteri pravi: Povejte hčeri sionski: Glej! tvoj kralj pride k tebi krotak, in sedeč na oslici, in na že-betu podjarmljene oslice. II-čenca pa sta šla, in sta storila, kakor jima je Jezus ukazal. In sta jpripeljala oslico in žebe, in so položili svoja oblačila na nju in so ga gori posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoja sedere fecerunt. Plurima au-tem turba straverunt vesti-menta sita iu via; alii anteni eaedebant ranios de arboribns, et sternebanfc in via. Turbae antena, qnae prae-eedebant, et qnae seqneban-turi damabant, dicentes: Ho-Hajina lilio David; benedictus, qUi venit in nomine Domini! oblačila po potu; drugi pa so veje sekali z dreves, in stlali na pot. Množice pa, ktere so spredej in zadej šle, so vpile, rekoč: Hosanasinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kteri pride v imetju Gospodovem ! [Potem se blagoslavljajo veje.] Pojasnilo. Ko jc imel naš Gospod J. K. svoj slovesni vhod v Jentsalem, prišel je bil iz Betanije, — vasi pičlo uro od glavnega mesta proti jngoizhodu. Pot iz Betanije je deržala metno sela Betfage čez Oljsko goro in se vila krog srednjega nje verha na južni in severni strani (južna je bila lepša). Oljska gora (s 3 verhi) je četert ure od Jerusalema proti jutru in se vleče od sever ja proti jugu; visoka je 255(> čevljev. Ime ima od oljk, kterth je bilo nekdaj so-sebno o zahodnem bregu vse polno. Dandanes rase po njej trava, žito, in tudi sadnih dreves se jej ne manjka. Razgled z Oljske gore je krasen. Med njo in Jerusalemom je Kedronska ali Josafatova dolina; pervo ime ima od potoka Kedrona. — Pod Oljsko goro, 20 korakov od Kedrona, je vert Getsemani (t. j. oljska stiskalnica — po arabski dandanes Dežesmanijc); dolg je 160 čevljev, širok 150; v njem se nahaja še 8, naj manj kakih 11 sto let starih oljk, ktere so beržkonc pognale še iz korenik onih dreves, pod kterimi je Gospod molil. — Na Oljsko goro tedaj in okolico njeno, koder hodečega je ljudstvo Jezusa z oljkami slavilo, mislimo danas, ko se oljlcc blagoslavljajo in raz-dehtjejo. [Na listni strani altarja stoječ poje „in tono feriali" to-le molitev:] V. Dominus vobiscum. !£. Et cum špiritu tuo. Oremus. Ati ge fidem in Te speran-tium, Deus, et supplicumpre-ees clementer exaudi: veniat super nos raultiplex miseri-oorda Tua: benefdicantur et hi palmites palmarum, sen olivarum: et sicut in figura Ecelesiae multiplicasti Noe egredientem de arca, et M ovsen exeuiitem de Aegvpto «um Kliis Israel: ita nos, portantes palmas et ramos olivarum, bonis actibus oc-curramus obviam Christo: et per ipsum in gaudium introeamus aeternum. Qui Tecum vi rit et regnat in uni-tate Spiritus saneti Deus — 'f. Gospod z vami! IjE Tn s tvojim duhom. Molimo! Pomnoži, Bog, vero v Tebe zaupajočih in usliši milostljivo ponižne naše prošnje: pride naj nad nas mnogo-terno Tvoje usmiljenje: blagoslovljene naj bodo te mladike palmove ali oljčne, in kakor si v predpodobi sv. cerkve pomnožil Noe-ta gredočega iz ladije, in Mojzesa, ko je šel z izraelskimi sinovi iz Egipta, tako naj bi tudi mi, noseči palme in oljke, z dobrimi dejanji naproti šli Kristusu, in po njem doseči mogli večno zveličanje. Kteri s Tabo živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog — Pojasnilo. Predglasje, ki se po tem poje, pomeni, da se tudi nii pridružujemo pojočim angelom in množici Jezusa veselo pozdravljajoči. Opominja naj nas to predglasje, da zamaknimo se v božje skrivnosti, ktere se nam z današnjimi šegami predstavljajo. [Tu spremeni glas v ton rpraefationis ferialis?.] Per omnia saecula saeculo-l'um. 1£. Amen. y. Dominus vobiscum. Ijp Et cum špiritu tuo. y. Sursum corda. Ijf. Habeinus ad Dominum. y. y. Od vekomaj do vekomaj Er. Amen. Gospod z vami. IjE In s tvojim duhom. y. Gori serca. E’- Imamo jih h Gospodu (povzdignena).y.Za- Gratias agamus Domino Deo nostro. Dignum et justum est. Vere dignum et justum est, aequum et salutare, nos Tibi semper, et ubique gratias agere, Domine sancte, Pater omnipotens, aeterne Deus. Qui gloriaris in con-cilio Sanctorum Tuorum. Tibi enim serviunt creaturae Tuae; quia Te solum aucto-rein et Deum cognoseunt: et omnis facturaTua Te collau-dat, et benediount Te Sancti Tui. Qnia illud magnum Uni-geniti Tui nomen eoram re-gibus et potestatibus hujus saeculi libera voce confiten-tur. Cui assistunt Angeii et Archangeli, Throni et Domi-nationes: cumque omni mi-litia coelestis exercitus bvm-num gloriae Tuae concinunt, sine fine dicentes: Sanctus, sanctus, sanctus, Dominus Deus Sabaotb. Pleni sunt coeli et terra gloria tua. Hosanna in excelsis. Bene-dictus, qui venit in nomine Domini. Hosanna in excelsis. hvalujmo se Gospodu, nagemu Bogu! Ijk. Spodobno in pravično je. Zares spodobno je in pravično, primerno in zveličal-no, da Ti vselej in povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, Oče vsegamogočni, večni Bog, kteri se poveličuješ v zboru svojih svetnikov. Kajti Tebi | služijo Tvoje stvari, ker Tebe samega za svojega stvarnika in Boga spoznavajo, in vsako delo Tvoje Te hvali, in svetniki Tvoji Te čestijo. Veliko Edinorojenega Tvojega ime vpričo kraljev in : mogočujakov tega sveta na ves glas spoznavajo. Ktere- j mu strežejo angeli in viši ! angeli, prestoli in gospostva in z vso močjo nebeške vojske združeni slave Tvoje pesem skup pojo neprenehoma rekoč: Svet, svet, svet (si) Gospod, Bog vojenstva. Polna sta nebo in zemlja slave Tvoje: hosana na višavah! Ceščen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem; hosana na višavah! Pojasnilo. Naslednje molitve kažejo skrivnost Učečo v oljkah, in palmah in pomen njihov, kako namreč po njih milost božja ljudem dohaja. 'f. Dominus vobiseum. Iji;. Et cura špiritu tuo. Oremus. Petimus, Domine sanete, Pater omnipotens, aeterne Deus, ut bane creaturam olivae, quam ex ligni materin prodire jussisti, quamque columba rediens ad aroam proprio pertulit ore, benef dicere, et sanctifftcare di-gneris: ut quicunque ex ea reeeperint. accipiant šibi pro-tectionem animae et eorpo-ris:' ftatque, Domine, nostrae salutis remedium, Tuaegra-tiae sacrameutum. Per Do-minum. Amen. Oremus. Deus, qui dispersa eon-gregas, et congregata con-servas; qui populiš obviam Jesu ramos portantibus be-nedixisti: benefdic etiam bos ramos palmae et olivae, quosTui famuli ad honorem nominis Tui fideliter susci-piunt: ut in quemcumqne loeum introducti fuerint, Tu-am benedictionem habitato-res loči illius consequantur, ®t omni adversitate elliigata, dextera Tua protegat, quos 'tf. Gospod z vami itd. Molimo! Prosimo, Gospod sveti, Oče vsegamogočni, večni Bog, da to stvar oljke, ktero si dal rasti iz tvarine lesti, in ktero je golob, vernivši se k ladiji (Noetovi), v ustili prinesel, blagovoljno blagosloviš in posvetiš; da, kdorkoli od nje kaj prejme, zadobi pomoč za dušo in telo, ter da postane pomoček k našemu zveličanju in Tvoje milosti skrivnost. Po Gospodu našem itd. Molimo! Bog, kteri raztresene reči zbiraš in zbrane ohranuješ, kteri si blagoslovil ljudstvo, ki je šlo Jezusu z vejami naproti, blagoslovi tudi te-le oljčne in palmove veje, ki jih Tvoji služabniki Tvojemu imenu na čast zvesto prejmejo; da, kamorkoli jih ponesejo, stanovalci tistega kraja Tvoj blagoslov dosežejo; in da, potem ko bode pregnano vse, kar bi jim utegnilo nasprotovati, redeinit Jesus Cliristus, Filius Tuus, Doniinus noster — Qiii tecum vivit. Oremus. Deus, qui inyo dispositio-Jiis ordine, ex rebus etiam insensibilibus dispensatio-nem nostrae salutis osten-dere voluisti: da, quaesumus, ut deveta Tuorum corda fi-delium salubriter intelligant, quid mvstice designet in fae-to, quod hodie coelesti lu-mine afflata, Eedemtori ob-viam procedens, palinarum atque olivarum ramos vesti-giis ejus turba substravit. Palinarum igitur rami de mortis principe triumphos expectant: surculi vero oli-varum spiritualem uuctio-nem advenisse quodammodo clamant. Intellexit enim jam tune illa hominum beata multitudo praefigurari, quia Eedemtor noster humanis condolejis miseriis, pro totius mundi vita cum mortis principe esset pugnaturus, ac moriendo triumphaturus. Et ideo talia obsequens admini-stravit, quae in illo et triumphos vietoriae, et misericor-diae pinguedinem declara- bode desnica Tvoja branila vse, ktere je odrešil Jezus Kristus, Tvoj Sin, naš Gospod, ki s Tabo živi in kraljuje itd. Molimo! l$og, kteri si hotel po čudoviti uredbi celo tudi po brezčutnih rečeh pokazati, koliko Ti je mar za naše zveličanje, daj, prosimo Te, da pobožna vernih Tvojih serca v svoje zveličanje spoznajo, kar skrivnostno kaže dogodek, da je danes množica z nebeško svetlobo razsvetljena šla Odrešeniku naproti in mu oljčne in palmove veje pod noge trosila. Palmove veje tedaj so pred-podoba zmag, ki jih imamo pričakovati nad knezom smerti; mladike od oljk pa vpijejo nekako, da je prišlo k nam duhovno mazilo. Spoznala je namreč tista srečna množica že takrat, da (kar je ona delala), bilo je pred-podoba, da se. bode naš Odrešenik, usmilivši se človeških rev, s knezom smerti za življenje vsega sveta boril in da ga se smertjo svojo premaga. In za tega voljo mu je poklanjala take reči, ki naj bi kazale zmage nje- rent. Quod nos quoque plena iide et factiim, et significa-tum retineutes, Te, Domine sancte, Pater omnipotens, aetorne Dens, per eundem Dominuni nostrum Jesum Christum suppliciter exora-inus, nt in ipso, atque per ipsum, enjus nos membra deri volnisti, de mortis im-perio victoriam reportantes, ipsins gloriosae resurrectio-nis participes esse merea-mnr— Qni tecuni vivit etc. Oreinns. Deus, qui per olivae ra-ruum pacem terris eolumbam nuntiare jussisti: praesta, nis Redenitori obviam: et vietori triumphanti digna dant obsequia, Filium Dci °i'e gentes praedicant, et in laudem Christi voces tonalit per nubila: Hosanna in ex-celsis. Alia Antiph. Cum ange-lis et pueris fideles invenia- vpili so dečki rekoč: Ta je, ki ima priti rešit ljudstvo. Ta je naše zveličanje in israelskemu ljudstvu rešitev. Kako velik je on, ki mu gredč naproti prestoli in gospostva! Ne boj se, hči sionska: glej, tvoj kralj pride k tebi sedeč na žebetu osličinem, kakor je pisano. Pozdravljen bodi, Kralj, stvarnik svetil, kteri si nas prišel odrešit. Druga antif. Šest dni pred praznikom velikonočnim, ko je prišel Gospod v mesto je-rusalemsko, šli so mu naproti dečki; In nesli so v rokah palmove veje in vpili na ves glas, rekoč: Hosana na višavah: češčen bodi, kteri si prišel v obilnosti svojega usmiljenja: hosana na višavah! Druga antif. Množice hite s cvetlicami in palmami Odrešeniku naproti in se slavnemu zmagalcu spodobno poklanjajo : za Sinu božjega ga ljudje razglašajo in Kristusu na čast razlega se po zraku njih glas: Hosana na višavah ! Dr. ant. Z angeli in dečki dajmo se najti zveste smerti mur, triumphatori mortis clamantes: Hosanna in ex-celsis. Alia Antiph. Turi)a multa, quae convenerat ad diem fe-stuin, claraabat Domino: Be-nedictus, qui venit in nomi-ne Domini, Hosanna in ex-celsis. premagaleu, ter vpijmo: Kosami na višavah! Druga antif. Vsa včlika množica, ki je bila prišla k prazniku, vpila je Gospodu naproti: češčen, kteri pride v imenu Gospodovem; hosana na višavah! [Ko se procesija vrača, gresta dva ali gredo štiri pevci v cerkev, zaprd vrata in, obrneni proti procesiji (ki je ostala zunaj cerkve), začnejo peti pervi dve versti pesmi „Gloria, laus et lionor“. Mašnik obrednik z ostalimi zunaj cerkve ponovita ju. Potem pojejo tisti, ki so v cerkvi, naslednje verste, vse, ali le nektere, kakor se jim zdi primerno; zunaj stoječi pa ponavljajo po vsakih dveh verstab „Gloria, laus et honor“.] Pojasnilo. Orleanskega škofa Teodulfa (na Francoskem) je bil dal v ječo (v nek samostan) zapreti v mestu Angers-u (beri AnJcr) cesar Ljudevit Pobožni, Karola Velikega sin. Zatožili so bili namreč škofa pri cesarji njegovi zavidni mu tekmeci, rekoč, da sc je vdeležil zarote Bernharda italijanskega, česar mu pa niso mogli dokazati. Ko je cesar na oljčno nedeljo šel memo ječe za procesijo, prosil ga je Teodulf, da bi se blagovoljno cn hip ustavil. Cesar se u-stavi in zaperti škof mu spodej sledečo pesem „ Gloria, laus11, ki jo jc bil on sestavil, tako milo in ginljivo poje, da jc cesarja vsega omečil. Zdajci je ukazal Ljudevit izpustiti ga, in mu je poprejšnjo častno službo povernil (leta 821.). Od tistih mal je prišlo, popred v orleanski cerkvi, pozneje tudi drugod, v navado, omenjeno pesem pri oljčni procesiji peti, kukor se še dan današnji poje. — Škof Teodulf je bil eden naj imenitnikih škofov svojega časa in učen pisatelj. Da nekteri to pesem v cerkvi pojo, drugi pa jim od zunaj odgovarjajo, ima ta pomen, da so bili angeli pred zmagalnim vstajenjem Kristusovim v nebesih ljudem še zapertih ter so Boga hvaleč prosili ga, naj bi svet odrešil. Pravični ljudje stare zaveze pa so, operti na nebeško u-panje, nekako angelom odgovarjaje molili in peli, da bi jim bilo dano precej pridružiti se nebeščanom. Gloria, laus, et honor Tibi sit, Rex, Cliriste Redemtor, Cui puerile decus prom-sit Hosanna pium. R. Gloria, laus eto. *) Israel-es Tu Rex, Davidis et inclvfca proles: Nomine qui in Domini, Rex benediete, veniš. I£. Gloria, laus etc. Coetus in excelsis Te lau-dat coelicus omnis, Et mortalis liomo.et cimeta creata simul. Ijir. Gloria, laus etc. Plebs Hebraea Tibi cum palmis (Sbviam venit: Cum preče, voto, hvmnis adsumus, ecce, Tibi. R. Gloria, laus etc. Hi Tibi passuro solvebant munia laudis: Nos Tibi regnanti paugi-mus, ecce, melos. R. Gloria, laus etc. Slava, čast in molitev naj bo Ti, Kralj, Kristus Zveličar, Ki Ti je blaga mladdst vpila Hosana svetd. R. Slava itd. Kralj si Ti Izraelov, Davida prava mladika, Ki v imenu Bogi bližaš se, blaženi Kralj. R. Slava itd. Družba nebeška v višavah hvalne Ti pesmi prepeva. Ž njo umerljivi naš rod, in kar stvarjeno je. R. Slava itd. Narod hebrejski hiti Ti naproti z vejami palme. Glej, pred Tabo tud’ mi s prošnjami, s himnami smo. R. Slava itd. Oni so pred terpljenjem dar’vali Ti hvalna darila; Mi Ti vladarju damo pesmi slavilne za ddr. R. Slava itd. *) Ponavlja se po vsakih 2 verstah- Hi placuere Tihi, placeat devotio nostra, Eex bone, Rex clemens, cui bona cimeta placent. R. Gloria, laus etc. Oni so bili Ti všeč, prijetna tud’ naša pobožnost NajjTi bo, vsniiljeni Kralj! — dobro Ti ljubo je vse. R. Slava itd. Pojasnilo. Po odpeti pesmi „ Gloria laus11 se zunanji pevci s notranjimi združijo. To pomeni, da je bil vhod Gospodov v Jerusalem predpodoba njegovega poznejega vnebohoda, po kterem so se imeli pravični iz predpelcla združiti z angeli. O tej priložnosti si jih mislimo s palmami in znamenji slavne Odrešenikove zmage. Subdiakon poterka z deržajem sv. križa na vrata, ki se koj odpro. Procesija stopi v cerkev in poje se tako-le: y. Ingrediente Domino in sanctam civitatem, Hebraeo-rum pueri resurrectionem vitae pronuntiantes, * Gum rarais palmarum Hosanna clamabant in excelsis. Y. Gum audisset populus, quod Jesus veuiret Jerosoljmam, exierunt obviam ei. Gum ramis. R. Ko je Gospod prišel v sveto mesto, vpili so dečki hebrejski, vstajenje k življenju oznanovaje, palmove veje deržeč, hosanana v višavah! f. Ko je ljudstvo slišalo, da se bliža Jezus Jerusale-mu, šli so mu naproti — Palmove veje deržeč itd. [„Čast bodi Bogu itd." se ne reče.] [Tako je procesija končana in začne se Msv. maša". Veje se derže v rokali samo, kedar se poje ,,terpljenje“ (.pasijon") in evangelij.] MAŠA. [Postaja (stacija) 'pri sv. Ivanu v Lateranu.] * **)) Pojasnilo. Današnja maša nas živejše spominja smerti Gospodove, saj je prišel tudi zato v Jerusalem, da se je približal kraju svojega terpljenja, kakor starozakonsko velikonočno jagnje, ktero so morali pripraviti v hišo že nekaj dni poprej, ko so ga zaklali. To jagnje je bilo prcdpodoba Jezusa Odrešenika. A. Predmaša. Pristopne molitve. In nomine Patris, et Filii, et Spiritus saucti. Amon. «.) Sacerdos. (Antiphona) Introilio ad altare Dei. Minister. Ad Deum, qui laetificat inveutntom meam. **) J V imenu Očeta, in Sina in svetega Dnini. Amen. a.) Mašnik. (Antifona) Stopil bom pred altar božji. Strežnik. Pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost. *) Postaje ali stacije so bili v pervih stoletjih sv. cerkve ker-^ranski shodi ob določenih dnevih v določenih cerkvah v Rimu. Shajali pa so se kristjani ali sami (privatno), ali pa so prišli v procesiji (z duhovščino) iz ktere druge cerkve v postajno cerkev. V naj starših gasili so bili ti shodi spokorni shodi in sta jim bila odločena petek in sreda; pozneje so se imeli shodi tudi ob nedeljah in praznikih. Ko so se bili papeži preselili v Avinjon (na Francozko, 1309), so nehali v Rimu slovesni „stacijski“ shodi, vendar pa imajo Rimljani do današnjega dne še navado, da po starem redu stacijske cerkve obis-kujejo. — Pateran se imenuje (pervega krščansk.) cesarja Konstantina poslopje, pa tudi cerkev, ki jo je dal on zraven tega poslopja sezidati, in Id jo je podaril papežu Silvestru. Ta cerkev je naj starejša papeževa stolna cerkev, ki kaže še zdaj nad vrati napis: „0mnium Orbis et orbis ecclesiarum mater et caput“ [(t. j. „Vseh cerkva v mestu (Rimu) in po svetu mati in glava").1 **) Ps. 42, („Judica“), ki se navadno tu moli, izpušča se od »tihe nedelje* naprej vsakrat, kedar se obhaja dan kot tak (da ni b.) S. Adjutorium nostrum in nomine Domini. M. Qui fecit coelum et terram. S. Confiteor Deo omnipo-tenti, beatae Mariae semper virgini, beato Michaeli Ar-changelo, beato Joanni Bap-tistae, sanotis Apostolis Petro et Paulo, omnibus Sanc-tis, et vobis, fratres, quia peccavi nimis cogitatione, verbo et opere: mea culpa, mea culpa, mea maxima cul-pa. Ideo precor beatam Mariam semper virginem, bea-tum Michaelem Archange-lum, beatum Joannem Bap-tistam, sanctos Apostolos Petnim et Pauium, omnes Sanctos, et vos, fratres, orare pro me ad Domimim Deum no-strum. M. Misereatur tui omni-potens Deus, et, dimissis pec-catis tuis, perducat te ad vi-tam aeternam. S. Amen. M. Confiteor etc. * *) S. Misereatur vestri om- b.) M. Pomoč naša v imenu Gospodovem — S. Ki je stvaril nebd in zemljo. M. Spovem se Bogu vse-l gamogočnemu, sveti Mariji, vselej devici, svetemu Mihaelu, velikemu angelu, svetemu Janezu Kerstniku, svetima aposteljnoma Petru in Pavlu, vsem svetnikom, in vam, bratje, da sem veliko grešil z mislijo, besedo in dejanjem. — Kriv sem! kriv sem! zeld sem kriv!— Torej prosim sveto Marijo, v-selej devico, svetega Mihaela, velicega angela, svetega Janeza Kerstnika, sveta apo-steljna Petra in Pavla, vse svetnike, in vas, bratje, molite za me pri Gospodu našem Bogu. S. Naj se te usmili vse-gamogočni Bog, in, odpustivši ti grehe, naj te pelje v večno življenje. M. Amen. S. Spovem se itd. M. Naj se vas usmili v- narareč nikakega godu.) Take dni se mašuje v violieasti barvi. [Ves veliki teden se ne sme nobeden (svetnišk) god obhajati.] - Izpušča se pa te dni tudi „Gloria l’atri“ po „vhodu" in konec psalma 25. („Lavabo“), kteri se moli med umivanjem rok po darovanji. *) Strežnik moli vse, kakor mašnik, samo namesti „vobis, fratres^ Gvam, bratje**) in „vos, fratres* („vas, bratje1*) reče »tihi, pater* (tebi, očc“) in „te pater*, („tebe, oče“). lipotens Deus, et, dimissis peccatis vestris, perducat vos ad vitam aeternam. M. Amen. S. Indulgentiam, absolu-tiouem et remissionem pec-catorum nostrorum tribuat uobis omnipotens et miseri-cors Dominus. M. Amen. c.) S. Deus, Tu conversus Dvificabis nos. M. Et plebs Tua laetabi-tur in Te. S. Osteude nobis, Domine, misericordiam Tuam. M. Et salutare Tuum da nobis. S. Domine, exaudi oratio-nem meam. M. Et elamor meus ad Te veniat. S. Dominus vobiseum. M. Pit oum špiritu tuo. (Na altar gredč i'. Oremus. Aufer a nobis, <|iiac-s’Umis, Domine, iniquitates no-stras, ut ad Sancta Sanctorum Pariš mereamur mentibus introire. Christum Dominum nottrum. A.men. Oramus Te, Domine, per meri-ta Sanctorum Tuormn, quorum ^eliquiae hic sunt, et omnium Sanctorum, ut indulgerc digneris 01*niia peccata mea. Amen. segamogočni Bog, in, odpu-stivši vam grehe, naj vas pelje v večno življenje. S. Amen. M. Prizanesenje, odvezo in odpuščenje naših grehov naj nam (lodeli vsegamo-gočni in usmiljeni Bog. S. Amen. c.) M. Bog! Ti, obernivši se k nam, oživiš nas. S. In veselilo se bo v Tebi Tvoje ljudstvo. M. Gospod, izkaži nam svojo milost! Š. In dodeli nam svoje usmiljenje. M. Gospod, usliši mojo molitev! S. In k Tebi naj pride moje vpitje! M. Gospod z vami! S. In s tvojim duhom! oli mašnik tiho:) .1/. Molimo! Odvzemi nam, prosimo, Gospod! naše grehe, da bomo vredni, s čisto dušo stopiti v presvetišče po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Trosimo Te, Gospod! po za-služenji Tvojih svetnikov, kterih svetinje so tukaj, in po zaslu-ženji vseli svetnikov, odpusti mi milostljivo vse moje grebe. Amen. Pojasnilo. Vhod, zbirna molitev in list današnje maše meri na terpljenje Kristusovo in na njega sad, kakor tudi na ljubezen in pohlevnost, ki jo je terpec nam izkazal, zarad česar ga je njegov nebeški Oče povišal in se moli vsak čas presveto njegovo ime. ‘d. Vhod (Introitus.) Domine, ne longe facias auxilium Tulim a me, ad defensionem meam aspice: libera me de ore leonis, et a cornibus unicornium humi-litatem meam. (Ps. 11.) (Ps. dl.) Deus, Deu s melis, respice in me; quare me dereliquisti V longe a salute mea verba delictorum meo-rum. Domine, ne longe. ete. (Ps.ii.)Gospod, naj ne bode daleč od mene Tvoja pomoč; glej, da me boš branil: reši me iz žrela levovega in izpod rogov samorogovskih ponižnost, (revo) mojo! (Ps. 21.) Dog, moj Dog, ozri se na me: zakaj si me zapustil ? daleč od moje pomoči (so) besede mojih pregreh. Gospod, naj itd. 3. ^Gospod usmili seu („Kgrieu). S. Kjrie, eleison. M. Kvrie, eleison. /S'. Kvrie, eleison. M. Christe, eleison. S. Christe, eleison. M. Christe, eleison. S. Kyrie, eleison. M. Kvrie, eleison. S. Kvrie, eleison. M. Gospod, usmili se. S. Gospod, usmili se. M. Gospod, usmili se. G. Kriste, usmili se. M. Kriste, usmili se. S. Kriste, usmili se. M. Gospod, usmili se. S. Gospod, usmili se. M. Gospod, usmili se. 4. „Slavau („Gloriau) se ne moli (poje), kedar je plajšč violičaste barve. S. Domiuus vobiseum — M. Gospod z vami! M. Et cum špiritu tuo. S. In s tvojim duhom! 5 Zbirna molitev (Colleda). Omnipotens, sempiterne peus, qui humano generi ad imitandum humilitatis exem-plum Salvatorem nostrum čarnem s umore, et erucem subire fecisti: concede pro-Pitius, ut et patienuae ipsius habere docamenta, et resur-rectionis consortia mereamur. 1'er eumdem Dominum nostrum. 1^-. Amen. Vsegamogočni, večni Bog, kteri si, da si človeškemu rodu velik zgled ponudil v posnemanje, storil, da se je naš Odrešenik včlovečil: dodeli milostljivo, da bomo vredni imeti terpljenja njegovega poduk in delež vstajenja. Po istem Gospodu itd. 'ijt. Amen. fPanas je samo ta zbirna molitev; druge dni jih je lahko po več.j G. List (Epistola). Ledio Epistolae beati Fauli -Apostoli ad Fhilippcnses (2, b~ll) Fratres: Hoe enim sentite in vobis, quod et in Christo •lesu, qui, cum in forma Dei csset, non rapinam arbitra-tus est esse se aequalem Deo, sed semetipsum exinanivit formam servi aeeipiens, in similjtudinem hominum fac-fns, et habitu inventus ut itoino. Humiliavit semetip-sum, factun obediens usque nd mortem, mortem autem crucis. Propter quod et Deus ovaltavit ilitim, et donavit iili nomen, quod est super omne nomen, ut in nomine •Teau [Hic genufleditur) om- Eerilo iz lista s. Favla aposteljna do Filipljanov (2, 5—11.) Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Jezus, kteri, dasiravno je bil v božji podobi, ni v rop štel, Bogii enak biti; temuč je sam sebe v nič storil, ko je podobo hlapca na se vzel, človekom se upodobil, in po vnanjem najden bil kakor človek. Ponižal je sam sebe, ko je bil pokoren do smerti, smerti pa na križi. Zato ga je tudi Bog povišal, in mu dal imč, ktero je čez vsa imena, da se v imenu Jezusovem {Tukaj sepoJclekne) vsako koleno pripogne teh. ne genu fiectatur coelestium, tevresLrium, et infernorum; et omnis lingua confiteatur, quia Dominus Jesus Chri-atus in gloria est Del Pa-tris. Ijt*. Deo gratias. ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik sprieuje, da je Gospod I Jezus Kristus v časti lioga Očeta. Ijl-. Bogu hvala. Pojasnilo. V liski se je Bog ponižal do nas in oznanjal nam večno resnico; spodobi se torej, da se tudi naša duša povzdigne k Bogu in se mu vda. To se godi v „gredni molitvi1'1 (,,gradualeu)1 ki pride zdaj na versto. vGred-nicau svečano izrazuje hvalo, zahvalo, hrepenenje, prošnjo — vselej z ozirom na god ali praznik, kteri se obhaja, in pa na cerkveni čas. Ime ima gredna molitev od gredi (stop-njice, lat. od „gradusu), ker so nekdaj pevci — med tem ko se je diakon na sv. evangelij pripravljal, kleče na stop-njicah nekega posebnega odra, s kterega se je evangelij pri starem pel, (pozneje pa na stopnjicah oltarnih) —■ verste se en psalm peli. — O takih cerkvenih časih, o leterih veselje preneha, prida je se gradnalu „tractus“ (podaljšano petje). To je bil pri starem psalm, ki ga je pel en sam pevec neprenehoma, počasi, resno in žalostno. — V današnjem gradnalu govori cerkev po ustih Kristusovih k nebeškemu Očetu. Trakt je posnet iz 21. Davidovega psalma, v kterem kraljevi prerok v imenu Odrešcnikovem toži o revah in težavah, ki jih je imel (Kristus) preterpeti. 7. Gredna molitev (Graduale) in trakt (Tractus). Gr. (Bs. 72.) Tenuistima-num dexteram meam, et in voluntate Tua deduxisti me, et cum gloria assumsisti me. 'f. Quam bonus Israel Deus rectis corde! Mei anteni pene moti sunt pedes, Gredna molitev. (Ps. 72.) Za desno roko si me deržal in si me vodil po svoji volji, in v veličastvu si me sprejel. f. Kako dober je Bog Israelu, njim, ki so pravega sercu! Moje noge pa bi se pene effusi sunt gressus mei: quia zelavi in peccatoribus, pacem peccatorum videns. Trud. Deus, Deus meus,respice in me: quare me dereliqnisti ? y. Longe a saliite mea verba delictorum meorum. y. Dens meus, cla-mabo per diem, nec exau-dies: in nocte, et non ad in-sipientiam mihi. T- Tn an-tem in sancto habitas, laus Israel. ~f. In Te speraverunt, patres nostri, speraverunt, et libeiasti eos. 'f. Ad Te clamaverunt, et salvi facti sunt: in Te speraverunt, et non sunt contusi. f. Ego autem sum vermis, et non bomo: opprobrinm hominum, et abjectio plebis. T. Omnes, qui videbant me, asperna-bantur me: locuti sunt la-biis. et moverunt caput. y. Speravit in Domino, eripiat eum: salvum faciat.eum, quoniam vult eum. y. Ipsi vero consideraverunt, et con-spexerunt me: diviserunt šibi vestimenta mea, et super vestem meam miserunt sortem. y. Libera me de ore leonis, et a coruibus uni-cornium humilitatem meam. y. Qui timetis Dominum, bile kmalu spotaknile; kmalu bi se bile spoderknile moje stopinje, ker sem se vnel zoper hudobne, ko sem videl mir grešnikov. Trakt. (Ps. 21.) Bog, moj Bog, ozri se na-mo,zakaj si me zapustil? y. Daleč od moje pomoči besede mojih pregreli. y. Moj Bog, klical bom po dnevu, in me ne u-slišiš; in po noči, in mi ne bo v nespamet, 'f. Ti pa prebivaš v _ svetišči, hvala Israelova! H. V Te so upali očetje naši: upali so, in si jih 'rešil. f. V Te so klicali, in so bili oteti; v Te so upali, in niso bili osramoteni. Jez pa sem červ in ne človek; zasramovanje ljudi in _ izveržek izmed ljudstva. y. Vsi, ki me vidijo, zasmehujejo me, z ustnicami gibljejo in z glavo majajo: V Gospoda je zaupal, naj ga reši; otme naj ga, ker ga ljubi (hoče). Oni pa so me ogledali; moja oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo so vad-Ijali. y. Reši me iz žrela levovega, in izmed rogov enorogov ponižnost mojo (t. j. mene ponižanega). y. Kte-ri se bojite Gospoda, hvalite ga; ves zarod Jakopov, laudate eum: universum semen Jacob, inagnificate eum. Annuntiabitur Domino generatio ventura: et an-nuntiabunt coeli justitiam ejus. 'f. Populo, qui nasce-tur, quem tecit Dominus. častite ga. f. Po Gospodu se bo imenoval prihodnji zarod; in nebesa bodo ozna-novala njega pravico. H. Ljudstvu, ki bo rojeno, ktero je naredil Gospod. 8. Evangelij (Evangdium). *) Pojasnilo. Terpljenje Gospodovo so popisali vsi štiri evangelisti, sv. Matej, sv. Marica, sv. Lukež in sv. Janez. Fapcž A-leksander I. (109—119) je zapovedal, da naj se bere v vel. tednu vseh štirih popis po tisti versti, po kteri so svoje evangelije pisali. Sv. Matej je spisal evangelij nar-popted, že o. leta 41. po Kristusovem rojstvu ali v 7. po njegovi smerti. Za tega voljo sc bere njegov popis Gospodovega terpljenja pred drugimi. — Kdor ga ima brati ali peti, ne prosi obrednika za blagoslov, kakor je navada p>red drugimi evangeliji med letom. To pomeni, da, ker se v passijonu pripoveduje, da je bil začetnik in izvirek vsega blagoslova vjet in umorjen, ni ga, — tako si mislimo — ki bi nas blagoslavljal. Goreči sveči zraven bukev se ne deržite, ker je vir prave svetlobe — Jezus — umeri. Kadilo se ne upotrebuje, v znamenje, da je gorečost pobožnosti in molitve, ktero kadeče se kadilo pomeni, v apostolinih mlačniša postala in se malo da ne ugasila. ,.Dominus vobis-cumu se zamolči, ker nam v ušesih doni izdaj (dni pozdrav Iškariotov navertu. Zamolči se tudi „ Gloria Tibi, Domine'1, ker so Judje Odrešenika zasramovali, a ne častili in slavili. — Tiste besede v passijonu, ki jih je govoril Kristus sam, pojejo se drugače, ko kar evangelist se svojimi besedami pripoveduje, in pa ko besede druzih, ki jih pripo- *) Današnji „evangelij“ je »terpljenje Gosp.* („passijon“), in se začne brati ali peti naravnost brez »Munda cor meum“ in brez navadnega vvoda in druzih navadnih priprav. (Glej »pojasnilo*!) vcdovalcc govoreče navaja. Kajti besede, hi so jih govorila božja usta, spodobi se tudi drugače peti. Znamenja, ki odkazujejo vsakemu, kar ima peti, so ta-le: V latinskem kaže f, kar govori Kristus; C. pomeni „chronistau, t. j. zgodopisec in pripovedovalec, in kaže, kaj naj predpevec poje; S. pa pomeni „schola“, t. j. pevski zbor, Meri poje to, kar je vpila množica ali pa kdor si bodi izmed nje, ali kar je govoril Meri izmed aposteljnov. — V slovenskem pa pomeni j Kristusa, P. »pripovednika11 (evangelista), Z. »zbora (pevce). Fassio Domini nostri Je-su Christi secundum Mat-thaeum. (C. 26. 27.) In illo tempore dixit Jesus discipulis suis: f Scitis, quia post biduum Pascha fiet, et Filius hominis tradetur, ut crucitigatur. C. Tune con-gregati suut principes sacer-dotum, ot seniores populi, in airium principis sacerdotum, qui dicebatur Caiphas, et consilium feeerunt, ut Jesum dolo terierent, et oceiderent. Dicebant autem: S. Non in die festo, ne torte tumultus fleret in populo. C. Gum autem Jesus esset in Bethania, in domo Simonis leprosi, ac-cessit ad eum mulier habens alabastrum unguenti pretiosi, et effudit super caput ipsius recumbentis. Videntes autem discipuli, indignati sunt, di-eentes: S. Ut quid perditio haec? Potuit enim unguen- Terpljenje Gospoda našega, Jezusa Kristusa, po spisu sv. Mat. (v 26. in27.pogl.) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: f Veste, da bo čez dva dni velika noč, in Sin človekov bo izdan, da bo križan. P. Takrat so se zbrali veliki duhovni in sta-rašine ljud stva v dvor vi,šega duhovna, kteri je bil imenovan Kaifež; in so se posvetovali, da bi Jezusa z zvijačo vjeli in umorili. Kokli so pa: Z. Nikar v praznik, da kje hrup med ljudstvom ne vstane. P. Ko je bil pa Jezus v Betaniji, v hiši Simona gobovega, pristopila je k njemu žena, ki je imela a-labastrovo pušico dragega mazila, in ga je izlila na njegovo glavo, ko je pri mizi bil. Ko so pa učenci to videli, bili so nevoljni, rekčč: tum istud veniindari malto et dari pauperibus. C. Scions autem Jesus, ait illis: f Quid molesti estis huic mulieri? Opus enim bornim operata est in me. Nam semper pau-peres habetis vobiscum: me autem non semper habetis. Mittens enim haec unguen-tum hoc in corpus meum, ad sepeliendum me fecit. A-men dico vobis, ubicumque praedicatum fuerit hoc Evan-gelium in toto mundo, dice-tur et quod haec fecit, in memoriam ejus. C. Tune abiit unus de duodecim, qui dicebatur Judas Iscariotes, ad principes sacerdotum, et ait illis: S. Quidmltismihi dare, et ego vobis eum tra-dam? C. At illi constitue-ruut ei triginta argenteos. Et exinde quaerebat oppor-tunitatem, ut eum traderet. Prima autem die Azvmorum aeeesserunt discipuli ad Je-sum, dicentes: S. Ubi vis paremus tibi comedere Pa-scha? 0. At Jesus dixit: f Ite in civitatem ad quem-dam, et dicite ei: Magister dicit: Tempus meum prope est; apud te facio Paseha eum discipulis meis. C. Et fecerunt discipuli, sicut eon-stituit illis Jesus, et para- Z. Čemu ta potrata? Zakaj to bi se bilo dalo drago prodati in dati ubogim. P. Jezus pa, ko je vedel, jim je rekel: f Kaj nadlego delate tej ženi ? Zakaj dobro delo je storila nad menoj. Uboge namreč inulte zmeraj pri sebi, mene pa nimate zmeraj. Zakaj, ker je ona to mazilo izlila na moj život, storila je to za moj progreb. Kes-nično vam povem, kjer koli se bo oznanoval ta evangelij po vsem svetu, pravilo se bo tudi, kar je ta storila, v njen spomin. P. Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih, kteri je bil imenovan Judež Iškarjot, k velikim duhovnom, in jim je rekel: Z. Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam? P. Oni pa so mu privolili trideset srebernikov. In od-sehmal je iskal priložnosti, da bi ga izdal. Pervi dan opresnih kruhov pa so pristopili učenci k Jezusu, in so mu rekli: Z. Kje hočeš, da ti pripravimo jesti velikonočno jagnje? P. Jezus pa je rekel: f Pojdite v mesto k ončmu, in recite mu: U-čenik pravi: Moj čas je bli-zo, pri tebi hočem imeti veliko noč se svojimi učenci. P. In učenci so storili, kar verunt Pascha. Vespere au-tem facto, discumbebat cum (luodecim discipulis .suis. Et edentibus ilhs, dixit: f Amen dieo vobis, (jnia unus vestnim me traditurus est. C. Et centri-stati valde, coepenint singuli ilicere: S. Numquid ego sum, Domine ? C. At ipse respon-dens, ait: f Qui intingit me-cum mamim in paropside, bic me tradet. Filius qiiidem hominis vadit, sicut seriptum est de illo; vae autem bomini illi, per quem Filius hominis tradetur: bornim erat ei, si natus non fuisset bomo ille. C. Respondens autem Judas, qui tradidit eum, dixit: S. Numquid ego sum, Rabbi? C. Ait illi: f Tu dixisti. C. Coenantibus autem eis, ac-cepit Jesus panem, et bene-dixit, ac fregit, deditque di-scipulis suis, et ait: f Ac-cipite, etcomodite: Hoc est Gorpus me um. C. Et acci-pions calicem, gratias egit, et dedit illis, dicens: f 13i-bite ex boe omnes: Hic est enim sanguis meus novi testamenti, qui pro multis ef-tundetur in remissionem pec-catorum. Dico autem vobis: non bibam amodo de boe genimine vitis usque in diem illum, cum illud bibam vo- jim je Jezus ukazal, in so pripravili velikonočno jagnje. Kedar se je bil pa večer storil, šel je se svojimi dvanajstimi učenci k mizi. In kedar so jedli, je rekel: f Resnično vam povem, da e-den izmed vas me izda. P. In silno žalostni so začeli sleherni govoriti: Z. Gospod! ali sem jez? P. Ou pa je odgovoril in rekel: f Kteri pomaka z mendj roko v skledo, ta me izdiL Sin človekov sicer gre, kakor je pisana od njega; toda gorje tistemu človeku, po kterem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti človek. P. Judež pa, kteri ga je izdal, je odgovoril, rekdč: Z. Učenik, ali sem jez? P. Reče mu: f Ti si rekel. P. Kedar so pa večerjali, vzel je Jezus kruh, in ga je posvetil in razlomil, ter dal svojim učencem, in je rekel: f Vzemite in jejte; to je moje telo! P. In je vzel kelih, je zahvalil in jim dal, re-kdč: f Pijte iz njega vsi! Zakaj to je moja kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prelita v odpuščenje grehov. Povem vam pa, da po-sehmal ne bom pil tega sadu vinske terte do tistega bisoum novimi in regno Patri* mei. C. Bt hvmno dieto, exierunt in montem Oliveti. Tune dieit illis Jesus: f Om-nes vos scandalum patiemini in me in ista noete. Scrip-tum est enim: Pereutiam pastorem, et dispergentur oves gregis. Postquam anteni re-surrexero, praecedam vos in Galileam. C. Kespondens au-tem Petrus, ait illi: S. Etsi omnes scandalizati fuerint in te, ego numquan scanda-lizabor. C. Ait illi Jesus: f Amen dico tibi, quia in hac noete, antequam gallus can-tet, ter me negabis. C. Ait illi Petrus: S. Etiamsi opor-tuerit me mori tecum, non te negabo. C. Similiter et omnes discipuli dixerunt. Tune venit Jesus cum illis in villam, quae dieitur Getb-semani, et dixit discipulis suis: f Sedete hie, donee vadam illuc, et orem. C. Et assumpto Petro et duobus filiis Zebedaei, coepit contri-stari, et moestus esse. Tune ait illis: f Tristis est ani-ma mea usque ad mortem: Sustinete hie, et vigilate me-cum. C. Et progressus pu-sillum, procidit in faeiem suam, orans, et dicens: f Pater mi, si possibile est, dne, ko ga bom novega z vami pil v kraljestvu svojega Očeta. P. In kedar so bili zahvalno pesem izpeli, šli so na Oljsko goro. Tedaj jim reče Jezus: f Vi vsi se pohujšate nad menčj to noč ; zakiij pisano je: Udarim pastirja, in razkropč se ovce čede. Kedar pa vstanem, pojdem pred vami v Galilejo. P. Peter pa mu je odgovoril in rekel: Z. Ko bi se ravno vsi pohujšali nad teboj, jez se nikdar ne pohujšam. P. Jezus mu reče: f Resnično ti povem, da to noč, predno petelin zapoje, me trikrat zatajiš. P. Peter mu reče: J. Ako ravno bi mi bilo s tebčj umreti, ne zatajim te. P. Tako so tudi vsi učenci rekli. Tedaj je prišel Jezus ž njimi na pristavo, ki seji pravi Getsemani, in je rekel svojim učencem: f Sedite tukaj, da grem tje, in molim. P. In je vzel seboj Petra in Cebedejeva sina, in je začel žalosten in otožen prihajati. Tedaj jim je rekel: f Moja duša je žalostna do smerti; ostanite tukaj in čuj-te z menčj. P. In je malo dalje šel, in padel na (svoj) obraz, in je molil, rekoč: f Moj Oče! ako je mogoče, naj transeat a me calix iste. Ve-ruintamen non sicut ego volo, sed sicut tu. C. Et venit ad discipulos suos, et invenit eos dormientes, et dixit Petro : f Sic non potuistis una hora vigilare mecum ? Yigi-late ed orate, ut non intretis in tentationem. Spiritus qui-dem promptus est, caro antena infirma. C. Iterum secundo abiit, et oravit, dicens: f Pater mi, si non potest hic eaiix transire, nisi bibam il-lum, fiat voluntas tua. C. Et venit iterum, et invenit eos dormientes; erant enim oculi eorum gravati. Et relictis illis iterum abiit, et oravit tertio eundem sermonem dicens. Tune venit ad discipulos suos, et dicit illis: f Dormite jam, et requiescite. Ecce appropiuquavit hora, et Pilius hominis tradetur in uaanus peccatorum. Surgite, eamus; ecce appropinquavit, qui me tradet. C. Adhuc eo ]oqueute, ecce Judas, unus de duodecim, venit, et cum eo turba multa cum gladiis et fustibas, missi a princi-pibus sacerdotum et senio-ribus populi'. Qui autem tra-didit eum, dedit illis signum, dicens: S. Quemcumque os-culatus fuero, ipse est, te- gre od mene ta kelih; pa vendar ne kakor jez hočem, ampak kakor ti. P. In pride k svojim učencem, m jih najde speče, in reče Petru: f Tako niste mogli eno uro z menoj čuti! Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo. Duh je sicer voljiin, mesč pa slabo. P. Spet je drugič šel, in molil, rekčč! f Oče moj! ako ne more ta kelih memo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja. P. In je spet prišel, in jih je našel speče; njih oči namreč so bile dremotne. In jih je popustil in spet šel, in tretjič molil, in ravno tiste besede govoril. Tedaj pride k svojim učencem, in jim reče: f Spite zdaj in počivajte. Glejte! približala se je ura, in Sin človčkov bo izddn grešnikom v roke. Vstanite, pojdimo! glejte! približal se je, kteri me izdih P. In še je govoril, in glej! Judež,e-den dvanajsterih, je prišel, in ž njim velika množica z meči in s kolmi, ki so jo poslali veliki duhovni in stafašine ljudstva. Njegov izdajalec pa jim je dal znamenje, rekčč: Z. Kterega poljubim (kuš-nem) tisti je, njega primite. P. In berž jek Jezusu stopil nete eum. C. Et confestim accedens ad Jesum, dixit: S. Ave, Rabbi. C. Et oscu-latus est eum. Dixitque illi Jesus: f Amice, ad quid ve-nistiV 0. Tune accesserunt et manus injecerunt in Jesum, et tenuerent eum. Et eece uuus ex his, qui erant eum Jesu, extenden.s mamim exemit gladium suum, et per-cutiens servum principis sa-cerdotum, amputavit auricu-lam ejus. Tuncait illi Jesus: f Converte gladium tuum in locum suum. Omnes enim qui acceperint gladium, gla-dio peribunt. An putas, quia non possum rogare Patre m meum, et exliibebit mihi modo plusquam duodeeim legio-nes Angelorum? Quomodo ergo implebuntur Scripturae, quia sic oportet fleri? C. In illa bora dixit Jesus turbis: f Tamquam ad latronem ex-istis eum gladiis et fusti-bus comprebendere me: quo-tidie apud vos sedebam do-cens in templo, et non me tenuistis. C. Hoc autem to-tum faetum est, ut adimple-rentur Scripturae Propheta-rum. Tune discipuli omnes, relieto eo, fugerunt. At illi tenentes Jesum, duxerunt ad Caipbam, principem Sacer- in je rekel: Z. Zdrav bodi, učenik! P. In ga je poljubil. In Jezus mu je rekel: f Prijatel! čemu si prišel ? P. Tedaj so pristopili, in so roke na Jezusa vergli, in ga prijeli. In glej! eden izmed teh, kteri so bili z Jezusom, je stegnil roko in izderi svoj meč, in je mahnil po hlapcu velikega duhovna, in mu je uho odsekel. Tedaj mu reče Jezus: f Vtakni svoj meč v njegovo mesto, zakdj vsi, kteri za meč prijemajo, bodo z mečem končani. Ali meniš, da ne morem prositi svojega Očeta, in mi pošlje več ko dvanajst legijonov angelov ? Kako se tedaj dopolnijo pisma, ker se mora tako zgoditi ? P. Tisto uro je Jezus množicam rekel: f Kakor nad razbojnika ste me šli lovit z meči in s kolmi; vsak dan sem sedel pri vas in učil v tempeljnu, pa me niste prijeli. Pa to vse se je zgodilo, da se dopolnijo pisma prerokov. P. Takrat so ga vsi učenci zapustili in so zbežali. Kteri so pa Jezusa vjeli, peljali so ga h Kajfe-žu, velikemu duhovnu, kjer so se bili pismarji in stara-šine sešli. Peter pa je od deleč za njim šel do dvora dotuin, u)ji Scribae et Senio-res convenerant, Petru,s anteni sequebatur eum a longe, usque in atrium prineipis sa-eerdotum; et ingressus intro, sedebat cum ministris, ut videret finem. Principes au-tem sacerdotiun, et omne concilium quaerebant falsum teštimonium centra Jesum, ut eum morti tiaderent: et uon inrenerunt, cum multi falsi testes accessissent. No-vissime autem venerunt dno falsi testes, et diserunt: S. Hic dixit: Possuin destruere templum Dei, et post triduum rtoedificare illud. C. Et sur-gens princeps sacerdotum, ait illi: S. Nihil respondes ad ea, quae isti adversum te te-stificantur? C. Jesus autem tacebat. Et princeps sacer-dotum ait illi: S. Adjuro te per Deum vivum, ut dicas Uobis, si tu es Cfiristus, Fi-lius Dei. C. Dicit illi Jesus: t Tu dkisti. Verumtamen dico TObis: amodo videbitis Tilium hominis sedentem a dextris virtutis Dei, et ve-Uientem in nubibus coeli. C. Tune princeps sacerdotum scidit vestimenta sna, dicens: l^lasphemavit, quid adhuc egemus testibus: Ecce nune Uudistis blasphemiam: quid velikega duhovna. In je šel ven, in je sedel sž služabniki, da bi videl konec. Veliki duhovni pa in ves zbor so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga umorili; in ga niso našli, dasi-ravno je bilo veliko krivih prič pristopilo. Zadnjič pa ste prišli dve krivi priči, in ste rekli: Z. Ta je govoril: Jez morem podreti tempelj božji, in v treh dneh ga spet sezidati. P. In veliki duhoven je vstal, in mu rekel: Z. Ali nič ne odgovoriš na to, kar ti zoper tebe pričujejo ? P. Jezus pa je molčal. In veliki duhoven mu je rekel: Z. Zarotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin božji! P. Jezus mu reče: f Ti si rekel. Pa povčm vam: Posehmal bodete videli Sina človekovega sedeti na desnici moči božje, in priti v oblakih nebih P. Tedaj je viši duhoven raztergal svoja oblačila, rekoč : Z. (Bogi) je preklinjal; kaj potrebujemo še prič? Glejte! zdaj ste slišali preklinjanje. Kaj se vam zdi? P. Oni pa so odgovorili in rekli: Z. Smerti je vreden. P. Tedaj so mu pljevali v obraz> in mu jih za uho dajali; vobis videtur? C. At illi respondentes, dkerunt: S. Eeus est mortis. C. Tuno expuerunt in faciem ejus, et colaphis euin ceciderunt; alii anteni palmas in faciem eius dederunt, dicentes: S. Pro-phetiza nobis, Christe, quis est, qui te percussit? C. Petrus vero sedebat foris in atrio, et accessit ad eum una ancilla, dicens: S. Et tu cum Jesu Galileo eras. C. At ille negavit eoram omnibus, dicens: S. Nescio, quid dicis. S. Exeunte anteni illo ja-nuam, vidit eum alia ancilla, et ait his, qui erant ibi: S. Et hie erat cum Jesu Naza-reno. C. Et iterum negavit cum juramento: Quia non novi hominem. Et post pu-sillum accesserunt, qui sta-bant, et dixerunt Petro: S. Vere tu ex illis es; nam et loquela tua manifestum te 1'acit. C. Tuno coepit dete-stari et jurare, quia non no-visset hominem. Et contiuuo gallus cantavit. Et recorda-tus est Petrus verbi Jesu, quod dixerat: Priusquam gallus cautet, ter me negabis. Et egressus foras, llevit a-maro. Mane autem facto, consilium inierunt omnes principes sacerdotum, et se- drugi pa so ga s pestmi v obraz bili, rekoč: Z. Prerokuj nam, Kriste! kdo te je udaril? P. Peter pa je zunaj sedel na dvorišči, in pristopila je neka dekla k njemu, rekčč: Z. Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem. P. On pa je tajil vpričo vseh, re-k<5č: Z. Ne vem, kaj praviš. P. Ko je pa skoz vrata šel, videla ga je druga dekla, in je rekla tistim, kteri so bili tam: Z. Tudi ta je bil z Jezusom Nazareškim. P. In je spet tajil s prisego: Ne poznam tega človeka. P. Čez malo pa so pristopili ondi stoječi, in so rekli Petru: Z. Resnično, tudi ti si izmed tistih; zakaj tvoj jezik te razodeva. P. Tedaj je začel rotiti se in prisegati, da ne pozna tega človeka. In zdajci je petelin zapel. In Peter se je spomnil besede Jezusove, ki jo je rekel: Predno petelin zapoje, zatajiš me trikrat. In je ven šel in je britko jokal. Kedar se je pa jutro storilo, sklenili so vsi veliki duhovni in sta-rašine ljudstva zoper Jezusa, da bi ga v smert izdali. In so zvezanega peljali in izdali Ponciju Pilatu, deželnemu poglavarju. Tedaj, ko je Ju- niores populi adversus Je-sum, ut eum raorti trade-rent. Et vinotura adduxenmt fium, et tradiderunt Pontio ^ilato Praesidi. Tune viden« Jndas, qui eum tra-•lidit, quod damnatus esset, pdenitentia ductus, retulit triginta argenteos principi-hus sacerdotum, et seniori-bus, dicens: S. Peccavi, tra-dens sanguinem justum. C. At illi diserunt: S. Quid ad nos ? Tu videris. C. Et pro-jectis argenteis in templo, recesait, et abiens, laqueo «e suspendit. Principe« au-tem sacerdotum, acceptis argenteis, dkerunt: S. Non licet eos mittere in corbo-nam, quia pretium sanguinis est. C. Consilio anteni inito, emerunt ex illi« agrum figuli, in sepulturam peregrinorum. jPropter hoc vocatus est ager ille Haceldama, hoc est, ager sanguinis, usque in hodier-num diem. Tune impletum est, quod dictum est per Je-remiam Prophetam, dicen-|tem: Et acceperunt triginta argenteos, pretium appretiati, (iuem appretiaverunt a filii« Israel; et dederunt eos in agrum figuli, sicut constituit 'nihi Dominus. Jesus autem stetit ante Praesidem, et in- dež, kten ga je izdal, videl, da je obsojen, se je skesal, in je nazaj prinesel trideset srebernikov velikim duhovnom in starašinam, rekoč: Z. Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri. P. Oni pa so rekli: Z. Kaj je nam mar, ti glej. P. In je vergel od sebe srebernike v tempeljnu, in se je vernil, in je šel in se z vervjo obesil. Veliki duhovni pa so vzeli srebernike, in so rekli: Z. Ne spodobi se dejati jih v teinpeljnovo skrinjico; zakaj to je cena kervi. Sklenili so pa, in kupili za-nje lončarjevo njivo za pokopališče tujcev. Zato je imenovana tista njiva Ha-keldama, to je, njiva kervi, do današnjega dne. Tedaj se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremiji preroku, ki pravi: In so vzeli trideset srebernikov, ceno cenjenega, kterega so skupčevali od Izraelovih otrok, in • so jih dali za njivo lončarjevo, kakor mi je ukazal Gospod. Jezus pa je stal pred poglavarjem, in poglavar ga je v-prašal, rekdČ: Z. Ali si ti kralj judovski ? P. Jezus mu jo rekel: f Ti praviš. P. In kedar je bil tožen od velikih duhovnov in starašin, ni nič terrogavit eura Praeses, di-cens: S. Tu es I{exJudaeo-rum? C. Dicit illi Jesiis:f Tu dicis C. Bt cum accu-saretur a principibus sacer-dotum et senioribus, uihil respondit. Tune dicit illi Pi-latus: S. Non audis, quanta adversum te dicunt testimo-nia? C. Et non respondit ei ad ullum verbum, ita, ut mi-raretur Praeses vehementer, Per diem autem solemnem consueverat Praeses populo diraittere imuni vinctum, quem voluissent. Habebat autem tune vinctum insig-nem, qui dicebatur Baral)-bas. Congregatis ergo illis, dixit Pilatus: S. Quem vul-tis dimittam vobis, Barab-bam, an Jesum, qui dicitur Obristus ? C. Sciebat enim, quod per invidiam tradidis-sent eum. Sedente autem illo pro tribunali, misit ad eum uxor ejus, dicens: S. Nihil tibi, et Justo illi; multa enim passa sum hodie per visum propter eum. C. Principes autem sacerdotum et senio-res persuaserunt populiš, ut peterent Barabbam, Jesum vero perderent. Respondens autem Praeses, ait illis: S. Quem vultis vobis de duo-bus dimitti? C. At illi di- odgovoril. Tedaj mu reči Pilat: Z. Ali ne slišiš, koi liko zoper te pričujejo? Pl In mu ni odgovoril na noj beno besedo, tak<5 da se ja poglavar silno čudil. Ob praz j niku pa je poglavar navada imel ljudstvu izpustiti enegal jetnika, kterega so hotelil Imel je pa takrat slovečega jetnika, kteri je bil imenoj van Bardba. Xo so se tedaj zbrali, rekel je Pildt: Z. Kterega hočete, da vam izj pustim, Bardba-o ali Jezusa, kteri je imenovan Kristus f P. Zakd,j vedel je, da so ga bili iz nevošljivosti izdali Kedar je pa sedel na sod-njem stolu, poslala je k nje-, mu njegova žena, rekdč: Z. Nič si ne dajaj opraviti s tem pravičnim; zakdj veliko sem terpela danes v sanjah zavoljo njega. P. Ali veliki duhovni in starašine so pregovarjali ljudi, da bi prosili za Baraba-o, Jezusa pa pogubili. Poglavar pa je odgovoril in jim rekel: Z. Kterega teh dveh hočete, da vam izpustim? P. Oni pa so rekli : Z. Baraba-o. P. Pildt jim reče: Z. Kaj tedaj naj storim z Jezusom, kteri je imenovan Kristus? P. Vsi reko: Z. Križan naj bo! P. spnmfc: S. Barabbam. C. l)i-('it illis Pilatus: S. Quid i-gitur faciam de Jean, qui dieitur C h ris tu s ? C. Dimu it onuies: S. Grucifigatur. C. Ait illis Praeses: S. Quid enim 'nali fecit? C. At illi mag;s ('lamabant, dicentes: S. Cru-•'itigatnr. C. Videns autem Pilatus, quia nihil profieeret, sed magis tumultus fieret, Recepta aqua, lavit manus coram populo, dicens: S. In-"oeens ego sum a sanguine jasti hujus; vos videritis. C. bt respondens universus po-pulus, dixit: S. Sanguis ejus super nos, et super tilios no-stros. C. Tune dimisit illis Barabbam: Jesum autemfla-gellatum tradidit eis, ut cru-(-ifigeretur. Tune milites Prae-sidis snscipientes Jesum in praetorinm, congregaverunt ad eum universam eobortein, at exuentes eum, ehlamvdem coccineam circumdederunt ei, at pleetentes coronam de spi-uis, posuerunt super caput ajus, et arundinem in dexte-'-a ejus. Et genu fiexo ante eum, illudebant ei, dicentes: S. Ave, Rex Judaeorum. C. Bt expuentes in eum, acce-perunt arundinem et percu-tiebant caput ejus. Et post-quam illuserunt ei, exuerunt Poglav&r jim reče: Z. Kaj pa je hudega storil? P. Ali oni so še bolj vpili, rekdč: Z. Križan naj bo! P. Ko je pa Pildt videl, da nič ne o-pravi, temuč da veči hrup vstaja, vzel je vode, in sije rokč umil vpričo ljudstva, rekoč: Z. Jez sem nedolžen nad kervjo tega pravičnega, vi glejte! P. In vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: Z. Njegova kri pridi na nas in naše otroke! P. Tedaj jim je izpustil Baraba-o, Jezusa pa jim je bičanega izdal, da bi bil križan. Tedaj so poglavarjevi vojščaki Jezusa seboj vzeli na sodišče, in so k njemu spravili vso trumo. In so ga slekli, in so mu škerlatast plašč ogernili. In so spletli krono iz ternja, in so mu jo na glavo dejali, in terst v njegovo desnico, in so pred njega poklekovali, in ga zasramovali, rekdč: Z^ Zdrav bodi, kralj judovski! P. In so va-nj pljevali, in terst jemali in tolkli ga po glavi. In po tem, ko so ga zasramovali, slekli so mu plašč, in ga oblekli v njegova oblačila, in ga peljali, da bi ga križali. Grede pa so srečali človeka iz Cirene, Simona po imenu; tega so eum chlamjde, et induerunt eum vestimentis ejus, et dn-xerunt eum ut crucifigerent. Exeuntes autem, invenerunt hominem Cjrenaeuin, nomi-ue Simonem; hunc angaria-verunt, ut tolleret cmcem ejus. Et veneruut in locum, qui dicitur GoJgotha, qiiod est Calvariae locus. Et de-derunt ei vinum Inbere eum felle mixtum. Et eum gu-stasset, uoluit bibere. Post-quam autem crucifixerunt e-um, divisenmt vestimenta ejus, sortem mittentes, ut impleretur, quod dictum est per Prophetam diceutem: Divisenmt šibi vestimenta mea, et super vestem meam mise-runt sortem. Et sedentes servabant eum. Et imposue-runt super oaput ejus eau-sam ipsius seriptam: Hic est Jesus, ltex Judaeorum. Tune erucifixi suut eum eo duo latrones, unus a dextris, et unus a sinistris. Praetereun-tes autem blaspbemabant e-um, moventes capita sua, et dicentes: S. Vah, qui de-struis templum Dei, et in triduo illud reaedificas; salva temetipsum. Si Pilius Dei es, descende de cruce, C. Si-militer et principes sa-cerdotum, illudentes eum primorali, da je nesel njegov križ. In so prišli na mesto mertvaških glav. In so mu dali piti vina z žolčem zmešanega. In ko je bil pokusil, ni hotel piti. Po tem pa, ko so ga bili križali, razdelili so njegova oblačila, in so vadljali za nja, da se je dopolnilo, kar je rečeno po preroku, ki pravi: Razdelili so si moja oblačila, in za mojo suknjo so vadljali. In so sedeli, in ga vdrovali. In so deli verh njegove glave njegovo obsodbo pisano: Ta je Jezus, kralj judovski. Takrat sta bila križana ž njim vred dva razbojnika, eden na desnici, eden pa na levici. Ti pa, ki so memo hodili, so ga preklinjali, in se j svojimi) glavami zmajevali, in so rekli: Z. Aha, kako tempelj božji podiraš, in v treh dneh spet sezidaš; pomagaj sam sebi! Ce si sin božji, stopi s križa. P. Ravno tako so ga zasramovali tudi včliki duhovni s pismarji in stara-šinami vred in so rekli: Z. Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati! Ako je izraelski kralj, naj stopi zdaj s križa, in včrnjemo va-nj. V Rogli je zaupal; naj ga zdaj reši, če ga rad ima! scribis et senioribus, tlice-bant: S. Alios salvos fecit, seipsum 11011 potest salvum facere, si liex Israel est, de-scendat nune de cruce, et credimus ei: confidit in Deo: iiberet nune, si vult, eum: dixit enim: Quia Filius Dei sum. C. Idipsum autem et latrones, qui crucitixi erant cum eo, improperabant ei. A sexta autem bora tenebrae factae sunt super universam terrain usque ad horam no-uam. Et circa horam nonam clamavit Jesus voce magna, dicens: f Eli, Eli, lamasa-bžethaui: C. Hoe est: f Deus uieus, Deus meus, ut quid dereliquisti me? C. Quidam autem illic stantes et au-dientes, dicebant: S. Eliam vocat iste C. Et Continuo cunrens unus ex eis, accep-tam spongiam implevit a-ceto, et imposuit arundini, «t dabat ei bibere Caeteri vero dicebant: S. Sine, vide-anius, an veniat Elias libe-vans eum. C. Jesus autem iterum clamans voce, magna, ^niisit spiritum. (Hic genu-fleditur, d pausatur alirjuan-tuluin.) Et ecce velum tem-pli seissum est in duas par-tes a summo usque deor-sum, et terra mota est, et Saj je rekel: Sin božji sem. P. Kavno to sta mu očitala tudi zazbojnika, ktera sta bila ž njim vred križana. Od šeste ure pa se je tema storila po vsi zemlji do devete ure. In okoli devete ure je Jezus na ves glas vpil, rekoč: f Eli! Eli! lama sa-baktani? P. To je: f Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil ? P. Eni pa tam stoječih, to slišati, so rekli: Z. Elijo kliče ta. P. In berž je tekel eden izmed njih, vzel gobo, jo z jesihom napojil, in nataknil na terst in mu mu je dal piti. Drugi pa so rekli: Z. Pusti, poglejmo, ali pride Elija ga rešit! P. Jezus pa je spet zavpil na ves glas, in je izdihnil dušo. (Tu sr- poklekne in s petjem za nekaj trenutkov preneha.) In glej! zagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo na dvoje od verha do tal, in zemlja se je potresla, in skale so pokale, in grobi so se odpirali, in obudilo se je veliko telčs .svetnikov, kteri so spali. In so šli iz grobov po njegovem vstajenji, in so prišli v sveto mesto, in so se mnogim prikazali. Stotnik pa, in kteri so bili ž njim in Jezusa v&rovali, ko so videli potres. petrae scissae sunt, et mo-numenta aperta sant; et umita corpora Sanctorum, qni dormierant, surreierunt. Et exeimtes de momimentis post resurreotionem ejus, vene-runt in sanctam civitatem, et apparuenmt multis. Cen-turio anteni, et qiii cum eo erant, custodientes Jesum, viso terraemotu, et his, quae fiebant, tnnuerunt valde, di-centes: S. Vere Filius Dei erat iste. C. Erant anteni ibi mulieres multae a longe, quae secutae erant Jesum a (jalilaea, ministrantes ei, in-ter quas erat iVIaria Magdalena et Maria Jacobi et Joseph mater, et mater filiorum Zebedaei. Cum anteni sero 1'actum esset, venit quidam homo dives af» Arimathaea, nomine Joseph, qui et ipse discipulus erat Jesu. Hic ac-cesit ad Pilatum, et petiit corpus Jesu. Tune Pilatus jussit reddi corpus. Et ac-cepto corpore, Joseph invol-vit iilud in sindone munda. Et posnit iilud in monu-mento suo novo, quod excide-rat in petra. Ed advolvit saxiun magnum ad ostium monu-menti, et abiit. Erant anteni ibi Mar. Magd. et altera Mar., sedentes contra sepulerum. in kar se je godilo, so se silno bali, in so rekli: Z. Kesni&io, ta je bil sin božji! P. Pilo je pa tam od delež veliko žen, ktere so bile za Jezusom prišle od Galileje, in so mu stregle; med kte-rimi je Marija Magdalena, in Marija mati Jakopova in Jožefova, in mati Cebedeje-vih sinov. Kedar se je pa večer storil, prišel je nek bogat človek iz Arimateje, po imenu Jožef, kteri je bil tudi sam učenec Jezusov. Ta je šel k Pilatu, in je prosil tebi Jezusovo. Tedaj je Pildt ukazal tebi dati. In Jožef je vzel tebi, in ga je zavil v čisto tančico; in ga je položil v svoj novi grob, ktere-ga je bil izsekal v skalo; in je zavalil velik kamen k du-rim groba, in je šel. Bila je pa ondi Marija Magdalena, in ima Marija; in ste sedeli grobu nasproti. [Tu se moli Munda cor moum“, diakon prosi za blagoslov po navadi, nese se kadilnica (pa brez svečnikov) in se evang. bukve po-kadč. ..Dominus vobiscum“ se ne reče; obrednik in diakon ne pokrižata ni sebe, ni bukev; nadaljni odlomek se po e ,.in tono evangelij; na zadnje obrednik bukve poljubi in ga diakon pokadi. Vse to velja tudi za passijon prihodnjega torka in prih. srede (ako se kedaj poje); veliki petek pa ima svoja posebna pravila.] Munda cor meum a c labia mea, omnipotens Deus, qui labia Isaiae prophetae calculo mundasti igni-to: ita me Tua grata miseratione dignare mundare, ut sanctum E-vangelium Tuum digne valeam nuntiare. Per Christum, Dominum nostrum. Amen. Jube, domne, benedicere. Dominus sit in corde meo et in labiis meis, ut digne et com-petenter annuntiem Evangelium sumu Amen. *) Altera autem die, quae est post Parasceven, conve-nerunt principes sacerdotum, et Pharisaei ad Pilatum, di-centes: Domine, recordati sumus, quia seduetor ille dixit adhuc vivens: Post tres dies resurgam. Jube ergo custodiri sepulerum usque in diem tertium, ne forte veniant discipuli ejus, et furentui’ eum, et dieant ple-bi: Surrexit a mortuis, et erit novissimus error pejor priore. Ait illis Pilatus: Ha- Očisti mi serce in ustnice, vse-gamogočni Bog! kteri si preroku Izaiji ustnice očistil z žerjavico, tako me očisti sč svojo veliko nezasluženo milostjo, da Tvoj sveti evangelij vredno ozuanujem. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Blagoslovi me, gospod! Gospod bodi v mojem sercu in na mojih ustnicah, da vredno in spodobno ozuanujem njegov e-vangelij. Amen. Drugi dan pa, kteri je po pripravljanji, zbrali so se veliki duhovni in Farizeji k Pildtu, rekoč: Uospčd! spomnili smo se, dajeta zapeljivec, ko je bil še živ, rekel: Čez tri dni vstanem. Ukdži tedaj grob obvarovati do tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi učenci, in ga ne u-kradejo, in ne poreko ljudstvu: Od mertvih je vstal; in poslednja zmota bo hujša od perve. Pildt pa jim je rekel: Imate stražo; pojdite, obvA- *) Pri slovesni poti maši z leviti moli diakon kleče na naj viši altarni stopnjici ,Munda“, potlej prosi mašnika za blagoslov, rekoč ,.Jube“ itd. in mašnik ga blagoslovi z besedami „Dominus sit“ itd., toda namesti ,meo", „meis“, .annuntiem'' reče „tuo“, rtuis“ »annuntiesu. betis custodiam, ite, custo-dite, sicut scitis. lili autem abeuntes, munierunt sepul-crum, signantes lapidem cum custodibus. M. Laus Tihi, Christe. S. Por evangelica dieta delean-tur nostra dclicta. nedelja. rujte, kakor veste. Oni pa so šli, in so grob obdali /, Vil ni hi in kamen zapečatili. S. Hvala Tebi, Kriste! M. Po evangeljskih besedah naj bodo zbrisani naši grehi. B. Prava daritev. I. Darovanje (0 ff e rt o r i u m). 1. Vera {Čredo). (Prestop od A. k Li.) Gredo in urnim Denm, Pa-trein oinnipotentem, faeto-rem coeli et Terrae, visibi-lium omniiim et invisibilium. Et in unum Dominum Je-suni Christum, Filinin Det unigenitum, et ex Patre na-tum an e omnia saeculat Denm de Deo, Lumen de Lumine, Denm verum de Deo vero; genitnm, non l'a-ctum, consubstantialem Patri, per quem omnia faeta sinit. Oni propter nos ho-mines et propter nostram salutem descendit de coelis. (H c genuflectitur.) Et in-carnatus est de Špiritu san-eto ex Maria Virgin e, et homo faetns est. Crucifmis etiam pro nobis snb Pontio Pilato, passns et sepultus Verujem v enega (samega) Boga, Odeta vsegamogočnega, stvarnika nebes » in - zemlje, vseh vidnih in nevidnih stva-' ri. In v enega Gospoda, Jezusa Kristusa, Simi božjega edinorojenega, kteri je; roj Mi iz Odeta od vekomaj, kteri je Bog od Bogd, lud od Inči, pravi Bog od pravega Eogd, kteri je rojen in ne storjen, kteri je z Odetom vred enega bistva, po kterem je vse ustvarjeno, kteri je zavoljo našega zveličanja z nebes prišel. {Tu se poklekne.) In po svetem Duhu meso na se vzel iz Marije Device, ter se vdlovedil. Tudi križan je bil za nas pod Poncijem Pilatom, terpel in bil položen v grob. Tretji dan pa est. Et resunmit tertia die secundum Scripturas. Et a-scendit in coelum, sedet ad dexteram Patris. Et iterum ventu rus est cum gloria ju-dieare vivos et mortuos: cu-jus regni non erit finis. Et in Spiritum sanctum, Do-niinuin et vivificantem, qui ex Patre Filioque precedit; qui cum Patre et Filio si-mul adoratur et congloriti-catur; qui locutus est per per Prophetas. Et unam, sanctam, catholicam et apo-stolicam Ecdesiam. Conflteor unum Baptisma in remis-sionem peccatorum. Et ex-pecto resurrectionem mor-tuorum. Et vi tam venturi saeculi. Amen. je vstal od mertvih po (sve-to-)pisemskih besedah. Sedi na desnici Očetovi in spet pride se slavo sodit žive in mertve; in njegovega kraljestva ne bode konec. Verujem v svetega Duhi, Gospoda in oživljalca, kteri izhaja iz Očeta in Sina, kte-rega z Očetom in Sinom vred enako molimo in poveličujemo ; kteri je govoril po prerokih. Verujem eno, sveto, katoliško in apostoljsko cerkev. Spoznavam en kerst v odpuščenje grehov. Pričakujem vstajenja mertvih in prihodnjega življenja. Amen. 2. Darovanje (v ožera pomenu.) 'S. Dominus vobiseum. 31. Pit cum špiritu tuo. Oremus! (Ps. (58.) *) Improperium expectavit cor meum et mi-seriam; et sustinui qui si-mul mecum contristaretur, et non fuit. Consolantem me quaesivi, et non inveni; et dederunt in escam meam fel, M. Gospod z vami! S. In s tvojim duhom. Molimo! (Psalm 68.) Zasramovanja je pričakovalo moje serce in reve; pričakoval sem, da bi me kdo miloval, pa ni ga bilo: iskal sem tolažečega me, pa ga nisem našel, in dali so mi žolča v jed in v — razeu ,,Orate fra- *) Od tukaj do prcdglasja moli mašnik trcs“ — vse tiho. et in siti raea potaverunt mn aceto. a. Mašnik Snscipe, sanote Pater, om-nipotens, aeterne Deus, hanc immaculatam hostiam, quam ego indignus tamulus Tuus otfero Tibi, Deo raeo vivo et vero, pro innumerabilibus peccatis et offensionibus et negligentiis raeis, et pro omnibus circumstantilms, sed et pro omnibus fidelibus Christianis, vivis atque de-functis, ut mihi et illis pro-fieiat ad salutem in vitam aeternam. Amen. (moji) žeji so me napajali s kisom. kruh daruje. Vzemi, sveti Ode vsega-mogoeni Hog! ta neomadež-vani dar, kterega jez, Tvoj nevredni služabnik, darujem Tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu, za brezštevilne grehe, za razžaljenja in zani-kernosti, in za vse pričujoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive in mertve, da bo meni in njim v zveličanje in večno življenje. Amen. b. Vinu vodo priliva. Dus, qui humanae sub-stantiae dignitatem mirabi-liter condidisti, et mirabi-Jius reformasti; da nobis per hujus aquae et vini my-sterium ejus divinitatis esse consortes, qui humanitatis nostrae fieri dignatus est particeps, Jesus Christus, Filius Tuus, Dominus no-ster, qui Tee,um vivit et re-gnat in unitate Spiritus sancti Deus, per omnia sae-cula saeculorum. Amen. Bog ! kteri si častitljivega človeka čud no ustvaril, in ga, ko se je bil pregrešil, še bolj čudno prenovil; daj nam po skrivnosti te vode in tega vina deležnim biti božje nature tistega, ki se je ponižal, da se je udeležil naše človeške, Jezus Kristus, Tvoj Sin, naš Gospod, kteri s Teboj živi in vlada v edinosti svetega Dnini, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. c. Daruje kolih. Offerimus Tibi, Domine, | Darujemo Ti, Gospod! ke- calicem salutaris, Tuarn do-precantes clementiam, ut in conspectu divinae majestatis Tuae pro nostra et totius mundi salute cum odore siiavitatis ascendat. Amen. d. Daruje samega sebe i In špiritu humilitis et in animo contrito suscipiamur a Te, Domine, et sic fiat sacrificium nostrum in con-spectu Tuo hodie, ut piaceat Tibi, Domine Deus. Veni, Sauotilicator, omni-potens, aeterne Deus, et be-nedic hoc sacrificium Tuo sancto nomini praeparatum. e. Umii (Ps. 25., v. 6 ) Lavabo intor innocentes man us meas, et cirpumdabo alt are Tuum, Domine. Ut audiam vocem laudis, et enarrem universa mira-bilia Tua. Domine, dilexi decorem domus Tuae, et locum ha-bitationis gloriae Tuae. Ne perdas cum impiis, Deus, animam meam, et cum viris sanguinum vitam meam. In quorum manibus ini-quitates sunt, dextera eorum repleta est muneribus^ lih zveličanja ter prosimo Tvojo milost, da bi šel pred obličje Tvojega božjega veličastva v prijeten dar za zveličanje naše in vsega sveti Amen. verne pa kliče sv. Duha. V duhu ponižnosti in s potertim sercem (stoječe pred Teboj) sprejmi nas, Gospod, in godi naj se pred Tvojim obličjem danes tako naša daritev, da Ti bo prijetna, Gospod Bog! Pridi, posvečevalec, vse-gamdgočni Bog! in posveti ta dar, pripravljen Tvojemu svetemu imenu. (Ps. 25. 6. v.) Med nedolžnimi umivam svoje roke in obdajam Tvoj altar, Gospod ! Da poslušam hvalni glas, in oznanujem vsa Tvoja čuda. Gospod! lepoto Tvoje hiše ljubim in kraj, kjer prebiva Tvoje veličastvo. Ne pogubi s hudobnimi. Bog! moje duše in s kervo-željnimi mojega življenja. V njih rokah je krivica, njih desnica je polna daril. Ego autem in iimocentia mea ingressus sum; redilne me, et miserere mei. Pes meus sietit in directo, in ecclesiis benedicam Te, Domine. Gloria Patri etc. Jez pa sem bodil v svoji nedolžnosti, reši me in u-smili se me. Na ravnem stoji moja noga ; v zborih, Gospod, Te bom hvalil. čast bodi Očetu itd. f. Ponavlja ponudbo daritve. Suscipe, sancta Trinitas, hanc oblationem, quam Tihi offerimus ob memoriam pas-sienis, resurrectionia et a-sceusionis Jesu Christi, Domini nostri; et in honorem beatae Mariae semper vir-ginis, et beati Joannis Bap-tistae, et sanctorum Apo-stolorum Petri et Pauli, et istorum et omnium Sanctorum, ut illis proficiat ad honorem, nobis autem ad salutem, et illi pro nobis intercedere dignentur in coe-lis, quorum memoriam agi-miiH in terris. Per eundem Christum, Dominum nostrum Amen. Vzemi, sveta Trojica, to daritev, ktero ti darujemo v spomin terpljenja, vstajenja in vnebohoda Gospoda naše-šega, Jezusa Kristusa, in v čast svete Marije, vselej device, svetega Janeza Kerst-nika, svetih aposteljnov Petra in Pavla, njih in vseh svetnikov. Naj bo njim na čast, nam pa v zveličanje, in naj prosijo v nebesih za nas, ki na zemlji obhajamo njih spomin. Po tem istem Kristusu, Gosp. našem. Amen. za milostljivo sprejetje daritve g. Vabi brate (verne) k molitvi („Orate fratre s “). N. Orate, fratres, ut meum ac vestnim sacrificium ac-ceptabile fiat apud Deum, Patrem omnipotentem. M. Suscipiat Dominus sacrificium de manibus tuis ad M. Molite, bratje, da bo moja in vaša daritev prijetna Bogu, vsegamogočnemu Očetu. S. Naj vzame Gospod ta dar iz tvojih rok v hvalo laudem et gloriam nominis sui, ad utilitatem quoque nostram, totiusque Ecclesiae suae sanctae. S. Amen. in čast svojemu imenu, pa tudi nam v prid in vsej svoji sveti cerkvi. M. Amen. h. Tiha molitev (Secreta) (Prestop k predglasju). Concede, quaesumus, Domine, ut oculis Tuae maje-statis munus oblatum, et gratiam nobis devotionis ob-tineat, et affectum beatae perennitatis acquirat. Per Dominum nostrum etc. Podeli, prosimo Te, Gospod, da bi nam dar, ki smo ga očem Tvojega veličastva podarili, milost pobožnosti pridobil, in da dosežemo po njem ljubezen do zveličalne večnosti. Po Gospodu našem itd. [Zadnje besede rPer omnia saecula saeculorum" se pojejo na glas in se sklenejo z naslednjim ..predglasjem“ (sv. križa.] II. Spremcnjenje ali posvečenje (Consecratio). 1. Prcdglasjc (Praefatio). (Prestop od I. k II.) S. Per omnia saecula sae-culorum. M. Amen. S. Dominus vobiscum. M. Et cum špiritu tuo. ina cum famulo Tuo, Papa »ostro N., et Antistite nostro N., et Iniperatore nostro N. ®t omnibus orthodoxis, atque oatholicae et apostolicae fidei cultoribus. 2. Memento, Domine, ta-»uilorum t,amulanimqueTua-PUm N. N., et omnium cir-»umstantium, qnorum fides Tibi cognita est et nota de-votio; pro quibus Tibi offerimus, vel qui Tibi offe->'unt boe sacriflcium laudis Pro se suisque omnibus, pro redemtione animarum sua-riim, pro spe salutis et in-eolumitatis suae, Tibique reddunt vota sna, aeterno ifeo, vivo et vero. 3. Communicantes, et me-'Ooriam venerantes imprimis gloriosae semper Virginis Mariae, genitricis Dei et Domini nostri Jesu Christi; Sed et beatorum Apostolo-rum ac Martvrum Tuorum: Detri et Pauli, Andreae, Ja-C:°Ti, Joannis, Thomae, Ja-oobi, Philippi, Bartholo-^ei, Matthaei, Simonis et Thaddaei, Lini, Cleti, ji mir daš, jo varuješ, jo v edinosti ohraniš in vladaš po vsem svetu, pa tudi za Tvojega služabnika, našega papeža L, in našega škofa L, in našega cesarja L, in za vse, kteri se deržd prave katoliške, apostoljske vere. 2. Spomni se, Gospod! svojih služabnikov in služabnic 1. I.------, in tudi vseh pričujočih, kterih vero poznaš in pobožnost vidiš,' za ktere Ti darujemo, ali kteri Ti darujejo ta hvalni dar za -se in za vse svoje v odrešenje svojili duš in upanje zveličanja in varnosti svoje, in pošiljajo svoje želje (voščila, obljube) Tebi, večnemu, živemu in pravemu Bogu. 3. Združeni (z izvoljenimi) in obirajoči spomin sosebno častite vselej device Marije, matere našega Boga in Gospoda, Jezusa Kristusa, pa tudi Tvojih svetih aposteij-nov in mučencev: Petra in Pavla, Andreja, Jakopa, Janeza, Tomaža, Jakopa, Filipa, Jerneja, Matevža, Simona in Tadeja, Lina, Kleta, Klementa, Ksista, Kornelija, Ci- Clementis, Xysti, Covne-lii, Cvpriani, Laurentii, Chjsogoni, Joannis et Pauli, Cosmae et Daraiani, et om-nium Sanctorum Tuorum, quorum meritis precibuSque concedas, ut iu omnibus pro-tectionis Tuae muniamur auxilio. Per eundem Chri-stum, Dominum nostrum. Amen. 4. Hanc igitur oblationem servitutis nostrae, sed et cunctae familiae Tuae, quae-sumus, Domine, ut placatus accipias. diesque nostros in Tua pace disponas, atque ab aeterna damnatione nos e-ripi, et in electorum Tuorum jubeas grege numerari. Per Christum,Dominum nostrum, Amen. 5. Quam oblationem Tu, Deus, in omnibus, quaesu-mus, benefdictam, adscfrip-tam, raftam, rationabilem acceptabilemque facere di-gneris, ut nobis Corfpus et Sanfguis fiat dilectissimi Pilii Tui, Domini nostri, -lesu Christi — prijana, Lavrencija, Krizugo-na, Janeza in Pavla, Kozme in Damijana, in vseh Tvojih svetnikov, — daj (prosimo) po njihovih zaslugah in prošnjah, da bomo v zavetji Tvoje pomoči obvarovani v vseh ozirih. Po ravno tem Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen. 4. Prosimo Te tedaj, Gospod! potolažen sprejmi ta dar, kterega Ti darujemo Tvoji služabniki in z nami vred vsa Tvoja (verna) družina; daj nam v svojem miru preživeti naše dni, reši nas večnega pogubljenja, in daj nam štetim biti med svoje izvoljene. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. 5. Daj, Bog, prosimo Te, da bo ta dar ves f posvečen, spre f jet velja f ven, resničen in prijeten, da nam bo spremenjen v f Telč in f Kri Tvojega preljubega Sina, Gospoda našega, Jezusa Kristusa — b. Spremenjeaje. Qui pridie, quam patere-tur, accepit panem in sanc-tas ac venerabiles manus Kteri je tisti dan prej, ko je terpel, vzel kruh v svoje svete in častitljive rokč, in, suas, et elevatis oculis in coelum ad Te, Deum Pa-trem suum omnipotentem, Tibi gratias agens, bene f dixit, fregit, deditque disci-pulis suis dicens: Accipite, et manducate ex hoc omnes.... povzdignivši oči proti nebu k Tebi, svojemu vsegamo-gočnemu Očetu, in zahvaliv-Si se Ti, ga posvetil, razlomil, ter dal svojim učencem, rekoč: Vzemite in jejte od tega vsi.... (Tu izgovori mašnik presvete posvečevalne besede nad podobo kruha in spremenjeno povzdigne, da verni presv. Kristusovo Telo kleče molijo. — Potem odkrije kelih in govori:) Simili modo, postquam coenatum est, accipiens et h im c praeclarum calicem in sanctas ac venerabiles ma-Wis suas, item Tibi gratias agens, benefdixit, deditque diseipulis suis dicens: Accipite, et bibite ex eo om-nes.... Ravno tako je vzel, ko so bili povečerjali, tudi ta pre-častitljivi kelih v svoje svete in čestite roke, in, zahvalivši se Ti zopet, ga posvetil ter dal svojim učencem rekoč: Vzemite in pijte vsi iz njega .... (Zdaj izgovori mašnik posvetilne besede nad vinom in povzdigne 8V' rešnjo Kri. Poprej pa reče še to-le:) Haec, quotiescumque fece- Kolikorkrat boste to delali, ritis, in mei memoriam fa- storite v moj spomin, cietis. c. Po spremenjenji. 1. Unde et memores, Dorine, nos, servi Tui, sed et Plebs tua sancta, ejusdem Christi, Filii Tui, Domini n°stri, tam beatae passionis, Nec non ab inferis resur-fectionis, sed et in coelos gloriosae ascensionis, ofiferi-lu'i3 praeclaraeMajestati Tuae 1. Torej obhajamo, Gospod! mi, Tvoji služabniki, in Tvoje sveto ljudstvo, spomin zveličalnega terpljenja, vstajenja in častitljivega vnebohoda istega Kristusa, Sina Tvojega, Gospoda našega, in darujemo Tvojemu preslavnemu veličastvu od Tvojih de Tuis doniš ac datis lio-stiam f puram, hostiam f sanctam, hostiam f imma-culatam, panem f sanctum vitae aoternae, et calicem f salutis perpetuae. 2. Supra qu<‘ie propitio ac sereuo vultu respicere di-gaeris, et accepta habere, sicut accepta habere digna-tus es munera pueri Ttii justi Aljel, et sacrificium Patriarchae nostri Abrahae, et (juod Tibi obtuiit sum-mus Sacerdos Tuus Melchi-sedech, sanctum sacrificium, immaculatam hostiam. ii. Supplieas Te rogamus, omnipotens Deus: juhe haec perferri per manus sancti Angeli Tui in sublime al-tare Tuum, in conspectu di-vinae Majestatis Tuae, ut, quotqnot ex hac altaris par-ticipatione sacrosanctum Fi-iii Tui Corfpus et Sanf guinem sumserimus, omni beuedictione coelesti et gra-tia repleamur. Per eundem Chjistum,Dominum nostrum. 4. Memento etiam, Domine, famulorum famularum-que Tuarum N. N., quinos praecesserunt cum siguo fi-dei, et dormiunt in soinno pacis. darov in daril ta čisti f dar, ta sveti f dar, ta brezmadežni f dar, sveti f kruh večnega življenja in kelih f večnega zveličanja. 2. Poglej na te dari z milostljivim in prijaznim obličjem in sprejmi sveto daritev, neomadeževani dar, kakor si sprejel dari svojega hlapca, pravičnega Abeljna, in daritev našega očaka A-brahama, in pa, kar Ti je daroval Tvoj veliki duhoven Melhisedek. 3. Ponižno Te prosimo, vsegamogočni Bog, reci prinesti tč dari po rokah svojega svetega angela na svoj visoki altitr, pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi, kar nas bo deležnih tega al-tarja in kar nas zavžije presveto f Telč in presveto f f Kri Tvojega Sina, napolnjeni z vso nebeško blago-vitostjo in milostjo. Po ravno tem Kristusu Gospodu našem. Amen. 4. Spomni se tudi, Gospod, svojih služabnikov in služabnic I L, ki so šli pred nami z znamenjem vere, in ki spe v miru. Ipsis, Domine, et oinni-•>»is in Christo quiescentibiis locimi refrigerii, lucis et pačiš ut indulgeas, clepreca-niur; pev eundem Christum, Dominum nostrum. Amen. 5. Noliis quoque peeca-torilms, famulis Tuis, de nuiltitudine miserationum Tuarum sperantibus, partem aliquam et societatem do-nare digneris cum Tuis sanc-tis Apostolis et Martvribus, cum Joaime, Stephano, Ma-thia, Barnaba, Ignatio, Ale-xandro, Marcellino, Petro, Pelicitate, Perpetua, Agatha, Lucia, Agnete, Caecilia, A-nastasia et omnibus Sanctis 1'uis, intra quorum nos con-sortium, non aestimator mediti, sed veniae, quaesumus, largitor, admitte. Per Chri-stum, Dominum nostrum — 6. Per quem haec omnia, Domine, semper bona creas, sancftificas, viviffieas, be-nefdicis et praestas nobis — 7. Per ipfsum, et cum Ipfso, et in ipfso est Tibi Deo Patri f omnipoteiiti in "pitate Spiritus f sancti om-"is honor et gloria — (Sklep je ob enem prestop k III.) Prosimo Te, Gospod, da njim in vsem, kteri v Kristusu počivajo, kraj hladu, luči in mini podeliš. Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem. Amen. 5. Tudi nam grešnikom, svojim služabnikom, ki v Tvoje veliko usmiljenje zaupamo, daj kaj deleža, in združi nas se svojimi aposteljni in mučenci: z Janezom, Štefanom, Matijem, Barnabo, Ignacijem, Aleksandrom Mar-celinom, Petrom; s Felicito, Perpetvo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo, in z vsemi svojimi svetniki, v kte-rih družbo nas vzemi, ne zavoljo našega zasluženja, ampak zavoljo svoje milosti (po-delivši nam odpustek). Po Kristusu, Gospodu našem — 0. Po kterem vse te dobrote, Gospod, vselej stvarjaš, pofsvečuješ, oživfljaš, blago f slavijaš in nam pode-lujeS — 7. Po f njem, ž f njim, in v f njem je Tebi, Bogu f 0-četu vsegamogočnemu, v e-dinosti svetega f Duha vsa čast in slava — III. Obhajilo (Communio). 1. Pripravljanje, h obhajlu. a. „Oče naš". S. Per omnia saecula sae-culorum. 31. Amen. Oremus. Praeceptis salu-taribus moniti, et divina in-stitutione formati, audemus dicere: Pater noster, qui es in coelis! Sanctificetur nomen Tuum; adveniat reginim Tulim; fiat voluntas Tua, sicut in coelo et in terra. Panem nostrum qiiotidianum da no-bis hodie; et dimitte nobis debita nostra, sicut et nos dimittimus debitoribus no-stris; et ne nos inducas in tentationem — ilf. Sed libera nos a malo. S. Amen. Libera nos, quaesumus, Domine, ab omnibus malis, praeteritis, praesentibus et futuris; et, intercedente beata et gloriosa semper virgine Dei genitrice Maria, cum beatis Apostolis Tuis Petro et Paulo, atque Andrea et omnibus Sanctis, da propi-tius pacem in diebus nostris, ut, ope misericordiae Tuae adjuti, et a peccatis simus 31. Od vekomaj do vekomaj ! S. Amen. 3£. Molimo! Po zveličalnib zapovedih opomnjeni in po božjem nauku podučeni si upamo reči: .Oče naš, kteri si v nebesih! Posvečeno bodi Tvoje imo; pridi k nam Tvoje kraljestvo ; zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom; in nas ne pelji v skušnjavo —■ S. Temuč reši nas hudega (zlega). 31. Amen. Reši nas, prosimo, Gospod, vseh zlegov: preteklih, sedanjih in prihodnjih, in na prošnjo blažene in čestitljive vselej device in božje matere Marije, ter svojih svetih a-posteljnov Petra in Pavla, Andreja in vseh svetnikov, daj milostljivo mir v naših dneh, da bomo s pomočjo Tvoje milosti podperti vselej brez greha, ter obvarovani semper liberi, et ab omni perturbatione securi. Per e-undem Dorainum nostrum Jesum Christum, Piliiun Tu-am, qui Tecura vivit et re-gnat in unitate Spiritus sanc-ti Deus: Per oninia saecu-la saeculonun — M. Amen. S. Pax f Domini sit f semper vobis f cum. M. Et cum špiritu tuo. vsakošne zmote. Po ravno tem Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem, kteri s Teboj živi in vlada v edinosti svetega DuM: Od vekomaj do vekomaj — S. Amen. M. Mir f Gospodov bodi f vedno z f vami. S. In s tvojim duhom. b. Lomljenje sv. hostije. Haec commhctio et conse-cratio Corporis et Sanguinis Domini nostri Jesu Christi fiat accipientibus nobis in vitam aeternam. Amen. Ta zmes in posvečba Telesa in Kervi Gospoda našega, Jezusa Kristusa, bodi nam, ki jo prejmemo, v večno življenje. Amen. c. „Jagnje božje* („Agims Dei“.) Agnus Dei, qui tollis pecL cata mundi, miserere nobis. Agnus Dei, qui tollis pec-pata mundi, miserere nobis. Agnus Dei, qui tollis pec-cata mundi, dona nobis pa-cem. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe svetd, usmili se nas! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveti, usmili se nas! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveti, podlri nam mir! d. Bliže pripravljanje. 1. Domine Jesu Christe! 'lui dixisti Apostolis Tuis: Dacem relinquo vobis, pacem hieam do vobis: ne respicias peccata mea, sed fidem Ec-clesiae Tuae, eamque secun- 1. Gospod Jezus Kristus, kteri si rekel svojim apostelj-nom: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam, nikalne gledaj mojih grehov^ ampak svoje cerkve vero, m daj dum voluntatem Tuam pa-cificare et eoadunare digne-ris, qui vivis et regnas Dens per omnia saecula saeculo-rum. Amen. ji po svoji volji mir in edinost, kteri živiš in vladaš Bog od vekomaj do vekomaj : Amen. [Tu da mašnik pri slovesni peti maši „mir“.] 2. Domine Jesu Christe, Pili Dei vivi, qui ex volun-tate Patris, cooperante Špiritu sancto, per mortem Tuam mundum vivificasti: libera me per hoc sacrosanctum Corpus et Sanguinem Tuum ab omnibus iniquitatibus meis et universis malis, et fac me Tuis semper inhaere-re mandatis, et a Te num-quam separari permittas; qui cum eodem Deo Patre et Špiritu sancto vivis et regnas Deus in saecula sae-culorum. Amen. 13. Perceptio Corporis Tui, Domine Jesu Christe, quod ego indignus sumere prae-sumo, non mihi proveniat in judicium et condemnationem, sed pro Tua pietate prosit mihi ad tutamentum mentis et corporis, et ad medelam percipiendem; qui vivis et gnas cum Deo Patre in uni-tate Spiritus sancti Deus, per omnia saecula saeculo-rum. Amen. 2. Gospod Je/ms Kristus, Sin živega Boga, kteri si po Očetovi volji sč svetim Duhom vred svet sč svojo smert-jo oživil, reši me s tem svojim presvetim Telesom in svojo presveto Kervjč vseh mojih grehov in vseh zlegov: daj, da se bodem vselej der-žal Tvojih zapovedi, in ne dopusti, da bi se kdaj ločil od Tebe, kteri z ravno tem Bogom Očetom in svetim Duhom živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 13. Gospod Jezus Kristus! zavžitje Tvojega Telesa, kte-ro se jez nevredni človek prederznem prejeti, naj mi ne bode v sodbo in pogubo, ampak bodi mi po Tvoji dobroti bramba in zdravje duše in telesa; kteri živiš in vladaš z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Panem coelestem accipiam, et nomen Domini invocabo. Domine, non sum dignus, ut intres sub tectum meum, sed tantum dic verbo, et sa-nabitur anima mea. Kruh nebeški prejmem in klical bom Gospodovo ime. Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ali reci le z besedo, in ozdravljena bo moja diiša. (Trikrat). 2. Obhajilo. Corpus Domini nostri, Jesu Christi, custodiat animam meam in vitam aeternam. Amen. Teld Gospoda našega, Jezusa Kristusa, naj ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen. Quid retribuam Domino pro omnibus, quae retribuit mihi? Galičem salutaris accipiam et nomen Domini invocabo. Laudans invocabo Dominum, et ah inimicis meis salv us ero. Sanguis Domini nostri, Jesu Christi, custodiat animam meam in vitam aeternam. Amen. Kaj poveruem Gospodu za vse, kar mi je dal? Zveli-čalni kelih vzamem, in klical bom Gospodovo im 6. Klical ga bom oznanovaje njegovo hvalo, in obvarovan bom svojih sovražnikov. Kri Gospoda našega, Jezusa Kristusa, ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen. Quod ore sumsimus, Domine, pura raente capiamus, et de rtitmere temporali fiat uobis remedium sempiter-uum. Kar smo z usti prejeli, Gospod! bodi s čistim sercem zavžito, in (ta) časni dar bodi nam večno zdravilo. Corpus Tuum, Domine, quod sumsi, et Sanguis, quem Tvoje Tel<5, Gospod, ki sem ga vžil, in Kri Tvoja, potavi, adhaereat visceribus meis, et praesta, ut non remaneat in me scelerum macula, quem pura et sancta refecerunt Sacramenta: qui vivis et regnas in saecula saeculorum. Amen. ktero sem pil, naj se sklene z mojim sercem, in daj, da ne bo pregrešnega madeža v meni, ki so me ciste in svete skrivnosti pokrepčale: kteri živiš in vladaš od vekomaj do vekomaj. Amen. 3. Poobhnjilne molitve. Commtmio. (Matth. 2G.) Pater, si non potest hiccaliv transire, nisi bibam illum, fiat voluntas tua. Obhajilo. (Mat. 2G.) Oče, ako ne more ta kelih memo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja. S. Dominus vobiscum. M. Gospod z vami. M. Et cum špiritu tuo. S. In s tvojim duhom. Postcommunio. Oremus. Per hujus, Domine, ope-rationem mjsterii et vitia nostra purgentur, et justa desideria compleantur. Per Dominum etc. M. Amen. C. [ S. Dominus vobiscum. M. Et cum špiritu tuo. S. Ite, Missa est. M. Deo gratias. Placeat Tibi, sancta Tri-nitas, obsequium servitutis Poobhajilna mol. Molimo. Daj, Gospod, da bodo po vspehu te skrivnosti naši pregreški sčiščeni, in da se nam prave naše želje izpolnijo. Po Gosp. našem itd. S. Amen. M. Gospod z vami. S. In s tvojim duhom. M. Idite, maša je minila (razpuščeni ste). S. Bogu hvala. Naj ti dopade, sveta Trojica, opravilo moje službe, meae, et praesta, ut sacriti-cium, quod occulis Tuae Majestatis indignus ob-tuli, Tibi sit acceptabile, mihique et omnibus pro qui-bus illud obtuli, sit, Te ini-serante, propitiabile. Per Christum, Dominum nostrum. Amen. Benedicat vos omnipotens Bens, Pater, et Filius f et Spiritus sanctus. M. Amen. in daj, da bo daritev, ki sem jo nevredni človek pred očmi Tvojega veličastva daroval, Tebi prijetna, za-me pa in in za vse, za ktere sem jo opravil, po Tvoji milosti spravna. Po Kristrsu, Gospodu našem. Amen. Blagoslovi vas vsegamo-gočni Bog: Oče, Sin f in sveti Duh! S. Amen. S. Dominus vobiscum. M. Et cum špiritu tuo. /S. Sequentia sanetifEvan-gelii secundum Mattkaeum. (c. 21.) 31. Gospod z vami. S. In s tvojim duhom. M. Besede svetega f evangelija po svetem Matevži (p. 21.) (Pri tihi maši se bere evang. „Cum appropii]quasset“, glej stran 6., pri peti maši pa, pred ktero so se blagoslavljale oljke, bere se navadni odlomek iz začetka evang. sv. Janeza, kakor tu zdolej:] In principio erat Verbum, et Verbum erat apud Deum, et Deus erat Verbum. Hoc erat in principio apud Deum. Omnia per ipsum facta sunt, et sine ipso factum est ni-hil, quod factum est. In ipso vita erat, et vita erat lux hominum, et lux in tenebris lucet, et tenebrae eam non comprehenderunt. Fuit bomo missns a Deo, cui nomen erat Joannos. Hic venit in V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej storjeno, in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega. V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In luč v temi sveti, in tema je ni umela. Bil je človek, poslan od Boga, kteremu je bilo imč Ja-* nez. Ta je prišel v pričeva- testiraoniuin, ut testimonium perMberet do lumine, ut oui-nes crederont per illnm. Non erat ille lux, sed ut testimonium perhiberet de lumine. Erat lux vera, quae illumi-minat omnem hominem ve-nientem in hunc mimdum. In mundo erat, et mundus per ipsum factus est, et mundus euin non cogno-vit. In propria venit, et sni enm non receperunt. Quot-([iiot autem receperunt eum, dedit eis potestatem fiiios Dei fieri, his, qui creduntin nomi-ne ejus: qui nonex sanguini-bus, neque ex voluntate car-nis, neque ex voluntate viri, sed ex Deo uati sunt. Et Verbum *) caro factum est, et habitavit in nobis, et vidi-mus gloriam ejus, gloriam quasi unigeniti a Patre, plenum gratiae et veritatis. M. Gloria Tibi, Domine. nje, da je pričeval o luči, da bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, ampak da bi pričeval o luči. Bila je prava luč, ktera razsvetli vsacega človeka, kteri pride na svet. Na svetu je bil in svet je po njem storjen, in svet ga spoznal. V svojo lastino je prišel, in njegovi ga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo, dal jim je oblast božjim otrokom biti, njim, kteri verujejo v njegovo ime: kteri niso iz kervi, ne iz volje mesit, ne iz volje možd, ampak iz Boga rojeni. In Beseda je meso postala, in je med nami prebivala, in smo videli njeno čast, kakor čast Edinorojenega od Očeta, polna milosti in resnice. S. Slava Tebi, Gospod. *) Tu se poklekne. VELIKI PONEDELJEK. [Postaja pri sv. Prakscdi.J MAŠA. *) Introitus. (Psalm. 34.) Ju-dica, Domine, nocentes me; expugna impugnantes me: apprehende arma et scutum, et exurge in adjntorium me-um, Domine, virtus salutis meae. (Psalm. 34.) Effunde fra-meam, et conclude adversus eos, qiu persequuntnr me: dic animae meae: Salus tua ego sum. Judica etc. Oratio. Da, quaesumus, omnipotens Deus, ut, qui in tot adversis ex nostra in-firmitate deficimus, interce-dente unigeniti Filii Tui passione respiremus. Qiii te-cum vivit et regnat etc. Vhod. (Psalm. 34.) Sodi jih, Gospod, ki mi škodvajo; preženi jih, ki me napadajo. Primi za orožje in Skit in vzdigni se meni v pomoč, Gospod, mogočna moja rešitev (pomoč). (Ps. 34.) Izderi meč, in zapri jim (pot), ki me preganjajo ; reci moji duši: Tvoja pomoč sem jez. — Sodi jih itd. Molitev (dnevna). Daj, prosimo, vsegamogočni Bog, da se (mi), ki v tolikih težavah zavoljo naše slabosti pešamo, po posredovanji terpljenja Tvojega Simi oddahnemo. Po Gosp. našem itd. *) Vsi drugi deli sv. maše, kterih ne najdeš tu spodej, so kakor včeraj, samo „Credo“, ki se jo včeraj molil, se danes, jutre in poju-tranjem ne moli; molite sc pa vse te 6 dni po dve zbirni, tihi in poobhajilni molitvi, dnevna, in druga „za cerkev" ali pa „za papeža." Contra persecutores Ec-clesiae. Ecclesiae Tuae, qaa-sumus, Domine, preces pla-catus admitte; ut, destmetis adversitatibus et erroribus imiversis, secura Tibi ser-viat libertate. Per Dominum etc. Ijt. Amen. Vel pro Papa. Deus, om-nium fidelinm Pastor etliector, famulum Tuum N., quem pastorem Ecclesiae Tuae praeesse voluisti, propitius respice: da ei, quaesumus, verbo et esemplo, quibus praeest, proficere, ut ad Vitam una cum grege šibi cre-dito perveniat sempiternam. Per Dominum, etc. IjE Amen. Ledio Isaiae Prophetac {Cap. 50.) Indiebus illis di-xit Isaias: Dominus Deus aperuit mihi aurem; ego au-tem non contradico, retrorsum non abii. Corpus meum dedi percutientibus, et genas meas vellentibus: faciem meam non averti ab increpantibus, et conspuentibus in me. Dominus Deus, auxiliator meus, ideo non sum confusus, ideo posui faciem meam ut pe-tram durissimam, et scio, quoniam non confundar. Juxta Proti preganjalcem sv. cerkve; {II. zbirna mol.) Sprejmi, prosimo, Gospod, potolažen prošnje svoje cerkve, da Ti bode, potem ko bodo zaterte vse nasprotnosti in zmote, v varni svobodi služila. Po Gospodu našem itd. Ali za papeža. Bog, vseh vernih pastir in vladar, ozri se milostljivo na svojega služabnika L, kteri, si hotel; da naj bode Tvoji cerkvi pastir in predstojnik: daj, prosimo, da bo njim, Merim je predpostavljen, z besedo in zgledom pomagal, da z izročeno mu čredo vred večno življenje doseže. Po Gosp. našem. itd. Perilo iz Izaije preroka (pogl. 50.) Tisti čas je rekel Izaija: Gospod Bog mi je odperl uho ; jez pa se nisem vstavil, nisem odstopil. Svoje teld sem izdal njim, kteri so me bili, in svoja lica tistim, kteri so me tčzali. Svojega obličja nisem od-vernil od njih, ki so me zasramovali in v me pljevali. Gospdd Bog je moj pomočnik, zat<5 ne bom osramo-ten; zatd sem nastavil svoje obličje, ko naj terjo skalo, est qui justificat me ; quis contradicet mihi ? Stemus simul; quis est adversarius meus ? Accedat ad me. Ecce Dominus Deus auxiliator meus: quis est, qui condemnet me? Ecce omnes quasi ve-stimentum conterentur, tinea comedet eos. Quis ex vobis timens Dominum, audiens vocem servi sui? Qui am-bulavit in tenebris, et non est himen ei, speret in no-mine Domini, et innitatur super Deum suum. Graduale. (Ps. 34.) Exur-ge, Domine, et intende ju-dicio meo, Deus meus, et Dominus meus, in causam meam. Y- Effunde frameam, et conclude adversus eos, qui me persequuntur. Tractus. (Ps. 102.) Domine, non secundum peccata nostra, quae fecimus nos: neque secundum iniquitates nostras retribuas nobis. (Ps. 78.) f. Domine, ne memineris iniquitatiim no-strarum antiquarum: cito an-ticipent nos misericordiae tuae, quia pauperes facti su-mus nimis. (Ilič genufl.) in vem, da ne bom osra-moten. Blizo je, kteri me opravičuje; kdo mi bo opo-govarjal? Stopimo skupaj; kdo je moj zopernik? Naj stopi k meni! Glejte, Go-sp6d Bog je moj pomočnik; kdo me obsodi? Glejte, vsi se kot oblačilo postarajo, molj jib bo jedel. Kdo izmed vas se boji Gospoda, in posluša glas njegovega hlapca? Kdor po tčmi hodi in nima svetlobe, naj upa v Gospčdovo imč, in naj se zanese na Gospčda, svojega Bčga. Grednamol. (Ps.34.) Vzdigni se, in poglej na mojo pravico, moj Bog, in moj Gospod, na mojo pravdo! V. Izderi meč in zapri jim (pot), kteri me preganjajo. Trakt. (Ps. 102.) Gospod, ne povračaj nam po naših grehih, ki smo jih storili, in tudi ne po naših krivicah. (Ps. 78.) Gospod, ne spominjaj se naših starih krivic, kmalu nas prehiti Tvoje usmiljenje, ker smo močno obožali.— (Tu se poklekne.) 'tf. Adjuva nos, Deus sa-lutaris noster, et propter glo-riam nominis tui, Domine, libera nos et propitius esto peccatis nostris propter no-men tunin. Seguentia s. Evangdii se-cundum Johannom. (Cap. 12.) Ante sex dies Pascliae venit Jesus Bethaniam, ubi Lazarus 1'uerat mortuus, quem suscitavit Jesus. Fe-cerunt autem ei coenam ibi, et Martha ministrabat. Lazarus vero unus erat ex dis-cumbentibus cum eo. Maria ergo accepit libram unguenti nardi pistici pretiosi et un-xit pedes Josu, et extersit pedes ejus capillis suis, et domus impleta est ex odore unguenti. Dixit ergo unus ex discipulis ejus, Judas Isca-riotes, qui erat eum tradi-turus: Quare boe unguentum nou veniit trecentis denariis, et datum est egenis? Dixit autem boe, non quia de egenis pertinebat ad eum, sed quia fur erat, et looulos ba-bens, ea, quae mittebantur, portabat. I)ixit ergo Jesus: Sinite illam, ut in diem se-pulturae ineae servet illud. Pauperes enim semper ba- 'f. Pomagaj nam, Bog, naš zveličar (pomočnik), in zavoljo slave svojega imena reši nas, Gospod, in zanesi našim grehom zavoljo svojega imena. Besedo sv. evangelija po sv. Janezu. (Pogl. 12.) Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v BeUnijo, kjer je bil Lazar umeri, kterega je Jezus od mertvih obudil. Napravili so mu večerjo tam. in Marta je stregla; Lazar pa je bil eden izmed njih, ki so bili pri mizi. Marija je tedaj vzela libro dragega mazila prave narde, in je mazala Jezusove noge, in brisala njegove noge se svojimi lasmi; in hiša je bila napolnjena z duhom mazila. Eden njegovih učencev tedaj, Juda Iškarjot, tisti, kteri ga je imel izdati, je rekel: Zakaj se to mazilo ni prodalo za tri sto denarjev, in dalo ubogim? To je- pa rekel, ne da bi mu bilo skerb za uboge, temuč, kor je bil tat, in je mošnjo imel, in nosil, kar je bilo va-njo verženo. Jezus je tedaj rekel: Pustite jo, da to za dan mojega pogreba stori. Zakaj uboge imate vselej betis vobiscum, me autem non semper habetis. Cognovit ergo turba multa ex Judaeis, quia illic est: et venerunt, non propter Jesum tantum, sed ut, et Lazarum viderent, quem suscitavit a mortuis. Offertorium. (Ps. 142.) E-ripe me de inimicia meis, Domine: ad te confugi, doce nae facere voluntatem tuam, quia Deus meus es tu. Secreta. Haec sacriflcia nos, omnipotensDeus, potenti virtute mundatos, ad suum faciant puriores venire prin-nipium. Per Dominum etc. Alia secreta, contra pcr-secutorcs Ecdesiae. Protege, Domine, Tuis mvsteriis ser-vientes: ut, divinis rebus in-baerentes, et corpore Tibi t'a-naulemur et mente. Per Do-minum etc. Seu pro Papa. Oblatiš, quaesumus, Domine, placare nmneribus, et famulum Tuum N., quetti pastorem Ecclesiae Tuae praeesse voluisti,assidua Protectione guberna. Per Dozirnim etc. Amen. med seboj, mene pa nimate vselej. Velika množica Judov je tedaj zvedela, da je tam, in so prišli, ne le zavoljo Jezusa, temuč da bi tudi Lazarja videli, kterega je od mertvih obudil. Darovanje. (Psalm. 142.) Reši me mojih sovražnikov, Gospod; k Tebi sem pribežal : liči me izpolnovati Tvojo voljo; ker moj Bog si Ti. Tiha molitev (dnevna) Naj bi nam, vsegamogočni Bog, te daritve, z mogočno krepostjo očiščenim, čistejšim dale priti k Tebi, našemu začetniku (stvarniku). Po Gosp. našem. Proti pregarij. sv. cerkve; (II. tiha mol.) Obviiruj nas, Gospod, Tvojim skrivnostim služeče, da Ti bomo, deržeč se nebeških reči, s telesom in duhom služili. Po Gosp. našem. Za papeža; (II. tiha mol. namesti prejšnje). Daj se, prosimo Te, Gospod, po (naših) daritvah potolažiti, in vladaj —vedno braneč ga — svojega služabnika L, ki si ga svoji cerkvi pastirja postavil. Po Gosp. našem. Communio. (Ps. 34.) Eru-hescant efc reveantur simul, qui gratulantur malis meis: induantur pudore et reve-rentia, qui maligna loquun-tur adversus me. Postcommunio. Praebeant nobis, Domine, divinum Tua sancta fervorem; quo eorum pariter et aetn delectemur et fructu. Per Dominum etc. ]?:. Amen. Alia Postcommunio, contra pcrsecutorcs Ecdcsiae. Quae-sumus, Domine, Deus noster, ut, quos divina tribuis par-ticipatione gaudere, humanis non sinas subjacere pericu-lis. Per Dominum etc. Ijt. Amen. Sen pw Papa. Haec nos, quaesumus, Domine, divini sacramenti peroeptio prote-gat: et famuluni Tuum N., quem paatorem Ecclesiae Tuae praeesse voluisti, ima cimi commisso šibi grege salvet semper et muniat. Per Dominum etc. Ijir. Amen. Super populim. - - Oremus! Humiliate cap'da vestra Deo\ Adjuva nos, Deus salutaris Obhajilo. (Ps. 34.) Sramujejo naj se in osramoteni naj bodo vsi, ki se moje nesreče vesele; obdani naj bodo se sramoto in zasramovanjem, kteri se bahajo zoper me. Poobhajilna mol. (dnevna). Naj nam, Gospod, Tvoje svete skrivnosti božjo gorečnost podelijo, da, kakor jih z veseljem obhajamo, tako se tudi veselili bomo njihovega sadu. Po Gosp. našem. Proti preganj- sv. cerkve; (II. poobh. m.) Prosimo, Gospod, naš Bog, da, ki si storil, dase udeleženja božjih skrivnosti veselimo, ne bi nikar ne pripustil, da v človeških nevarnostih one-moremo. Po Gosp. našem. Za papeža; (II. poobh. m., namesti prejšnje.) To prejetje božjega sakramenta naj nas, prosimo, Gospod, obvaruje, ter Tvojega služabnika L, ki si ga svoji cerkvi za predstojnika postavil, z izročeno mu čedo vred vselej ohranuje in brani. Po Gosp. našem. Nad ljudstvom. Molimo! Poklonite glave Bogu! Pomagaj nam, Bog, naš rešitelj. Noster, efc ad beneficia reco-lenda, quib«s nos instaurare dignatus es, tribue venire gaudentes. Por Dominum etc. Amen. in daj, da pridemo veseli premišljevat dobrote, s kte-rimi si nas blagovoljno obnovil. Po Gosp. našem — Amen. VELIKI TOREK. [Postaja pri sv. Priski.] MAŠA. Introitus. {Gal. G.) Nos autem gloriari oportet in Cruce Domini nostri Jesu Christi, in quo est salus, vita et resurrectio nostra, per qnem salvati et liberati sumus. (Psalm. GG.) Deus mise-reatur nostri, et benedicat nobis: illuminet vultnm su-um super nos, et misereatur nostri. — Nos autem etc. Oratio. Omnipotens, sem-piterne Deus, da nobis ita Dominicae Passionis sacra-menta peragere, ut indulgen-tiam percipere mereamur. Per eumdem etc. Ijt. Amen. Vhod. (Gal. C.) Nam (pa) se spodobi, da se ponašamo s križem Gospoda našega Jezusa Kr., v kterem je naše rešenje (zveličanje), življenje in vstajenje, po kterem smo ohranjeni in rešeni. (Psalm. GG.) Bog se nas usmili in nas blagoslovi; naj razsvetli svoj obraz nad nami, in se nas usmili. — Nam (pa) se spodobi itd. Zbirna (dnevna) molitev. Vsegamogočni, večni Bog, daj nam terpljenja Gospodovega skrivnosti tako obhajati, da odpustek (naših grehov) dosežemo. Po tem istem Gosp. n. — Amen. [II. zbirna molitev za cerkev ali za papeža, kakor včeraj; str. 62.] Lectio Jeremiae Prophe-tae. (Cap. 11.) In diebus il-lis dixit Jeremias: Domine, demonstrasti mihi, et cogno-vi; tune ostendisti mihi studia eorum. Et ego quasi ag-nus mansuetus, qui porta-tur ad victimam, et non co-gnovi, quia cogitaverunt super me consilia, dieentes: Mittamus lignum in panem ejus et eradamus eum de terra viventium, et nomen e.jus non memoretur amplius. Tu anteni, Domine Sabaoth, qui jndicas Juste, et probas renes et corda, videam ul-tionem tuam ex eis,- tibi e-nim revelavi causam meam, Domine Deus meus. Gradmle. (Ps. 34.) Ego autem, dum mihi molesti fissent, induebam me cilicio, ‘it humiliabam in jejunio a-■liinam meam: et oratio mea in sinu meo convertetur. 'f. Judica, Domine, no-centes me; expugna impu-gnantes me: apprehende ar-‘na et scutum, et exurge in adjutorium mihi. Passio Domini nostri Jesu ] Berilo is Jer eni ijep rcro/ca. (Pogl. 11.) Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod, razodel si mi, in sem spoznal; pokazal si mi njih naklepe. In jaz sem bil kakor krotko jagnje, ktero peljejo k za-klanju, in nisem vedel, da so zoper mene sklenili, rekoč: Pridite, končajmo drevo z njegovim sadom, in izderimo ga iz dežele živih, da njegovo imč več ne bo pomnjeno. Ti pa, Gospčd vsegamogočni, sodiš pravično in skušaš obisti in serca, videl bom tvoje maščevanje nad njimi: zakaj tebi sem izročil svojo reč, Gospod moj Bog. Gredna molitev. (Ps. 34.) Jez pa sem se v ojstro (pokorno) oblačilo oblekel, ko so mi bili nadležni; poniževal sem s postom svojo dušo, in moja molitev se je vračala v moje persi. *) 'f. Sodi jih, Gospod, ki mi škodvajo; preženi jih, ki me napadajo. Primi za o-rožje in škit, in vzdigni se meni v pomoč. Terpljenje Gospoda našega *) To je, s potešeno glavo (z veliko pobož nostjo) sem molil. Christi secundum Maram. (Cap. 14, 15,) In illo tempere: Erat Pa-scha et Azvma post biduum: et quaerebant siunmi Sacer-dotes et Scribae, quomodo Jesum delo tenerent, et oe-ciderent. Dicebant anteni: S. Non in die festo, ne forte tumnltus fievet in popnlo. C. Et cum esset Jesus Bctha-niae, in demo Simonis leprosi, et recumberet, venit mulier babens alaltastrum nnguenti nardi spicati pretiosi, et, 1'rac-to alabastro, effudit super caput ejus. Erant autem qui-dam indigne ferentes intra semetipsos, et dicentes: S. Ut quid perditio ista un-guenti faeta est? Poterat e-nim unguentum istud venum-dari plusquam trecentis de-nariis, et dari pauperibus. C. Et fremebant in eam. Jesus autem dixit: f Sinite eam, quid ilii molesti estis? Bonum opus operata' est in me. Semper enim pauperes Jezusa Kristusa po sv. Mariču. (Mark. 14.) *) Tisti čas je bila čez dva dni velika noč in god o-presnikov; in veliki duhovni in pismarji so iskali, kakč bi Jezusa z zvijačo vjeli in umorili. Rekli so pa: Nildr v praznik, da kje hrup ne vstaue med ljudstvom. In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobovega, in je pri mizi sedel, prišla je žena, ktera je imela alabastrovo pušico dragega mazila iz nardovega klasu; in je pušico razbila, in mu ga na glavo izlila. Bilo jih je pa, kteri so bili sami pri sebi nevoljni, in so rekli: Čemu se je ta potrata, z mazilom storila? Zakaj to mazilo bi se bilo dalo prodati za več, kakor za tri sto denarjev, in dati ubogim. In so se togotili nad njo. Jezus pa je rekel: Pustite jo, kaj ji nadlego delate? Dobro delo je storila nad menčj. Zakaj *) Evangelist sv. Marka, čegar popis tcrpljenja Gospodovega se danes bere, bil je sin neke Marije, ki je imela v Jerusalemu hišo, v kteri so se navadno zbirali aposteljni. Spremljal je (z Barnaba-o) sv. Pavla na njegovem aposteljskem potovanji; bil je obakrat ž njim v Rimu. Tu pa je v tesnejšo zvezo stopil sč sv. Petrom, kteri ga je tudi spodbudil, da je spisal svoj evangelij. Pisal je po tem, kar je slišal s. Petra učiti in pripovedovati. Na svetlo je prišel sv. Marka evangelij po Matevževem, po smerti sv. Petra (o 1. 07.) habetis vobiscum, et cum volueritis, potestis illis be-nefacere: me anteni non sem-per habetis. Quo(l liabuit baec, fecit: praeveuit ungere cor-pus meum in sepulturam. Amen dico vobif?: Ubicum-que praedieatum fnerit Evan-gelium istlid in nniverso numdo, et qnod fecit haec, Parrabitur in memoriam ejus. C. Et Jtidas Iscariotes, unns de duodecim, abiit ad sum-dios Sacerdotes, ut proderet eum illis. Qui audientes, ga-visi sunt: et promiserunt ei pecuniain se daturos. Pit quae-rebat, quomodo illum oppor-tune traderet. Et prime die Azymonim, quando Pascha immolabant, dicunt ei disci-Puli: S. Quo vis eamus, et paremus tibi, ut manduces Pascha: C. Et mittit duos ex discipulis suis, et dicit ^is: f Ite in civitatem, et occurret vobis bomo lagenam aquae bajulans, sequimini ftum: et quocumque introie-rit, dicite domino domus, ♦piia magister dicit: Ubi est refectio mea, ubi Pascha cum discipulis meis manducem? Et ipse vobis demonstrabit coenaculum grande, stratum, et illic parate ilobis. C. Pit abierunt discipuli ejus, et uboge imate zmeraj medse-bdj, in kedar hočete, jim lahko dobro storite; mene pa nimate vselej. Ta je storila, kar je mogla; naprej je prišla mazat moje teld za pogreb. Resnična vam povem: l{jer koli se bo o-znanoval ta evangelij po vsem svetu, pravilo se bo tudi, kar je ta storila, v njen spomin. In Juda Iškarjot, dvanajsterih eden, je šel k včlikim duhovnom, da bi jim ga izdal. Oni pa, ko so slišali, razveselili so se, in so mu obljubili denarjev dati. In je iskal, kakd bi ga priložilo izdal. In pervi dan opresnih kruhov, ko so velikonočno jagnje klali, rek<5 mu učenci: Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? In pošlje dva svojih učencev in jima reče: Pojdita v mesto in vaji bo srečal človek, kteri ponese verč vode; idita za njim, in, kjer noter pojde, recita hišnemu gospodarju, da Učenik pravi: Kje je moja gostilnica, kjer bom velikonočno jagnje sd svojimi učenci jedel? In on vama pokaže veliko obednico pogerneno; ondi nam pripravita. In njegova učenca invenerunt, sicut dkerat illis, et paraverunt Pascha. Ve-spere autem facto, venit cnm duodeciin. Et diseumbentibus eis et manducantibus, ait Jesus: f Amen dico vobis, quia unus ex vobis tradet me, qui manducat mecum. C. At illi ooeperunt contri-stari, et dicere ei singula-tim: S. Numquid ego? C. Qui ait ills: f Unus ex duo-decim, qui intingit mecum mamim in catino. Et Filius quidem hominis vadit, sicut scriptum est de eo; vae autem homini illi, per quem Filius hominis tradetur. Bornim erat ei, si son esset natus bomo ille. C. Et manducau-tibus illis, accepit Jesus pa-nem, et benedicens fregit, et dedit eis, et ait: f Sumite, hoc est Corpus meum. C. Et accepto calice, gratias agens, dedit eis: et biberuut ex illo omnes. Et ait illis: f Hic est Sanguis meus uovi Testamenti, qui pro multis effun-detur. Amen dico vobis, quia jam non bibam de hoc ge-nimine vitis usque in diem illum, cum illud bibam novam in regno Doi. C. Et hymno dieto, exierunt in montem Olivarum. Et ait. eis Jesus: f Omnes scanda- gresta, in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je bil povedal; in sta pripravila velikonočno jagnje. Ko se je bil pa večer storil, prišel je z dvanajsterimi. In kodar so pri mizi bili in jedli, rekel je Jezus: Kes-nično vam povem, da eden izmed vas me izdž,, kteri jt> z menčj. Oni pa so začeli žalostni prihajati, in mu drug za drugim govoriti: Ali jez? On pa jim je rekel: Eden izmed dvanajsterih, kteri pomaka z menčj v skledo. Sin človekov gre sicer, kakor je pisano od njega, ali gorje tistemu človeku, po ktereni bo Sin človekov izdiin. Bolje bi mu bilo, da ne bi bil rojen tisti človek. In, kedar so jedli, vzel je Jezus kruh, in ga je posvetil, in razlomil, ter jim dal, in jim je rekel: Vzemite, to je moje telo. In je vzel kelih, in je zahvalil, in jim dal, in so pili iz njega vsi. In jim je rekel: To je moja kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prelita. Resnično vam povem, da ne bom nič več pil od tertnega sadu do tistega d ne ko ga bom pil novega v božjem kraljestvu. In, koso lizabimini iu mo in nocte ista, quia scriptum est: Per-cutiam pastorem, et disper-gentur oves. Sed postquam resurrexero, praecedam vos in Galileam. C. Petrus au-tem ait ilii: S. Etsi oinnes scandalizati fuerint in te, sed non ego. C. Et ait illi Jesus: f Amen dico tibi, quia tu hodie in nocte hac, priusquam gallus vocem bis-dederit, ter me es negaturus. C. At ille amplius loqueba-tur: S. Et si oportuerit me simul commori tibi, non te negabo. C. Similiter anteni et omnes dicebant. Et ve-niunt in praedium, eni no-men Gethsemani. Et ait di-scipulis suis: f Sedete hic, doneč orein. C. Et assumit, Petnim, et Jacobum, et Jo-annem secum: et coepit pa-vere et taedere. Et ait illis: f Tristis est anima mea us-que ad mortem; šustinete bic et vigilate. C. Et cum processisset paullulum, pro-cidit super terram, et orabat, ut si fieri posset, transiret ab eo bora, et dixit: f Abba, Pater, omnia tibi possibilia sunt, transfer calicem kune a me, sed non, quod ego volo, sed quod tu. C. Et venit et iuveniteos dormientes. Et ait bili zahvalno pesem izpeli, Sli so na Oljsko goro. In Jezus jim je rekel: Vsi se pohujšate nad menoj to noč; zakaj pisano je: Udarim pastirja in razkropč se ovce. Kedar pa vstanem, pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa mu reče: Da bi se ravno vsi pohujšali nad teboj, jez vendar ne. In Jezus mu reče: Resnično ti povem, da nocoj to noč, predno petelin dvakrat zapoje, zatajig me trikrat. On pa je Se več govoril: Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, ne zatajim te. Ravno takč so pa tudi vsi rekli. In pridejo na pristavo, kteri je ime Getsemani; in reče svojim učencem: Sedite tukaj, da odmolim. In vzame seboj Petra in Jakopa in Janeza; in začne prestrašen in otožen biti, in jim reče: Moja duša je žalostna do smerti; ostanite tukaj in čujte. In ko je malo naprej Sel, padel je na zemljo in molil, da bi, ako bi bilo mogoče, prešla od njega ta ura. In je rekel: Aba, Oče! Tebi je vse mogoče, vzemi ta keiik od mene; ali vendar ne, kar jez hočem, ampak kar ti. In je prišel, in jih našel speče; in je rekel Petro: f Simon, dormis? Non potuisti una hora vigilare? Vigilate et orate, nt non in-tretis in tentationem. Spiri-tns q n ide m promptus est, caro vero infirma. C. Et ite-rum abiens oravit, enndem sermonem dicens. Et rever-sus denuo invenit eos dor-mientes (erant enim ocu-li eonim gravati), et ig-norabant, qnid responderent ei. Et venit tertio, et ait illis: f Dormite jam et re-qnie.scite. Suffieit: venit hora: ecee, Filius hominis tra-detur in mamiš peecatorum. Snrgite, eamus. Ecce, qni me tradet, prope est. C. Et ad-huc eo loquente, venit Jndas Iscariotes, iinus de duode-eim, et cnm eo turba multa cum gladiis et lignis, a snm-mis Saeerdotibus, et Scribis, et Senioribns. Dederat anteni traditor ejns signnm eis, dicens: S. Qiiemcnmqne o-sculatns fuero, ipse est, te-nete eum, et dimite cante. C. Et cnm venisset, statim ac-cedens ad eum, ait: 8. Ave, Rabili. C. Et osculatns est eum. At illi manus injece-runt in eum, et tenuernnt eum. Unus autem quidam de circuništantibus, edncens gla-dium, percussit servum sum- Petru: Simon, spiš? Nisi li mogel eno uro čuti? Čujte, in molite, da ne padete v skušnjavo. Duh je sicer vo-Ijdn, ali rnesd je slabo. In je spet šel, in molil, in ravno tiste besede govoril. In ko se je Vernik jih je spet našel speče, (njih oči namreč so bile trudne), in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. In pride tretjič in jim reče: Spite zdaj in počivajte! Dosti je: ura je prišla; glejte! Sin človekov bo izddn v roke grešnikom. Vstanite, pojdimo! Glejte! kteri me izdd, je Mizo. In, ko je še govoril, pride Judež Iškarjot, dvanajsterih eden, in ž njim velika množica z meči in s kolmi od velikih duhovnov in pismarjev in starašin. Dal jim je bil pa njegov izdajalec znamenje, rekoč: Kte-rega poljubim (kušnem), tisti je; njega primite, in peljite ga varno. In, ko je bil prišel, stopil je zdajci k njemu in rekel: Zdrav bodi, učenik! in ga je kušnil. Oni pa so roke stegnili nad-nj in so ga prijeli. Eden pa zraven stoječih je izderi meč, in je mahnil hlapca včlike- nii Sacerdotis, et ampntavit illi aurioulam. Et respondens Jesus, ait illis: f Tamquam ad latronem existis oum gla-diis et lignis comprehendere ine ? Quotidie eram apud vos in templo docens, et non me teimistis. Sed nt impleantur Scripturae. C. Tune discipuli ejus, reliquentes eum, om-nes fugerunt. Adoleseens autem quidam sequebatur eum, amictus sindorie super nudo, et tenuerunt eum. At ille, rejecta sindone, nudus profugit ab eis. Et adduxe-runt Jesum ad summum Sa-cerdotem; et convenenmt oinnes Sacerdotes, et Scri-bae, et Seniores. Fetrus autem a longe secutus est eum Usque intro in atrium sum-mi Sacerdotis; et sedebat eum ministris ad ignem, et calefaciebat se. Summi vero Sacerdotes, et omne conci-lium, quaerebant adversus Jesum testimonium, ut eum inorti traderent, nec invenie-bant. Multi enim testimo-uium falsum dicebant adversus oum: et convenientia testimonia non erant. Et qui-dam surgentes falsum testimonium ferebant adversus e-l'm, dicentes: S. Quoniam nos audivimus eum diceutem: ga duhovna, in mu uho od-sekel. In Jezus je spregovoril in jim rekel: Kakor nad razbojnika ste me šli z meči in kolini lovit! Vsak dan sem bil pri vas in sem učil v tempeljnu, in me niste prijeli; pa da se dopolnijo pisma. Tedaj so ga njegovi učenci zapustili, in so vsi zbežali. Nek mladeneč pa je hodil za njim s platnom ogernen na nagem; in so ga prijeli. On pa je popustil platno, in jim je nag ušel. In so peljali Jezusa k velikemu duhovnu; in so se sešli vsi duhovni in stara-šine. Peter pa je od deleč šel noter v dvor velikega duhovna; in je sedel s hlapci pri ognji, in se je grel. Vč-liki duhovni pa, in ves zbor so iskali pričevanja zoper Jezusa, da bi ga v smert izdali, pa ga niso našli. Za-kčj veliko jih je krivo pričevalo zoper njega, pa pričevanja se niso vjemala. In nekteri so vstali in krivo pričevali zoper njega, rekoč: Mi smo ga slišali reči: Jaz razdenem ta z rokami storjeni tempelj, in v treh dneh sezidam drugega ne z rokami Ego dissolvam templum hoc raanufactum, et per triduum aliud non mauufaotum aedifi-cabo. C. Et non erat conye-niens testimonium illorum. Et exurgens suramus Sacer-dos in medimn, iuterrogavit Jesum, dicens: S. Non re-spondes quidquam ad ea, quae tibi objiciunter ab his ? C. Ule anteni tacebat, et nihil respondit. Kumini summus sacerdos interrogabat eum, et dkit ei: S. Tu es Chri-stus, Filius Dei benedicti ? C. Jesus anteni dixit illi: fEgo sum; et videbitia Fi-lium hominis sedentem a dextris virtutis Dei et ve-nientem cum nubibus coeli. C. Summus autem sacerdos scindens vestimeuta sua, ait: S. Quid adhuc desideramus testes ? Audistis blaspbe-miam: quid vobis videtur? C. Qui omnes condemnave-runt eum esse reum mortis. Et coeperunt quidam con-spuere eum, et velare faciem ejus, et colapbis cum cae-dere, et dicere ei: S. Pro-phetiza. C. Et ministri ala-pis eum caedebant. Et cum esset Petrus in atrio deor-sum, venit una ex anciilis summi Sacerdotis : etcum vi-disset Petnim calefacientem storjenega. In tudi njih pričevanje ni obstalo. In veliki duhoven je stopil v sredo, in vpraSa Jezusa, rekoč: Ne odgovoriš nič na to, kar ti zoper tebe pričajo? On pa je molčal, in ni nič odgovoril. Veliki duhoven ga je spet vprašal, in mu je rekel: Ali si ti Kristus, sin hvaljenega Bogd! Jezus pa mu je rekel: Jaz sem. In videli boste Simi človekovega sedeti na desnici božje moči, in priti z oblaki neba. Veliki duhoven pa je razter-gal svoja oblačila, in je rekel: Kaj potrebujemo še prič? Slišali ste bogokletstvo; kaj se vam zdi? Oni pa so ga vsi obsodili, da je smerti vreden. In nekteri so jeli va-nj pljevati, in mu obraz zakrivati, in ga za uho biti, in mu reči: Prerokuj ! In hlapci so ga s pestmi bili. In ko je bil Peter zdolej na dvorišči, pride ena izmed dekel včlikega duhovna, in ko je videla Petra, ki se je grel, pogledala ga jo in je rekla: Ti si bil tudi z Jezusom Na-zareškim! On pa je tajil, rekoč: Ne vem in ne umčm, se, aspicieiis illum, ait: S. Et tu cum Jesu Nazareno eras. C. At ille negavit, di-cens: S. Neque scio, nequo novi, quid dicas. C. Et exiit foras aute atrium, et gallus cantavit. Rursus autem cum vidisset illum ancilla, coepit dicere circninstantibus: Quia hic ex illis est. At ille ite-rum negavit. Et post pusil-lum rursus, quiastal)ant, di-cebant Petro: S. Vere ex illis es; nam et Galilaeus es. C. Ille autem coepit anatbema-tizare et jurare: Quia nescio bominem istum, quem dici-tis. Et statim gallus iterum cantavit. Et recordatus est Petrus verbi, quod diierat ei Jesus: Priusquam gallus can-tet bis, ter me negabis. Et coepit -flere. Et confestim mane consilium facientes sirnimi Sacerdotes cum Se-nioribus et Scribis, et uni-verso concilio, vincientes Je-sum, duxerunt, et tradide-nint Pilato. Et interrogavit cum Pilatus: S. Tu es rex Judaeorum? C. At ille ro-spondens, ait illi: f Tu dicis. O- Et accusabaut eum sum-mi Sacerdotes in multis. Pilatus autem rursum interrogavit eum, dicens: S. Non respondes qiudquam ? Vide, kaj praviš! in je veu šel pred dvorišče, in petelin je zapel. In ko ga je spet dekla videla, rekla je okoli stoječim: Ta je eden izmed njih. On pa je spet tajil, in čez malo so zraven stoječi spet Petru rekli: Res si izmed njih, saj si tudi Ga-lilejec! On pa je jel rotiti se in prisegati: Ne poznim tega človeka, od kterega pravite. In zdajci je petelin drugič zapel. In Peter se je spomnil besede, ktero mu je bil Jezus rekel: Predno petelin dvakrat zapoje, zatajiš me trikat. In je začel jokati. In precej zjutraj so včliki duhovni sč starašinami in s pismarji in z vsem zborom svet imeli, in so Jezusa zvezali, in peljali, in izdali Pilitu. In Pilat ga je vprašal: Ali si Ti kralj judovski? On pa je odgovoril in mu rekel : Ti praviš. In včliki duhovni so ga veliko tožili. PiMt pa ga je spet vprašal, rekoč: Nič ne odgovoriš? Poglej, kolikerih reči te tožijo! Jezus pa ni nič več odgovoril, taki) da se je Pilat čudil. Ob prazniku pa je navado imel jim in quantis te aceusant. C. Jesus autem amplius nihil respondit, ita ut miraretur Pilatus. Per diem autem fe-stum solebat dimittere illis urnim ex vinctis, quemcum-cumque petiisseat. Erat autem, qui dicebatur Barabbas, qui cum seditiosis erat vinc-tus, qui in seditione fece-rat homicidium. Et cum a-scendisset turba, coepit ro-gare, aicut semper faciebat illis. Pilatus autem respon-dit eis, et dixit: S. Vultis, dimittam vobis regem Judae-orum ? C. Sciebat enim, quod per invidiam tradidissent e-um summi Sacerdotes. Pon-tilices autem concitaverunt turbara, ut magis Barabbam dimitteret eis. Pilatus autem iterum respondens, ait illis: S. Quid ergo vultis faciam regi Judaeorum? C. At illi iterum clamaverunt: S. Cru-cifige eum. C. Pilatus vero dicebat illis : S. Quid enim mali fecit? C. At illi magis clamabant: S. Crucifige eum. C. Pilatus autem, volens po-pulo satisfacere, dimisit illis Barabbam, et tradidit Jesum iiagellis caesum, ut crucifigeretur. Milites autem diuerunt eum in atrium Prae-torii, et convocant totam co- spustiti enega izmed jetnikov, kterega koli so prosili. Bil je pa imenovdn Baraba, s puntarji vklenen, kteri je bil v puntu človeka ubil. In ko je ljudstvo gori prišlo, začelo je prositi za to, kar jim je vselej storil. Pilat pa jim je odgovoril, rekoč: Hočete li da vam izpustim kralja judovskega? Zakaj vedel je, da so ga veliki duhovni iz nevošljivosti izdali. Včliki duhovni pa so nadražili ljudstvo, da naj jim raji Baraba-o izpusti. Pilat pa je spet odgovoril. in jim rekel: Kaj tedaj hočete, da storim s kraljem judovskim? Oni so pa spet vpili: Križaj ga! Pihit pa jim je rekel: Kaj pa je hudega storil! Oni pa so še bolj vpili: Križaj ga! Pilat pa, ker je hotel ljudstvu voljo izpolniti, jim je Baraba-o izpustil, in izdal Jezusa bičanega, da bi bil križan. Vojščaki pa so ga peljali na dvorišče sodnje hiše, in skličejo vso trumo. In ga oblečejo v škerlat, in spletejo ternjevo krono, in mu jo denejo na glavo. In so ga začeli pozdravljati: Pozdravljen bodi, kralj ju- hortera, et induunt euin piir-pura, et imponunt ei plecten-tes spineam .porouam. Et eoeperunt salutare eum: Ave, rex Judaeorum. Et percu-tiebant caput ejus arundine, et conspuebant eum, et, po-nentes genua, adorabant eum. Et, postquam illuserunt ei, exuerunt illum purpura, et iuduerunt eum vestimentis suis, et educuut illum, ut cru-cifigevent eum. Et angaria-veruut praetereuntem quem-piam Simonem Cjrenaeum, veiiientem de villa, patrem Alexandri et Rufi, ut tolleret crucem ejus. Et perducunt illum in Golgotba loeum, quod est interpretatum Cal-variae locus. Et dabant ei bibere mjnhatum vinum: et non accepit. Et crucifigentes eum diviserunt vestimenta ejus, mittentes sortem super eis, quis quid tolleret. Erat autem bora tertia, et cruci-fiserunt eum. Et erat titulus causae ejus inscriptus: Rex Judaeorum. Et eum eo cru-cifigunt duos latrones: unum a dextris, et alium a sini-stris ejus. Et impleta est Scriptura, quae dicit: Et eum iniquis reputatus est. Et praetereuntes blasphemabant eum, moventes capita sua, (lovski! In so ga po glavi s terstom bili, in va-nj plje-vali, in so na kolena padali, ter ga molili. In po tem, ko so ga zasramovali, slekli so mu škerlat, in oblekli ga z njegovimi oblačili, in ga ven peljali, da bi ga križali. In primorali so nekega memo gredočega, Simona (Jirenčana, ki je prišel s pristdve, očeta Aleksandrovega in Kufovega, da je nesel njegov križ. In ga pripeljejo na mesto Golgota, kar je prestavljeno: mesto mertvaških glav. In so mu dali piti z miro zmešanega vina; pa ga ni vzel. In kteri so ga križali, razdelili so njegova oblačila in za-uja vadljali, kdo bi kaj dobil. Bila je pa tretja ura, in so ga križali. In napis njegovega obsojenja je bil napisan: Kralj judovski. In ž njim križajo dva razbojnika, enega na njegovi desnici, enega pa na levici. In je bilo dopolnjeno pismo, ktero pravi : In med krivične je bil štet. In memo gredoči so ga preklinjali, in so sč (svojimi) glavami majali in rekli: De te! kako tempelj božji podiraš, in v treh dneh spet et dicentes: S. Vah, qui de-struis cemplum l)ei, et in tribus diebus reaedificas: sal-vum fac teinetipsum, descen-dens de cruce. C. Similiter et sirnimi Sacerdotes illudentes ad alterutrum cnm Scribis di-cebant: S. Alios salvos fecit, seipsum non potest salvam facere. Cbristus, rex Israel, deseendat nune de cruce, ut videamus et credamus. C. Et qui cum eo crucifbci erant, conviciabantur ei. Et faeta bora sexta, tenebrae factae sunt per totam terram usque in horam nonam. Et bora nona exclamavit Jesus voce magna, dicens: f Eloi, Eloi, lammasabacthani ? C. quod est interpretatum: f Deus meus, Deus meus, ut quid dereliquisti me? C. Et quidam de circumstanti-bus audientes, dicebant: S-Ecce, Eliam vocat. C. Cur-rens anteni unus, et implens spongiam aceto, circumpo-nensque calamo, potum da-bat ei, dicens: S. Sinite, videamus, si veniat Elias ad deponendum eum. C. Jesus autem, ejnissa voce magna, exspiravit. {Hic genuflcctitur, ct pausatur aliguantulum.) Et velum templi scissum est in duo, a sunimo usque sezidaš! Pomagaj sam sebi, in stopi s križa! Ravno tako so se mu tudi včliki duhovni posmehovali, in so s pis-marji drugi drugemu rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kristus, kralj izraelski, naj zdaj stopi s križa, da vidimo in verujemo. In ktera sta bila ž njim križana, zasramovala sta ga. Kedar je pa bila šesta ura, storila se je tema po vsi zemlji do devete ure. In ob deveti uri je Jezus z velikim glasom zavpil, rekoč: Eloj, Eloj! lama sabak-tani? kar je prestavljeno: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil? In nekteri tam stoječih, to slišati, so rekli: Glejte, Elija-o kliče. Eden pa je tekel in napojil gobo z Jesihom, in jo je na terst nataknil, in mu je dal piti, rekoč: Pustite, glejmo, ali ga pride Elija snet. Jezus pa je velik glas zagnal, in je dušo izdihnil. {Tu sc poklekne in enomalo premišljuje.) In zagrinjalo v tem-peljnu se je pretergalo na dvoje od verha do tal. Stotnik pa, ki je nasproti stal, ko je videl, da je tako vpi- deorsum. Videns autein cen-turio, qui ex adverso stabat, quia sic clamans expirasset, ait: S. Vere hic homo Filius Dei erat. C. Erant autem et nmlieres de longe aspicien-tes, inter quas erat Maria Magdalena, et Maria Jacoln minoris, et Joseph mater, et Salome: et cum esset in Ga-lilea, sequebantiir eum, et ministrabant ei, et aliae multae, quae simul cum eo asoenderant Jerosolvmam. [Tu moli mašnik sred altarja vilo na strani 41.] Et cum jam sero esset | factum (quiat erat Parasce-Ve, quod est ante sabbatum), venit Joseph ab Arimathaea, nobilis decurio, qui et ipse erat exspectans regnum Bei, et audacter introivit ad Pi-latum, et petiit corpus Jesu. Pilatus autem mirabatur, si jam obiisset. Et accerssito centurione, interrogavit eum, si jam mortuus esset. Et cum cognovisset a centurione, donavit corpus Joseph. Joseph autem meicatus sin-donem, et deponens eum, involvit sindone, et posilit eum in monumento, quod erat excisum de petra, et advolvit lapidem ad ostium . monumenti. joe umeri, je rekel: Res, ta Človek je bil sin božji! Bile so pa tudi žene tam, ktere so od deleč gledale, med kte-rimi je bila Marija Magdalena, in Marija Jakopa manjšega in Jožefova mati, in Saloma; ktere so tudi, ko je bil v Galileji, za njim hodile, in mu stregle, in veliko drugih, ktere so bile ž njim vred v Jerusalem prišle. ,,Munda cor meuma. — Glej prali! ko se je večer storil, (ker je bil dan pripravljanja, kteri je pred saboto), prišel je Jožef iz Arimateje, imeniten svetovalec, kteri je tudi sam čakal božjega kraljestva, in je serčno šel k Pilatu, in je za Jezusovo teld prosil. Pilit pa se je čudil, da bi bil že umeri; in je poklical stotnika, in ga je vprašal, ali je že umeri. In ko je izvedel od stotnika, dal je Jožefu telč. Jožef pa je kupil tančice, in ga je snel, in zavil v tančico, in položil v grob, kteri je bil sekan iz skale, in je privalil kamen grobu pred duri. [„Vera“ se ne moli.] Offertorium. (Ps. 139.) Custodi me, Domine, cle mami peccatoris; et ab homi-r nibus iniquis eripe me. Secreta. Sacrificia nos, quse-sumus, Domine, propeusius ista restaurent: quae medici-nalibus sunt instituta jeju-niis. Per Dom. nostrum etc. [II. tiha m. kakor včeraj. Tal Cotnmunio. (Ps. 68.) Aa-versum me exercebantur, qui sedebant in poita, et in me psallebant, qui bibebant vi-num: ego vero orationem meam ad te, Domine: tempus beneplaciti, Deus, in mul-titudine misericordiae tuae. Posicommunio. Sanctifica-tionibus Tuis, omnipotens Deus, et vitia nostra curen-tur, et remedia nobis sem-piterna proveniant. Per Do-minum etc. [II. poobh. m. Darovanje. (Ps. 139.) Obvaruj me, Gospod, grešnikove roke; reši me krivičnih ljudi. Tiha molitev. Naj nas, prosimo, Gospod, ta daritev, ki se z zdravilnim postom opravlja, čedalje bolj krepča. Po Gospodu našem. itd. o tudi vse drugo do obhajila.] Obhajilo. (Ps. 68.) Zoper mene so govorili, kteri so sedeli pri vratih, in o mene so peli, kteri so pili vino; jez pa, Gospod, k Tebi molim; čas dopadenja je ta, Bog, po obilnosti Tvojega usmiljenja. Poobhajilna mol.; (dnevna). Po Tvojem posvečevanji (posvečujoči milosti), vsega-mogočni Bog, naj grehov ozdravimo, in naj nam dojde zdravilo za večnost. Po Gospodu našem itd. kakor včeraj.] [Super populim. \ Oremus. Humiliate capita vestra Dco. Tua nos misericordia, Deus, et ab omni subreptione ve-tustatis expurget, et capa-ces sanctae novitatis efficiat. Per Dominum nostrum etc. Ijfc Amen. [Nad ljudstvom.) — Molimo'. Poklonite glave Bogu. Naj nas, Bog, Troje usmiljenje očisti vse stare hudobije (ki bi se utegnila v nas zatajiti), in stori zmožne svete novosti (t. j., da se duševno prenovimo). Po Gosp. našem. Amen. VELIKA SREDA. [Postaja pri sv. Mariji "Veliki.] MAŠA. Introitus. (Phil. 2.) In no-mine Jesu oiiine genu flec-tatur, coelestium, terrestrium et infernorum, quia Domi-nus factus est obediens us-que ad mortem, mortem anteni crucis: ideo Dominus Jesus Christus in gloria est Dei Patris. (Ps. 101.) Domine, esaudi orationem raeam; et clamor meus ad te veniat. In no-mine etc. Post „Kyrie eleison“, dicitur Oremus. Flectamus genua. I^r Levate. *) Oratio. Praesta, quaesu-inus, omnipotens Deus, ut, qui nostris excessibus inces- *) Pri peti maši z leviti diakon pa „Levate“. Vhod. (Filipij. 2.) V imenu Jezusovem naj se vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, ker je Gospod pokoren postal do smerti, smer-ti pa na križi; zato je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta. — (Ps. 101.) Gospod, usliši mojo molitev, in moje v-pitje naj do Tebe pride. — V imenu Jezusovem itd. Po „Kyrie eleis.“ se reče: „Molimo“! — »Pripognimo kolena" ! — IjP »Vstanite"! Molitev. Daj, prosimo, vse-gamogočni Bog, da, ki se zavoljo naših grehov nepre- »Flectamus genua" diakon, suh- san ter affligiinur, per Uni-geniti Filii tui passionem liberemur. Qui tecura vivit et regnat etc. Ledio Isaiae Prophetae. (Cap. (53, 1-7.) Haec dicit Dominus IJeus: Dicite filiae Sion; Ecce, Salvator tuus venit; eeee, merces ejus cum eo. Quis est iste, qui venit de Edom, tinctis vestibus de Bosra? Iste formosus in stola sna, gradiens in multitudine fortitudinis suae? Ego, qui loquor jnsticiam, et propugnator suum ad sal-vandum. Quare ergo rubrum est indnmemtum tuum, et vestmenta tua sicnt calcan-tium in torculari? Torcular caleavi solus, et de gentibus non est vir mecum; calcavi eos in furore meo, et con-culcavi eos in ira mea; et aspersus est sanguis eorum super vestimenta mea, et omnia indumenta mea in-quinavi. Dies enim ultionis in corde meo, annus redemp-tionis meae venit. Circum-spexi et non erat aiuiliator: quaesivi, et non tiiit, qui adjuvaret; et salvavit mihi brachium meuin, et indigna-tio mea ipsa aiuiliata est mihi. Et conculcavi populos neboma žalimo, po terpljenji Tvojega edinorojenega Sinu rešeni bomo. Kteri s Tabo živi itd. Berilo iz Izaije preroka (pogl. 63, in 1-7.) To-le pravi Gospod Bog: Povejte sionski hčeri (t. j. Jerusalemu, in sploh izraelskemu ljudstvu) : Glej, tvoj zveli- čar pride; glej, njegovo plačilo je ž njim! Kdo je ta, kteri pride z Edoma, z ru-deče omočenimi oblačili iz Bosre? Tisti lepi v svoji suknji, ki hodi se svojo veliko močjo ? Jez sem, ki govorim pravico, in sem branitelj, da rešim. Zakaj je tedaj rudeča tvoja suknja, in tvoje oblačilo kakor tistih, ki tlačijo v tlačilnici? Sam sem tlačil v tlačilnici, in nobeden izmed niirodov ni bil z menoj. Tlačil sem jih v svojem serdu, in jih stlačil v svoji jezi; zato se je razkropila njih kri na mojo suknjo, in vsa svoja oblačila sem ogerdil. Zakaj dan maščevanja je v mojem sercu; prišlo je leto, da odrešim svoje. Oziral sem se, pa ga ni bilo pomočnika; iskal sem, pa ga ni bilo, kteri bi pomagal. Sama moja roka in furoros meo, et inebriavi eos in indignatione mea; et <)etraxi in terrara virtutem eorura. Miserationum Domini recordabor, laudeln Domini super omnibus, quae reddidit nobis Dominus, Deus noster. Gracluale. (Ps. 08.) Ne avertas faciem tuam a puero tuo, quoniam tribulor: velo-citer exaudi me. y. Salvum me fac, Deus, quoniam intraverunt aquae usque ad animam meam. In-iixus sum in limo profundi, et non est substantia. [Tu se reče ,,Dominus vobis »Flectamus genua*.] Oratio. Deus, qui pro nobis Filium tuum crucis pa-tibulum subire voluisti, ut inimici a nobis expeUeres potestatem; concede nobis fa-mulus tuis, ut resurrectionis gratiam consequamur. Per eundem etc. Lcrtio Isaiae Prophetue. (C'ip. 68.) In diebus illis, dixit Isaias: Domine, quis eredidit auditui nostroV Et. brachium Domini cui reve- me je rešila, in moj serd sam mi je pomagal. In poteptal sem ljudstva v svojem serdu, in jih napajal se svojo serditostjo in ob tla vergel njih mod. Usmiljenja Gospodovega se bom spominjal, hvalil Gospoda za vse, kar nam je dodelil Gospod, naš Bog. Grcdna molitev. (Ps. 68.) Ne obračaj svojega obličja od svojega služabnika, ker sem v stiski, hitro me u-sliši! jU Pomagaj mi, Bog, ker so vode pritekle do moje duše; globoko v blatu tičim, in ni najti dna. :um“, potem naslednja molitev brez Molimo. Bog, ki si hotel, da je Tvoj Sin za nas na križi umeri, da bi sovražnikovo oblast od nas odpravil, daj nam svojim služabnikom, da vstajenja milost dosežemo. Po tem istem Gosp. našem. itd. Perilo iz Izaije preroka. (Pogl. 53.) Tiste dni je rekel Izaija: Gospčd, kdo vč-ruje naši besedi, in roka Gospčdovakomu se oznanuje? latum est ? Et asceudet sicut virgultum coram eo, et si-cut radix de terra sitieuti: non est speeies ei, neque de-cor; et vidimus eum, et non erat aspectus, et desideravi-nuis enm, despectum, et no-vissimnm virorum, virum dolorura, et scientem infir-mitatem. Et quasi abscondi-tus vultus ejus et despectus; unde nec reputavimus emu. Vere languores nostros ipse tulit, et dolores nostros ipse portavit; et nos putavimus eum quasi leprosum, et per-cussum a Deo, et numilia-tum. Ipse anteni vulneratus est propter iniquitates no-stras, attritus est propter scelera nostra. Disciplina pačiš nostrae super eum, et livore ejus sanati sumus. Omnes nos quasi oves erra-vimus, unusquisque in viam suam declinavit; et posuit Dominus in eo iniquitatem omnium nostrum. Oblatus est, quia ipse voluit, et non aperuit os suum: sicut ovis ad occisionem ducetur, et quasi agnus coram tondente se obmutescet, et non ape-riet os suum. De angustia, ed de judicio sublatus est: generationem ejus quis enar-rabit? Quia abscissus est de In bo rasel ko mladika pred njim, in kakor korenina iz suhe zemlje. Nima podobe, ne časti; in smo ga videli, pa ni imel- lepote, da bi nam bil dopadel. Zaničevanega in naj zadnjega med ljudmi smo ga videli, moža bolečin, in skušenega v terpijenji, in kakor kterega, ki je zakrito njegovo obličje, in je zaničevan ; zato ga nismo čislali. Kes, on je naše bolezni nase vzel, in naše bolečine nosil; in mislili smo, da je gobov in udarjen od Bogd in ponižan. On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov in stert zavoljo naših hudo-bij, zavoljo našega mini je terpljenje na njem, in po njegovih progah smo ozdravljeni. Vsi smo kot ovce zašli, slehern se je na svojo pot obernil; ali Gospčd je nas vseh pregreho na-nj naložil. Darovan je bil, ker je sam hotel, pa ni odperl svojih ust; kakor ovca, ki sev za-klanje pelje, in ko jagnje, ki molči pred njim, kteri ga striže, ni odperl svojih ust. Stiskan in obsojen, bil je odvzet, njegovo rodovino kdo izreče? Ker je odtergan iz dežele živih, zavoljo greha svojega ljudstva sem ga uda- terra viventium: propter sce-lus populi mei percussi eum. Et dabit impios pro sepul-tura, et divitem pro morte sua: eo quod iniquitatem 11011 fecerit, neque dolus fuerit in ore ejus. Et Dominus voluit conterere eum in infirmitate: si posuerit pro peccato ani-niam suam, videbit semen longaevum, et voluntas Domini in mami ejus dirigetur. Pro eo, quod laboravit ani-ma ejus, videbit, et satura-bitur: in scientia sua justi-ficabit ipse servus meus mul-tos, et iiiiquitates eorum ipse portabit. Ideo dispertiam ei plurimos: et fortium dividet spolia, pro eo, quod tra&dit in mortem animam suam, «t eum sceleratis reputatus est; et ipse peccata multo-rum tulit, et pro transgres-soribus rogavit. Traclus. (Fs. 101.) Domine, exaudi orationem me-am, et clamor meus ad te veniat. n. Ne avertas faciem tuam a me: in quacumque die tribulor, inclina ad me nurem tuam. X. In quacum-t[Ue die invocavero te, velo-citer exaudi me. \. Quia defecerunt sicut fumus dies mei; et ossa mea sicut in ril. In pri hudodelnikih mu je bil pogreb odločen, pa pri bogatinu je imel svoj grob; /,at6 ker ni krivice storil, in se ni zvijača našla v njegovih ustih. Ali Go-spdd ga je hotel potreti z boleznijo: ako d;i za greh svoje življenje, videl bo velik zarod, in Gospodova volja se pri njem izpolni. Zato ker je terpela njegova duša, videl bo, in bo nasiten; sč svojim ukom jih bo veliko opravičil, on, moj pravični hlapec, in bo njih grehe nosil. Zatč mu jih bom prav veliko v del dal, in bo močnih rop delil, ker je dal v smert svoje življenje, in je bil med hudobne štet, ker je grehe njih veliko nosil, in za grešnike prosil. Trakt. (Ps. 101.) Gospod, usliši mojo molitev, in moje vpitje naj do Tebe pride! >. Ne obračaj svojega obličja od mene; kteri koli dan sem v stiski, nagni svoje uho k meni. Kteri koli dan Te bom klical, naglo me usliši! k . Ker moji dnevi zginjajo, kakor dim, in moje kosti so pečene, kakor na frkorio confrka sunt. jv. Percussus sum sicut foenum, et aruit cor meum; quia o-blitus sum manducare pa-nem meum. 'tf. Tu exurgens, Domine, misereberis Sion; quia venit tempus miserendi ejus. Passio Domini nostri Jesti Christi secundum Lučam. {Cap. 22 et 23.) In illo tempore appropin-quabat dies festus Azvmo-rum, qui dicitur Pascha; et quaerebant principe? sacer-dotum et scribae, quomodo Jesnminterficerent: timebant vero plebem. Intravit autem Satanas in Judam, qui co-gnominabatur Iscariotes, u-nus de duodecim. Et abiit, et locutus est cum principi-bus sacerdotum, et magistra-tibus, quemadmodum illum traderet eis. Pit gavisi sunt, et pacti sunt pecuniam illi rešetki (roštu). H. Pobit sem, kakor trava, in moje serc£ ^se suši, ker sem pozabil svoj kruh jesti. 'f. Ti (pa), Gospod, vstaneš in se Siona usmiliš, zakaj prišel je <$as. usmiliti se ga. Tcrpljenjc Gospoda nakga Jezusa Kristusa po spisu svetega Lukeia *) (v 22. in 23. POgl.) Tisti čas se je približeval praznik opresnih kruhov, kteri se imenuje Včlikanoč. In veliki duhovni in pis-marji so iskali, kako bi Jezusa umorili; bali pa so se ljudstva. Satan pa je šel v Judeža, kteri seje imenoval Iškarjot, ki je bil eden izmed dvanajsterih. In je šel in je govoril z včlikimi duhovni, in s poglavarji, kako bi jim ga izdal. In so se razveselili, in mu obljubili denarjev dati. In je besedo *) Sv. Lukei (ali Luka, prav za prav Lukan) je bil rojen v Antiohiji in je bil nejeversk zdravnik. II Kristusovi veri ga je spre* obernil sv. Pavel, in ga pozneje se seboj vzel na svoja potovanja-Pisal je tretji evangelij (med L 60 in 70 po Kristusu) po naukih in pod vodstvom sv. Pavla. On marsikaj omenja, česar v prvih 2 evangeliju pogrešamo. Razen evangelija pa je spisal sv. Lukež tudi „De-jauje Rposteljuovu, to je, zgodbe mlade sv. cerkve od Vnebohoda Gospodovega do tistega časa, ko je sv. Pavel v pervovRimu vjot bil (torej zgodbe kakih 30 let časa). Na svetlo pa je dal te bukve pozneje, ko evangelij. — Dosegel je sv. L. visoko starost. dare. Et spopondit. Et quae-rebat opportunitatem, ut tra-deret illum sine turbis. Venit anteni dies Azvmorum, in qua necesse erat occidi Pascha. Et misit Petnim et Joannem, dicens: + Euntes parate nobis Pasciia, ut man-ducemus: C. At ilii dixerunt. S. Ubis vis paremus ? C. Et dixit ad eos: f Ecce, introe-untibus vobis in civitatem, occurret vobis bomo quidam amphoram aquae portans; sequimini eum in domum, in quam intrat, et dicetis patrifamilias domus: Dicit tibi magister: Ubi est di-versorinm, ubi Pascha cuni discipulis meis manducem ? Et ipse ostendet vobis coe-naculnm magnum stratum, et ibi parate. C. Euntes anteni invenerunt, sicut dixit iilis, et paraverunt Pascha. Et cuin facta essethora, dis-cubuit, et duodecim Apostoli cum eo. Et ait iilis: f I)e-siderio desideravi hoc Pascha manducare vobiscum, ante-quam patiar. Dico enim vobis, quia ex hoc non inan-ducabo illud, doneč implea-tur in regno Dei. C. Et ac-copto calice, gratias egit, et dixit: f Accipite, et dividite inter vos. Dico enim vobis, dal. In je iskal priložnosti, da bi jim ga izdal brez hrupa. Prišel je pa dan opres-nih kruhov, o kterem se je moglo klati velikonočno jagnje. In je poslal Petra in Janeza, rekoč: Pojdita in pripravita nam velikonočno jagnje, da bomo jedli. Ona pa sta rekla: Kje hočeš, da pripraviva? In jima je rekel: Glejta, kedar prideta v mesto, vaji bo srečal nek človek, ki vere vode ponese; pojdita za njim v hišo, v ktero pojde, in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je gostilnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje se svojimi učenci? In vama pokaže veliko obednico po-gerneno, in tam pripravita. Sla sta tedaj, in sta našla, kakor jima je bil rekel; in sta pripravila velikonočno jagnje. In kedar je ura prišla, šel je k jedi, in dvanajsteri aposteljni ž njim. In jim je rekel: Iz serca sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, predno terpim. Zakaj povem vam, da od zdaj ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v božjem kraljestvu. In je vzel kelih, ter je zahvalil in rekel: Vze- quod iion Mbam de genera-tione vi tis, doneč reginim l)ei veniat. C. Et accepto pane, gratias egit, et fregit, et dedit eis, dicens: f Hoc est corpus meum, quod pro Yobis datur: hoc facite in meam commemorationem C. Similiter calicem, postquam coenavit, dicens: f Hic est calix, novnm testamentum in sanguine meo, qui pro voliis fundetur. Vernmtamen, ecce, manus tradentis me, mecum est in mensa. Et quidem Eilius hominis, se-cundum quod definitum est, vadit, verumtamen vae lio-mini iili, per quem tradetur. C. Et ipsi coeperunt quae-rere inter se, qnis esset ex eis, qni hoc facturus esset. Facta est autem etcontentio inter eos, quis eorum vide-retnr esse major. I)ixit autem eis: f Eeges gentium dominantur eorum: et qui potestatem habent super eos, benefiei vocantur. Vos autem non sic: sed qui major est in vobis, fiat sicut mi-nor, et qui praecessor est, sicut ministrator. Nam quis major est, qui reeumbit, an qui ministrat ? Nonne qui reeumbit? Ego autem in medio vestnim sum, sicut mite in razdelite si med seboj. Zrfkaj povem vam, da ne bom pil tortnega sadu, dokler božje kraljestvo ne pride. In je vzel kruh, ter je zahvalil in zlomil in jim dal, rekdč: To je moje teld, ktero je za vas dano; to storite v moj spomin. Kavno takd tudi kelih po večerji, rekdč: Ta kelih je nova zaveza v moji kervi, ktera bo za vas prelita. Ali glej! roka mojega izdajalca je z menoj pri mizi. In sin človekov sicer gre, kakor je skleneno; vendar gorjč tistemu 'človeku, po kterem bo izdan. In oni so se začeli med seboj popraševati, kteri izmed njih bi bil, kteri bi imel to storiti. Vstal je pa tudi prepir med njimi, kteri izmed njih, se zdi, da bi bil veči. Rekel pa jim je: Kralji narodov gospodujejo čez nje, in kteri imajo oblast čez nje, so dobrotniki imenovani. Vi pa ne tak6, ampak kteri je veči med vami, naj bo kakor manjši, in prednik, kakor služabnik. Kdo namreč je veči, kdor je pri mizi, ali kdor streže? Kaj ne, kdor je pri mizi? Jaz pa sem v sredi med qui ministrat: vos autem e-stis, qui permansistis me-cum in tentationibus ineis Et ego dispono vobis, sicut disposuit mihi Pater meus fegnum, ut edatis et bibatis super melisam ineam in re-gno meo, et sedeatis super throuos, judicantes duodee.im tribus Israel. C. Ait autem Dominus: f Simon, Simon, ecce, Satanas expetivit vos, ut cribraret sicut triticum. Ego autem rogavi pro te, ut non deficiat fides tua: et tu, aliquando conversus, con-firma fratres tuos. G. Qui di-xit ei: S. Domine, teoum paratus sum et in carcerem ut in mortem ire. C. At iile dixit: f Dico tibi, Petre, uon cantabit hodie gallus, doneč ter abneges nosse me. G. Et dixit eis: f CJuando uu'si vos sine sacculo, et pera, et calceamentis, nuiii-quid Jaliquid defuit vobis? C. At illi dixorunt: S. Nihil. C. Dixit ergo eis: f Sed nune, qui habet saceulum, tollat similiter et peram; et qui non habet, vendat tirnicam suam, et emat gladium. Eico enim vobis, quoniam adhuc hoc, quod seriptum ust, oportet impleri in me: Et cum iniquis deputatus est. vami, kakor kdor streže. Vi pa ste, kteri ste poterpeli z mendj v mojih skušnjavah. In jaz vam odločim kraljestvo, kakor ga je meni odločil moj Oče, da jeste in pijete pri moji mizi v mojem kraljestvu, in da sedite na sedežih, ter sodite dvanajstere Izraelove roddve. Gospdd pa je rekel: Simon, Simon! glej! satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem prosil za te, da ne peša tvoja vera: in ti, kedar se nekdaj spreoberneš, poterdi svoje brate. Ou pa mu je rekel: Gospod! s tebdj sem pripravljen v ječo in v smert iti. On pa je rekel: Povem ti, Peter! petelin ne bo dans pel, predno trikrat ne utajiš, da me poznaš. In jim je rekel: Kedar sem vas poslal brez mošnje in torbe in čevljev, vam je li česa manjkalo? Oni pa so rekli: Nič. Kekel jim je tedaj: Zdaj pa, kdor ima mošnjo, naj jo v-zame, ravno tako tudi torbo; in kdor nima, naj proda svojo suknjo, in naj kupi meč. Zakaj povem vam, da še to mora nad menoj dopolnjeno biti, kar je pisano: Etonim ea, quae sunt de me, finem habent. C. At illi di-lerunt: S. Domine: ecce, dno, gladii hic. C. At ille dixit eis: f Satis est. C. Et egres-sus ibat secundnm consue-tudinem in montem Olivarum. Secnti sunt autem illum et discipuli. Et cum pervenis-set ad locum, dixit illis: f Orate, ne intretis in tenta-tionem. C. Et ipse avulsus est ali eis, quantum jactus est lapidis, et positis geni-bus orabat, dicens : f Pater, si vis, transfer ealicem i-stum a me, verumtamen non mea voluntas, sed tua fiat. C. Apparuit autem illi An-gelus de coelo, confortans eum. Et factus in agonia, prolixius orabat. Et factus est sudor ejus sicut guttae sanguinis decurrentis in ter-ram. Et cum surrexisset ab oratione et venisset ad di-scipulos suos, invenit eos dormientes prae tristitia. Et ait illis : f Quid dormitis ? Surgite, orate, ne intretis in tentationem. C. Adhuc eo loquente, ecce, turba, et qui vocabatur Judas, unus de duodecim. antecedebat eos, et appropinquavit Jesu, ut oscularetur eum. Jesus autem dixit illi: f Juda, oscu- fn med krivične je bil prištet. To namreč, kar je od mene (pisano), ima konec. Oni pa so rekli: Gospčd! glej, tukaj sta dva meča. On pa jim je rekel: Dosti je. In je ven šel, in je šel po navadi na Oljsko goro. Za njim pa so šli tudi u-čenci. Kedar je pa na mesto prišel, jim je rekel: Molite, da ne pridete v skušnjavo. In on se je odtegnil od njih za lučaj kamna: in je na kolena padel in molil, rekoč: Oče! ako hočeš, vzemi ta kelih od mene: vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi. Prikazal se mu je pa angelj iz nebes, kteri ga je pokrepčal. In ko so ga smertne težave obšle, molil je priserčniše. Njegov p6t pa je bil, kakor kervave kaplje tekoče na zemljo. Ih kedar je od molitve vstal, in k svojim učencem prišel, našel jih je speče od žalosti. In jim je rekel: Kaj spite? Vstanite, molite, da ne pridete v skušnjavo. Še je govoril, in glej! množica, in kteri je bil imenovan Judež, eden dvanajsterih, je šel pred njimi; in se je približal Jezusu, da bi ga kuš- lo Filium hominis tradia V C. Videntes autem hi, qui circa ipsum erant, quod t'u-turum orat, dixerunt ei; S. Domine, si percutimus in gladio ? C. Et percussit imus ex illis servum principis sa-cerdotum, et amputavit au-riculam ejus dexteram. Ees-pondens autem Jesus, ait: t Sinite usque huc. C. Et cum tetigisset aunculam e-jus, sanavit eum. Dixit au-tem Jesus ad eos, qui vene-rant ad se, principes sacer-dotum, et magistratus tem-pli, et seniores: f Quasi ad latronem existis cum gladiis et fustibus? Cum quotidie vobiscum fuerim in templo, non extendistis manus in me; sed haec est bora vestra et potestas tenebrarum. C. Com-prehendentes autem eum, du-serunt ad domum principis sacerdotum. Petrus vero se-quebatur eum a longe. Ac-censo autem igne in medio atrii, et circumsedentibus illis, erat Petrus in medio eorum. Quem cum vidisset ancillaquaedam sedentem ad lumen, et eum fuisset intuita, dixit: S. Et hic cum illo erat. C. At ille negavit eum di-eeus: S. Mulier, non novi illum. C. Et post pusillum nil. Jezus pa mu je rekel: Judež! s kuševanjem izddš Simi človekovega 'i Kedar so pa, kteri so bili okoli njega, videli, kaj ima biti, so mu rekli: Gospdd! ali naj mahnemo z mečem ? In eden izmed njih je mahnil po hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekel desno uho. Jezus pa mujerekel: Jenjajte od tega. In se je njegovega ušesa dotaknil, in ga je ozdravil. Kekel pa je Jezus velikim duhovnom, in poglavarjem tempeljna in starašinam, ki so nad-nj prišli: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in s kolnh. Vsak dan sem bil pri vas v tempeljnu, in niste stegnili r<5k po meni; toda to je vaša ura in oblast teme. Popadli so ga pa in peljali v hišo velikega duhovna. Peter pa je hodil od deleč za njim. Zakurili so pa ogenj na sredi dvorišča in so okrog njega sedeli, in Peter je bil v sredi njih. Ko ga je pa videla neka dekla sedeti pri ognji, in ga je prav pogledala, je rekla: Tudi ta jo bil ž njim. On pa gaje zatajil, rekdč: Žena, ne poznam ga! In kmalu po tem ga je drugi videl, in je alius videns eum, dixit: S. Efc tu de illis es. C. Petrus vero ait: S. O homo, non sum- 0. Et intervallo facto quasi horae unius, alius qui-dam affirmabat, dicens: S. Vere et hic cum illo erat; nam et Galilaeus est. C. Et ait Petrus: S. Homo, nescio quid dieis. C. Et continuo, adhuc illo loquente, canta-vit gallus. Et conversus Do-minus respexit Petnim. Et recordatus est Petrus verlii Domini, sicut dixerat: Quia prius quam gallus cantet, ter me negabis. Et egressus foras Petrus, flevit amare. Et viri qui tenebant illum, illudebant ei caedentes. Et velaverunt eum, et percu-tiebant faciem ejus, et in-terrogabant eum dicentes: S. Prophetiza, quis est, qui te percussit? C. Et alia multa blasphemantes dicebant in eum. Et ut factus est dies, convenerunt seniores plebis, et principes sacerdotum, et scribae, et duxerunt illum in coneilium suum, dicentes: S. Si tu es Christus, dic nobis. C. Et ait illis: f Si vobis diiero, non cre-detis mihi: si autem et in-terrogavero, non raspondebi-tis mihi, neque dimittetis. rekel: Tudi ti si izmed njih. Peter pa je rekel: Oj, človek! nisem. In kako uro časa potlej je nekdo drugi terdil, rekoč: Resnično, tudi ta je bil ž njim, ker je tudi Galilejec! Peter pa je rekel: Človek, ne vem, kaj praviš! In še je govoril, kar je petelin zapel. In Gospčd se je ozerl, in je pogledal v Petra. In Peter se je spomnil besede Gospodove, kakor je bil rekel: Predno petelin zapoje, me trikrat zatajiš. In Peter je ven šel, in je milo jokal. In možje, kteri so ga der-žali, zasramovali so ga in bili. In so ga zakrivali, in ga v obraz bili; in so ga praša-li, rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril ? In več drugega preklinjanja so govorili zoper njega. In kedar se je dan storil, zbrali so se starašine ljudstva, veliki duhovni in pismarji, in so ga peljali v svoje zbirališče, rekdč: Ali si ti Kristus? povej nam! In jim je rekel: Ako vam povem, mi ne boste verjeli. Ako pa tudi vprašam, mi ne odgovorite. Odsehmal pa bo sin človekov sedel na desnici moči božje. Vsi pa so rekli: Ti si tedaj sin Ex hoc autem erit Fi-lius hominis sedens a dex-tris virtutis Dei. C. Dixe-runt autem omnes: S. Tu ergo es Filius Dei? C. Qui ait: f Vos dicitis, quia ego sum. C. At illi dkerunt: S. Quid adhuc desideramus testimonium? Ipsi enim au-divimus de ore ejus. 0. Et surgens omnis multitudo eo-rum,’ diaerunt illum ad Pi-latum. Coeperunt autem illum accusare, dicentes: S. Hune invenimus subverten-tem gentem nostram, et prohibeutem tributa dare Caesari, et dicentem se Chri-stum Kegem esse. C. Pilatus autem interrogavit eum, di-cens: S. Tu es Kex Judaeo-rum? C. At ille respondens, ait: f Tu dicis. C. Ait autem Pilatus ad principes sa-cerdotum, et turbas: S. Ni-hil invenio causae in hoc homine. C. At illi invalesce-bant, dicentes: S. Commovet populum, docens per univer-sam Judaeam, incipienS a Galilaea usque huc. C. Pilatus autem audiens Galilaeam, interrogavit, si bomo Gali-laeus esset. Et, ut cognovit, quod de Herodis potestate esset, remisit eum ad Herodom, qui et ipse Jero- božji? In je rekel: Vi pravite, da jez sem. Oni pa so rekli: Kaj potrebujemo še pričevanja? Saj smo sami slišali iz njegovih ust. In vstala je vsa njih množica in so ga peljali k Pildtu. Začeli so ga pa tožiti, re-k6č: Tega smo našli, da zapeljuje naš narod, in da brani cesarju davkov dajati, in in pravi, da je on Kristus kralj. Pilat pa ga je vprašal, rekoč: Ali si ti kralj judovski? On pa je odgovoril in rekel: Ti praviš. Piliit pa je rekel velikim duhovnom in množicam: Nič krivega ne najdem 'nad tem človekom. Oni pa so še bolj silili, rekčč: Ljudstvo šunta, ker uči po vsi Judeji, za-ččnši od Galileje do sem. Ko je pa Piliit slišal Galilejo, je vprašal, ali je on Galilejec? In ko je izvedel, da jo spod Herodove oblasti, poslal ga je k Herodu, kteri je bil tudi v Jerusalemu tiste dni. Herod pa, ko je Jezusa videl, se je silno razveselil; zakaj že zdavno ga je želel videti, ker je veliko slišal od njega, in je upal, da ga bo videl kak čudež storiti. In ga je opraševal solvinis erat illis diebus. Herodes autem, viso Je-su, gavisus est valde: erat enim cupiens ex multo tempere videre eum, eo quod audierat multa de eo, et spe-raliat signum aliquod videre ab eo fieri. Interrogabat anteni eum multis sermonibus. At ipse nihil illi responde-bat. Stabant autem principes sacerdotum et seribae, con-stanter acousantes eum. Spre-vit autem illum Herodes eum exercitu suo; et illusit indu-tum veste alba, et remisit ad Pilatnm. Et faeti sunt amici Herodes et Pilatus in ipsa die; nam antea inimici erant ad invicem. Pilatus autem, convocatis principibus sacerdotem et magistratibus et plebe, dixit ad illos: S. Obtulistis mihi hunc homi-nem, quasi avertentem popu-lum: et ecce, ego, coram vo-bis interrogans, nullam cau-sam invenio in homine isto ex his, in quibus eum accu-satis. Sed neque Herodes: nam remisi vos ad illum; et, ecce, nihil dignum morte actum est ei. Emendatum ergo illum dimittam. C. Ne-cesse autem habebat dimit-tere eis per diem festum unum. Exclamavit autem si- z mnogimi besedami, on pa mu ni nič odgovoril. Veliki duhovni pa in pismarji so stali, in ga terdo tožili. Herod pa se svojimi vojščaki ga je zaničeval in zasramoval, in ga je oblekel v belo oblačilo, in ga je nazaj poslal k Pildtu. In postala sta prijatla Herod in Pilat tisti dan; zakaj poprej sta bila v sovraštvu med seboj. Pilit pa je poklical velike duhovne, poglavarje in ljudstvo, iu jim je rekel: Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi odvračeval ljudstvo; in glejte! jez sem ga vpričo vas izprašal, in nisem našel nobene krivice nad tem človekom v tem, česar ga tožite. Pa tudi Herod ne; zakaj poslal sem vas bil k njemu, in glejte! nič smerti vrednega ni bilo najdenega nad njim. Pretepem ga tedaj, in izpustim. Mogel jim je pa ob prazniku enega izpustiti. Zavpila pa je množica vsa kmalu, rekoč: Preč s tem in izpusti nam 13a-raba-o. Ta je bil zavoljo nekega v mestu storjenega punta in uboja v ječo verzen. Pililt jih je tedaj spet mul universa turba, dieens: S. Tolle hunc, et dimitte no-bis Barabbam. C. Qui erat propter seditionem quamdam factam in civitate, et honri-cidium missus in carcerem. Iterum anteni Pilatus locu-. tus est ad eos, volens di-mittere Jesum. At illi suc-clamabant, dicentes: S. Cru-cilige, erucifige enm. C. Ule autem tertio dixit ad illos: S. Quid enim mali lecit iste? Nullam causam morfcis in-venio in eo: corripiam ergo illum, et dimittam. C. Ad illi instabant vocibus magnis, postulantes, ut cruciflgeretur: et invalescebant voces eo-rum. Et Pilatus adjudicavit fieri petitionem eorum. Dimi-sit autem illis eum, qui propter homicidium et seditio-uem missus fuerat in carcerem, quem petebant: Jesum vero tradidit voluntati eorum. Pit cum ducerent eum, appreheiiderunt Simonem 'luemdam Cvrenensem, ve-nientem de villa, et impo-suerunt illi crucem portare post . Jesum. Sequebatur anteni illum milita turba populi, et mulierum, quae plau-gebant, et lamentabantur eum. Couversus autem ad illas Je-sUs, dixit: f Piliae Jerusa- nagovoril, ker je hotel Jezusa izpustiti. Oni pa so vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! On pa jim je v tretje rekel: Kaj je pa ta hudega storil? Nič smerti vrednega ne najdem nad njim; pretepem ga tedaj in izpustim. Oni pa so tiščali z velikim vpitjem, in so prosili, da naj bo križan ; in njih vpitje je prihajalo čedalje veče. In Pilit je prisodil, da bi se dopolnila njih prošnja. Izpustil jim je tedaj tistega, kteri je bil zavoljo uboja in punta v ječo verzen, za kte-rega so prosili; Jezusa pa je izdal njih volji. In kedar so ga peljali, prijeli so nekega Simona Cjrenčana, kteri je šel s polja, in so mu naložili križ nesti za Jezusom. Šla je pa za njim velika množica ljudi in žen, ktere so jokale, in ga milovale. Jezus se je pa proti njim obernil in rekel: Hčere je-rusalemske! nikar se ne jokajte nad menčj, ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi pridejo, ob kterih poreko: Srečne so nerodovitne, in telesa, ktera niso rodila, lem, nolite flere super me, sed super vos ipsas ftete, et super filios ves tros. Quoniam, ecce, venieut dies, in quibus dicent: Beatae steriles, et ventres, qui non genuerunt, et ubera, quae non lactave-runt. Tune incipient dicerc montibus: Cadite super nos; et collibus: Operite nos. Quia si in viridi ligno haec fa-ciunt, in arido quid fiet? C. Ducebantur autem et alii dno nequam cum eo, ut interfi-corentur. Et postquam vene-runt in »ocum, qui vocatur Calvariae, ibi crueifixerunt eum et latrpnes, unum a dex-teris, et altenun a sini-stris. Josus autem dicebat: f Pater, dimitte illis, non e-nim sciunt, quid faiunt. C. Dividentes vero vestimenta ejus, miserunt sortes. Et sta-bat populus spectans, et de-ridebant eum principes cum eis, dicentes: S. Alios sal-vos fecit, se salvam faciat, si hic est Ohristus Dei elec-tus. C. Illudebant autem ei et milites accedentes, et a-cetum offerentes ei, et dicentes : S. Si tu es Kex Ju-daeorum, salvum te fac. C. Erat autem et superseriptio seripta super eum litteris graecis, et latinis, et hebrai- in persi, ktere niso dojile! Takrat bodo začeli reči goram : Padite na nas! in hribom : Pokrijte nas! če namreč nad surovim lesom to delajo, kaj se bo godilo nad suhim? Peljali so pa ž njim tudi dva druga hudodelnika, da bi bila umorjena. In ke-dar so bili prišli na mesto, ktero so imenuje mesto mertvaških glav, križali so tam njega in hudodelnika, enega na desni, enega pa na levi strani. Jezus pa jo rekel: Oče! odpusti jim, saj ne ved<5, kaj delajo. In razdelili so njegova oblačila, in so za nja vadljali. In ljudje so stali in gledali, in včliki duhovni so ga zasmehovali ž njim vred, rekoč: Drugim je pomagal, naj sam sebi pomaga, ako je on Kristus, izvoljenec božji. Zasramovali so ga pa tudi vojščaki, kteri so pristopili, in mu jesiha ponujali, in rekli: Ako si ti kralj judovski, pomagaj si! Bil je pa tudi napis nad njim napisan z greškimi, latinskimi in hebrejskimi čerkami: Ta je kralj judovski. Eden razbojnikov pa, ktera sta vi- Cia: Hic est Kex Judaeorum. Unus autera de his, qui pen-debant, latronibus, blasphe-mabat eum, dicens: S. Si tu es Cbristus, salvum fac teip-sum, et uos. C. Respondens autem alter increpabat eum, dicens: S. Neque tu times Deum, quod in eadem dam-jiatione es? Et nos quidem jeste, nam digna factis reci-pimus, liic vero nihii mali gessit. C. Et dicebat ad Je-sum: S. Domine, memento •nei, eum veneris in reginim hium. C. Et dixit illi Jesus: t Amen dico tibi: bodie medim eris in Paradiso. C. E-fat autem fere bora sexta, et tenebrae factae sunt in dniversam terram usque in lioram nonam. Et obscuratus esc sol, et velum templi scissum est medium. Et cla-dans voce inagna Jesus, ait: t Pater, in manus tuas com-dendo spiritum meum. C. Kt baec dicens, expiravit. \Iiic genuflectitur et pausa-hir aliguantulum). Videns autem centurio, quod faetum bierat, glorificavit Deum, di-edis: S. Vere bic bomo ju-atus erat. C. Et omnis tur-'Ja eorum, qui simul ade-•'ant ad spectaculum istud, et videbant, quae fiebant, per- sela, preklinjal ga je, rekoč: Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama. Drugi pa je odgovoril, in ga je svaril, rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Bogd, ker si v ravno tistem obsojenji? In midva sicer po pravici; zakaj po zasluženji svojih del prejemava; ta pa ni nič hudega storil. In je rekel Jezusu : Gospod, spomni se me, kedar prideš v svoje kraljestvo. In Jezus mu je rekel: Resnično ti povem, danes boš z menoj v raji. Bilo je pa okoli šeste ure ; in tema se je storila po vsi zemlji do devete ure. In solnce je otemnelo, in zagrinjalo v tempeljnn se je pretergalo po sredi. In Jezus je zavpil z velikim glasom, in je rekel: Oče! v tvoje roko izročim svojo dušo. In ko je to izrekel, je dušo izdihnil. (Tu se poklekne in nekaj trenutkov premišljuje.) Ko je pa stotnik videl, kar se je zgodilo, častil je Boga rekoč: Resnično, ta človek je bil pravičen! In vsi ljudje, kteri so se bili sešli to gledat, kedar so videli, kar se je cutientes pectora sna, rever-tebantur. Stabant autem om-nes noti ejus a longe, et imi-lieres, quae secutae emn e-rant a Galilaea, haec vi-dentes. [Tu sc moli „Muii(la cor mci Et ecce vir, noraine Joseph, qui erat decurio, vir bonus et justus, bic non consenserat consilio et acti-bus eorum, ab Arimathaea civitate Judeae, qui expecta-ijat et ipse regnum Doi. Hic accessit ad Pilatum, et pe-tiit corpus Jesu; et deposi-tuin involvit sindone, et posilit eum in monumento ex-ciso, in quo nondum quis-qnam positus fuerat. zgodilo, terkali so na svoje persi, in se vernili. Vsi njegovi znanci pa in žene, ktere so bile prišle za njim iz Galileje, stali so od deleč, in to gledali. ; glej opazko na strani 41.] In glej! bil je mož, po imenu Jožef, kteri je bil svetovalec, dober in pravičen mož, (ta ni bil privolil v njih svet in dejanje) iz Arimateje, judejskega mesta, kteri je tudi sam čakal božjega kraljestva. Ta je šel k Pilatu, in je prosil za Jezusovo telč. In ga je snel, zavil v tančico, in položil v izsekan grob, v kterega ni še nihče bil položen. Offcrtorium. (Ps. 101.) Domine, exaudi orationem me-am, et clamor meus ad te veniat: ne avertas faciem tuam a me. Darovanje. (Psalm. 101.) Gospod, usliši mojo molitev, in moje vpitje naj do Tebe pride! Ne obračaj svojega obličja od mene. Secreta. Suscipe, quaesu-mus, Domine, munus obla-tum, et dignanter operare, ut, quod passionis Filii tui Domini nostri mvsterio ge-rimus, piis affectibus conse-quamur. Per eundem Domi-num nostrtim, Jesum Chri-stum, Filiumtuum. 11. Amen. Tiha molitev. Sprejmi, prosimo, Gospod, ponujeni dar, in stori milostljivo, da bomo, kar ob obletnici skrivnostnega terpljenja Tvojega Sinu opravljamo, s pobožnimi občutki spremljali. Po tem istem Gosp. našem itd. I);. Amen. Comnunio. (Ps. 101.) Po-tum meum cum fletu tem-perabam, quia elevans allis-isti me; et ego sicut foenum arui. Tu autem, Domine, in aeteruum permanes: tu exur-gens misereberis Sion, quia venit tempus miserendi ejus. Postcommunio. Largire sensibus nostris, omnipotens Deus, ut per temporalem Fi-lii tui mortem, quam my-steria veneranda testantur, vitam te nobis dedisse per-petuam confidamus. Per Do-minum etc. Amen. [Su2)cr popuhim.] Oremus. Humiliate capita vcstrn Deo. Kespice, quaesumus, Domine, super bane familiam tuam, pro qua Dominus nos-ter Jesus Christus non du-bitavit manibus tradi nocen-tium, et crucis subire tor-mentum. Qui tecum vivit et regnat etc. $. Amen. Obhajilo. (Ps. 101.) Pijačo svojo s6 solzami mešam, ker si me vzdignil in ob tla treščil, in ker se kakor trava (sen<5) sušim. Ti pa, Gospod, ostaneš vekomaj ; ti ostaneš, in se Siona usmiliš; zakaj prišel je čas, usmiliti se ga. Poobhajilna mol. {dnevna). Podeli našemu umu in sčreu, vsegamogočni Bog, da bomo smeli zanašati se, da si nam po časni smerti svojega Sina, ktero častitljive skrivnosti (ki jih zdaj obhajamo) spričujejo, večno življenje dal. Po tem istem Gosp. našem. 1£ Amen. [Nad ljudstvom.'] Molimo! —Poldonitc glave Bogu\—0-zri se milostljivo, prosimo Te, Gospod, na to svojo (včrno) družino, za ktero se je naš Gospod Jezus Kr. brez po-mislika grešnikom izročil in križa muke preterpel. Kteri s Teboj živi itd. iji;. Amen. V SREDO POPOLDNE sn mčnc tridnevnica Gospodove smerfci. Kar se danes popoldne opravlja, velja za jutre; Jcar sc VčliJci četertelc popoldne opravlja, velja za VčliJci pctcJc itd., zalcaj cerkveni dan, Jcar se tiče molitev in dbJiajitcv, šteje in deli se drugače, leo navadni (deržavljansJci) dan. Naša sv. cerkev se clerži namreč v nekterih rečeh tiste navade, lei so jo imeli Judje v starem zalconu (pred Jezusom Kristusom). Razločevali so stari Judje dvoj dan: navadni, pravi (svetli) dan, od solnčncga izhoda do zahoda, kakor mi, in cerkveni (včrski) dan. Ta poslednji so šteli od večera, to je, od (solnčn.) zahoda do zahoda, taJco da sc je dan (v širjeni pomena) začinjal z nočjo. Tisti čas pred začetkom druzega dneva, to je, čas od 3 ur popoldne do noči, so imenovali ,,večer". Glavni vsakdanji daritvi ste se opravljali : jutranja med 6. in 7. (našo) uro zjutraj, večerna oh 31/i u. popoldne, in z njo je bil prejšnji dan, Jcar sc tiče službe božje, končan. — Dan v ožjem pomenu (svetli del štiriindvajsetih ur) so delili Judje na 12 ur, Jctere so začeli šteti zjutraj ob naši 6. uri, tako da so imeli ob naši 7. uri 1. uro, ob naši 9. tretjo, o poldne šesto, ob 3. popoldne deveto, ob naši šesti zvečer dvanajsto uro. Fo-nočnih ur niso znali v starih časih natančno do- in razločevati, Jccr niso imeli ur. Ravnali so se po zvezdah in po petelinskem petji. Še le okoli l. 181. pred Kristusom so prišle pri Rimljanih v navado ure na pcselc, ali vodne ure. Delili so Rimljani noč tudi po vojašlci šegi na 4 ponočne straže (vigilije), Merili vsalca je obsegala 3 ure. (O polnoči n pr. je bil začetek tretje vigilije). To štetje nahajamo o času Kristusovem tudi pri Judih, ker so spadali tisti čas k rimski deržavi. Pojasnilo k jutranjicam. 103 Judje so imeli navado, sosebno ob nelcih določenih urah moliti, in, Mor je bil v Jeras ulemu, potrudil se je rad ob teh urah v tempelj (na grič Morija-o); zlasti o času občne daritve se je sešlo nar več ljudi v dvorišči pred tempeljnom. Te starojndovsJce šege so se tudi aposteljni deršali. In pervi kristjani so imeli tudi določene molitvene ure, ob kterih so za - sc molili, ali pa se k skupni molitvi zbirali. 8 časom je sv. cerkev vse — štetje časa in molitve — lepo uredila. NaS sedanji cerkveni dan teče tudi od večera do večera, kar se tiče javnih cerkvenih opravil in obhajitev; glede zasebnih kerščanshh dolžnosti in opravkov pa se ravnajo kristjani po deržavljanskcm (civilnem) dnevu, (ki teče od polnoči). Tako n. pr. se začne vsak dan, god in praznik že tisti večer pred dotičnim dnevom, in nekdaj so popoldne pred praznikom tudi že jcnjali delati, (od tod še zdaj zvonjenje ^delopust11)-, dandanes se ravna delopust po civilnem dnevu; tako tudi zderžki in pusti. — Ura, ob kteri se popoldne vsacega dne drugi god (dan) začne, ravna se po stdrozakonskih večernicah V novi dan (god, praznik) prestopamo tisti hip, ko je solnce (navidezno) že premerilo polovico svoje poti od poldneva do zahoda. To pa je o vsakem letnem času drugače. Kedar je dan 12 ur dolg (spomladi in jeseni), nagne se solnce bolj proti večeru ob 3. uri popoldne; kedar je dan naj krajši (21. dec.), ob 2. it. popoldne; kedar je naj daljši (21. jun.), pa ob 4. u. pp. Ob teh urah se začinja novi cerkveni dan. Po tej uravnavi imamo torej danas po 3 urah popoldne — že Veliki četertek. Kaj pa je to, kar se nocoj 2>o stolnih, farnih in samostanskih cerkvah opravlja? — Jutranjice so. Jdtranjice so en del „breviara-ja. Brcviar se imenujejo vse tiste razne molitve in berila, ki jih imajo vsak dan ob določenih urah opravljati. svetni in redovni duhovni, bodi si javno in skupno, bodi si zasebno. Očitno in skupaj molijo dandanašnji breviar sploh kanoniki (korarji) in mnihi. To skupno moljenje se imenuje „kdru. Breviar obsega važniše odlomke iz sv. Pisma in ss. Očetov, životopis imenitniših svetnikov in jedernate molitve. Razdeljen je breviar na sedem delov ali molitvenih ur. Te so: 1.) „jutranjice“ (Matutinum) s „hvaluicami“ (Laudcs); 2.) „prva“ (ura, — Prima)\ 3.) „tretja'1 (Tertia); d.) „Sesta“ (Sexta); 5.) „deveta“ (Nona)-, 6.) „večernice11 (Vesperae) in 7.) „sklepnice“ (Completorium). Ure ali deli 2—5 sc kličejo skupaj „dnevnice“. Posamnim uram odločeni čas je: Jutranjkam je odkazano jutro cerkvenega dne, in se torej lahko opravijo na večer tistega dne pred godom, ali pa na dan godli zgodaj pred mašo. Dnevnice se opravijo po solnčnem izhodu; večerniče in sklepnice pa popoldne {po kosilu ali južini); samo v postu se molijo večernice {razen nedelj) pred obedom. V starših kerščanskih časih so se tudi svetni ljudje udeleževali cerkvenih molitvenih ur; od V. stoletja naprej pa se je ta navada začela zgubljati. Vendar vidimo še dandanašnji, da se — v nekterih deželah in krajih več, v drugih manj, — tudi neduhoviti vsaj nekterih delov ob nekterih časih udeležujejo, sosebno večernic (latinskih), potem jutranjic (n. pr. sveti večer, sedaj v Velikem tednu, pri mertvaških opravilih in predvečer ali na dan vernih duš). Ker so jutranjke naj daljši in imenitniši del cerkv urskih molitev in ker se le one in pa hvalnice te 3 dni po cerkvah svečano pojejo, naj jih tu obširniše razložimo. Jutranjice so se imenovale nekdaj „ponočnico“ {offt-cium noeturnum), ker so se po noči in sicer ob raznih urah pele ali molile *); še zdaj se trije njihovi deli imenujejo „nocturni“ {ponočnice). Pred začetkom pravih jutranjk, kakor tudi nekterih druzih ur, molijo se na tihem *) Nekteri redovniki (mnihi) molijo še dandanašnji jutranjice po polnoči, nekteri prej, drugi pozneje proti jutru. pripravljalne molitve {izmed Merili naj omenimo „Očc-naš11, „Ceščena-si-Marija"-o in „Vero“). Na glas pa se začne z 'f. Bog, glej na mojo pomoč! 1?;. Gospod, hiti mi pomagat! Potem slede prave jutranjke z „vahiliiico“ {In-vitatorimn) obstoječo iz nelce antifone in psalma 94.; potlej pesem, ki se po cerkvenih časih, godovih in praznikih menjava. Po pesmi se začno nokturni. Nedeljske in prazniške jutranjke imajo po 3, *) za druge dni v tednu {kot take) pa en sam nokturn. Navadni nokturni obsegajo vsak po 3 psalme z 3 antifonami in 3 beril; pervi nokturn nedeljskih jutranjk pa {kedar se obhaja nedelja kot taka, sama na sebi, da ni namreč nobenega godu), šteje 12 psalmov s 3 antifonami’, edini nokturn druzih dni (feriac, kedar ni godu) pa je sestavljen iz 12 psalmov se 6 antif. in iz 3 beril. — Berila v I. nokturnu so izbrani odlomki iz svetega Pisma; II. nokturna odlomki iz spisov ss. 0-četov ali pa iz življenja svetnikov; III. nokturna razlaganja dnevnega ali prazniškega evangelija, vzeta iz bukev sv. Očetov. Med nokturnom in nokturnom so še neke drobtinice, Merim pravimo „verstice“ ('(■) in „odgovoraice“ (O., po latinski Ij\) i. dr. Končavajo se jutranjke navadno s hvalnico „Te Deum“, ali pa z zadnjim }£. Psalmi, berila itd. v jutranjkah se spreminjajo po dnevih, godovih in cerkvenih časih. Zdaj, veliki teden, se jutranjice naj bolj razločujejo od navadnih; izpušča se iž njih vse, kar ima v sebi kaj veselega ali temu času neprimernega. Tudi sc velikotedenske jutranjke {kedar se očitno v cerkvi pojo) z nekimi posebnimi šegami opravljajo. Te šege so v tej knigi na dotičnem mestu pojasnjene. Z jutranjkami se sklepajo navadno „hvalnice“. Nekdaj so se molile tik pred zoro. Sestavljene so iz 7 psalmov, {Merili se zadnji 3 jemljejo nekako za en psalm; vseh zapopadek je hvaljenje Boga), iz „poglavjau (capitu-lum, to je, kratkega berila), iz pesmi in iz Zaharijeve hvalnice „Benediotus“ {Mera zapopada dopolnitev vseh *) Velika noč in Vinkoštj imajo samo eden nokturn. 10G Pojasnil« k Jutranjicam. starozalconskih obljub zastran Mesije, in nas s tem zagotavlja, da se tudi nam storjene obljube izpolnijo). Sklep hvalnicam je dnevna molitev. Uravnane so hvalnice blizu kakor večernice. Nektere reči so v hvalnicah spremenljive. Hvalnice se, razen „Benedic'usu-a (in dotične antifone) pa končne molitve, ne pojo, (tudi kedar se jutranjke pojo, ne), ampak se le glasno molijo. Druge molitvene (breviarske) ure sc molijo Veliki teden neslovesno ; tudi večernice se ne pojo. — Ob kratkem naj še povemo, kako so ti drugi deli breviarja osnovani. Štiri dnevne ure (perva, tretja, šesta in deveta) so si v tem enake, da šteje vsaka svojo pesem, 3 psalme (z 1 antif.), poglavje (capitulum), odgovornico in molitev; sicer se pa „perva“ v marsičem loči od druzih 3. „Fcrvau je prava cerkvena jutranja molitev in je daljša od naslednjih 3. Sploh je v dnevnicah vse stanovitno, spremenljive so samo nektere reči\ poglavje, odgovornica in molitev. Tudi svetnim vernim naj bolj znane so (vsaj v nekterih krajih na Slovenskem) latinske „večernice“, ker se o večih praznikih slovesno pojo. Večernice obsegajo te-lc dele: 5 psalmov (z antifonami), poglavje, pesem, hvalnico Marijino „]VIagnificat“ in slednjič dotično molitev. Nekteri, veči prazniki imajo dvoje večernic, perve in druge; sper-vimi se god n. pr. danes popoldne prične, z drugimi jutre popoldne sklene. Kedar sta današnji in jutrišnji god enake verste, godi se prestop na jutrišnji god sred današnjih večernic, tako da druga njih polovica že novemu godu velja. Šege, kedar se večernice v cerkvi svečanu pojo so prav lepe; (krasen je ,.Magnif catu, med Iderim se altar kadi). Z večernicami so navadno združene „sklepnice“. (Completorium). One so lepa cerkvena večerna molitev. 0-snovane so tako-le: kratka prošnja za blagoslov, berilo, 4 psalmi, pesem, poglavje, odgovornica, pesem Simeonova in molitev. — Se sUepnicami je ves „officiu>nu (dolžnost) ali breviar končan, Pojasnilo k jutranjicairt. 107 h vsega, kar smo razložili, kaže se, da naj važniši del vsacega Ireviarskcga dela so psalmi. Psalmi so zbirka svetih pesmi in je vseh skup 160. Nekaj jih je zložil kralj David (1000 let pred Kristusom), nekaj pa drugi sveti možje. Zapopadek psalmov je mnogoter. V nekterih prepeva sveti pesnik slavo božjo ter hvali Gospoda za prejete dobrote, v druzih pa popisuje svojo revo in svoje nadloge in Doga ponižno prosi odpušeenja grehov. Nekteri psalmi navdajajo človeka s tolažbo v sleherni nadlogi in z zaupanjem v previdnost božjo. Spet drugi priporočajo mnoge čednosti ter opominjajo varovati se tovaršije hudobnih in grešnega življenje. V nekterih psalmih se spominja sveti pevec božjih dobrot, ki jih je Bog izkazoval izraelskemu ljudstvu; v druzih pa prerokuje prihodnjega Odrešenika, njegovo rojstvo, delovanje, ter-pljenje in vstajenje. Starozakonski psalmi so bili že nekdanjim Judom cerkvena pesmarica. Tisti Judje, ki so se prvi čas po Kristusu in po aposteljnih pokristjanili, ohranili so judovsko navado in so tudi pri kerščanski službi božji psalme peli. Pozneje so jih posnemali v tem tudi izmed ajdov spreobrnem kristjani; in tako so poslali psalmi poglaviten del kerščanske službe božje. Sv. cerkev je v raznih poznejih časih psalme v breviurji, pri sv. maši in druzih cerkvenih opravilih tako razverstila in uredila, da se po svojem za-papadku prav lepo vjemajo z dotičnim dnevom, časom, godom (praznikom) in opravilom — Pdi so se psalmi sploh na troje načinov (viž), a.) Pela jih je vsa občina skup, kakor kedar pri nas vsa cerkev kako pesem poje; ali b.) eden pevcev je naprej pel in so verni isto verstico za njim ponavljali ali pa mu samo proti koncu verstice v glas segali; c) občina ali pevski (duhovski) zbor se je razdelil na dve polovici (2 kora), kteri ste se verstili tako, da je vsaka svojo verstico pela. Tako se je pelo in se še poje v naših zahodnih krajih katoliške cerkve. Naj večo zaslugo Pri uredovanji cerkvenega petja ima papež Gregor Veliki lori Pojasnilo k jutranjicam. (roj. I. 540 (?), umrl 004). Po njem se resnobno ccrl-rrno petje imenuje Grcgorijansho. [Za vso molitvene ure naslednjih ‘3 dni velja to - le pravilo: Moli se po navadi tiho ,.Oče naš“, „( Ješč. si Marija” in pred jutranji-caiui in ..pervo" (Prima) tudi ..Vera”, potem se začnejo jutranjice in večernice naravnost z antifono pervega psalma; vse antiione se pojejo pred in po psalmu cele Konec psalmov se ne reče, kakor drugih krat, ..Gloria Patri* (Čast B. Očetu”), in tako tudi ne v odgovornicah (R.) in vdnevnicah. Konec vsacega psalma jutranjic in hvalnic se ugasi ena tistih 15 sveč, ki so nataknene na trivoglatem lesenem svečniku (triangulum), na listni strani pred velikim altarjenj ] Navadni začetek pri jutranjirah „Domine, labia mea aperies“ („Gospod odpri moje ustnice') in „Deus in ad-jiitorium“ („Bog, glej na mojo pomoču) se zamolči, ker smo v tein, ko obhajamo terpljenje in sinert Kristusovo — nekako zapuščene sirote, in ne vemo, pri kom bi iskali pomoči. — „Vabilnica“ (invitatoriun) se izpušča, ker si moramo aposteljne misliti razkropljene, in ni jih tedaj, ki bi morali druge h Kristusu vabiti. Pesem (hgmnus) je nekaj veselega in zato sedanjemu času ne pristaja. Sveče (rumene ali rudeče) na trivoglatem svečniku po-menjajo 12 aposteljnov in 3 Marije, ki so spremljale Gospoda do Golgote-, sveča (bela?) vrh svečnika je podoba Jezusa Kr., ki je luč sveta, in se ne ugasne, ampak konce hvalnic za ali pod oltar skrije, potem pa zopet goreča prikaže, češ, da sc je le zdelo, kakor da bi se bilo življenje Gospodovo za vselej ugasilo, prav za prav pa sc ni, ker je tretji dan od mertvih vstal. Da se une sveče druga za drugo ugašajo, kaže nam aposteljne, ki so zaporedoma vjetega učenika zapustili. — Med prepevanjem hvalne Zaharijevc pesmi se pogasč tudi sveče na oltarji (kterih ves čas 6' gori), kar hoče reči, da so Judje tudi preroke in druge poslance božje preganjali. — Ugašanje luči ima pa tudi še drug pomen. Svetloba je veselje, tema pa žalost. To tedaj, da je, potem, ko so vse luči ugašene, v cerkvi tema, opominja nas cerkvene žalosti zavoljo smerti Jezusove. Zaporedno ugašanje luči nas tudi spominja nekdanjih kerščanskih časov, ko je lila navada, jutranjice po noči — proti dnevu — opravljati. Ko sc je načelo namreč daniti, shčeli so luči ugašati. — Prav primerno se načnejo jutranjice n antifono „ZelusLl {gorečnost), ker in goreče ljubezni do nas je Kristus terpcl in umeri.—• „Gloria Patri“ („Čast B. Očetu") konce psalmov se zamolči, ker je, med tem ko Bog-človek terpi, slava presvete Trojice nekako zagernena. I. nokturn. *) Antiph. Zelus domus tuae comedit me, et opprobria ex-probrantium tihi ceeidenmt super me. An ti fona. Gorečost za tvojo hišo me je, in zasramovanje njih, ki tebe zasramujejo, na me pada. Psalm 68. Salvum nie fac, Deus; * (pioniam intraverunt aquae Usque ad animam meam. lnfixus sum in limtf profil udi ; * et non elit substan-tia. Veni in altitudinem ma-ris; * et tempestas demer-sit me. Laboravi clamans, raucae factae sunt fauces meae; * defeceruut oculi mei, dum sporo in Deum meum. Multiplicati sunt super ca-1'illos capitis mei, * qui o-derunt me gratis. Confortati sunt, qui per-seeuti sunt me inimici mef iujuste; * quae non rapui, fiinc eksolvebam. Pomagaj mi, o Bog! ker so vode pritekle do moje duše. Tičim globoko v blatu, in ni najti duš,. Prišel sem v globočino morja, in vihar me je pogreznil. Trudim se z vpitjem, moje gerlo je zamolklo: moje oči pešajo, ko upam v svojega Boga. Več ko las na moji glavi, jih je, ki me sovražijo brez vzroka. Močni so moji sovražniki, ki me preganjajo krivično; kar nisem ropal, sem potem povernil. *) To je začetek »jutranjic; v sredo popoldne, ki pa veljajo za Vel. četertek. Dtuis, tu scis insipientiam meain; * et delicta mea a te non sunt abscondita. Non erubescant in me, qui espectant te, Domine; * Domine virtutum. Non confnndantur super me, * qui quaerunt te Deus Israel. Quoniatn propter te susti-nui opprobrium; * operuit confusio faciem meam. Extraneus factus sum fra-tribus meis, * et peregrinus filiis matris meae, Quoniam zelus domus tuae comedit me: * et opprobria exprobtantium tilu cecide-runt super me. Et operni in jejunio ani-mam meam: * et factum est in opprobrium mihi. Et posui vestimentum me-um cilicium ; * et factus sum illis in parabolam. Adversum me loquebantur, qui sedebant in porta; * et in me psallebant, qui bibe-bant vinum. Ego vero orationem meam ad te, Domine: * tempus beneplaciti, Deus. In multitudine misericor-diae tuae exaudi me; * in veritate salutis tuae. Eripe me de luto, ut non Bog! ti veš mojo nespamet; in moje pregrehe ti niso prikrite. Naj ne bodo osramoteni zavoljo mene, kteri v tebe upajo, Gospod, Gospod voj-sknih trum! Naj ne bodo osramoteni zavoljo mene, kteri tebe iščejo, Izraelov Bog! Ker zavoljo tebe prenašam zasmehovanje; sramota pokriva moje obličje. Ptuj sem postal svojim bratom; neznan otrokom svoje matere. Ker gorečnost za tvojo hišo me je; in zasramovanje njih, ki tebe zasramujejo, na inč pada. S postom pokrivam svojo dušo, in bilo mi je v zasmehovanje. Naredil sem si žimnato oblačilo, in bil sem jim v pregovor. Zoper me so govorili, kteri so sedeli pri vratih'; in od mene pojejo, kteri vino pijejo. Jez pa, Gospod! k tebi molim ; čas dopadenja je, Bog! Po obilnosti svojega usmiljenja me usliši, v resnici svoje blagosti. Potegni me iz blata, da infigar; * libera me ab his, qui oderunt me, et de pro-fundis aquaram. Non me deinergat tempe-stas aquae, neque absorbeat me profundum; * neque ur-geat super me puteus os suum. Exaudi me, Domine, quo-niam benigna est misericor-dia tua; * secundum multi-tudinem miserationum tua-rum respice in me. Et ne avertas faciem tuam a puero tuo; * quoniam tri-bulor, velociter exaudi me. Intende animae meae, et libera eam; * propter ini-mieos meos eripe me. Tu scis improperium meiim et confusiouem meam, * et leverentiam meam. In conspectu tuo sunt oinnes, qui tribulant me: * improperium expoctavit cor meum et miseriam. Et sustinui, qui simul con-iristaretur, et non fuit; * et qui consolaretur, et non ‘uveni. Et dederunt in escam meam fel, * et in siti mea Potaverunt me aceto. . Eiat mensa eorum coram Tsis in laquenm, * et in ecandalum. Obscurentur oculi eorum, (« ^ Msisw ne obtičim; reši me njih, ki me čertijo, in iz globokih vodil. Naj me ne vtopi sila vo-dč, in globočina naj me ne požrč; in jama naj nad mano ne stisne svojih ust. UsliSi me, Gospod! ker dobrotljivo je tvoje usmiljenje; in po obilnosti svojega usmiljenja glej v mč! Ne obračaj svojega obličja od svojega služabnika, ker sem v stiski; hitro me usliši! Glej na mojo dušo, in reši jo; zavoljo mojih sovražnikov me otmi! Znano ti je moje zasramovanje in ©sramotenje, in moja sramežljivost. Pred tvojim obličjem so vsi, ki me stiskajo; moje s ere 6 pričakuje zasramovanja in reve. Pričakoval sem ga, da bi me miloval, pa ga ni; in da bi me tolažil, pa ga ne najdem. In dajejo mi žolča v jed, in v moji žeji mo napajajo s kisom. Njih miza jim bodi v za-dergo, in v povračilo, in v spotikljej. Njih oči naj otemnč, da ne videant, * et dorsum eo-rum semper incurva. Effunde super eos iram tuam; * et furor irae tuae comprehendat eos. Fiat habitatio eorum deserta; * et in tabernaculis eorum non sit, qui inhabitet. Quoniam, quem tu per-cussisti, persecuti sunt; * et super dolorem vulnerum meo-rum addiderunt. Appone iniquitatem super iniquitatem eorum, * et non intrent in justitiam tuam. Deleantur de libro viven-tium; * et cum justis non scribantur. Ego sum pauper et do-lens; * salus tua, Deus, su-scepit me. Laudabo nomen Dei cum cantico, * ct magnificabo eum in laude. Et placebit Deo super vi-tulum novellum, * cornua producentom, et ungulas. Videant pauperes, et lae-tentur; * quaerite Deum, et vivet anima vestra. Quoniam exaudivit pauperes Dominus; * ct vinctos suos non dospexit. Laudent illum coeli et terra; * mare et omnia repti-lia in eis. Quoniam Deus salvam fa- ne vidijo; njih herbet zmeraj uklanjaj. Mij na njd svojo jezo; in serd tvoje jeze naj jih zgrabi. Naj bo pusto njih prebivališče, in nihče naj ne prebiva v njih šotorih. Zakaj, kterega si ti udaril, preganjajo ga, in bolečinam mojih ran še pridevajo. Pusti jih padati iz greha v greh, in naj ne pridejo v tvojo pravico. Izbrišejo naj se iz bukev živih, ter naj se ne pišejo med pravične. Jez sem reven in terpeč; tvoja blagost, Bog Ime sprejme. Hvalil bom s petjem božje imč; in poveličeval ga s hvalo; In to bo Bogu bolj dopa-dlo, kakor mlado tele, ki mu rastejo rogovi in parklji. Reveži naj vidijo, in naj se veselč; iščite Boga, in živela bo vaša duša; Ker Gospod usliši reveže, in ne zaničuje svojih jetnikov. Hvalite ga nebo in zemlja, morje in vse, kar v njem lazi. Ker Bog bo Sionu poma- ciet Sion: * et aedificabun-tur civitates Juda. Et inhabitabunt ibi; * et haereditate acquirent eam. Et semen servorum ejus possidebit eam: * et qui di-ligunt nomen ejus, habita-bunt in ea. Antiph. Zelus domus tuae comedit me, et opprobria ex-probantium tibi ceciderunt super me. Antiph. Avertantur retror-sum et erubesoant, qui co-gitant mihi mala. Deus in adjutorium meum intende: * Domine, ad adju-vandum me festina. Confundantur et reverean-tur, * qui quaerunt animam ineam. Avertantur retrorsum et erubescant, qui volunt mihi mala. Avertantur statim erube-scentes, * qui dicunt mihi: Euge, euge. Exultent et laetentur in te omnes, qui quaeruut te; * et dicant semper: Magnifi-®etur Dominus, qui diligunt salutare tuum. Ego vero egenus et pau-Per sum; * Deus adjuva me.. Adjutor meus et liberator, gal, in mesta Judova se bodo sj;avila. In ondi bodo prebivali, in v delež ga dobili. In zdrod njega služabnikov ga bo v lasti imel; in kteri ljubijo njegovo imd, bodo v njem prebivali. Antifona. Gorečost za tvojo hišo me je, in zasramovanje njih, ki tebe zasramujejo, na me pada. Antif. Zavernejo naj se, in sram jih bodi, ki mi hudo žele. 69. Bog! glej na mojo pomoč; Gospod, hiti mi pomagat! Osramoteni naj bodo, in sramujejo naj se, ki mojo dušo zalezujejo. Zavernejo naj se, in sram jih bodi, ki mi hudo želč. Hitro naj se zavernejo o-sramoteni, kteri mi pravijo: Prav! prav! Vesele in radujejo naj se vsi nad tabo, kteri te iščejo; in kteri tvojo pomoč ljubijo, naj vedno rekajo: Hvaljen bodi Gospod! Jez pa sem reven in ubo-žen; Bog, pomagaj mi! Moj pomočnik in moj od-8 meus es tu; * Domine, ne moreris. Antiph. Avertantur retro-smn et erubescant, qui co-gitant mihi mala. Antiph. Deus meus, eripe me de mami peceatoris. rešenik si ti; Gospod, nikar se ne mudi! Antif. Zavefnejo naj se, in sram jih bodi, ki mi hudo žele. Antif. Moj Bog, potegni me grešniku iz roke. Psalm 70. In te, Domine, speravi; non confundar in aeternum; * in justitia tua libera me et e-ripe me. Inclina ad me aurem tuam, * et salva me. Esto mihi in Deum pro-tectorem, et in locum mu-nitum, * ut salvum me taci as. Quoniam firmamentum meum * et refugium meum es tu. Deus meus, eripe me de manu peceatoris, * et de ma-nu contra legem agentis, et iniqui. Quoniam tu es patientia mea, Domine: * Domine, spes mea a juventute mea. In te confirmatus sum ex utero; * de ventre matris meae tu es protector meus. In te cantatio mea sem-per: * tamquam prodigium lactus sum multis: et tu ad-jutor fortis. Y te, Gospod! zaupam, naj ne bom osramoten vekomaj; reši me po svoji pravici, in otmi me! Nagni mi svoje uhi5, ter mi pomagaj. Bodi mi Bog varih, in ter-den kraj, da mi pomagaš; Zakaj moja terdnjava in moje pribežališče si ti. Moj Bog! potegni me grešniku iz roke, in njemu, ki zoper postavo dela, in hudobnemu ; Ker ti, Gospod! si moja poterpežljivost. Gospod, ti si moje upanje od moje mladosti. Na te sem uterjen od svojega rojstva; od telesa moje matere si ti moj varih. Od tebe je vedno moja pesem. Ko čudo sem bil do-sterim; in ti si bil moj ter-dni pomočnik. Kepleatur os meum laude, ut cantem gloriam tuam; * tota die magnituainem tuam. Ne projicias me in tempere senectutis; * cum de-fecerit virtus mea, ne dere-linquas me. Quia dixerunt inimiei mei miM; * et qui custodiebant animam meam, consilium i'e-cerunt in unum. Dicentes: Deus dereliquit eum, persequimini, et com-preliendite eum; * quia non est, qui eripiat. I)eus, ne elongeris a me; * Deus meus respice. Confundantur et deficiant detrahentes animae meae ; * operiantur confusione et pu-dore, qui quaerunt mala mihi. Ego anteni semper spera-V * et adjiciam super om-uem laudem tuam. Os meum annuntiabit ju-stitiam tuam; * tota die sa-lutare tuum. Quoniam non cognovi literaturam, introibo in poteu-tias Domini; * Domine, me-uiorabor justitiae tuae solius. Oeus, docuisti me a ju-ventute mea; * et usque nune Proiiuntiabo mirabilia tua. Moja usta naj bodo polna tvoje hvale; da prepevam tvojo slavo, ves dan tvoje veličastvo. Ne zaverzi me ob času starosti; ko peša moja moč, ne zapusti me! Ker moji sovražniki go-vorč od mene; in kteri mi po življenji strežejo, posvetujejo se. Itekoč: Bog ga je zapustil ; derite za njim, in primite ga; ker nikogar ni, da bi ga otčl. Bog, ne odteguj se od mene; moj Bog, glej na mojo pomoč! Sramujejo naj se, ter naj zginejo, kteri me obrekujejo; z osramotenjem in se sramoto naj bodo obdani, kteri mi hudo žele. Jez pa bom vedno upal, in bom množil vso tvojo hvalo. Moja usta naj ozuanujejo tvojo pravico, ves dan tvojo blagost. Ker ne poznam iz bukev učenosti, podam se v moči Gospodove; Gospod! le tvoje pravice se bom spominjal. Bog! učil si me iz mladega; in dosihmal oznanujem tvoja čuda. Et uscjiie in senectam et et senium, * Dens, ne dere-linqua,s me; Doneč annuntiem livadi in m tiuun * generationi omni, quae ventura est. Potentiam tuam, Deus, usque in altissima, qnae t'e-cisti magnalia: * Deus, quis similis tilii? Quantas ostendisti mihi tribulationes inultas et malas, et conversus vivificasti me; * et de abvssis terrae iterain reduxisti me. Multiplicasti magnificen-riam tuam, * et conversus consolatus es me. Nam et ego confitebor ti-bi in vasis psalmi veritatem tuam, * Deus, psallam tibi in cithara, Sanetus Israel. Exultabunt labia mea, cum cantavero tibi: * et anima mea, quam redemisti. Sed et lingua mea tota die meditabitur justitiam tuam, * cum confusi et reveriti fue-rint, qui quaerunt mala mihi. Antiph. Deus meus, eripe me de mami peccatoris. y. Avertantuv retrorsum et erubescant. $. Qui cogitant mihi mala. In do starosti, do sive starosti me, Bog! ne zapusti; Da bom vsem rodovom, ki pridejo, oznanoval tvojo ramo. Tvojo mogočnost, in tvojo pravico, Bog! do višav, kar si storil velicega; Bog! kdo je tebi enak? Kolike stiske, mnoge in hude, si mi pokazal! pa si se obernil, me poživil, in si me zopet speljal iz breznov zemlje. Pomnožil si svoje veličastvo; obernil si se, ter si me tolažil. Zakaj tudi jez te bom slavil, na psalmskem orodji tvojo resničnost; prepeval ti bom na citrah, Bog, ti Sveti v Izraelu! Moje ustnice se bodo ra-dovale, ko ti bom prepeval; moja duša, ki si jo odrešil. Pa tudi moj jezik bo ves dan oznanoval tvojo pravico; ker so osramoteni in zasmehovani, ki mi iščejo hudo storiti. Antif. Moj Bog, potegni me grešniku iz roke. y. Zavernejo naj se in sram jih bodi — E-. Kteri mi hudo žele. Pojasnilo. „Pater noster11 („Oče naš“) se tnali do konca ves Uho. To naj nas spominja, da je Jezus ločen od učencev na tihem sam molil, in da so preplašeni aposteljni tudi tiho molili. [Vse te 3 dni se moli po „verstici L‘ (versiculus) nokturnov ves ,,1’ater nostcr;: tiho; „Et ne nos inducas“ se ne reče na glas. — „Absolucija“ se opusti in pred berili se ne prosi in daje blagoslov; konec beril se ne reče „Tu autem“. - Perva tri berila Jeremijeva se končavajo, kakor se vidi spodej.] Da se te drobtinice, s kterimi so navadne jutranjice okinčane, izpuščajo, je, kakor mnogo drugega, znamenje cerkvene žalosti. Pojasnilo. Jeremija, eegar „žaIostnireu (nlamentdcijeu) se tako milo pojejo te dni, je eden štirih „večihu prerokov stare zaveze. Preroki so bili narprej in sploh učitelji ljudski, ki so čuli nad vero in nravnostjo {lepim obnašanjem), ki so ljudi — celo kralje in duhovne — ojstro opominjali, pa tudi tolažili in k dobremu navduševali; — drugič pa so pg navdihnenji božjem tudi prihodnje reči napovedovali. Štirje veči preroki so: Izaija, Jeremija, Ecehiel in Daniel. ' Pazen njih štejemo še 12 „malihu prerokov. — Jeremija (roj. blizo Jerusalema) je kot poslanec božji deloval skoz 42 let. (od l. 028 do 580 pred Kristusom). Časi so bili prav slabi. Prava vera se je bila umaknila malikovalstvu, ali pa so se zraven pravega Boga tudi maliki čestili. Jeremija je svoj narod zarad tega svaril in prerokoval mu razpad judovske deržave. Za plačilo p>n Je imel to, da so ga zaničevali in preganjali in vergli ga celo v ječo, kjer je ostal, dokler se ni res izpolnilo, kar je bil napovedal. Jerusalem so Babilonci (za kralja Ndbuhodonosorja) razdejali; judovska deržave ni bilo več; vse imetiUniše Jude so odpravili iz domovine v pregnanstvo na Babilonsko. Ta nesreča, ta — dasi zaslužena — osoda Judov- sivega naroda jc blagega Jeremijo presunila', strašno ga je serce bolelo, ho jc videl, da Jernsalem je le groblja, da tempcljna ni vel, da ni več sv. daritev, in da vse to si jc judovsko ljudstvo samo nakopalo z odpadom od vere in se svojimi pregrehami, ktere je on (Jerem.) toliko krat grajal. V teh takih okoliščinah je slavni prerok na razvalinah jerusalemskega mesta nesrečo svojega ljudstva, pa tudi pravi vzrok te nesreče — grehe narodove — britko obžaloval. Jn, kar je takrat govoril in pisal — to so žalostnice njegove (kterim dejo tudi „Jeremijadeu). — Sv. cerkev je sprejela te žalostnice v jutranjke velikega tedna in jih polaga na jezik nam, da bi z Jeremijevimi besedami in z enakimi občutki v sercu, kakor jih je imel on stoječ na groblji jerusalemski, obžalovali terpljenje in smert Jezusa Kristusa, kteri je za naših grehov voljo toliko grenkosti prestal. Aleph (beri Alef), Beth itd. so imena hebrejskih čerk, s kterimi so se v hebrejskem jeziku verste (strofe) žalostnih pesmi začinjale, in se pojejo kakor zapopadek dotičnega stavka. Incipit Lamentatio Jere-miae Prophitae. Lectio I. (Cap. 1.) Aleph. Quomodo sedet sola eivitas plena populo! Facta est quasi vidna domina gen-tium: princeps provinciarum faeta est sub tributo. Beth. Plorans ploravit in noete, et lacrvmae ejus in maxillis ejus; non est, qui consoletur eam ex omnibus obariš ejus: omnes amici ejus spreverunt eam, etfaeti punt ei inimici. Z tl 'Sinica Jeremije preroka. Berilo 1. (Bogi. I.) Alef. Kak6 samotno stoji mesto, sicer polno ljudstva: kakor vdova je postala gospa narodov; kraljica deželi je davku podveržena Bet. Joka se in joka po noči. in njene solze ji tekd po licih; izmed vseh njenih ljubih ni nikogar, da bi jo tolažil; vsi nje prijatli jo zaničujejo, in so postali nje sovražniki. Ghimel. Migravit Judas propter afflictionein et mul-titudinem servitutis: habita-vit inter gentes, uec invenit requiem: omnes persecutores ejus apprehenderunt eam in-ter angustias. Daleth. Viae Sion lugent, eo quod non sint, qui ye-niant ad solemnitatem: omnes porfcae eius destructae, sacerdotes ejus gomenms, virgines ejus squallidae, et ipsa oppressa amaritudine. i He. Facti sinit hostes e-jus in capite: inimici ejus locupletati sunt: quia Do-minus locutus est super eam propter multitudinem ini-quitatum ejus: parvuli ejus dueti sunt in captivitatem, ante faciem tribulantis. Jerusalem, Jerusalem, con-vertere ad Dominum Deum tuum. In monfce Oliveti oravit ad Patrem: Pater, si fieri po-test, transeat a me calix iste: * spiritus quidem promp-tus est, caro autem infirma. 'f. Vigilate et orate, ut non intretis in tentationem. Spiritus etc. Lcctio II. Van. Et egressus est a hlia Si on omnis decor ejus: Giniel. Preselil se je Juda zavoljo stisko, in terde sužnosti; prebiva med narodi, pa ne najde pokoja; vsi nje preganjalci so jo popadli v tesnobi. Dolet. Pota na Sion žalujejo, ker nikogar ni, da bi prišel k praznovanju; vsa nje vrata so poderta; nje duhovni zdihujejo; nje device so nesnažne, in sama je utopljena v britkosti. He. Postali so sovražniki nje glava, nje zoperniki so obogateli; ker Gospod je zoper njo govoril zavolj o-bilnosti njenih pregreh; nje-njeni otročiči so v sužnost odpeljani pred očmi stiskal-čevimi. Jerusalem, Jerusalem! spreoberni se h Gospodu svojemu Bogu. 1^. Na Oljski gori je molil (Jezus) k Očetu: Oče, ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih: — duh je sicer voljan, meso pa slabo. 'f. Cujte in molite, da ne pridete v skušnjavo. — Duh je sicer itd. Berilo II. Vau. In zginila je od sionske hčere vsa njena le- facti sinit principes ejus velut arietes rion inveiiientes pascua; et abierunt albsqiie fortitudine ante 1'aciem sub-sequentis. Zaiti. Kecordata est Je-rusalem dierum aftlictioiiis suae; et praevaricationis omnium desiderabilium suo-rum, quae habuerat a diebus antiquis, cum caderet popu-lus ejus in mami hostili, et non esset auxiliator: vide-runt eam hostes, et derise-runt sabbata ejus. Ileth. Peccatum peccavit Jerusalem, propterea insta-bilis facta est: omnes, qui glorificabant eam, spreverunt illam, quia viderunt igno-miniam ejus: ipsa autem gemens conversa est retror-sum. Teih. Sordes ejus in pedi-bus ejus, nec recovdata est tinis sni: deposita est vehe-meuter, non babens consola-torem. Vide, Domine, afflic-tionem meam, quoniam e-rectus est inimicus. Jerusalem, Jerusalem, con-vertere ad Dominum Deum tuum. Ijlr. Tristis est anima mea usque ad mortem: sustinete hie, et vigilate hiecum: nune videbitis turbani, quae cir- potija; nje poglavarji so postali kakor ovni, ki paše ne najdejo; in gredo oslabljeni pred pogaujačem. Zain. Jerusalem se spominja Časa svoje stiske, pregrehe in vseh svojih slad-nosti, ktere je imel od starih Časov, ker je njegovo ljudstvo sovražniku v roke padlo, in ga ni pomoCnika; sovražniki ga vidijo, in se posmehujejo njegovim sabotam. Het. Hudo se je Jerusalem pregrešil, /ato ni obstal; vsi, kteri so ga Častili, zaničujejo ga, ker vidijo njega sramoto; on pa zdihuje, in se nazaj obraCa. Tet. Njega nesnaga se njegovih nog derži; ni se spomnil svojega konca; globoko je padel, in nima ga tolažnika: Glej, Gospod, mojo nadlogo, ker se je sovražnik povzdignil. Jerusalem, Jerusalem! spreoberni se h Gospodu svojemu Bogu. Ij;. Moja duša je žalostna do smerti; ostanite tukaj in čujte z menoj; zdaj boste videli množico, ki me obda;— cuindabit me: * Vos fugam capietis, et ego vadam im-molari pro vobis. 't. Ecce appropinquat bora, et Filius homiuis tradetur in manus peccatorum. Vos fugam etc. Led. III. Jod. Manum suam misit bosti s ad omnia desidera-bilia ejus: quia vidit gentes ingressas sanctuarium suum, de quibus praeceperas, ne in-trarent in Ecclesiam tuam. Caph. Omnis populus ejus gemens, et quaerens panem: dederunt pretiosa quaequae pro eibo ad refocillandam a-nimam. Vide, Domine, et considera, quoniam faeta sum vilis. Lamed. O vos omnes, qui transitis per viam, attendite et videte, si est dolor, sicut doJor meus: quoniani vinde-miavit me, ut loeutus est Do-minus in die irae furoris sui. Mem. De excelso misit ignem in ossibus meis, et erudivit me: espandit rete pedibus meis, convertit me retrorsum: posuit me deso-latam, tota die moerore cou-fectam. Nun. Vigilavit jugum ini- Vi zbežite, jez pa pojdem darovat se za vas. ~tf. Glejte, približala se je ura in Sin človekov bo izdan grešnikom v roke. Vi zbežite itd. 'Berilo III. Jod. Svojo roko je sovražnik stegnil po vsem njegovem doželenem; ker vidi, da so se v njega svetišče vrinili narodi, zastran kterib si zapovedal, da naj ne hodijo v cerkev. Kaf. Vse njegovo ljudstvo zdihuje, in išče kruha'; dali so vse svoje dragotine za jed, da bi se poživili. Ozri se, Gospod, in poglej, kako malo vreden sem postal! Lamed. O vi vsi. ki memo greste po potu, pomislite, in glejte, če je kaka bolečina, kakor bolečina moja; ker me je Gospod nogradu enako obral, kakor je govoril ob dnevu svoje serdite jeze. Mem. Z višave je poslal ogenj v moje kosti, in me je pokoril; razgernil je mrežo mojim nogam, in me nazaj obernil; storil je, da sem brez tolažbe, in celi dan od žalosti potert. Nun. Zbudil se je jarem quitatum mearuin: in. manus ejus convolutae simt, et im-positae collo meo: infirmata est virtus mea: dedit me Dominus in mami, de qua non petero snrgere. Jerusalem, Jerusalem, con-vertere ad Dominum Denm tuum. 1]!:. Eece, vidimus enm non habentem speciem, neque de-corem: aspectus ejns in eo non est: hic peccata nostra portavit, et pro nobis dolet: ipse anteni vulneratns est propter iniquitates nostras. * Cujus livore sanati sumus. Vere languores nostros ipse portavit. Cujus livore etc. Ecce, vidimus etc. II. n Antiphona. Liberavit Dominus pauperem a potente, et inopem, cui non erat ad-jutor. Psa! Deus judicium tuum regi da, * et justitiam tuam lilio regis. Judicare populum tuum injustitia, * etpauperes tuos in judicio. mojih pregreh; v njegovi roki so skupaj zvite, in meni na vrat naložene; oslabljena je moja mo2; dal me je Gospod v roko, iz ktere se ne bom mogel iztergati. Jerusalem, Jerusalem! spreoberni se h Gospodu svojemu Bogu. IjE Glej, videli smo ga; nima je ne podobe, ne lepote ; nič očitnega ni na njem; on je prevzel naše grehe, in za nas terpi; on pa je bil ranjen zavoljo naših grehov in potert zavoljo naših hudobij.— Z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. f. Resnično, on je prevzel naše bolezni, in on je nosil naše bolečine. Z njegovimi ranami itd. Glej, videli smo itd. turn. Antif. Rešil je reveža od mogočnege, in ubozega, ki nima pomočnika. 71. Bog! daj kralju svojo sodbo, in svojo pravico kraljevemu sinu. Da bo sodil tvoje ljudstvo po pravici, in tvoje uboge v sodbi. Suscipiant montes pacoin populo, * et colles justitiam. Judicabit pauperes populi, et salvos faciet filios paupe-rum; * et humiliabit calum-niatorem. Et permanebit cum sole, et ante lunam; * in gene-ratione et generationem. Descendet sicut plima in vellus; * et sicut stillicidia stillantia super terram. Orietur in diebus ejus ju-stitia et abundantia pacis; * doneč auferatur luna. Et dominabitur a mari us-que ad mare, * et a flumine usque ad terminos orbis ter-rarum. Goram illo procident Ae-thiopes, * et inimici ejus terram lingent. Keges Tarsis et insulao munera offerent, * reges A-rabum et Saba dona addu-cent. Et adorabunt eum omnes reges terrae; * omnes gentes servient ei. Quia liberavit pauperem a potente; * et pauperem, cui Hon erat adjutor. Parcet pauperi et inopi; * et animas pauperum salvas faciet. Ex usuris et iniquitate redimet animas eorum ; * et Naj prejmejo gore mir za ljudstvo, in griči pravico. Sodil bo uboge med ljudstvom, in bo pomagal otrokom revežev, in ponižal obrekovalca. In ostane sč solncem in pred luno od rodu do roda. Pride kakor dež na kožo, in kakor deževne kaplje na zemljo. Ob njegovih dneh bo vzhajala pravica in obilnost mini, dokler ne zgine luna. In bo gospodoval od morja do morja, in od reke do pokrajin zemlje. Pred njim bodo padali Eti-opci, in njegovi sovražniki bodo zemljo lizali. Kralji iz Tarsa in otoki mu bodo daril dajali; kralji Arabljanov in z Sabe darov prinašali. In molili ga bodo vsi kralji zemlje; vsi narodi mu bodo služili. Ker rešil bo reveža od mogočnega, in ubozega, ki nima pomočnika. Zanese ubozemu in siromaku, in duše revežev bo rešil. Iz odertije in krivice bo njih duše rešil, in častitljivo honorabile nomen eorum co-ram illo. Et vivet, et dabitur ei de auro Arabiae; * et adora-bimt de ipso semper, tota die benedicent ei. Et erit frumentum in terra in summis montium: * super extolletur super Libanum fructus ejus, et florebunt de civitate, sicut foenum terrae. Sit nomen ejus benedictum in saecula: * ante solem per-manet nomen ejus. Et benedicentur in ipso omnes tribus terrae: * omnes gentes magnificabunt eum. Benedictus Dominus Deus Israel, * qui facit mirabilia solus. Et benedictum nomen ma-jestatis ejus in aeternum; ^ et replebitur majestate ejus omnis terra: fiat, fiat. Antiph. Liberavit Dominus pauperem a potente, et inopem, cui non erat adjutor. Antiph. Cogitaverunt im-pii, et locuti sunt nequitiam: iniquitatem in excelso locuti sunt. Psalm Quam bonus Israel, Deus, * his, qui recto sunt corde! Mei anteni pene moti sunt bo njih ime pred njim. In bo živel, in dajalo se mu bo od arabskega zlata, in vedno bodo pred njim molili; vsak dan ga bodo hvalili. In žito bo v deželi na nar viših gorah: njega sad se bo vzdigoval čez Libanon; in pricvetijo iz mesta, kakor trava iz zemlje. Njega ime bodi hvaljeno na vekomaj; kakor solnce ostane njegovo ime. In oblagodarjeni bodo v njem vsi rodovi zemlje; vsi ndrodi ga bodo poveličevali. Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki čuda dela sam. In hvaljeno bodi imč njegovega veličastva na vekomaj ; in polna bodi vsa zemlja njegovega veličastva. Zgodi se, zg6di se! Antif. Rešil je reveža od mogočnega, in ubozega, ki nima pomočnika. Antif. Hudobneži si izmišljujejo in govore krivico; hudobijo govore v svoji visokosti. 72. Kako dober je Bog Izraelu, njim, ki so pravega serca! Moje noge pa bi se bile pedes, * pene effusi sunt gressus mei. Quia zelavi super iniquos, * pacem peccatorum videns. Quia non est respectus morti eorum; * et lirinameii-tum in plaga eorum. In labore homimuu non sunt, * et cum hominibus flagellabuntur. Ideo tonuit eos superbia, * operti sunt iniquitate et impietate sua. Prodiit quasi ex adipe ini-quitas eorum; * transierunt in affectum cordis. Cogitaverunt et locuti sunt nequitiam; * iniquitatem in excelso locuti sunt. Posuerunt in coelum os suum, * et lingua eorum transivit in terra. Ideo convertetur populus meus bic; * et dies pleni iuvenientur in eis. Et dixerunt: Quomodo scit Deus? * et si est scientia in excelso? Ecce, ipsi peccatores, et abundantes in saeculo * ob-tinuerunt divitias. Et dixi: Ergo sine causa justificavi cor meum, * et lavi inter innocentes manus meas. kmalu spotaknile; kmalu bi bile spoderknile moje stopinje. Kor sem se vnel zoper hudobne, ko sem videl mir grešnikov. Ker ne mislijo na smert, in njih nadloge {dolgo) ne torpd. Niso v trudu, kakor drugi ljudje, in niso tepeni z ljudmi vred. Zato se jili je napuh polastil; zagerneni so s& svojo krivico in hudobijo. Njih krivica izhaja, kakor iz masti; hodijo za nague-njem serca. Izmišljujejo in govore krivico; hudobijo govori v svoji visokosti. Svoja usta devajo v nebesa, in njih jezik hodi po zemlji. Zato se moje ljudstvo tje obrača, da bi se našli (veselja) polni dnevi pri njih. In pravijo: Kako Bog ve? Je li znano Najvišemu? Glej, grešniki so, pa imajo obilno, in pridobili so si bogastvo. In sem rekel: Ali sem tedaj zastonj opravičeval svoje sercč, in med nedolžnimi umival svoje roke? Et fui flagellatus tota die, * et castigatio mea in ma-tutinis. Si dicebam : narrabo sic; * eece, nationem filiorura tuo-rum reprobavi. Existimabam, ut coguosce-rem hoc: * labor est ante me. J)onec intrem in sanctua-rium Dei, * et inbelligam in novissimis eoruin. Verumtamen propter dolos posuisti eos: * dejecisti eos, dum allevarentur. Qnomodo facti sunt in de-solationem! subito defece-runt; * perierunt propter i-niquitatem suam. Velut somnium surgen-tium, Domine, * in civitate tua imaginem ipsorum ad nihilum rediges. Quia intiammatnm est cor menm, et renes mei commu-tati sunt: * et ego ad ni-hilum redactus sum, et ne-scivi. Ut jumentum factus sum ' apud te; * ego semper tecum Tenuisti manum desteram meam: et in voluntate tua dediuisti me; * et cum glo-ria suscepisti me. Quid enim mihi est in In sem tepen vsak dan, in pokorjen vsako jutro? Ako sem rekel: Tako bom govoril; glej, zavergelbi zarod tvojih otrok. Premišljeval sem, da bi to spoznal, pa bilo mi je težavno. Dokler nisem v svetišče božje stopil, in spoznal njih konca. Pa zaderge si jim nastavil ; vergel si jih, ko so se vzdigovali. Kak<5 so bili pokončani, hitro so zginili, poginili so zavoljo svoje hudobije! Kakor sanje njih, ki se prebude, Gospod ! v nič storiš njih podobo v svojem mestu. Ker se je bilo moje serce vnelo, in so se moje ledvice pretresle, bil sem tudi jez v nič storjen, in nisem razumel. Kakor žival sem bil pred teboj; vendar pa sem bil vedno pri tebi. Za desno roko si me vodil po svoji volji, in v veličastvu si me sprejel. Kaj imam namreč v ne- eoelo? * et a te quid volni super terram? Defecit caro mea, et cor ineum; * Deus cordis mei, et pars mea, Deus, in aeternum. Quia, ecce, qui elongant se a te, peribunt; * perdidisti omnes, qui fornicantur abs te. Mihi autem adhaerere Deo bonum est; * ponere in Domino Deo speni meam. Ut annuntiem omnes pre-dicationes tuas, * in portis liliae Sion. Antiph. Cogitaverunt im-pii, et locuti sunt nequitiam: iniquitatem in excelso locuti sunt. Ant. Exurge, Domine, et judica causam meam. Ut quid, Deus, repulisti in tinem ? * iratus est furor tuus super oves pascuae tuae. Memor esto congregationis tuae, * quam possedisti ab initio. Redemisti virgam haere-ditatis tuae; * mons Sion, in quo habitasti in eo. Leva mamiš tuas in su-perbias eorum in finem; * quanta malignatus est ini-micus in sancto! besih, in kaj ljubim na zemlji kakor tebe ? Moje mesd koperui, in moje serce, Bog mojega serca in delež moj je Bog vekomaj. Ker, glej! kteri se tebi odtegnejo, poginejo; pokončaš vse, kteri so ti nezvesti. Za me pa je dobro, da se Boga deržim, in de stavim v Gospod Boga svoje zaupanje. Da oznanujem tvojo hvalo med vrati sionske hčere. Antif. Hudobneži si izmišljujejo in govore krivico; hudobijo govorč v svoji visokosti. Antif. Vzdigni se, Gospod, razsodi mojo pravdo. 73. Zakaj, Bog! si nas popolnoma zavergel, in se jezi tvoj serd nad ovcami tvoje paše ? Spomni se svoje občine, ki si jo v lasti imel od začetka. Ki si jo odkupil ko palico svojega deleža; sionska gora je, ki si na nji prebival. Vzdigni svoje roke zoper njih napuh za vselej! Koliko hudega je sovražnik storil v svetišči! Et gloriati sunt, qui ode-runt te, * in medic solem-nitatis tuae. Posuerunt signa sna si-gna; * et non eognoveriint, sicut in exitu super sum-mum. Quasi in silva lignorum securibus exciderunt januas ejus inidipsum;* in securi et ascia dejecertint eam. Ineenderunt igni sanetna-rium tuiun; * in terra pol-luenuit tabernaculum nomi-nis tui. Dixerunt in corde sno co-gnatio eorum simnl: * Qui-escere faciamns omnes dies festos Dei a terra. Signa nostra non vidimns, jam non est propbeta; * et nos non cognoscet amplius. Usquequo, Deus, imprope-rabit inimicus ? * irritat ad-versarins nomen tnnm in finem 'i Ut quid avertis mamim tuam et dexteram tuam; * de medio sinu tuo in finem ? Deus autem, rex noster an-te saecula, * operatus est sa-lutem in medio terrae. Tu confirmasti in virtute tua mare; * contribulasti ca-pita draconum in aquis. Tu confregisti capita dra-conis; * dedisti eum escam Bahajo pa se, kteri te čer-tijo, v sredi tvojega praznovanja. Postavili so svoja znamenja v znamenja na vrata in na višavo, in niso spoznali. Kakor v logn les so s sekirami posekali njegova vrata vsa; se sekiro in s to-poriščem so ga razdejali. Z ognjem so požgali tvoje svetišče; po tleh so oskrunili prebivališče tvojega imena. Oni in vsa njih rodovina so rekli v svojem sercu: Odpravimo vse božje praznike v deželi. Svojih znamenj ne vidimo, tudi ga ni preroka več; in on nas več ne pozna. Doklej, Bog! bo sovražnik zasramoval, nasprotnik dražil tvoje me neprenehoma? Zakaj odteguješ svojo roko in svojo desnico; {stegni jo) od svojih pers do konca. Vendar je Bog naš kralj od nekdaj; pomoč skazuje v sredi dežele. V svoji moči si morje u-terdil; zmajem si poterl glave v vodah. Ti si zmaju glave sterl; v jed si ga dal etiopskim ljud- populiš AetMopum. Tu dirupisti fontes et tor-rentes; * tu siecasti fluvios Ethan. Tuus est dies, et tua est nox; * tu fabrieatus es au-auroram et solem. Tu fecisti omnes tenninos terrae ; * aestatem et ver tu plasmasti ea. Memor esto hujus: inimi-cus improperavit Domino; * populus insipiens incitavit aomen tu um. Ne tradas bestiis auimas confitentes tibi; * et auimas pauperum tuorum ne oblivi-•scaris in finem. Rospice in testamentum tuum; * quia repleti sunt, qui obscurati sunt terrae do-mibus iniquitatum. Ne avertatur humilis fac-tus confusus; * pauper et inops laudabunt nomen tuum. Exurge, Deus, judica cau-sam tuam; * memor esto improperiorum tuorum, eo-rum, quae ab insipiente sunt tota die. Ne obliviscaris voces ini-tticorum tuorum; * super-bia eorum, qui te oderunt, ascendit semper. Antiphona. Exurge, Domi -ae, et judica causam meam. stvom. Ti si storil, da so priderli studenci in potoki; ti si posušil reke etanske. Tvoj je dan, in tvoja je noč; ti si naredil zarjo in solnce. Ti si postavil zemlji vse pokrajine; poletje in pomlad si ti ustvaril. Spomni se tega: sovražnik zasmehuje Gospoda; in neumno ljudstvo draži tvoje imč. Ne dajaj zvenim duš njih, ki te poznajo; in duš svojih ubozih nikdar ne pozabi. Ozri se na svojo zavezo, ker oni, ki so bili temni v deželi, imajo polno hiš krivice. Ponižani naj se ne verne osramoten; revež in ubožec bosta hvalila tvoje im6. Vzdigni se, Bog! razsodi svojo pravdo; spomni se svojega zasramovanja, s kterim te neumni vsak dan oklada. Ne pozabi očitanja svojih sovražnikov; prevzetnost njih, ki te sovražijo, vedno veča prihaja. Antif. Vzdigni se, Gospod, razsodi mojo pravdo. 'f. Deus meus, eripe me de mami peccatoris. Ijt. Efc de mami centra le-gem agentis, et iniqui. y. Moj Bog, potegni me grešniku iz roke. In njemu, ki zoper postavo dela, in hudobnemu. [„Oče naš“ tiho ] Pojasnilo. Berila, hi pridejo zdaj na versto, kažejo, kako se je na Kristusu izpolnilo vse, kar je prerokovano o njem v psalmih, kakor so nam to razložili ss. cerkveni učeniki, in sosehno sv. Avguštin. Ex tractatu s. Augustini Episcopi super Psalmos. Lectio IV. *) Exaudi, Deus, orationem meam, et ne despexeris de-precationem meam: intende mihi, et exaudi me. Sata-gentis, solliciti, in tribulatione positi, verba sunt ista. Orat multa patiens, de malo libe-rari desiderans. Superest, ut videamus, in quo malo sit: et cum dicere coeperit, a-gnoscamus ibi nos esse: ut communicata tribulatione, jungamus orationem. Con-tristatus sum, iniquit, in e-xercitatione mea, et contur-batus sum. Ubi contristatus ? Ubi conturbatus ? In exerci-tatione mea, inquit. Homines malos, quos patitur, comme- Iz razprave sv. Avguština, škofa, o psalmih. Berilo IV. „Usliši, Bog, mojo molitev, in ne zametuj moje prošnje; ozri se na-me, ter me usliši.44 To so besede Človeka, ki je v stiskah, ki ga skerb muCi in otožnost. On moli — veliko terpeč, in želi rešen biti zlega. Poglejmo pa, v Cem je njegovo zlo, in, ker nam je (to) rekel, spoznajmo, da smo tu, da se udeležimo (njegovega) terpljenja, in se ž njim združimo v molitvi. „Prežaljen sem“ — pravi — „v svojem vojskovanji, in sem zbegan14. Kako prežaljen? Kako zbegan ? „V svojem vojskovanji44 — pravi. Spominja se hudobnih ljudij kte- *) Razlaganje psalma 54. (v. 1.) moratus est: eaindemque ma-lorum passionem hominum, ftxercitationem snam clixit. Ne putetis, gratis esse malos in hoc mundo, et niliil boni de illis agere Deum. Omnis rnalus ant ideo vivit, ut cor-rigatur; ant ideo vivit, nt per illum bonus exerceatur. Amicus meus osculi me tradidit signo: quem o-sculatus fnero, ipse est, te-nete eum: hoc malum fecit signum, qui per osculum ad-implevit homicidium. * In-felix praeteiniisit pretium sanguinis, et in fine laqueo se suspendit. \ ■ Bonum erat ei, si na-ins non fuisset homo ille. Infelix etc. Lcdio V. Utinam ergo, qui nos modo exercent, convertantur, et "obiscum exerceantur! Ta-hJen, quamdiu ita sunt, ut exerceant, non eos oderimus, 1uia in eo, quod malus est (inis eorum, utrum usque in finem perseveraturus sit, ^noramus. Et plerumque' Cum tibi videris odisse ini--niicum, fratrem odisti, et re ima prenašati, in to ter-pljenje, ki mu prihaja od hudobnežev, imenuje on svoje „vojskovanje“. Nikar ne mislite, da so hudobni zastonj na tem svetu, in da jih Bog za nič dobrega porabiti ne more. Vsak hudobnež — živi ali zato, da se poboljša, ali pa zato, da Bog dobrega (človeka) po nj em skuša. Ij!;. Moj prijatel me je s poljubka (kušljeja) znamenjem izdal; kterega poljubim, tisti je, njega primite! To znamenje je zlorabil on, ki je s poljubkom umor doprinesel.— Nesrečnež je popustil ceno kervi in se na zadnje z vervjo obesil. f. Bolje bi mu bilo, da bi tisti človek nikdar rojen ne bil. Nesrečnež itd. Berilo V. Oh, da bi se oni, kteri nas zdaj skušajo, spreobernili, in z nami vred •skušani bili! Vendar pa, dokler so taki, da nas skušajo, nočemo jih sovražiti; zakaj po tem, da je kdo izmed njih hudoben, ne moremo še vedeti, ali do konca tak ostane. In navadno, kedar se ti zdi, da čer-tiš sovražnika, čertiš brata. nescis. Dialbolus et angeli ejus in Scripturis sanetis ma-nifestati sunt nobis, quod ad ignem aeternum sint desti-nati. Ipsorum tantum despe-randa est correctio, contra quos habemus occultam luc-tam, ad quam luctam nos armat Apostolus, dicens : Non est nobis eolluctatio adver-sus čarnem et sanguinem; id est, non adversus bomi-nes, quos videtis, sed adversus principes, et potestates, et rectores mundi tenebra-rum hariun. Ne forte, cum dixisset mundi, intelligeres daemones esse rectores coeli et terrae! mundi dixit, te-nebrarum harum: mundi di-xit, amatorum mundi: mundi dixit, impiorum et iniquo-rum: mundi dixit, de quo dicit Evangelium: Et mun-dus eum non cognovit. Ijt. Judas, mercator pessi-mus, osculo petiit Dominum: ille, ut agnus innocens, non negavit Judae osculum * De-nariorum numero Christum Judaeis tradidit. Melius illi erat, si na-tus non fuisset. Denariorum numero etc. pa ti tega ne veš. O hudiču in angelih njegovih nam je v sv. Pismu razodeto, da so za večni ogenj odločeni. Samo, kar se njih tiče, ni več upanja, da bi se poboljšali; zoper nje se nam je treba skrivši boriti, in k tej borbi nas oborožujeapostelj, rekoč: „Nam se ni vojskovati zoper meso in kri“, to je, ne zoper ljudi, ktere vidite, „am-pak zoper poglavarstva in oblasti, zoper gospodovalne tega temnega sveta1' (Efež. 6, 12.) Besede „svet“ pa nikar ne uinejmo tako, kakor da bi bili hudobni duhovi vladarji nebes in zemlje. „Svet“ mu je ta (posvetna) tema; „svet“ so mu oni, ki svet ljubijo; „svet“ so mu brezbožni in krivični ljudje; „svet“ mu je to, kar beremo v evangeliji (Jan. 1, 10.): „In svet ga ni spoznal." Ijt. Judež, naj hujši ba-rant&č, pristopil je k Jezusu s poljubkom; Jezus, nedolžno jagnje, ni odrekel Ju- j dežu poljubka. — Za nekaj denarjev je Kristusa Judom izdal. f. Boljše bi mu bilo, da bi rojen ne bil. Za nekaj denarja itd. Lcctio VI. Quoniam vidi iniquitatem et contradictionem in civi-tate. Attendite gloriam oru-cis ipsius. Jam in fronte regum crux illa fixa est, cui inimici insultaverunt. Effectns probavit virtntem: domuit orbem, non ferro, sed ligno. Lignum crucis contn-meliis dignum visum est ini-niicis, et ante ipsum lignum stantes caput agitabant, et dicebant: Si tilius Dei est, descendat de cruce. Extende-bat Ule manus suas ad po-polum non credentem, et con-tradicentem. Si enim justus est, qui ex iide vivit, iniquus est, qui non habet fidem 'Quod ergo hie ait iniquita-tem, perfidiam intellige. Yi-debat ergo Dominus in ci-vitate iniquitatem et contradictionem, et extendebat mamiš suas ad populum non credentem et contradicentem: et tamen et ipsos expectans dicebat: Pater, ignosce illis, •ptia nesciunt, quid faciunt. l^r. Unus ex discipulis meis tradet me hodie. Vae illi, per quem tradar ego: * melius Eli erat, si natus non fuisset. Qui intingit mecum mamim in paropside, hicme Berilo VI. „Videl sem krivico in prepir v mestu." Pazite na veličanstvo njegovega križa! Zdaj se že kraljev čela zaznamujejo s tistim križem, kterega so sovražniki zasramovali. Vspeb je njegovo moč dokazal; on (Jezus) ni sveti premagal z mečem, ampak z lesom. Les križa se je zdel sovražnikom sramoten, in pred tem lesom stoje so majali z glavo in rekali: „Ako je Sin božji, naj stopi s križa"! On pa je stegnil roko nad ljudstvo, ki ni hotelo verovati in (mu) je ugovarjalo. Zakaj, ako je pravičen oni, ki iz vere živi, krivičen je, kdor vere nima. Krivica pomeni tedaj tu njihovo nejevero. Videl je tedaj Gospod v mestu krivico in prepir; stegnil je svojo roko nad ljudstvo, brezverno in nasprotujoče mu; in vendar jih je sam čakal, da se spreober-nejo, rekoč. „Oče, odpusti jim, saj ne vedč, kaj delajo". IjEr. Eden mojih učencev me danes izd d. Gorje mu, po ko mur bodem izdan! — Bolje bi mu bilo, da ne bi rojen bil. 'f. Kteri pomaka z menoj roko v skledo, ta me izdd traditurus est in mamiš pec-catonim. Melius illi etc. . Unus etc. grešnikom v roke. Bolje itd. Eden itd. III. nokturn. Ant. Dixi iniquis: Nolite loqui adversus Deum ini-quitatem. Antif. Rekel sem hudobnim : Nikar ne govorite krivice ioper Boga! Psalm 74. Confitebimur tibi, Deus; * confitebimur, et invocabi-mus nomen tun m. Narrabimus mirabilia tua; * cum accepero tempus, ego justitias judicabo. Liquefacta est terra, et omnes, qui habitant in ea; * ego confirmavi columnas ejus. l)ixi iiiiquis: Nolite ini-que agere; * et deliquentibus: Nolite exaltare cornu. Nolite eitollere in altum cornu vestnim; * nolite loqui adversus Deum iniquitatem. Quia n,eque ab Oriente, ne-que ab Occidente, neque a desertis montibus; * quo-niam Deus judex est. Hune humiliat et hunc ex-altat; * quia calix in ma-nu Domini vini meri ple-nus mixto. Hvalimo te, o Bog! hvalimo in kličemo tvoje ime. Oznanujeino tvoja Čuda. Ko čas dobim, bom po pravici sodil. {Tedaj) se razstopi zemlja in vsi, ki na nji prebivajo; jez sem uterdil nje stebre. ' Rekel sem hudobnim: Nikar hudobno ne ravnajte; in pregrešnim: Nikar roga ne povzdigujte! Nikar ne povzdigujte kvišku svojega rogil; nikar ne govdrite krivice zoper Boga! Zakaj ne od vzhoda, ne od pustih goni... ker Bog je sodnik. On tega poniža, in unega povikša; zakaj v Gospodovi roči je kelih polen močnega, namešanega vina. Et inclinavit ex hoc in hoc: verumtamen fex ejus non est exinanita; * bibent onines peccatores terrae. Ego autem annuntiabo in saeoulum; * cantabo Deo Jacob. Et omnia cornua peccato-rum confringam; * et exul-tabnntur cornua j usti. Ant. Dixi iniquis: Nolite loqui adversus Deuni iniqui-tatem. Ant. Terra tremuit et quievit, dum exsurgeret in judicio Bens. Notus in Judaea Deus; * in Israel magnum nomen ejus. Et factus est in pace lo-eus ejus; * et habitatio ejus in Sion. Ibi confregit potentias ar-cuum ; * scutum, gladium et beli um. Illuminans tu mirabiliter a montibus aeternis: * tur-bati sunt omnes insipientes eorde. Dormierunt somnum su-am; * et nihil invenerunt omnes viri divitiarum in ma-oibus suis. Ab increpatione tua, Deus In ga nagiba sem ter tje; vendar pa ni izpraznjena njegova gosa; pili ga bodo vsi greSniki po zemlji. Jez pa bom oznanoval na vekomaj, pel bom Jakopove-mu Bogu. lil vse rogove grešnikom polomim; povišani pa bodo rogovi pravičnega. Antif. Bekel sem hudobnim: Nikar ne govorite krivice zoper Boga! Antif. Zemlja se je tresla in je počivala, ko se je Bog vzdignil v sodbo. 75. Znan je Bog v Judeji, veliko je njega imš v Izraelu. In v miru mu je bil pripravljen kraj, in na Sionu njegovo prebivališče. Ondi je poterl moč lokov, škit, meč in vojsko. Ko si prečudno svetil z večnih gord, so se vsi prestrašili, ki so bili neumnega serca. Spali so v svojem spanji; in nič niso našli v svojih rokah vsi možje bogastva. Zavoljo tvojega hudovanja, Jacob, * dormitaverunt, qui ascenderunt equos. Tu terribilis es, et quis resistet tibi ? * ex tune ira tua. De coelo auditum fecisti judicium; * terra tremuit et quievit. Gum exsurgeret in judicium Deus, * ut salvos faceret om-nes mansuetos terrae. Quoniam, cogitatio bominis confitebitur tibi; * et reli-quiae cogitationis diem fe-stum agent tibi. Vovete ed reddite Domino Deo vestro: * omnes, qui in circuitu ejns offertis munera. Terribili et ei, qui aufert spiritnm principum; * terribili apud reges terrae. Ant. Terra tremuit et qui-evit; dum exsurgeret in ju-dieio Deus. Ant. In die tribulationis meao Deum exquisivi mani-Jjus meis. Psalm Voce mea ad Dominum clamavi; * voce mea ad Deum, et intendit mibi. In die tribulationis meae Deum exquisivi, manibus Bog Jakopov! so pospali, ki so na konje sedli. Ti si strašen, in kdo se ti bo zoperstavil, odkar (se je vnela) tvoja jeza? Z neba si dal slišati svojo sodbo; zemlja se je tresla in je počivala. Ko se je Bog vzdignil v sodbo, da bi otel vse pohlevne na zemlji. Zakaj človeška misel te slavi, in ostanki misli ti bodo obhajali praznik. Delajte in opravljajte obljube Gospodu, svojemu Bogu, vi vsi, ki ste okrog njega, in nosite darove. Strašnemu in njemu, ki jemlje duha poglavarjem; ki je strašen kraljem na zem- iji. Antif. Zemlja se je tresla in je počivala, ko se je Bog vzdignil v sodbo. Antif. Ob dnevu svoje stiske iščem Boga sč svojimi rokami. 76. Sč svojim glasom v Gospoda kličem, se svojim glasom ^ Boga; in se v me ozira. Ob dnevu svoje stiske i-ščem Boga, svoje roke (ste- meis nocte contra eum; * et non sum deceptus. Kenuit consolari anima mea; * memor fui Dei, et de-lectatus sum, et exercitatus sum, et defeeit spiritus meus. Auticipaverunt vigilias o-culi mei; * turbatus sum, et non sum locutus. Cogitavi dies antiquos; * et annos aeternos in mente habui. Et meditatus sum nocte cum corde meo; * et exer-citabar, et scopebam spiri-tum meum. Numquid in aeternum pro-jiciet Deus? * aut non ap-ponet, ut complacitior sit adbuc? Aut in finem misericor-diam suam abscindet * a ge-neratione in generationem P Aut obliviscetur misereri Deus? * aut continebit in ira sua misericordias suas P Et dixi: Nune coepi; * haec mutatio dexterae Ex-celsi. Memor fui operum Domi-ni, * quia memor ero ab i-nitio mirabilium tuorum. Et meditaltor in omnibus operibus tuis; * et in adin-ventionibus tuis exercebor, Deus, in saneto via tua: gajem) po noči k njemu, in se ne goljufam; moja duša se ne da potolažiti. Mislim v Doga, in se veselim ; vadim se, pa moj duh omaguje. Moje oči prehitujejo ponočne straže; zbegan sem, in ne govorim. Premišljujem dni nekdanje, in večna leta si jemljem k sercu. Ter preudarjam po noči v svojem sercu, in se vadim, in pometam svojega duha. Ali Bog vekomaj zaverže, in se ne bo dal več potolažiti? Ali bo vedno svojo milost kratil od rodu do roda? Ali je Bog pozabil se u-smiliti? Ali bo v svoji jezi priderževal svoje usmiljenje? Rekel sem pa: Zdaj začnem ! Ta sprememba {pride) od desnice Narvišega. Spominjam se del Gospodovih, ker premišljujem tvoja čuda spervenja. In preudarjam vsa tvoja dela, in vadim se v tvojih naredbah. Bog! tvoja pot je sveta; quis Deus magnus, sicut Deus nuster? * tu es Deus, qui facis mirabilia. Notam fecisti in populiš virtutem tuam: * redemisti in bracliio tuo populum tuum, filios Jacob et Joseph. Viderunt te aquae, Deus, viderunt te aquae, * et ti-muerunt et turbatae sunt a-bvssi. Multitudo sonitus aqua-rum; * vocem dederunt nu-bes. Etenim sagittae tuae tran-seunt; * vos tonitrui tui in rota. Illuserunt coruscationes tuae orbi terrae, * commota est etcontremuit terra. In mari via tua, et semi-tae tuae in aquis multis; * et vestigia tua non cogno-scentur. Dedusisti sicut oves populum tuum, * in mami Moysi et Aaron. Ant. In die tribulationis meae Deum exquisivi ma-nibus meis. 'f. Essurge, Domine. Ijir. Etjudica causam mo-am. kteri Bog je velik, kakor je naS Bog? Ti si Bog, ki čuda delaš. Oznanil si med ljudstvi svojo moč, rešil si sč svojo ramo svoje ljudstvo, Jako-pove in Jožefove sinove. Videle so te vode, Bog, videlo so te vode! bali in tresli so se brezni. Velik je bil šum vodd; oblaki so dajali glas. In tvoje pušice so memo letele. Glas tvojega groma (se jc) okoli (razlegal). Tvoji bliski so svetili po vsi zemlji; gibala in tresla se je zemlja. Tvoja pot je bila v morji, in tvoje steze v velicili vodah; in tvoje stopinje se ne poznajo. Kakor ovce vodiš svoje ljudstvo za roko Mojzesovo in Aronovo. Antif. Ob dnevu svoje stiske iščem Boga sč svojimi rokami. f. Vzdigni se, Gospod, ]£. In razsodi mojo pravdo. [Potem ,.Oče naš* (tiho).] Pojasnilo. Naslednja berila nas uče, da, kar so preroki prerokovali o Kristusu, to isto so oznanovali aposteljni in sv. Pavel.— Ker se obhaja nocoj Vel. Setertek, govore berila o zadnji večerji, s Mero se je sklenil stari zakon in pričela nova zaveza. De Epistola prima beati Pauli Apostoli ad Corinth. (XI, 17-34.) Lectio VIL Hoc autem praeeipio: non laudans, quod non in melius, sed in deterius convenitis. Primum quidem, convenien-tibus vobis in Ecclesiam, au-dio scissuras esse inter vos ; et ex parte čredo. Nam opor-tet et liaereses esse, ut et, qui probati sunt, manifesti iiant in vobis. Convenienti-bus ergo vobis in urnim, jam non est Dominicam coenam manducare. Uiiusquisque e-nim suani coenam praesumit ad manducandum. Et alius quidem esurit, alius autem ebrius est. Numquid dornos non habetis ad manducandum et bibendum ? Aut Ecclesiam Dei contemnitis, et confunditis eos, qui non babent? Quid dicam vobis? Laudo vos ? In boe non laudo. Er. Eram quasi agnus iu-nocens: ductus sum ad im- Iz pervega lista sv. Pavla ap. do Korinčanov (XI, 17-34.) Perilo VIL To pa zapovem: in ne bvalim, da se ne shajate k boljšemu, ampak k hujšemu. In sicer pervie, ko se sni-dete v cerkev, slišim, da so razpori med vami, in nekoliko tudi verjamem. Tudi krivoverstva namreč morajo biti, da, kteri so skušeni, znani postanejo med vami. Kadar se tedaj snidete, ne pravi se to Gospodovo večerjo jesti. Vsak namreč svojo večerjo popred vzame in je. In takč je eden lačen, eden pa pijan. Ali nimate biš, da bi jedli in pili? Ali cerkev božjo zaničujete, in jih sramotite, kteri nimajo ? Kaj bi vam rekel? Ali bi vas hvalil? V tem vas ne hvalim. Ijt. Bil sem kakor nedolžno jagnje; peljali so me, da molandum, et nesciebam: consiliura fecerunt inimici mei adversura me, dicentes: Venite, mittamus lignum in panem ejus et eradamus eum de terra viventinm. 'f. Omnes inimici mei ad-versum me cogitabant mala mihi: verbum iniqnnm man-daverunt adversnm me dicentes : Venite etc. Lectio VIII. Ego enim accepi a Domino, quod et tradidi vobis, quoniam Dominns Jesus, in qna nocte tradebatur, acce-pit panem, et gratias agens, fregit et dixit: Accipite et manducate: hoc est corpns meum, qnod pro vobis tra-detur: hoc facite in meam commemorationem. Similiter et calicem, postquam coena-vit, dicens: Hic calix novnm testamentum est in meo san-gnine: hoc facite, qnoties-cumqne bibetis, in meam commemorationem. Quoties-cumqne enim mandncabitis panem hunc et calicem bibetis, mortem Domini an-nuntiabitis, doneč veniat. 1^. Una hora non potuistis vigilare mecum, qui exhor- bi me zaklali, in nisem (tega) vedel; moji sovražniki so se posvetovali zoper mene, in rekli: — Pridite, denimo les v njegov kruh (t. j. zavdaj-mo mil), iztrebimo ga iz de-žele živih. (Jerem. 11, 19.) y. Vsi moji sovražniki so naklepe delali zoper m me ; krivično so zoper mene govorili, ter rekli: Pridite itd. Berilo VIII. Jez sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil, da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite in jejte: to je moje teld, ktero bo za vas dano. To storite v moj spomin. Kavno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji kervi. To storite, kolikorkrat boste pili, v moj spomin. Zakaj kolikorkrat boste jedli ta kruh, in kelih pili, boste smert Gospodovo oznanovali, dokler ne pride. % Ijir. Eno uro niste mogli z menoj čuti, vi, ki ste terdi- tabamini mori pro me? * Vel Judam non videtis, quo-inodo non dormit, sed festi-nat_ tradere me Judaeis? Quid dormitis ? Surgite, et orate, ne intretis in ten-tationem.— Vel Judam non videtis etc. Lcctio IX. Itaque, quicumque man-ducaverit panem hunc, vel biberit calicem Domini in-digne, reus erit corporis et sanguinis Domini. Probet autem se ipsum bomo, et sic de pane illo edat, et do calice bibat. Qui enim man-ducat et bibit indigne, ju-dicium šibi manducat et bibit, non dijudicans Corpus Domini. Ideo inter vos multi infirmi et imbecilles, et dor-miunt multi. Quod si nos-metipsos dijucaremus, non utiquejudicaremur. Dumju-dicamur autem, a Domino corripimur, ut non euin boe mundo damnemur. Itaque, fratres mei, cum convenitis ad manducandum, iuvicem exspectato. Si quisesurit, do-nii manducet, ut non in ju-dioium conveniatis. Cetera autem, cum venero, dispo-nam. $•. Seniores populi con- ii, da za mo unjerjete? Ali Jude(ža) ne vidite, kako ne spi, ampak hiti izdat me Judom? f. Kaj spite?! Vstanite in molite, da ne pridete v skušnjavo. Ali Jude(ža) itd. Berilo IX. Kdor koli tedaj bo nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi Gospodove. Naj torej človek sam sebe presodi ; in tako naj je od tega kruha, in pije od kelha. Zakaj kdor nevredno je in pije, je in pije si sodbo, ker ne razločuje telesa Gospodovega. Zato je med vami veliko slabih in bolnih, in veliko jih spi. Ako bi sami sebe presodili, ne bi bili sojeni. Ko smo pa sojeni, smo od Gospoda pokorjeni, da ne bi bili s tem svetom pogubljeni. Zatoraj, moji bratje, kadar se snidete k jedi, drug druzega počakajte, če j e kdo lačen, naj doma je, da se v sodbo snidete. Kar je pa druzega, naročim, ko pridem. Ij?. Starašine ljudstva so silium fecerunt, ut Jesum dolo tenerent, et occiderent: cum gladiis et fustibus e-xierunt tamquarn ad latro-nem. Ijt. CoJlegerunt Pontifices et Pharisaei concilium. Ut Jesum etc. Seniores etc. se posvetovali, — da bi Jezusa z zvijačo vjeli in umorili ; z meči in kolmi so šli ven, kakor nad razbojnika. y. Včliki duhovni in Farizeji so se zbrali in posvetovali. Da bi Jezusa itd. Starasine ljudstva itd. HVALNICE (LAUDES). Ant. Justificeris, Domine, in sermonibus tuis, et vin-cas, cum judicaris. Psalm Miserere mei, Deus, * se- | cundum magnam misericor-diam tuam. Et secundum multitndi-nem miserationum tuarum * dele iniquitatem meam. Amplius lava me ab ini-quitate mea, * et a peccato meo munda me. Quoniam iniquitatem meam ego cognosco; * et peccatum meum contra me est semper. Tibi soli peccavi, et ma-lum coram te teci; * ut justificeris in sermonibus tuis, et vincas, cum judicaris. Antif. Opravičen bodi, Gospod, v svojih besedah, in premagaj, ko si sojen! 50. Usmili se me; Bog, po svoji veliki milosti. In po obilnosti svojega usmiljenja zbrisi mojo hudobijo ! Operi me čedalje bolj od moje krivice; in očisti me od moje pregrehe. Ker spoznavam svojo hudobijo, in moj greh je vedno pred menoj. Tebi samemu sem grešil, in vpričo tebe sem hudo storil; da si opravičen v svojih besedah, in premagaš, ko si sojen. Ecce enim, in iniqnitati-bus conceptns sum) ^ et in peccatis concepit me mater mea. Ecce enim, veritatem th-lexisti; * incerta et ocenita sapientiae tuae manifestasti mihi. Asperges me hvssopo, et mundabor: * lavabis me, et super nivem dealbabor. Auditui meo dabis gau-dium et laetitiam; * et ex-sultabunt ossa humiliata. Averte faciem tuam a peccatis meis; * et omnes iniquitates meas dele. Cor mundum crea in me, Deus; * et spiritum reetnm innova in visceribus meis. Ne projicias me a facie tua; * et spiritum sanctum tuum ne duferas a me. Redde mihi laetitiam sa-lutaris tui; * et špiritu prin-cipali confirma me. Docebo iniquos vias tuas; * et impii ad te converten-tur. Libera me de sanguinibus, Deus, Deus salutis meae; * et exsultabit lingua mea ju-stitiam tuam. Domine, labia mea aperies, * et os meum annuntiabit ljudem tuam. Glej namreč, v hudobiji sem spočet; in v grehih me je spočela moja mati. Glej, resnico ljubiš; neznane skrivnosti svoje modrosti si mi razodel. Pokropi me s hisopom, in bom očiščen; operi me, in bolj bom bel, kakor sneg. Daj mi veselo in prijetno besedo slišati, in poterte kosti bodo od veselja poskakovale. Oberni svoj obraz od mojih grehov; in zbriši vse moje hudobije. Čisto serce ustvari v meni, Bog! in ponovi v mojem o-serčji pravega duhd. Ne zaverzi me spred svojega obličja; in svojega svetega duha mi nikar ne vzemi. Daj mi spet veselje svojega zveličanja; in z gospodovalnim duhom poterdi me. Krivične bom učil tvoja pota; in hudobni se k tebi spreobernejo. Reši me dolgov kervi, Bog, Bog mojega zveličanja; in moj jezik bo z veseljem hvalil tvojo pravico. Gospod, odpri moje ustnice, in moja usta bodo ozna-novala tvojo hvalo. Quoniain si voluisses, sa-cjificium dedissem utique: * holocaustis non delectaberis. Sacrificium Deo spiritus contribulatus; * cor contri-tum et humiliatuin, Deus, non despioies. Benigne lac, Domine, in bona voluntate tua Sion; * ut aedificentur muri Jeru-salein. Tune acceptabis sacrificium justitiae, oblationes et holocausta: * tune imponent super altare tuum vitulos. Ant. Justificeris, Domine, in sermonibus tuis, et vin-cas cum judicaris. Ant. Dominus tamquam ovis ad victimam ductus est, et non aperuit os suum. Domine, refugium faetus es nobis, * a generatione in generationem. Priusquam montes fierent, aut formaretur terra et orbis; * a saeculo et usque in sae-culum tu es Deus. No avertas hominem in humilitatem; * et dixisti: Convertimini, filii hominum. (Juoniam mille anni ante oculos tuos, * tamquam dies hesterna, quae praeteriit. Ako bi bil daritev hotel, se v<5, da bi ti jo dal; nad žgalnimi darovi nimaš do-padenja. Dar Bogu je prežaljen duh; potertega in ponižanega serca, Bog! ne boš zaničeval. Stori milost, Gospod! po svoji dobri volji Sionu, da se sezidajo zidovi v Jerusa-leinu. Tedaj boš sprejemal daritev pravice, daro ve in žgal-ne daritve; tedaj bodo po-kladali na tvoj altar teleta. Antif. Opravičen bodi, Gospod, v svojih besedah, in premagaj, ko si sojen. Antif. Kakor ovca je peljali Gospod v zaklanje, in ni odperl svojih ust. 89. Gospod, ti si nam pribežališče od roda do roda. Predno so gore postale, in njč okrog; si ti od vekomaj do vekomaj Bog! Ne zaverzi človeka v pogubo, ki si rekel; Spreober-nite se, človeški otroci. Ker tavžent let je v tvojih očeh kakor včerajšnji dan, ki je minil. Et custodia in nocte, * quae pro nihilo habentur, eo-rnm aimi erunt. Mane sicut herba transeat, mane floreat, et transeat; * vespere dčcidat, induret, et arescat. Quia defecimus in ira tua, * et in furore tuo turbati surnus. Posuisti iniquitates no-stras in conspectu tuo; * sae-culura nostrum in illumina-tione vultus tui. Quoniam omnes dies noski defecerunt; * et in ira tua defecimus. Anni noski sicut aranea meditabuntur; * dies anno-rutn nostrorum in ipsis, septuagiuta anni. Si anteni in potentatibus, octoginta anni; * et am-plius eorum labor et dolor. Quoniam supervenit man-suetudo; * et corripiemur. Quis novit potestatem irae tuae; * et prae timore tuo kam tuam dinumerare? Dexteram tuam sic notam fac; * et eruditos corde in sapientia. Convertere, Domine, us-quequo; * et deprecabilis esto super servos tuos. Repleti sumus mane mi- In kakor straža po noči. Kar se za nič ima, to so njih leta. Zjutraj zvene kakor trava; zjutraj se razcveti in zvene; zvečer pade, oterpne in se posuši. Zakaj po tvoji jezi omagujemo, in po tvojim serdu smo prestrašeni. Naše hudobije devaš pred svoj obraz, čas našega življenja pred luč svojega o-bličja. Zakaj vsi naši dnevi zgi-njajo, in po tvoji jezi omagujemo. Naša leta so misliti kakor pajčina. Dnevi naših let — v njih je sedemdeset. In pri močnejših osemdeset let; in kar jih je več, so težava in bolečina. Ker pride krotkota, in strahovani bomo. Kdo pozna meč tvojega serda? in (eamore) v strahu pred teboj tvojo jezo meriti ? Pokaži tedaj svojo desnico, in njč, ki so v sercu podučeni v modrosti. Oberni se (k nam), Gospod! Doklej še? in daj se sprositi zastran svojih služabnikov ! Napolnjeni smo zjutraj s 10 sericordia tua; * et exulta-vimus, et delectati sumus omnibus diebus nostris. Laetati sunnis pro diebus, quibus nos humiliasti, * an-nis, quibus vidimus mala. Kespice in servos tuos, et in opera tua; * et dirige lilios eorum. Et sit splendor Domini Dei nostri super nos, et o-pera manuum nostrarum dirige super nos, * et opus manuum nostrarum dirige. Ant. Dominus tamquam ovis ad victimam duetus est, et non aperuit os suum. Ant. Contritum est cor meum in medio mei; con-tremuenmt omnia ossa mea. Psalm Deus, Deus meus; * ad te de luce vigilo. Sitivit in te anima mea: * quam multipliciter tibi caro mea. In terra deserta, et invia, et inaquosa; * sic in sancto apparui tibi, ut viderem vir-tutem tuam et gloriamtuam. Quoniam melior est mi-sericordia tua super vitas; * labia me laudabunt te. Sic benedicam te in vita mea; * et in nomine tuo tvojo milostjo, in radujemo se, ter se veselimo vse svoje dni. Veselimo se dni, ko si nas poniževal, in let, ko smo gledali nesrečo. Ozri se na svoje hlapce, in na svoja dela, ter vladaj njih otroke. In bodi svetloba Gospoda, našega Boga nad nami, in dela naših rok vladaj nad nami, in dela naših rdk vladaj. Antif. Kakor ovca je peljali Gospod v zaklanje, iu ni odperl svojih ust. Antif. Poterto je v meni moje serce, vse moje kosti trepečejo. 62. Bog, moj Bog! se svitom vred čujem k tebi. Mojo dušo žeja po tebi, kakč dostikrat moje mesd po tebi. V pusti deželi, kjer ni pota, ne vode, takd se prikazujem v svetišči pred teboj, da gledam tvojo moč in tvojo slavo. Zakaj bolje je tvoje usmiljenje, kakor življenje, moje ustnice te bodo hvalile. Takč te bom hvalil v svojem življenji, in v tvojem levabo manus meas. Sicut adipe et pinguedine rcpleatur anima mea: et la-biis eiultatiouis laudabit os nieurn. Si memor fui tui super stratum meum, in matutinis meditabor in te: * quia fui-sti adjutor meus. Et in velaraento alarum tuarum exultabo: adhaesit anima mea post te; * mo suscepit dextera tua. Ipsi vero in varnim quae-sienint animam meam: in-troibunt in inferidra terrae; * tradentur in manus gladii, partes vulpium erunt. Rex vero laetabitur in peo, laudabuntur omnes, qui jurant in eo; * quia obstruc-tum est os loquentium i- niqua. Deus misereatur nostri, et benedicat nobis; * illuminet vultum suum super nos, et misereatur nostri; * Ut cognoscamus in terra viam tuam; * in omnibus gentibus salutare suum. Confiteantur tibi populi, Ueus; * confiteantur tibi Populi omnes. Laetentur, et exultent gen- imenu bom povzdigoval svoje roke. Kakor z mastjo in maščobo bodi napolnjena moja duša, in moja usta te bodo hvalila z veselimi ustnicami. Ko se tebe spomnim na svojem ležišči, še zjutraj na te mislim; zakaj ti si moj pomočnik. In pod odejo tvojih perut se veselim; moja duša so tebe derži; tvoja desnica me podpira. Oni pa iščejo zastonj moje duše, pod zemljo pojdejo; meču v roke bodo dani, lesi-cam bodo v delež. Kralj pa se bo veselil v Bogu; vsi se bodo hvalili, kteri pri njem prisegajo; zakaj usta so zamašena njim, ki hudo govore, 66. Bog se nas usmili, in blagoslovi nas; naj razsvetli svoj obraz nad nami, in se nas usmili. Da spoznamo tvojo pot na zemlji, nad vsemi narodi tvoje zveličanje. Ljudstva naj te slavč, Bog! slavč naj te vsa ljudstva. Veselo in radujejo naj se tes ; * quoniam judicas popu! os in aequitate, et gen-tes in terra dirigis. Confiteantur tihi populi, Deus, confiteantur tihi populi omnes; * terra dedit fructum suum. Benedicat nos Deus, Deus noster, benedicat nos Deus; * et metuant eum omnes fines terrae. Ant. Contritum est cor meum in medio mei; con-tremuerunt omnia ossa mea. Ant. Eihortatus es in vir-tute tua, et in refectione sancta tua, Domine. Cantemus Domino: glo-riose enim magnificatus est, * equum et ascensorem de-jecit in mare. Fortitudo mea et laus mea Dominus; * et factus est milu in salutem. Iste Deus meus, et glo-rificabo eum; * Deus patris mei, et exaltabo eum. Dominus, quasi vir pu-gnator, omnipotens nomen ejus; * currus Pharaonis, et exercitum ejus projecit in mare. Electi principes ejus sub-mersi sunt in mari Kubro; narodi; zakaj ti sodiš ljudstva po pravici, in vodiš narode na zemlji. Ljudstva naj te slave, Bog! slave naj te vsa ljudstva. Zemlja bo dala svoj sad. Blagoslovi naj nas Bog, naš Bog, blagoslovi naj nas Bog, in bojč naj se ga vse pokrajine zemlje! Antif. Poterto je v meni moje serce, vse moje kosti trepeCejo. Antif. Spodbujaš nas, Gospod, v svoji moči in se svojimi svetimi krepčalnimi besedami. Pojmo Gospodu; zakaj slavno se je poveličal; konja in jezdeca je vergel v morje. Moja moč in moja hvala je Gospod, in on mi je bil v odrešenje. On jo moj Bog, in hvalil ga bom, Bog mojega očeta, in povzdigoval ga bom. Gospod jo ko vojščak, „V-sogamogočni“ je njegovo imo. Vozove Faraonove in njegovo vojsko je vergel v morje. Njegovi zbrani vojvode so utonili v ruaečem morji. Va- * abjssi operuerunt eos, de-scenderunt in profundum, quasi lapis. I)extera tua. Domine, ma-gnificata est in fortitudine: dextera tna, Domine, per-eussit inimicnm; * et in multitudine gloriae tuae de-posuisti adversarios tnos. Misisti iram tuarn, quae devoravit eos sicut stipnlam; * et in špiritu furoris tni congregatae sunt aquae. Stetit unda fluens; * con-gregatae sunt abvssi in medic mari. Dixit inimicus: Persequar, ot comprehendam; * divi-dam spolia, implebitur ani-ma mea. Evaginabo gladium meum; % interficiet eos manus mea. Flavit spiritus tuus, et opernit eos mare: * sub-inersi sunt quasi plumbum in aquis vebementibus. Quis similis tni in forti-bus, Domine? * quis similis tni magnificus insancti-late, terribilis, atque lauda-Idlis, faciens mirabilia? Eitendisti mamim tuam, et devoravit eos terra; * dux iuisti in misericordia tua populo, quem redemisti. Et portasti eum in forti- lovi so jih zakrili, in šli so na dno, kakor kamen. Tvoja desnica, Gospod, se je poveličala v moči; tvoja desnica, Gospod, je sterla sovražnika. In v velikosti svojega veličastva si vergel svoje zopernike Spustil si svojo jezo, kte-ra jih je požerla, kakor ster-nje. In po dihu tvojega ser-da so se nakopičile vode. Stala je tekoča voda, nakopičili so se valovi v sredi morja. Keke! je sovražnik: Za njimi jo udarim in delil bom rop, vjamem jih, ohladi' se duša moja. Izderem svoj meč, pokon-č& jih moja roka. Tvoj veter je potegnil, in zagernilo jih je morje; pogreznili so se kakor svinec v silne vode. Kdo je tebi enak med močnimi, o Gospod ? Kdo je tebi enak, tako veličasten v svetosti, tako strašan in hvale vreden, čudodelen ? Stegnil si svojo roko, požerla jih je zemlja. Vodnik si bil v svoji milosti ljudstvu, ki si ga odrešil. In si ga peljal v svoji mo- tudine tua, * ad habitacu-lum sancium tuum. Ascenderunt populi, et i-rati sunt; * dolores obti-iiuenmt habitatores Pbili-sthiim. Time conturbati sunt prin-cipes Edom: robustos Moab obtiiiuit tremor; * obrigue-runt omnes habitatores Cha-naan. Irruat super eos formido et pavor, * in maguitudine brachii tui. Fiant immobiles quasi la-pis, doneč pertranseat po-pulus tuus, Domine, * doneč pertranseat populjis tuus iste, quem possedisti. Introduces eos, et plan-tabis in monte haereditatis tuae; * firmissimo habita-culo tuo, quod operatus es, Domine. Sanctuarium tuum, Domine, quod firmaverunt ma-nus tuae; * Dominus re-gnabit in aeternum, et ultra. Ingressus ost enim eques Pharao cum curribus et e-quitibus ejus in mare, et re-duxit super eos Dominus a-quas maris. Filii autem Israel ambu-laverunt per siccum, * in medio ejus. či k svojemu svetemu prebivališču. Vzdignili so se narodi in se serdili; britkosti so propadalo prebivalce v Filisteji. Prestrašeni so bili vojvode edomski; junake moab-ske je trepet prepadel; usahnili so vsi prebivalci kana-nejski. Opade naj jih strah in trepet pred mogočno tvojo roko. Naj se ne preganejo kakor kamen, dokler memo ne odide tvoje ljudstvo, Gospod! dokler memo ne odide to tvoje ljudstvo, ki si ga pridobil. Popelješ jib, in jih zasadiš na gori svoje Jasti-ne, na preterdno svoje prebivališče, ki si ga napravil, Gospod! Tvoje je svetišče, Gospod! ki so ga uterdile tvoje roke. Gospod bo kraljeval vselej in vekomaj. Zakaj planili so konji Faraonovi z njegovimi vozmi in njegovimi konjiki v morje, in Gospod je zagernil nad njimi vode morja. Izraelovi otroci so pa šli po suhem po sredi morja. Ant. Exhortatus os in vir-tute tua; efc in rofectione sancta tua, Domine. Ant. Oblatus ost, quia ip-se voluit, et pecoata nostra ipso portavit. Antif. Spodbujaš nas, Gospel, v svoji moči in se svojimi svetimi krepčalnimi besedami. Antif. Darovan je bil, ker je sam hotel, in nosil je naše grehe. Psalm 148. Landate Dominum de coe-lis; * landate eum in ex-celsis. Landate eum omnes Angeli ejus; * landate eum omnes virtutes ejus. Landate eum sol et luna; * laudate eum omnes stel-lae et himen. Landate eum coeli coelo-runi; * et aquae omnes, quae super coelos sunt, laudent Uomen Domini. Quia ipse dixit, et faeta sunt: * ipse mandavit, et oreata sunt. Statuit ea in aeternum, et in saeculum saeculi; * pre-oeptum posuit, et non prae- teribit. Laudate Dominum de ter-ra; * dracones, et omnes a-oyssi. Ignis, grando, nix, glacies, sPiritus procellarum; ^ quae iaciunt verbum ejus. Montes et omnes colles;* lig-na fructifera, et omnes cedri. Hvalite Gospoda z nebes; hvalite ga na višavah! ’ Hvalite ga vsi njegovi an-gelji; hvalite ga vse njegove vojskno trume! Hvalite ga, solnce ino luna; hvalite ga vse zvezde ino luč! Hvalite ga, nebes nebesa, in vse vode, ki so nad nebesi, naj hvalijo ime Gospodovo! Zakaj on je rekel, in bile so storjene ; on je ukazal, in bile so ustvarjene. Postavil jih je za vselej in na večne čase; dal je postavo, in ne preide. Hvalite Gospoda na zemlji, zmaji in vsi brezni! Ogenj, toča, sneg, led, vihar, ki njega povelje spol-nujejo! Hribi in vsi griči, rodno drevje in vsi cedri! Bestiae, et universa pe-cora; * serpentes, et volu-cres pennatae. Reges terrae, et omnes populi; * principes, et omnes judices terrae. Juvenes et virgines, senes cum junioribus laudent no-men Domini; * quia exal-tatum est nomen ejus solius. Confessio ejus super coe-lum et terram: * et exalta-vit cornu populi sui. Hymnuo omnibus sanctis ejus; * filiis Israel, populo appropinquanti šibi. Cantate Domino canticum novum; * laus ejus in Ec-clesia sanctorum. Laetetur Israel in eo, qui iecit eum; * et filii Sion e-xultent in rege suo. Laudent nomen ejus in choro; * in timpano et psal-terio psallant ei. Quia beneplacitum est Domino in populo suo; * et e-xaltabit mansuetos in salutem. Exultabunt Sancti in glo-ria; * laetabuntur in cubi-libus suis. Exaltationes Dei in gut-ture eornm; * et gladii an-cipites in manibus eorum. Zverine in vsa živina, laznina in perutnina! Kralji zemlje in vsa ljudstva; poglavarji in vsi sodniki zemlje! Mladenči in device, stari in mladi naj hvalijo ime Gospodovo ! ker njegovo ime samo je visoko. Njega slava {sest) nad nebesa ino zemljo; saj je povišal rog svojemu ljudstvu. Hvala vsem njegovim svetim, sinovom Izraelovim, ljudstvu, ki se njemu bliža. 143. Pojte Gospodu novo pesem ; njega hvala {naj se raslega) v zboru svetih. Izrael naj se veseli v svojem stvarniku; in sionski otroci naj se radujejo v svojem kralji. Naj hvalijo njegovo ime v versteh; z bobni in brenklja-mi naj mu igrajo. Zakaj Gospod ima dopa-denje nad ljudstvom, ter povišuje krotke k zveličanju. Sveti se radujejo v slavi, veselč se na svojih ležiščih. Poviševanje božje je v njih gerlih, in na dve plati ojstri meči so v njih rokah, Ad faciendam vindictam in nationibus; * increpationes in populiš. Ad alligandos reges eorum in compedibus; * ot nobi-les eorum in manicis terreis. Ut faeiant in eis judi-cium conscriptum: * gloria haee esc omnibus Sanctis ejus. Laudate Dominum in San-ctis ejus; * laudate eum in firmamento virtutis ejus. Laudate eum in virtutibus ejus; * laudate eum secun-dum multitudinem magnitu-dinis ejus. Laudate eum in sono tu-bae; * laudate eum in psal-terio et cithara. Laudate eum in timpano et choro: * laudate eum in chordis et organo. Laudate eum in cvmbalis benesonantibus; laudate eum in cvmbalis jubilationis; * eninis spiritus laudet Domi-mim. Ant. Oblatus est, quia ipse voluit; etpeceata nostra ipse portavit. da se mašujejo nad narodi, in ljudstva kaznujejo; da zvežejo njih kralje z verigami, in njih plemenit-nike z železnimi vezmi; da jim store po zapisani pravici. Ta slava bodi vsem njegovim svetim! 150. Hvalite Gospoda v njegovih svetih; hvalite ga v njegovi močni terdnjavi! Hvalite ga v njegovih močeh; hvalite ga po njegovi mnogoteri velikosti. Hvalite ga s trobentnim glasom; hvalite ga z bren-kljami ino citrami! Hvalite ga z bobni in v verstčh; hvalite ga se strunami in piščalmi! Hvalite ga s prav glasnimi cimbali; hvalite ga z veselimi cimbali! Antif. Darovan je bil, ker je sam hotel, in nosil je naše grehe. [„Poglavje“ (capitulum) in „pesem“ (hymmis) se o:l danes naprej (12 naslednjih dni) izpušča. Prestopi se torej koj k V. in R.] 'f. Homo pacis meae, in quo speravi; Qui edebat panes meos, ampliavit adversum me sup-plantationem. Autifona k Traditor autem dedit eis signum, dicens: Queni oscn-latus fuero, ipse est; tenete eum. 'H. Človek, ki sem ž njim v miru živel, ki sem se nanj zanašal; Ijfc. Ki je moj kruh jedel, uganjal je veliko zvijačo zoper mene. ,.Benedictus“-u. Antif. Izdajalec pa jim je bil dal znamenje, rekoč: Kte-rega poljubim, tisti je, njega primite. Zaharijeva pesem. (Luk. I. 68-7!).) Benedictus Domiuus, Deus Israel, * quia visitavit etfe-cit redemptionem plebis suae. Pit erexit cornu salutis no-bis * in do mo David pueri sni. Sicut locutus est per os Sanctorum; * qui a saeculo sunt, Prophetarum ejus. Salutem ex inimicis no-stris; * et de mami omnium, qui oderunt nos. Ad faciendam misericor-diam cum patribus nostris; * et memorari testamenti sui sancti. Jnsjurandum, quod juravit ad Abraham patrem nostrum; * daturum se nobis. Ut sine timore de mami inimicorum nostrorum libe-berati, * serviamus illi. Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal, in storil odrešenje svojemu ljudstvu. In nam je postavil rog zveličanja v hiši Davida, svojega služabnika. Kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov, kte-ri so od nekdaj. Odrešenje od naših sovražnikov, in iz roke vseh, kteri nas sovražijo. Usmiljenje storiti našim očetom, in pomniti svoje svete zaveze. Prisego, ki jo je prisegel Abrahamu, našemu očetu, nam dati. Da, iz rok svojih sovražnikov rešeni, njemu brez strahu služimo. In sanctitate et justitia coram ip.so; * omnibus die-bus iiostris. Et tu, puer, Propheta Al-tissimi vocaberis; * praeibis enim aute faciem Domini parare vias ejus. Ad dandam scientiam sa-lutis plobi ejus ; * in remis-sionem peccatorum eorum. Per viscera misericordiae Dei uostri: * in quibus vi-sitavit nos oricns ex alto. Illuminare kis, qui in te-nebris et in umbra mortis sedent; * ad dirigendos pe-des nostros in viam pacis. Ant. Traditor autem dedit eis signum, dicens: Quem osculatus fuero, ipse est; te-nete eum. y. Christus factus estpro uoltis obediens usque ad luortem — V svetosti in v pravici pred njim vse naše dni. In ti, dete, boš prerok Narvišega imenovano; poj-deš namreč pred obličjem Gospodovim njegova pota pripravljat. Dati znanje zveličanja njegovemu ljudstvu v odpušče-nje njih grehov. Po priserčnem usmiljenji našega Boga, po kterem nas je obiskal on, ki izhaja iz visokosti. Eazsvetliti tč, kteri v temi in v smertni senci sedč, da ravna naše noge na pot miru. Antif. Izdajalec pa jim je bil dal znamenje,rekoč: Kte-rega poljubim, tisti je, njega primite. f. Kristus je za nas pokoren postal do smerti (Fil. 2, 8.) - [Drugo noč (v četertek večer) se pristavi:] mortem autem Crucis. | smerti pa na križi. [Tretjo noč (v petek večer) pa:] Propter quod et Deus exal- Zato ga je tudi Bog povi-tavit illum, et dedit illi nomen, šal, in mu dal imč, ktero jo quod est super omue nomen. čez vsa imena. [Ko se začne peti verstica (V.) „Christus“, pokleknejo vsi. Ko seje izpela, moli se tiho .,1’ater noster'*, po tem 50. psalm „Miserere“ ea strani 142. II koncu moli obrcdnik (pologlasno) naslednjo molitev:! Respice, quaesuinus, Domine, super liane familiam tuam, pro qua Dominus no-ster Jesus Christus non du-bitavit manibus tradi nocen-tium, et crucis subire tor-mentum: Qui tecum vivit etc. Ozri se milostljivo, prosimo Te, Gospod, na to svojo (verno) družino, za ktero se je naš Gospod Jezus Kristus brez pomisleka grešnikom izrodil in križa muke preter-pel. Kteri s Tabo živi itd. [Sklep „Qui tecum vivit itd.“ so moli tiho.] [Med tem ko se poje „Benedictus“, ugašajo se zaporedoma sveče na včlikem altarji in sicer tako, da je, kedar se poje zaduja verstica, ugašena tudi zadnja luč. Tudi vse druge svetilnice po cerkvi se upihnejo (samo pred altarjem sv, sakramenta, ali božjim grobom, ne). Ko se ponavlja antifona „Traditor“, vzame se edina še goreča sveča z vrh trivoglatega svečnika in se skrije (goreča) pod altar na listni strani (ali pa za altar.)] [Po končani molitvi duhovni se šibami ali paličicami na altarne stopnjice nekaj krat rahlo udarijo. *) Tačas strežnik gorečo svečo izpod (ali izza) altarja prinese, na svečnik natakne in ugasne.] Pojasnilo. Da se sveča, ki Kristusa pomenja, za nekaj časa skrije, je znamenje, da se je Jezus, ko je umeri, očem a-posteljnov in svojih vernih odtegnil, in čel predpekel pravične tolažit. Da se pa na zadnje sveča zopet prikaže, to je znamenje Gospodovega vstajenja. — Jlopot se šibami naj nas spomin]a hrupa o Jezusa Kr. križanci. *) Včliki ropot, ki ga v nekterih krajih otroci delajo, je (vsaj v cerkvi) nespodoben. VELIKI ČETERTEK. Danes obhajamo spomin, da je naš Gospod Jezus Kr. sakrament sy. rešnjega Telesa ustanovil, pa tudi spomin, da se je že tisto noč pričelo terpljenje njegovo, '/jato vsa današnja cerkvena opravila, vse šege veselje in žalost naznanjajo. V tem ko sinočne jutranjke in sploh vsi deli breviarja le bolj na terpljenje Gospodovo merijo, nanašajo sc mašne molitve in berila sosebno na ustanovljenje presv. sa-kramenta, na skrivnost neskončne ljubezni. — Plašč pri sv. maši je bele barve in se poje „Gloriau. S tem se naznanja veselje zavoljo ustanovljenja sakramenta sv. rešnj. Telesa. Petje pri sv. maši je do ,,slave11 slovesno (z orglami, v mestih celo z instrumentalno muziko), po „slaviu pa žalostno. K »slavk tudi v zadnje zvonovi slovesno zvone, potem umolknejo, ni jih več slišati do „slaveu Vel. sabate. Utihnejo pa zvonovi zato, ker je zvonjenje nekaj veselega in se torej z žalostjo teh dni nič kaj ne vjema; pa tudi zato, ker so podoba aposteljnov (psalm 18, 5.) nauk božji oznanujočih, ki so svojega učitelja, ko je bil rjet, zapustili in obmolknili. Leseni „ropotci“ („klepetciu vderdreu), kteri se namesti zvonov in zvončekov z zvonikov in po cerkvah glasijo, spominjajo nas tistih starih kerščanskih časov, ho ni bilo še zvonov, ampak so verne k službi božji vabili s tem, da so z lesenim kladvom po leseni deski tolkli. [Kje in kedaj so bili (veči) zvonovi iznajdeni, ni prav znano: za cerkvene potrebe so sc začeli rabiti (pravijo, da po za povedi papeža Sabinijana) še le od začetka Vil. stoletja naprej. Gotovo je, da so imele cerkve v VII. in VIII. stoletji že skor povsod zvonovc.\ Ropotci so pa tudi znamenje lesti sv. križa, na kte-rem je Jezus za nas umeri. Druge posebnosti tega dne in današnje maše so, da se dve *) hostiji posvetite, kterih eno mašnik po navadi zaužije, druga pa se dene v kelih, Meri se pokrije s ,,palou (malim platnenim pokrivalom) in z božjo mizico (skledico, „patenou) in se ogerne s plajščičem (,,velumu) ter se prenese po maši v procesiji na za to pripravljeni, ozališani stranski oltar („božji grobu). Ker je danes (in tako tudi j utre in pojutranjem) po ojstri cerkveni zapovedi pripuščena le ena sama (peta) maša in le v farnih cerkvah (ali onih, Mere za take veljajo) in sploh v tistih, v kterih se vsi obredi velicega tedna opravljajo, obhaja druge mašnike obrednik (tisti mašnik, ki mašuje), in sicer, kakor druge verne, le s podobo kruha. Ro maši in procesiji se molijo (ne pojejo) večernice; po tem se razderejo altarji, to je, pobere se ž njih ves kinč; svečnike in 3 table se preveržejo narobe, da leže, oltarni pert sc neredno razvleče (pozneje odnese)', samo križ („edini naš up v tem žalostnem časuu) ostane po konci. Med tem ko mašnik (se strežniki ali strežnikoma) to dela, moli pologlasno psalm 21. (Glej spodej 1) To gin- *) V nekterih krajih (tudi na Slovenskem) imajo navado posvetiti tri hostije in spravijo 2 v kelih, eno za obhajilo veliki pete'., drugo za monstranco za „božji groh“, kjer se veliki petek po (suhi) maši izpostavi. Ta obred ni zapovedan, in v Kirnu, Italiji in drugod celd neznan. V Gorici (in menda sploh po Goriškem) so „božji grobovi41, pa se že od četertka naprej tako kličejo. V petek se samo (ena) sv. hostija za obhajilo na veliki altar prenese; po maši ni nikake procesije več; v „božjem grobu44 se hranijo še na dalje v obhajilniku („ciborji“) male sv. hostije, kakor navadno v tabernakeljnu, in tudi ena velika za monstranco (ako se ta ne posveti se le veliko saboto). Sv. rešnje Telo ni v moustrauci izpostavljeno, ampak v tabernakeljnu zaperto. Samo v 2 samostanskih cerkvah, na Kostanjevici (pri čč. 00. Frančiškanih) in pri čč. 00. Kapucinih (v mestu) je navada sv. r. Telo v monstranci (pa s tančičo zagerneni) izpostaviti. Pojasnilo. 159 Ijivo opravilo pomeni vdilco cerkveno žalost, in pa, da so altarji nekako nepotrebni, ker se te dni na njih ne mašuje; spominja nas tudi, kako so Jezusa slačili. Nazadnje se opravi še v stolnih {škofovskih) cerkvah, v samostanih itd. velepomcnljiva šega — „umivanje nogu. — Imenuje se tudi „mandatumu {povelje), ker se obred s to besedo začne. {,,Povelje novo, t. j. zgled, sem vam dal, da se ljubite med seboj, kakor sem jez vas ljubilu.) Sv. Oče papež umivajo noge 12 {navadno tujim) mašnikom *), škofje mladim duhovnom {bogoslovcem), ali ubozim, samostanski predstojniki svojim podložnim. Tudi cesarji in kralji so imeli ali imajo še navado, ubozim sivim starče-kom noge umivati {n. pr. naš cesar avstrijski). V škofovskih **) cerkvah se blagoslavlja ta dan tudi troje svetih olj, namreč a.) bolniško olje (navadno „posled-njeu ali naravnost „svetou olje imenovano), b.) sv. kri-zma in c.) kerstno olje. Vzrok, zakaj je sv. cerkev za blagoslavljanje sv. olj odločila Veliki četertek, razlaga sv. Tomaž Akvinski tako-le: „J)an, kteri je Jezus Kr. sa-krament sv. rešnj. Telesa ustanovil, je tudi naj pristojniši za blagoslavljanje tistih reči, Mere rabimo za druge ss. sa-kramente, ker so vsi sakramenti z oltarno skrivnostjo (se sv. r. Telesom) v zvezi'“ Olje sme blagoslavljati le škof, in sicer le med slco-fovo {pontifikalno) mašo. Jkofa obdaja pri tem častitljivem opravilu {razen navadnih mašnih strežnikov) še 12 mašni-Icov v belih plajščih, 7 diakonov in 7 subdiukonov tudi v belih oblačilih. Mašniki nas spominjajo 12 aposteljnov, diakoni \n subdidkoni pa tistih časov, ko jo sleherna škofija imela po toliko duhovnov teh 2 verst. Obred blagoslavljanja olj je spodej. Toliko o Velikem četertku sploh. Na dotičnih mestih najdeš še družili potrebnih pojasnil in pravila za duhovne. *) Tem mašnikom potlej pri obedu sv. Oie sami strežejo iu > Podarijo vsakemu šope); cvetlic in 2 medalji. **) Razumi se samo po sebi, da spadajo sem tudi stolne cerkve patriarhov, primatov in metropolitov (pervostolnikov). Pred mašo molijo duhovni „dnevniceu („horaeu), v Merili se mnogo navadnih reči izpušča. MAŠA. 11’ostaja pri* sv. Introitus. (Gal. 6.) Nos autem gloriari oportet in cruce Domini nostri Jesu Christi, in quo est salus, vita et resurrectio nostra, per quem salvati et liberati sumus. (Psal. 66.) Deus mise-reatur nostri, et benedicat nobis: illuminet vultum suum super nos, et misereatur nostri. — Nos autem etc. [K ,slavi“ („Gloria“) se zv ne več do Vel. sabote. (Glej str. Gloda in excelsis Deo. Et in terra pax hominibus bo-nae voluntatis. Laudamus Te. Denedicimus Te. Adoramus Te. Glorificamus Te. Gratias agimus Tibi propter magnam gloriam Tuam. Domine Deus, Kex coelestis, Deus Pater omnipotens, Domine Pili u-nigenite Jesu Christe. Domine Deus, Agnus Dei, Fi-lius Patris. Qui tollis pec- anu r Late rami.] Vhod. (Gal. 6.) Mi pa so moramo hvaliti s križem Gospoda našega, Jezusa Kristusa, v kterem je naše zveličanje, življenje in vstajenje, po kterem smo ohranjeni in rešeni. (Ps. 66.) Bog se nas u-smili in nas blagoslovi; naj razsvetli svoj obraz nad nami in se nas usmili. — Mi pa itd. i v cerkvi in v zvoniku; potle pa ■>".)] Slava po višavah Bogu, in na zemlji mir ljudem, kteri so dobre volje. Hvalimo Te, čestimo Te, molimo Te, poveličujemo Te, hvaležni smo Ti zavoljo Tvoje velike časti, Gospod Bog, kralj nebeški, Bog, vsegamogočni 0-če! Gospod Jezus Kristus, edinorojeni Sin, Gospod Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov, kteri odjemlješ grehe svetli, cata mundi, miserere nobis. Qui tollis peccata mundi, suscipe deprecationem no-stram. Qui scdes ad dexte-ram Patris, miserere nobis. Quoniam tu solus Sanctus, tu solus Dominus, tu solus Altissimus Jesu Christe. Gum Sancto Špiritu, in gloria Dei Patris. Amen. Oratio. Deus, a quo et Judas reatus sni poenam, et confessionis suae latro prae-mium sumpsit: concede nobis tuae propitiationis ef-fectum: et sicut in passio-ne sna Jesus Cbristus, Dominus noster, diveisa utrius-que intulit stipendia meri-torum, ita nobis, oblato ve-tustatis errore, resurrectio-nis suae gratiam largiatur. Qui tecum vivit etc. [Samo ta Lcctio Epistolac heatiPau-U Ap. ad Corinth. (I. Gor. 11, 20—32.) Fratres, convenientibus vo-bis in unum, jam non est Dominicam coenam mandu-care. Unusquisque enim suam coenam praesumit ad man-ducandum. Et alius quidem esurit, alius autem ebrius est. Numquid domos non babetis ad manducaudum et usmili se nas; kteri odjem-Iješ grebe svete, sprejmi našo prošnjo; kteri sediš na desnici Očetovi, usmili se nas! Ker Ti sam si svet, Ti sam Gospod, Ti sam Naj-viši, Jezus Kristus, sč svetim Dubom vred v slavi Bo-g& Očeta. Amen. Zbirna molitev. Bog, od kterega je prejel Judež kazen za svojo izdajo, razbojnik (na križi) pa plačilo za svoje spoznanje (greha): daj svojemu usmiljenju ta vspeh, da, kakor je Jezus Kr. v svojem terpljenji obema unima po njunih zaslugah različno plačilo dal, tudi nam, stare grešne zmote odvzemši, svojega vstajenja milost podeli; kteri s Tabo živi itd. molitev.] Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Korinčanov (I. Kor. 11, 20-32.) Bratje, kedar se tedaj sni-dete, ne pravi se to Gospodovo večerjo jesti. Ysak namreč svojo večerjo popred v-zame in je. In takč je eden lačen, eden pa pijan. Ali nimate hiš, da bi jedli in pili? Ali cerkev božjo zaničujete, in jih sramotite, kteri nima-11 bibendum ? Ant Ecclesiam Dei contemnitis, et confun-ditis eos, qui non habent? Quid dicam vobis? Laudo vos? In boo non laudo. Ego enim accepi a Domino, quod et tradidi vobis: quoniam Dominus Jesus, in qua nocte tradebatur, accepit panem, et gratias agens, fregit, et di-xit: Accipite et manducate; boe est Corpus meum, quod pro vobis tradetur: boe fa-cite in meam commemora-tionem. Similiter et calicem, postquam coenavit, dicens : Hi c, calix novum testamen-tum est in meo Sanguine. Hoc facite, quotiescumque bibetis, in meam comme-morationem. Quotiescumque enim manducabitis panem bunc, et calicem bibetis, mortem Domini annuntiabi-tis, doneč veniat. Itaque, qui-cumque manducaverit panem bunc, vel biberit calicem Domini indigne, reus erit Corporis et Sanguinis Domini. Probet autem seipsum bomo, et sic de pane illo edat, et de calice bibat. Qui enim manducat et bibit indigne, judicium šibi manducat et bibit, non dijudioans Corpus Domini. Ideo inter vos multi infirmi et imbe- jo? Kaj bi vam rekel? Ali bi vas hvalil ? V tem vas ne hvalim. Jez sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil, da je Gospod Jezus tisto noč, koje bil izdan, vzel kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite in jejte; to je moje tel<5, ktero bo za vas dano. To storite v moj spomin. Kavno takč tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji kervi. To storite, kolikorkrat boste pili, v moj spomin. Zakaj kolikorkrat boste jedli ta kruh, in kelih pili, boste smert Gospodovo oznanovali, dokler ne pride. Kdor koli tedaj bo nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi Gospodove. Naj torej človek sam sebe presodi; in takd naj je od tega kruha, in pije od kelha. Zakaj kdor nevredno jč in pije, je in pije si sodbo, ker ne razločuje telesa Gospodovega. Zato je med vami veliko slabih in bolnih, in veliko jih spi. Ako bi sami sebe presodili, ne bi bili sojeni. Ko smo pa sojeni, smo od Gospoda pokorjeni, da ne bi bili s tem svetom pogubljeni. cilles, et dorraiunfc multi. Quod si nosmetipsos diju-dicaretnus, non utique judi-careniur. Dum judicamur autem, a Domino corripimur, ut non cum hoc mundo dam-nemur. Graduale (Phil. 2.) Chri-stus factus est pro nobis obediens usque ad mortem, mortem autem crucis. Propter quod et Deus exaltavit illum et dedit illi nomon, quod est super omne uomen. Scquentia sandi Evangelii Secundum Joannem. (13, 1—15.) Ante diem festum Paschae, sciens Jesus, quia venit bora ejus, ut transeat ex hoc mundo ad Patrem: cum di-lexisset suos, qui erant in mundo, in finem dilexit eos. Et coena facta, (cum diabo-lus jam misisset in cor, ut traderet eum Judas Simonis Iscariotae): sciens, quia om-uia dedit ei Pater in manus, et quia a Deo exivit, et ad Eeum vadit; surgit a coena et ponit vestimenta sua: et cum accepisset iinteum,pras-einxit se. Deinde misit a-fiuam in uelvim, et coepit lavare pedes discipulorum, Gredna mol. (Pil. 2, 8.) Kristus je za nas postal pokoren do smerti, smerti pa na križi. 'f. (v. !).) Zato ga je tudi Bog povišal, in mu dal inni, ktero je čez vsa imena. Besede sv. evangelija po sv. Janezu (13, 1—15.) Pred velikonočnim praznikom, ko je Jezus videl, da je prišla njegova ura, da bi šel s tega sveta k Očetu, ker je ljubil svoje, ki sp bili nasvetu, ljubil jih je do konca. In ko so bili povečerjali, (ko je bil hudič Judežu Iš-karjotu Simonovemu že v serce dal, da bi Jezusa izdal) vedoč, da mu je Oče vse v roke dal, in da je od Boga prišel, in k Bogu gre, vstane od večerje, in dene sč sebe svoje oblačilo, in vzame pert, ter se opaše. Potlej vlije vode v medenico, in začne umivati u- et extergere linteo, quo erat praeciuctus. Venit ergo ad Simonem Petrinu. Et dicit ei Petrus: Domine, tu mihi lavas pedes? Kespoudit Je-sus et dixit ei: Qnod ego facio, tu nescis modo, scies autem postea.- Dixit ei Petrus: Non iavabis mihi pedes in aeternum. Eespondit ei Jesns: Si non iavero te, non habebis partem mecum. Dixit ei Simon Petrus: Domine, non tantum pedes meos, sed et manus et oa-put. Dixit ei Jesns: Qui lo-tus est, non indiget, nisi ut pedes lavet, sed est mundus totus. Et vos mundi estis, sed non omnes. Sciebat enim, quisnam esset, qui traderet eum; propterea dixit: Non estis mundi omnes. Postquam ergo lavit pedes eorum, et accdpit vestimenta sua, cum recubuisset iterum, dixit cis: Scitis, quid feoerim vol ds? Vos voeatis me Magister et Dominns et bene dicitis: sum etenim. Si ergo ego lavi pedes vestros, Dominns et Magister, et vos debetis al-ter alterius lavare pedes. Exemphim enim dedi vobis, ut, quemadmodnin ego feci vobis, ita et vos faciatis. L„Crcilo“ čencem noge, in brisati s pertom, s kterim je bil opasan. Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče: Gospod! ti mi boš noge u-mival ? Jezus mu je odgovoril in rekel: Kar jez delam, ti zdaj ne veš, vedel pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš mi umival nog vekomaj ne. Jezus mu je odgovoril: Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj. Simon Peter mu reče: Gospod! ne samo nog, ampak tudi roke in glavo. Jezus mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje, kakor de noge u-mije, pa je ves čist. Tudi vi ste čisti, pa ne vsi. Vedel je namreč, kdo je, kteri ga izdii; zato je rekel: Niste vsi čisti. Po tem tedaj, ko jim je bil noge umil, in vzel svoja oblačila, usedel se je spet k mizi, in jim je rekel : Veste, kaj sem vam storil ? Vi me kličete: Učenik in Gospod! in prav pravite; sem tudi. Ako sem tedaj jez, Gospod in Učenik, vam noge umik morate tudi vi drugi drugemu noge umivati. Zgled namreč sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jez vam storil, tudi vi storite, str. 42.] Offertorium. (Ps. 117,16.) Dextei’a Domini fecit virtu-tem: dextera Domini exalta-vit mo. Non moriar, sed vi-vam, et narrabo opera Domini. Secreta. Ipse tibi, quae-sumus, Domine sancte, Pater omnipotens, aeterne Deus, sacrificium nostrum reddat acceptum, qui discipulis suis in suam commemorationera hoc fieri hodierna traditione monstravit, Jesus Christus, Pilius tuus, Dominus noster. Qui tecum etc. [Predglasje „sv. križa" [V 3 molitvah v ..tihi maši' nektere besede pristavljene, in i »Hanc igitur" in oblationei Communicantes et diem sacra' issimutn celebrantes, quo Dominus noster Jesus Christus pr o nobis est tra-ditus: sed et memoriam ve-nerantes in primis gloriosae semper virginis Mariae, Ge-nitricis ejusdem Dei et Domini nostri Jesti Christi: sed et beatorum Apostolorum, ac Martvrum Tuorum Petri et Pauli, Andreae, Jacobi, Joannis, Thomae, Jacobi, Pbilippi, Bartbolomaei, Mat-thaei, Simonis et Thaddaei; Lini, Cleti, Clementis, Xysti, Darovanje. (Ps. 117, 16.) Gospodova desnica je moč izkazala, Gospodova desnica me je povišala: ne umerjeni, ampak živel bom, in ozna-noval dela Gospodova. Tiha mol. Sveti Gospod, vsegamogočni, večni Bog! prijetno naj stori, prosimo Te, (današnjo) našo daritev on sam, kterije danes učencem svojim naročil, da naj delajo to njemu v spomin, Jezus Kristus (namreč), Tvoj Sin, naš Gospod, kteri s Teboj živi itd. („de Gruče"), str. 47.] ‘ (pred povzdigovanjem) so danes ' ;er v molitvah „Communicantes“, ", ktere se glase tako-le:] Združeni (z izvoljenimi) in obhajoči dan, ho je bil naš Gospod Jezus Kristus za nas izdan; pa tudi spomin slaveči sosebno častite vselej devico Marije, matere našega Bogd in Gospoda Jezusa Kristusa, pa tudi Tvojih svetih aposteljnov in mučencev: Petra in Pavla, Andreja, Jakopa, Janeza, Tomaža, Jakopa, Filipa, Jerneja, Matevža, Simona in Tadeja, Lina, Kleta, Klementa, Ksista, Kornelija, Ciprijana, Lavren-cija, Krizbgona, Janeza in Cornelii, Cjpriani, Laurentii, Chrjsogoni, Joannis et Pauli, Cosmae et Damiani, et om-nium Sanctorum Tuorura, quorum meritis precibusque concedas, ut in omnibus pro-tectionis Tuae muniamur auxilio. Per eundem Chri-stuin Dotninum npstrum. A-men. Hanc igitur oblationem servitutis nostrae, sed et cunctao familiae Tuae, quam tihi offerimus ob diem, in qua Dominus nostcr jesus Christus tradidit discipulis suis Corporis et Sanguinis sui mgsteria celebranda, quaj-sumus, Domine, ut placatus accipias; diesque nostros in tua pace disponas: atque ab aetenia damnatione nos e-ripi, et in eleetorum Tuorum jubeas grege numerari. Per eumdem Obristum etc. Amen. Quam oblationem Tu, Deus, in omnibus, quaesumus, be-nefdictam, adscrifptam, ra-tam, f rationabilem, acce-ptabilemque faoere digneris; ut nobis Gor f pus et San f guis fiat dilectissimi Filii Tui Domini nostri Jesu Cbristi — Qui pridie quam pro no-stra omniunupic salute pa- Pavla, Ivozme in Damijana, in vseb Tvojih svetnikov,— daj (prosimo) po njihovih zaslugah in prošnjah, da bomo v zavetji Tvoje pomoči obvarovani v vseb ozirih. Po ravno tem Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen. Prosimo Te tedaj, Gospod! potolažen sprejmi ta dar, kte-rega Ti darujemo Tvoji služabniki in z nami vred vsa Tvoja (verna) družina v spomin tistega dneva, ko je naš Gospod Jezus Kristus svojim učencem naročil, da naj obhajajo skrivnosti njegovega Telesa in Kervi njegove, — in daj nam v svojem miru preživeti naše dni, reši nas večnega pogubljenja in daj nam štetim biti med svoje izvoljene. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Daj, Bog, prosimo Te, da bo ta dar ves j- posvečen, spre f jet, veljafven, resničen in prijeten, da nam bo spremenjen v f Tel6 in f Kri Tvojega preljubega Sina, Gospoda našega, Jezusa Kristusa — Kteri je tisti dan prej, ko jo za naše in vseh zveliča- tcretur, hoc est, hodie, acce- nje terpel, to je, danes vzel pit panem. etc. kruli itd. [Vse druge molitve „tihe maše8, kakor zgorej na „Cvetno nedeljo8, stran 51.] [„Agnus Del8 se reče po navadi, „iniru“ (,pax8) pa mašnik ne da, ker bo drevi obletnica izdaje Iškarijotove, ktere znamenje je bil poljubek mini. Navadne pripravljalne molitve pred sv. obhajilom se molijo vse tri. — Ker je obrednik 2 hostiji posvetil, naj shrani eno za jutre (Glej zgorej, stran 158). Tudi nekaj malih hostij za bolnike naj prihrani; rešnjo Kri naj pa vso povžije. Predno si perste umije, naj dene sv. hostijo za jutre odmenjeno v za njo pripravljeni kelih, ki ga diakon, kakor smo na strani 158 rekli, pokrije in na sredo altarja postavi. Potem se obhajajo duhovni in drugi verni ter se maša konča. Kedarkoli se mašnik sč sred altarja ali na sred altarja pomakne, mora poklekniti, ker je v zagernenam kelihu sv. rešnje Tel6. Sploh veljajo tu pravila, kakor kedar je sv. sakrameut izpostavljen. Torej, kedar ima reči „Dominus vobiseum", ne sme oberniti se sred altarja, da ne oberne herbta sv. sakramentu, ampak na o.vangeljni strani. Tam da na zadnje tudi blagoslov in se zasukue (k zadnjemu evangeliju) nazaj na desno (non perficlt cjrculum).] Pojasnilo. Prav za prav bi se morali po zapovedi papeža Šotora (10. po sv. Petru) danes vsi verni obhajati; za to se opusti dajanje mini, ker bi imeli vsi pričujoči vir miru — Jezusa samega — prejeti. Verh tega pomislimo, da je nocoj Gospod pri zadnji večerji aposteljnon naznanil, da ga njih eden izda, in da je torej mir iz njihovih sere izginil. Gommunio. Dominus Je-sus, postquam coenavit cum discipulis suis, lavit podes eorum, et ait illis: Soitis, quid fecerim vobis ego, J)o-hiinus et Magister? Exem-Inin dedi vobis, ut et vos ita faciatis. Postcommunio. Eefecti vi- Obhajilna mol. (Jan. 13.) Ko je bil Gospod Jezus s& svojimi učenci povečerjal, umival jim je noge in jim je rekel: Veste, kaj sem vam storil jez, Gospod in učenik ? Zgled sem vam dal, da tudi vi tako storite. Poobhajilna mol. Z jedjo talibusalimentis, quaesumiis, Domine Deus noster, ut quod tempere nostrae mortalitatis exeqiiimur, immortalitatis tuae munere consequamur. Per Dominum etc. življenja okrepčani prosimo, Gospod, naš Dog: da, kar v tem umerljivem življenji o-pravljamo, z darom Tvoje neumerljivosti resnično dosežemo. Po Gospodu našem itd. [Na to „Ite, missa est“, „blagoslov“, in »evangelij sv. Janeza*. Ko ga mašnik začne brati, ne zaznami altarja, ampak le samega sebe (kakor kedar je izpostavljeno sv. r. Telo.)] [Danes naj bode pripravljen spodoben kraj v kaki stranski kapeli ali na kterem stranskem altarji, ki naj se, kolikor se da, ozališa z zagrinjali in svetilnicami („cum veliš et luminibus"), *) da sc sveta hostija v kelihu tje prenese. — Ko je maša končana, prižgejo se voščene baldje (intorticia), kterih zadostuje poleg neba 6 (ker je sv. sa-krament zagernen), ter se uredi procesija po navadi. Kjer je več duhovnov, nese križ poseben subdiakon. Obrednik v belem pluviiilu potrosi, stoječ pred altarjem, kadilo v 2 kadilnici, pa ga ne blagoslovi; potem poklekne, z eno kadilnico presv. sakrament trikrat pokadi, in prejemši iz rok diakona (stoječega) kelih se sv. rešnjem Telesom, pokrije ga z zagrinjalom, ki ga ima okoli pleč, ter se napoti sred diakona na desni in subdiakona na levi pod nebom (baldakinom) proti omenjenemu altarju ali kraju, kjer se ima sv. sakrament hraniti. Dva akolita (strežnika) ves čas sv. rešuje Tel6 kadita. — Med to procesijo se poje naslednja pesem (sv. Tomaža Akvinskega).] 1. Pange, lingua, gloriosi Corporis mvsterium, Sanguinisque pretiosi, Quem in mundi pretium Fructus ventris generosi, Rex effudit gentium. 2. Nobin datus, nobis natus, Ex Intacta Virgine, Et in mundo conversatus, Sparso verbi semine, Sui moraš incolatus Miro clausit ordine. 1. Pevaj, jezik, pesem blago V čast Telesa rešnjega; Slavi tudi Kri predrago, Ki jo dal za greh svetd, In prelil je zadnjo srago Sad^ telesa čistega. 2. Cista Deva porodila Nam resnico večno je. Ta pri nas se je mudila, Z uki grela nam sereč. Ko je tek svoj dopolnila, Čuden nam spomin dajč. *) V nekterih krajih nesejo bv. rešnje Tcl6 v sakristijo (žagrad.) 3. In supremae nocte coenae Kecunibens cum fratfibus, Observata lege plene Cibis in legalibus, Ciinim turbae dnodenae Se dat suis mauibus., 4. Verbum caro,panem verum, Verlio čarnem efficit, Fitqne sanguisChristi menim, Et si sensus deficit, Ad firmandum cor sincermn Sola fides sufficit. 5. Tantum ergo Sacramen-tum Veneremur cernui: Et antiqimm docnmentum Novo cedat ritni: Eraestet fides supplementum Sensuum defectui. b. Genitori, Genitoque Eaus et jubilatio: Salus, bonor, virtus quoque Sit et benedictio: Procedeuti ab utroque Compar sit laudatio. Amen. 3. Ko večer poslednji pride, Ko se zadnji dan jinrači, Z družbo se učencev snide, Da postavo doverši. Sveta groza jih obide: Sebe — v hrano jim deli! 4. Glej, meso-beseda pravi Kruh zdaj spremeni v mes<5, In ’z pijače kri napravi. Moti se okus, oko, Vendar vera terdna zdravi In krepča serce zvesto. 5. Ker skrivnostjo tukaj taka, V prahu človek naj kleči; In podoba stara vsaka 1’red resnico naj beži. Vera naša skali enaka Priča naj, kar čut taji. 6. Čast in slava razodeva Naj se Očetu večnemu; čast in slava naj se odmeva Sinu Njega ljubemu; čast in slava naj se peva Duhu trikrat svetemu! Amen. [Ko je prišel obrednih: do pripravljenega altarja, vzame mu - -stoječemu. — diakon klečeč kelih se sakramentom in ga postavi na altarno mizo; mašnik ga poprej klečč pokadi, potlej ga spravi diakon v tabernakelj. Ko je vse to opravljeno, molijo se (pologlasno) .večernice* (v stolnih cerkvah v koru, drugod pa navadno koj pred altarjem, kjer Se je shranil sv. sakramont.)] BLAGOSLAVLJANJE SS. OLJ. [O primerni uri začne škof (ali patriarh, primšt, metropolit, nadškof) slovesno mašo. Obdajajo ga strežniki, kakor je razloženo zgorej na strani 159. Pripravljene morajo že tudi biti vse tiste reči, kterih treba za to opravilo, kakor kaže rimski pontifikal (t. j. škofovske obredno bukve). — Ko pride škof v tihi maši, po povzdigovanji, do besedi „Per quem haec omnia, Domine" itd, preterga mašo, zapusti altar ter se poda sč strčžniki k mizi za blagoslavljanje svetih olj (v presbiteriji ali zunaj presbiterija) pripravljeni. Naddiikon (arcbi-diaconus), stoječ zraven škofa, reče na glas (in tono lectionis): „01eum infirmorum". — Eden izmed sedmih subdiškonov gre v sakristijo po verč olja bolniškega in ga prinese naddiakonu, kteri ga postavi pred obrednika sč srednjim glasom rekoč: „01eum infirmorum“.] (Obrednik vstane in bere to-le »zarotitev8 (exorcismus“):] Exorcizo te, immundiasi-me spiritus, omnisque in-cursio Satanae, et omne phantasma, in noraine Paf tris, et Fiflii, et Spiritusf Sancti, ut recedas ab boe oleo, ut possit effici unctio spiritalis ad corfoboranduin templum Dei vivi: ut in eo possit Spiritus Sanctus ha-bitare per riomen Dei Patris omnipotentis, et per nomen dilectissimi Pilit ejus, Domini nostri Jesu Christi, qui venturus est judicare vivos et mortuos, et saecu-lum per ignem. Ijt. Amen. Zarotujem te, naj nečišči duh, in vsak satanov napad, in vsaka slepotija, v imenu Očefta in Sifna in svetega -j-Duha, da se umakneS od tega olja, da lahko postane duhovno mazilo v krepčanje tempeljna živega Boga, da bo v njem prebivati mogel sveti Duh v imenu Boga, v-segamogočnega Odeta, in v imenu preljubega mu Sina, Gospoda naSega, Jezusa Kristusa, kteri ima priti sodit žive in mertve in svet z o-gnjein. — Ijfc. Amen. [Potem blagoslovi olje rekoč:] f. Dominus vobiseum. IjE Et cimi špiritu tuo. Gospod z vami — IjE In s tvojim duhom. Oremus. Emitte, quaesumus, l)o-raine, Spiritum tuum Para-clitum de coelis in hanc pinguedinem olivae, quam de viridi ligno producero di-gnatus es ad refectionem mentis et corporis: ut tua sancta bene f dietične sit omni boe unguento coe-lestis mediciiiae peruneto tutamen mentis et corporis, ad evacuandos omnes dolo-res, omnes infirmitates, om-nemque aegritudinem mentis et corporis, unde linsisti Sacerdotes, Reges, Prophetas, Martjres; sit Chrisma, tuum perfectum, Domine, nobis a te benedictum, permanens in visceribus nostris. In no-nnne Domini nostri Josu Christi. Molimo! Pošlji, prosimo, Gospod, svojega svetega Duha iz nebes v to oljčno mast, ktero si dal rasti iz zelenega lesu v krepčanje duše in telesa, da po Tvojem blagoslovu v-sakemu, ki bo s tem mazilom, nebeško zdravilo v sebi imajočim, pomaziljen, dušo in telo obvdruje s tem, da odpravi iž njega vse bolečine, vso bolezen (slabost), v-sakošno dušno in telesno bolest. Olje, Gospod, s kterim si dal maziliti duhovnike, kralje, preroke in mučence, bode naj Tvoje popolno, po Tebi za nas blagoslovljeno mazilo, ter naj v nas (delajoče) ostane v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa. [S tem jo bolniško olje blagoslovljeno, in se odnese v sakristijo. — Škof (z mitro na glavi) si umije roke in se poda k altarju ter nadaljuje sv. mašo.] Pojasnilo. Bolniškega olja se poslužuje sv. cerkev za sakrament »poslednjega olja* in (se sv. krizmo vred) tudi pri blagoslavljanji zvonov. [Po obhajilu, potem ko je obrednih kelih oplaknil in si perste umil, gre zopet z mašnimi strežniki k mizi, in naddiakom zakliče: „0-leura ad sanctum Chrisma' (Olje za sveto krizmo) in berž potem: j,01eum Catcchumenorum11 (.,kerstno olje"). — Obrednik potrosi kadila v kadilnico in se vversti procesija, ki gre v sakristijo po omenjena verča olja. Za to procesijo, pa gredo le dvanajsteri mašniki in pred njimi tistih 7 diakonov ia 7 subdiakouov, ki so samo za bla- goslavljanje ss. olj odmenjeni, nn akolit s kadilnico, dva, ki nosita svečnika, pa 2 subdiakona, kterih eden nese križ, drugi pa ima nesti (nazaj grede) balzam. Obrednik se svojimi (mašnimi) stri‘žniki ostane na svojem mestu pri mizi. Prišedši v sakristijo vzameta 2 dijakona verča z oljem in ju neseta pokrita z belima plajščičema. pa tako, da se polovica posode vidi. V istem redu kakor prej se verne procesija k mizi. Zdaj zapojeta dva pevca naslednic pesem in pevski zbor ponavlja po vsaki kitici pervi dve versti .,0 Itedemtor itd.i: O Kedeintor, sume earmeu Temet concinentium. Chorus iterat: O Kedem-tor etc. Audi, Judex inortuorum, Una spes mortalium; Audi voces proferentiun Donum pacis praevimn. Chorus: O Redemtor etc. Arbor foeta alma luce Hoc sacrandum protulit: Fert hoc prona praesens turba Salvatori saeculi. Chorus: O Redemtor etc. Stans ad aram imo supples Infulatus Pontifex, Debitum persolvit omne, Consecrato Chrismate. Chorus: O Redemtor etc. Consecrare tu dignare, Rex perennis gloriae, Hoc olivum, signum vivum Jura contra daemouum. Chorus: O Redemtor etc. Odrešitelj, sprejmi pesem, S ktero Te popevamo. Pevci (kor) ponavljajo: Odrešitelj itd Cuj, sodnik, Ti, umerjočih, Up človeškega rodu; Glas poslušaj darujočih Olje Ti — kot znam miru. Pevci: Odrešitelj itd. Sobice je drevd uplodilo, Da rodi nam sad le-ta, Ki ga nesemo v darilo Zdaj rešitelju sveti Pevci: Odrešitelj itd. Pred altarjem tam čestiti Viši mašnik moli že, Krizmo danes posvetiti On le more, on le sme. Pevci: Odrešitelj itd. Ti posveti milostljivo, Kralj kraljestva večnega, Olje to, to znamnje živo Zoper hudega duhci. Pevci: Odrešitelj itd. Ko se je procesija vernik k mizi, kjer je čakal obrednik, vstopi se vsak na svoje mesto, ktero mu odkazujejo rubrike (pravila) v pon-tifikalu (t. j. v škofovskih obrednih bukvah); arhidiakon prevzame od diakona verč za sv. krizmo odmenjenega olja, zagernen, kakor ga je prinesel diakon, in tako tudi posodico, v kteri je balzam, ter postavi obe posodi na mizo pred obrednika. Drugi diakon pa derži ves čas posodo kerstnega olja, dokler ne pride čas, da jo dene na mizo. Potem začne obrednik blagoslavljati balzam, rekoč:] Blagoslavljanje balzama. Dominus vobiscum. 1^. Et cum špiritu tuo. Oremus. Deus mysteriorum coele-stiuin, et virtutum omnium praeparator, nostras, quaesu-mus, preces exaudi: Hanc odoriferam sicci corticis la-crymam (cpiae telic is virgae proiluendo sudorem, sacer-dotali nos opiinat unguento) acceptabilem tuis praesta mjsteriis, et concessa bene-dictione sancti f lica. Per Hominum nostrum Jesum Christum Filium tuum — qui tecum vivit, et regnat in unitate Spiritus Sancti Deus, per oninia saecula saeculo-rum. Ijt. Amen. Oremus. Creaturarum omnium, Domine, procreator, qui per Movsem, famulum tuum, per-mixtis herbis aromatum, beri praecepisti santificationem unguenti: clementiam tuam suppliciter deposcimus, ut linic unguento, quod radix produxit stirpea, spiritualem f. Gospod vami. 1£. In s tvojim duhom. Molimo! Bog, nebeških skrivnosti in vseh modi pripravljalen, usliši, prosimo, naše molitve in stori, da bode ta dobro dišeča solza suhe skorje (ki nas, iz blagoslovljene veje ce-divši se, z duhovskim maziljenjem obilno česti) za Tvoje skrivnosti pripravna, ter posfveti jo se svojim blagoslovom: — po Gosp. našem J. Kr. Sinu Tvojem, kteri s Tabo živi in kraljuje v edinosti sv. Dnini Bog od vekomaj do vekomaj, ijt. Amen. Molimo! Gospod, stvarnik vseh reči, ki si dal po svojem služabniku Mojzesu napraviti sveto mazilo, zmešano z dišečimi zelišči, prosimo ponižno Tvojo milost, da bi temu mazilu, ki je vzrastlo iz korenike germaste rastline, duhovno gnado podelil in pol- grafciam largiendo, plenitu-dinem sauctifficatiouis iu-fundas. Sifc nobis, Domine, fidei hilaritate oonditum; sit saeerdotalis miguenti Chris-ma perpetuum ; sit ad coe-lestis vexi]li impvessionem dignissimum: ut, quicumque Baptismate sacro renati, i-sto fuerint liquore peruncti, corporum atque animarum benedictionem pleuissimam consequantur, et beatae fidei collato munere pereuniter amplientur. Per eundem Do-minum nostrum Jesum Christian etc. [Škofu denejo mitro na gl posodi balzam z oljem, vzetim iz Oremus Domimim Deum nostrum omnipotentem, qui incomprehensibilem Unigeni-ti Filii sui, sibique coaeterni divinitatem mirabili dispo-sitione verae humanitati in-separabiliter conjunxit, et, cooperante gratia Spiritus Sancti oleo exaltationis prae participibus suis linivit, ut homo,fraude diaboli perditus, gemina et singulari constans materia, peremii redderetur, de qua exciderat, haereditati: quatenus hoc ex diversis creaturarum speciebus, liquo-res creatos sanctae Trini- nost posvefčenja va-njo ulil. Naj nam bode. Gospod, z veselostjo oslajena; bode naj vedno mazilo za maziljenje duhovnov, bode naj narvred-niše za vtiskavanje nebeške zastave (t. j. sv. križa), da vsi po sv. kerstu prerojeni, kteri bodo s to tekofiino maziljeni, naj popolniši blagoslov za telo in dušo dosežejo, iu da bodo s tem, da se jim zvelifialne vere dar podeli, za vselej poveličani: — po Gosp. našem J. Kr. itd. Ijt\ Amen. 'o; potem meša v kaki pripravni isode za krizmo, ter nadaljuje:] Molimo h Gospodu, Bogu našemu vsegamogoenemu, kteri je nerazumljivo bože-stvo edinorojenega svojega in ž njim vred večnega Sina z resnično človeško naturo čudovito zedinil, in ga se sodelujočo milostjo sv. Duha z oljem radosti pred njegovimi družniki mazilil, da bi po zvijači hudega duha popačeni, iz dvojne in edine tvarine obstoječi človek zapravljeno večno dedino nazaj dobil: — (molimo) naj bi te (2) iz mnogoverstnih stvari narejeni tekočini po sv. Tro- tališ perfectione benefdicat, et benedicendo sanctifficet, concedatque, ut simul per-mixti unum fiant; et, quicuui-que exterius inde perunc-tus fuerit, ita interius li-niatur, quod, omnibus sor-dibus corporalis materiae earens, se participem regni coelestis effici gratuletur. Per eundem Dominum etc. Ijt. Amen. jice polnosti blagofslovil in blagoslovivši ji posvfetil ter podelil, da bi skup zmešani eno mazilo postali; pa da bi, kdor koli bode ž njim od zunaj pomaziljen, tudi znotrej (na duhu) vspek tega maziljenja tako občutil, da si bode, znebivši se vseh madežev telesne tvarine, v srečo štel, da postane deležen kraljestva nebeškega — po tem istem, Gosp. našem, Jezusu Kr., itd. — I£. Amen. [Zdaj dahne obrednik (sede) trikrat v podobi križa v posodo za sv. krizmo. Za njim store ravno tako tudi vsi dvanajsteri mašniki zaporedoma. Po tem bere obrednik to-le zarotovanje:] Blagoslavljanje krizme. Exorcizo te, creatura olei, per Deum Patrem omnipo-tentem, qui fecit coelum et terram, mare, et omnia, quae in eis sunt; ut omnis virtus adversarii, omnis exercitus diaboli, omnisque incursio, et omne phantasma Satanae eradicetur, et effugetur a te: ut fiat omnibus, qui ex te Ungendi sunt, in adoptionem filiorum per Spiritum Sanc-tum: in nomine Dei Patris t omnipotentis, et Jesti f Christi, Filii ejus, Domini nostri, qui cum eo vivit et regnat Deus, in unitate e-jusdem Spiritus f Sancti — Zarotujem te, stvar olja, po Bogu Očetu vsegamogoč-nem, kteri je stvaril nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih: iztrebi naj se in beži naj od tebe vsa moč nasprotnikova, vsa truma hudičeva, vsakošen napad in v-sakošna slepotija satanova, da bodeš vsem, ki bodo s tabo maziljeni, v posinovlje-nje po sv. Duhu — v imenu lioga Očfeta vsegamogočne-ga in Jezusa f Kristusa, Sinu njegovega, Gospoda našega, kteri ž njim živi in kraljuje Bog v edinosti tega istega svetega f Duha — [Obrednik si dsi sneti mitro in poje (z razpetima rokama) to-le predglasje:] Per omnia saecula saecu-lorum. Ijfc. Amen. y. Dominus vobiscum. 1^. Et cum špiritu tuo. y. Sursum corda. 1^:. Habemus ad Dominum. f. Gratias agamus Domino Deo nostro. Ijt. Digimm et justum est. Vere dignum et justum est, aequum et salutare, nos tilu semper, et ubique gratias agere, Pater omnipotens, aeterue Deus. Qui in prin-cipio, inter caetera bonitatis tuae munera, terram produ-cere fructifera ligna jussisti, inter quae hujus pinguissi-mi liquoris ministrae olivae nascerentur, quarum fructus sacro Chrismati deserviret. Nam et David, prophetico špiritu gratiae tuae sacra-menta praenoscens, vultus nostros in oleo exhilarandos esso cantavit. Et dum mun-di crimina diluvio quondam espiarentur effuso, similitu-dinem futuri muneris co-lumba demostrans, per oli- Od vekomaj do vekomaj — Ijt. Amen. Gospod z vami — In s tvojim duhom. G6ri serca! ]£. Imamo jih že (h Gospodu obernena). Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu! 1£. Spodobno in pravično je- Res spodobno je in pravično, primerno in zvcličal-no, da Ti povsod in vselej hvalo dajemo, sveti Gospod, Oče vsegamogočni, večni Bog: ki si v začetku (svetli) med drugimi darovi Tvoje dobrote, tudi zemlji velel, da naj rodovitna drevesa požene, in med njimi oljko, te mastne tekočine delilko, ktere (oljke) sad naj bi se upotrebo-val za napravljanje sv. kriz-me. Saj je že David v preroškem duhu Tvoje milosti sakramente gledal in poznal ter pel, da se bodo naši o-brazi po olji razveselovali. *) In, ko se je sprava za pregrehe svetil s potopom opravila, kazal je golob prihod- *) Psalm 103, 15. vae ramum pacem terris redditam nuntiavit. Quod in novissimis temporibus raa-nifestis est effectibus decla-ratum,cnm Baptismatis aquis omnium criminum commissa delentibus, haec olei unctio vultus nostros jucundos ef-fecit ac serenos. Inde etiam Movsi, famulo tuo, mandatum dedisti, ut Aaron, fratrom suum, prius aqua lotum, por infusionem bujus unguenti constitueret sacerdotem. Ac-cessit ad hoc amplior honor, cum Pilius tuus, Jesus Chri-stus, Dominus noster, lavari se a Joanne undis Jorda-nicis exegisset, ut, Špiritu sancto in columbae simili-tudine desuper inisso, Uni-genitum tuum, in quo tibi optime complacuisse testi-nionio subsequentis vocis ostenderes, et, hoc illud esse, manifestissime comprobares; quod cum oleo laetitiae prae consortibus suis ungendum David Propheta cecinisset. Te igitur deprecamur, Domine sancte, Pater omnipo-tens, aeterne Deus, per eum-dem Jesum Christum, Filium tuum, Dominum nostrum, ut cujus creaturae pingue- nje milosti podobo s tem, da je z oljko naznjanal, da se mir na zemljo poverne. To se je v novejših časih po očitnih učinkih poterdilo, ker se s kerstno vodo vse storjene pregrehe zbrišejo ter nam maziljenje z oljem o-braze razvedri in razveseli. Za tega voljo si tudi Mojzesu naročil, da naj svojega brata Ar6na popred z vodo umije, in potem, oblivši ga s tem oljem, postavi duhovnika. Došla je pa še obilni-ša čast (temu mazilu) po tem, da se je dal Jezus Kr., Tvoj Sin, po Ivanu v Jordanu kerstiti, da si Ti sv. Duha nad-nj poslal v podobi golobji, da si z naslednjega glasa spričbo pokazal svojega edinorojenega, nad kte-rim — si rekel, da — imaš naj veče dopadenje, in ob e-nem očitno poterdil, da je zato David pel, da bodeš Kristusa bolj ko njegove tovariše z oljem veselja mazilil. *) Prosimo Te torej, sveti Gospod, večni Oče, po tem istem Jezusu Kr., Gospodu našem: posvefti se svojim blagoslovom to svojo mastno stvar in pridaj jej *) Psalm 44, 8. (Primeri Hobr. \, 9.) dinem sanctifficare tua be-ne f dictione digneris, et Sancti f Spiritns ei admiscere virtutem, cooperante Christi, Filii tui, potentia, a cujus nomine sancto Chrisma no-inea accepit: imde uiaisti Sacerdotes, Keges, Prophe-tas et Martvres, ut spiri-tualis lavacri Baptismo re-novandis oreaturam Chris-matis in sacramentura per-fectae salntis vitaeque con-finnes; ut sanctificatione unctionis infusa, corruptione primae nativitatis assorpta, sanctum uniuscujusque tem-plum acceptabilis vitae in-nocentiae odore redolescat; ut, secundum constitutionis tuae sacramentum, regio et sacerdotali, propheticoque ho-nore perfusi, vestimento in-comipti muneris induantur; ut sit his, qui renati fuerint ex aqua et Špiritu Sancto, Cbrisma salntis, eosque ao-ternae vitae partieipes, et coelestis gloriae faciat esse consortes — [Bolj tiho, pa vendar ra tako-le:] Per eumdem Dominum nostrum, Jesum Christum, Pilium tuum, qui tecum vi-vit etc. Iji:. Amen. moč svetega f Duha po mogočnem sodelovanji Kristusa, svojega Sinu, po čegar svetem imenu se imenuje „krizma“, sktero si dal maziliti duhovnike, kralje, preroke in mučence. Na korist vsem, kteri se imajo po duhovni kčpeli sv. kersta preroditi, poterdi stvar krizme za skrivnost popolnega življenja, da se po maziljenji (Ž njo) milost posvečenja v ker-sčence razlije, da pervega rojstva spačenost izgine ter da bode slehernega tempelj (t. j. sčiščena duša) polen lepe dišave od nedolžnega, Tebi prijetnega življenja. Po skrivnostni Tvoji ustančvi naj, ker jih kraljčva, duhovska in preroška čast prešinja, oblečejo neminljive milosti obleko. Vsem, kteri bodo prerojeni iz vode in sv. Duhd, naj bode to olje olje zveličanja ter naj jim doseči pomaga večno življenje in stori jih deležne slave nebeške — )čno sklene obrednik predglasje Po tem istem Gospodu našem Jezusu Kr., tvojem Sinu, kteri s Tabo živi itd. Iji:. Amen. [Škof — obrednik — vlije z oljem zmešani balzam v verč, v kterim je krizma, in ga ž njo zmeša, rekoč :j Haec commktio liquorum fiat omnibus ex ea penmotis propitiatio, ct custodia sa-lutaris in saecula saeculo-rum. Fp. Amen. Ta zmes tekočin *) naj bode vsem, ki bodo ž njo pomaziljeni, v spravo in zve-ličalno obrambo na vekov veke. Ijt. Amen. [Po tem obrednik krizmo trikrat počasti in pozdravi, rekoč:] Ave, sanctum Cbrisma. Počaščena (pozdravljena) bodi, sveta krizma! [Te besede ponovi trikrat, vsakrat z višim glasom; na zadnje poljubi rob posode. — Za obrednikom delajo ravno tako tudi dvanajsteri mašniki, drugi za drugim, samo da morajo pred vsakim pozdra-yom poklekniti in kleče proti mizi obrneni — pozdrav zapeti. Začeti pa morajo poklekavati tako daleč od mize, da imajo dovolj prostora za trikratno pokleknenje. Predno začnejo krizmo pozdravljati, naj počastijo pokleknivši sv. sakrament na včlikem altarji, in poprej, ko rob verča poljubijo, naj se obredniku z glavo poklonijo. Tako tudi predno se, verč poljubivši, na svoje mesto vernejo. Ko je s temi počeščevanji krizma blagoslovljena, pomakne se nje verč na stran in tisti diakon, kteri je ves ta čas deržal pri sebi zagrnem verč kerstnega olja, izroči ga zdaj arhidiakonu; on pa ga dene na mizo pred obrednika. — Zdajci obrednik in za njim dvanajsteri mašniki dihajo v olje prav tako, kakor pred v krizmo. Po tem bere obrednik na tihem nad oljem naslednje zarotovanje:] Blagoslavljanje kerstnega olja. Exorcizo te, creatura olei, in nomine Del Patris f om-nipotentis, et in nomine Je-su f Christi et Spiritus f Sancti, ut in hac invocatione individuae Trinitatis, atque umiis virtute Deitatis, om-flis neqnissima virtus ad-versarii, omnis inveterata Zarotujem te, stvar olja, v imenu Boga f Očeta vsega-mogočnega in v imenu Jezusa f Kristusa in svetega j-Duha. Po klicanji nedeljive Trojice in z močjo edinega Boga naj se vsa hudobna vragova oblast, vsa stara hudobija hudičeva, vsakošen *) Olja, namreč, in balzama. malitia diaboli, omnis vio-lenta incursio, omne confu-sura, et coecum phantasraa eradicetur, et effugetur, et discedat a te: ut, divinis sacramentis purificata, tias in adoptionem carnis et spi-ritus eis, qui ex te ungendi sunt in remissionem om-nium peccatorum; ut effi-ciantur eorum corpora ad omnem gratiam spiritualem accipiendam sanctificata. Per eumdem Dominum nostrum Jesmn Christum, qui ven-turus est judieare vivos et mortuos, et saeculura per ignem. Ijt. Amen. silen napad, vsaka zmočena in nevidna slepotija iztrebi in naj od tebe zbeži, da — sčiščeno po božjih skrivnostih — storiš, da postanejo vsi, kteri bodo s tabo v od-puščenje grehov pomaziljeni, otroci božji na duši in telesu; da bodo njihova telesa posvečena za sprejemanje v-sakošne duhovne milosti: — po tem istem Gospodu našem Jezusu Kr., kteri ima priti sodit žive in mertve in svet z ognjem, l^r. Amen. [Na to začne obrednik (brez mitre) — z enakim glasom, kakor prej, — blagoslavljati „kerstno olje“ rekoč:] Dominus vobiscum. K. Pt cum špiritu tuo. Oremus. Deus, incrementorum om-nium, et profectuum spiri-ritualium remunerator, qui virtute Sancti Spiritus in-becillarum mentium rudi-menta confirmas, te oramus, Domine, emittere digneris tuam benefdictionem super hoc oleum et venturis ad beatae regenerationis lava-crum tribuas, per unctionem hujus creaturae purgationem jif. Gospod z vami. P?. In s tvojim duhom. Molimo! Bog, vsakošne duhovne rasti in vsacega (duh.) napredka plačevalec, ki v začetku še slabotne duše (ko se namreč dobrega še le lotijo) z močjo sv. Duha krepčaš: — prosimo Te, Gospod, razlij blagovoljno svoj t blagoslov nad to olje, in podeli vsem, ki pridejo h kčpeli zveličalnega preroje-nja, da bodo po maziljenji mentis; ut, si quae illis ad-versantiura spirituum in haesere maeulae, ad tactum santificati olei hujus absce-dant; nullus spiritualibus nequitiis locus, nulla vefu-gis virtutibus sit facultas; nulla insidiantibus malis la-tendi licentia relinquatur. Sed venientibus ad fidem servis tuis, et Sancti Spiri-tus operatione raundandis sit unctionis hujus praepa-ratio utilis ad salutem, quam etiam coelestis regenerationis nativitate in sacramento sunt Baptismatis adepturi. Per Dominum nostrum Jesum Christum Filium tuura: qui Venturus est judicare vivos et mortuos, et saeculumper ignem. Ijt-. Amen. [Po tem začnejo obrednik in °lje, kakor prej krizmo, rekoč:] Ave, sanctum Oleum. s to stvarjo na duši in telesu očiščeni; da, ako se jih od nasprotnih duhov še kak madež derži, po dotiki s tem blagoslovljenim oljem iz njih izgine; da ne ostane nič več prostora v njih za zla hudih duhov, nič pravice pogubljenim oblastim, da ne bo moč zatajiti se (na nas) prežečim zlobam in zlobnežem. Marveč naj bode to olje, ki se za mazilo pripravlja, Tvojim vernim služabnikom, kteri imajo biti po delovanji sv. Duhd očiščeni, koristno za zveličanje, ktero imajo doseči po nebeškem prerojenji v sakramentu sv. kersta: — po Gospodu našem Jezusu Kr., Sinu Tvojem, kteri pride sodit žive in mertve in svet z ognjem. Ijt, Amen. mašniki spodobno počeščevati sv. Počeščeno (pozdravljeno) bodi sv,, olje! [Poklekovanje in poljubljenje verča i. dr. vse, kakor pri sv. krizmi.] [Ko je vse končano, nesete se obe posodi s. krizme in sv. olja (kerstneea) v procesiji v sakristijo. Neseta ju tista 2 diakona, ki sta J' popred prinesla. Med procesijo proti sakristiji nadaljujejo pevci po-Prej pretergano pesem tako-le:] Ut novetur sexus omnis Unctione Chrismatis, Ut sanetur sauciata Naj maziljenje popravi, Prenovi človeški rod; Otemneli njega slavi Dignitatis gloda. Chorus: O Redemtor etc. Lota mente sacro fonte Aufugantur crimina; Tineta fronte sacrosancta Intlimnt charismata. Chorus : O Redemtor etc. Corde natus ex parentis, Alviim implens Virginis, Praesta lucern, claude mor-tem Chrismatis consortibus. Chorus: O Redemtor etc. Sit liaec dies festa nobis Saeculomm saeculis: Sit sacrata digna laude, Nec senescat tempore. Chorus: O Redemtor itd. Olje to v zdravilo bod’! Pevci: Odrešitelj itd. Sveta voda z duše čisto Madež spere greha vsak, Po mazilu pride v isto Milost božja, dar krepak. Pevci: Odrešitelj itd. Vse maziljence razsveti, Božji, Ti, Devičin Sin, Blagovoli tud’ zatreti Greha kazen — duš pogin. Pevci: Odrešitelj itd. Svet ta dan nam bodi vedno, Skozi vekov veke vse Slavi pesem naj ga vredno: Zastareti god ne sme. Pevci: Odrešitelj itd. [Slednjič — ko se je blagoslovljeno olje odneslo — umije si obrednik roke in, povernivši se k altarju, konča sv. mašo.] [če je ostalo v kteri cerkvi kaj ss. olj od prejšnjega leta, naj se vlijejo v svetilnico (lampo), ki gon pred sv. rešnjim Telesom (ta-bernakeljnom.) Stari bombaž v posodicah (pušicah) naj se sežge in z novim nadomesti.] VEČERNICE, (VESPERAE). [Moli se narprej na tihem „Oče naš“ in „Češč. si Marija", potem se prestopi naravnost It antifoni pervega psalma] Ant. Galičem salutaris ac-cipiam, et nomen Domini in-vocabo. Antif. Kelih zveličanja v-zamem, in ime Gospodovo bom klical. Psalm 115. Credidi, propter quod lo-cutus sum; * ego autem hu-miliatus sum nimis. Ego dixi in excessu meo: * omnis liomo mendax. Quid retribuam Domino * Pio omnibus, quae retribuit mihi? Galičem salutaris accipiam, * et nomen Domini invo-cabo. Vota mea Domino reddam coram omni populo ejus: * Pretiosa in conspectu Domini mors Sanctorum ejus. O Domine, quia ego ser-vus tuus, * ego servus tuus, et filius ancillae tuae. Dirupisti vincula mea: * tibi sacrificabo hostiam laudis, et nomen Domini in-vocabo. Vota mea Domino reddam in conspectu omnis populi ejns: * in atriis domus Domini, in medio tui Jerusa-lein. Ant. Galičem salutaris ac-cipiain, et nomen Domini in-vocabo. Ant. Gum bis, qui oderunt pacem, eram pacificus: dum i°quebar illis, impugnabant me gratis. Veroval sem, zatorej sem govoril; toda silno sem bil ponižan. Itekel sem v svoji težavi: Vsak človek je lažnjiv. Kaj čem verniti Gospodu za vse, kar mi je dodelil? Kelili zveličanja vzamem, in imč Gospodovo bom klical. Svoje obljube bom Gospodu opravljal vpričo vsega njegovega ljudstva. Draga je pred Gospodovim obličjem smert njegovih svetih. Gospod! saj sem tudi jez tvoj hlapec; tvoj hlapec sem, in sin tvoje dekle. Ti si raztergal moje vezi. Tebi bom daroval hvalni dar, in ime Gospodovo bom klical. Svoje obljube bom Gospodu opravljal vpričo vsega njegovega ljudstva, v lopah Gospodove luže, v sredi tebe, Jerusalem. Ant. Kelih zveličanja vzamem, in imč Gospodovo bom klical. Antif. Ž njimi, ki mir sovražijo, sem miren; ako ž njimi govorim, vojskujejo se z menoj brez vzroka. Ad Dominum, cum tribu-larer, clamavi; * et eiaudi-vit me. Domine, libera animam me-am a labiis iniquis, * et a lingua dolosa. Quid detur tibi, aut quid apponatur tibi * ad linguam dolosam ? Sagittae potentis acutae * cum carbonibus desolatoriis. Heu mihi, quia ineolatus meus prolungatus est! * ha-bitavi cum habitantibus Ce-dar: multum incola fuit ani-ma mea. Cum his, qui oderunt pa-cem, eram paeificus; * dum loquebar illis, impugnabant me gratis. Ant. Cum his, qui oderunt pacem, eram paeificus: dum loquebar illis, impugnabant me gratis. Ant. Ab hominibus ini-quis libera me, Domine. Eripe me, Domine, ab ho-mine malo; * a viro iniquo eripe me. Qui cogitavenmt iniquita-tes in corde, * tota die eon-stituebant praelia. Acuerunt linguas suas si- 119. V Gospoda kličem, fco* se-m stiskan, in me usliši. Gospod! reši mojo dušo krivičnih ustnic in goljufne-ga jezika. Kaj se ti bo dalo, ali kaj se ti bo dodalo za goljufni jezik? Ojstre pušice mogočnega s požigalnim ogljem vred. Gorjč meni, da se moje popotovanje podaljšuje 1 Med cedarskimi prebivalci stanujem. Dolgo je ptuja moja duša. Ž njimi, ki mir sovražijo, sem miren; ako ž njimi govorim, vojskujejo se a menoj brez vzroka. Antif. Ž njimi, ki mir sovražijo, sem miren; ako ž njimi gevorim, vojskujejo se z menoj brez vzroka. Antif. Krivičnih ljudi reši me, Gospod. 139. i Reši me, Gospod! hudobnega človeka, krivičnega moža me otmi. Oni mislijo hudo v sercu, vsak dan b6j napravljajo. Svoje jezike brusijo kakor cut serpentes; * venenum aspidum sub labiis eorura. Cnstodi me, Domine, de manu peccatoris, * et ab ho-minibus iniquis eripe me. Qni cogitaverunt supplan-tare gressno meos, * abscon-derunt superbi laqueum mibi. Et funes eitenderunt in laqueum: * juxta iter scan-dalum posuerunt mibi. Dixi Domino: Deus meus es tu; * exaudi, Domine, vocem deprecationis meae. Domine, Domine, virtus salutis meae: * obumbrasti super caput meum in die belli. Ne tradas me, Domine, a desiderio meo peccatori; * cogitaverunt contra me, ne derelinquas me, ne torte exal-tentur. Caput circuitis eorum; * labor labiorum ipsorum operet eos. Cadent super eos carbones; bi ignem dejicies eos; * in oiiseriis non subsistent. Vir linguosus non dirige-bir in terra; * virum inju-stum mala capient in interitu. Cognovi, quia faciet Domi-n«s judicium inopis, * et yindietam pauperum. kača ; gadji strup je pod njih ustnicami. Obvaruj me, Gospod! grešnikove roke; reši me krivičnih ljudi. Ki mi mislijo spodnesti stopinje. Prevzetniki mi nastavljajo zadergo. In vervi razpenjajo v mrežo, na potu mi pokladajo spotiko. Rekel sem Gospodu: Moj Bog si ti; usliši, Gospod, glas moje prošnje! Gospod, Gospod, moč mojega zveličanja! glavo mi obsenčiš ob dnevu vojske. Ne prepusti me, Gospod! grešniku zoper mojo voljo, zoper me naklepajo; ne zapusti me, da se ne bodo kje povikševali. Poglavitna njih zvijač: prizadevanje njih ustnic jih pokrije. Oglje na nje pade, v ogenj jih veržeš, v nadlogah ne sterpč. Jezičnemu človeku se ne bo dobro godilo na zemlji; krivičnega moža nesreča zadene v poginu. Spoznal sem, da bo Gospod pravico napravljal siromaku, in maščevanje revežem. Verumtamen j usti confite-buntur nornini tuo, * et ha-bitabimt recti cum vulto tuo. Ant. Al) hominibus ini-quis libera me, Domine. Ant. Custodi me a laqueo, quem statuerunt mihi, et a scandalis operantium iniqui-tatem. Vendar pa bodo pravični slavili tvoje ime; in pošteni stanovali pred tvojim obličjem. Antif. Krivičnih ljudi reši me, Gospod. Antif. Vdruj me zaderge, ki so mi jo nastavili, inspo-tikljejev njih, ki krivico delajo. Psalm 140. Domine, clamavi ad te, e-xaudi me: * intende voci meae, cum clamavero ad te. Dirigatur oratio mea sicut incensum in conspectu tuo: * elevatio manuum mearum sacrificium vespertinum. Fone, Domine, custodiam ori meo; * et ostium cir-cumstantiae labiis meis. Non decliues cor meum in verba malitiae * ad excu-sandas excusationes in pec-catis. Cum hominibus operanti-bus irtiquitatem: * et non communicabo cum electis e-orum. Corripiet mejustiis in mi-sericordia, et increpabit me: * oleum autem peccatoris non impinguet caput meum. Quoniam adhuc et oratio mea in beneplacitis eorum; Gospod! v tebe kličem, I usliši me; poslušaj moj glas, : ko v tebe kličem. Moja molitev pridi ko kadilo pred tvoje obličje, vz-digovanje mojih rok bodi ko večerna daritev. Deni, Gospod! stražo na moja usta in terdna vrata na moje ustnice. Ne nagibaj mojega serca k hudobnim besedam v zagovarjanje izgovorov v grehih. Enako ljudem, ki krivico delajo; in se ne bom vdele-ževal tega, kar so si oni izvolili. Pravični naj me svari po milosti, in naj me krega; olje grešnikovo pa naj ne mazili moje glave. Zakaj moja molitev je tudi še zoper njih sladnosti. * absorpti suntjuncti petrae judices eorum. Audiont verba mea, quo-uiam potuenmt; * sicut cras-situdo terrae erupta est super terram. Dissipata sunt ossa nostra sectis infernum: * quia ad to, Domine, Domine, oouli mei: in te speravi, non au-feras animam meam. Gustodi me a laqueo, quem statuerunt mihi, * etascan-dalis operantium iniquitatem. Cadent in retiaculo ejus peccatores: * singulariter sum ego, doneč transeam. Ant. .Gustodi me a laqueo, quem statuerunt mihi, et a scandalis operantium iniqui-tatem. Ant. Cousiderabam ad dex-teram, et videbam; et non erat, qui cognosceret me. Psalm Voce mea ad Dominum clamavi; * voce mea ad Do-minum deprecatus sum. Effundo in conspectu ejus orationem meam; * et tri-bulationem meam ante ipsum pronuntio. In deficiendo ex me spi-ritum meiun, * et tu cogno-visti semitas meas. In via hac, qua ainbula- Požerti bodo -- tik skale — njih sodniki. (Totem) bodo slišali moje besede, ker so močne. Kakor se debela perst razkoplje po zemlji. — So naše kosti raztresene pred peklom. Ker so v to, Gospod, Gospod! (obernene) moje oči, (ker) v tč zaupam, ne pobiraj moje duše! V&ruj me zaderge, ki so mi jo nastavili, inspotiklje-jev njih, ki krivico delajo. Grešniki padejo v njegovo mrežo; jez pa sem sam, dokler ne odidem. Antif. Varuj me zaderge, ki so mi jo nastavili, in spotikljejev njih, ki krivico delajo. Antif. Oziram se na desnico, in gledam, pa ni ga, da bi me poznal. 141. Sč svojim glasom v Gospoda kličem, sč svojim glasom Gospoda prosim. Pred njega obličjem izlivam svojo molitev, in pred njim oznanujem svojo stisko. Ko moj duh v meni pojema, poznaš ti moje steze. Na potu, po kterem ho- bam, * abscondernnt laque-11 m raihi. Considerabam ad dpxte-ram, et videbatn; * et non prat, qui cognosceret me. Periit fuga a me; * et non est, qui requirat animam meam. Clamavi ad te, Domine; * dixi: Tu es spes mea, por-tio mea in terra viventium. Intende ad deprecationem meam, * quia humiliatus sum nimis. Libera me a persequenti-bus me; * quia confortati sunt super me. Educ de custodia animam meam, ad confitendum no-mini tuo; * me expectant justi, doneč retribuas mihi. Ant. Considerabam ad dex-teram, et videbam; et non erat, qui cognosceret me. dim, nastavili so mi skrivej zadergo. Oziram se na desnico, in gledam, pa ni ga, da bi me poznal. Beg je od mene zginil, in ni ga, da bi se pedal za mojo dudo. V tebe klidem Gospod! ter pravim: Ti si moje upanje, moj delež v deželi živih. Ozri se na mojo prošnjo; ker sem zeld ponižan. Reši me njih, ki me preganjajo; ker so modnejši od mene. Pelji me iz jede, da bom slavil tvoje ime; pravidni me pridakujejo, dokler mi ne po-verneš. Antif. Oziram se na desnico, in gledam, pa ni ga, da bi me poznal. [Te tri dni se ne moli ne „poglavjeu (capitulnm), ne „pescmu (hjmnus), ne „verstice“ (versiculus)] „Mo,gnificatu. Antif. Coenantibus anteni illis, accepit Jesus panem, et benedixit, ac fregit de-ditque discipulis suis. Antif. Ko so pa vederjali, vzel je Jezus kruh, in ga je blagoslovil in zlomil in dal svojim udencem. Canticum H. V. Mariae. (Lnc. 1.) Magnifieat * ani-ma mea Dominum. Hvalna pesem D. Marije {Luk. 1.) Moja duša poveli-duje Gospoda. Et exultavit spiritus melis * in Deo salutari meo. Quia respexit humilitatem ancillae suae: * ecce enim ex hoc beatam me dicent omnes generationes. Quia fecit mihi magna, qui potens est; * et sanctnm no-men ejus. Et misericordia ejus a pro-genie in progenies; * timen-tibus eum. Fecit potentiam in bracbio suo: * dispersit superbos mente cordis sni. Deposuit potentes de sede, * et exaltavit bumiles. Esuriontes implevit bonis, * et divites dimisit inanes. Suscepit Israel puerum suum, * recordatus miseri-cordiae suae. Sicut locutus est ad pa-tres nostros * Abraham, et seinini ejus in saecula. Ant. Coenantibus anteni illis, accepit Jesus panem, et benedixit, ac fregitdedit-que discipulis suis. 'f. Christus factus est pro uobis obediens usque ad mor-tem. In moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarji; Ker se je ozerl na nizkost svoje dekle; zakaj, glej! odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi. Zakaj velike reči mi je storil on, ki je mogočen, in sveto njegovo ime. In njegovo usmiljenje jim je od roda do roda, kteri se njega boje. Moč je izkazal se svojo ro-k<5, in razkropil je napuh-njene v misli njih sercA Mogočne je se sedeža ver-gel, in ponižne povzdignil. Lačne je z dobrim napolnil, in bogate prazne spustil. Sprejel je Izraela, svojega služabnika, in se je spomnil svojega usmiljenja. Kakor je obljubil našim očakom, Abrahamu in njegovemu zarodu na vekomaj. Ant. Ko so pa večerjali, vzel je Jezus kruh, in ga je blagoslovil in zlomil in dal svojim učencem. ji. Kristus je postal za nas pokoren do smerti. [Ko se začne V. „Christus“, pokleknejo vsi; na to se moli »Pater noster“ ves tiho; potlej psalm „Miscrere“ str. 142. se srednjim glasom; na zadnje (za psalmom) končna molitev „Rcspice“, kakor sinoči konec hvalnic (stran 156).] [Po večernicah gre mašnih se strežniki razdirat altarje. (Štolo ima violičasto). Mod tem opravilom se moli psalm 21 „Deus, Deus mens, respice-1, (glej jiitraujice danes popoldne, I. nokturn), popred pa ta-le:] Ant. Diviserunt šiiti ve-stimenta mea, et super vestem meam miserunt sortem. Antif. Kazdelili so si moja oblačila, in za mojo suknjo so vadljali. [Konec psalma se ponovi antifona.] UMIVANJE NOG. [Ko je razdiranje altarjev opravljeno, da se ob odločeni uri znamenje z derdro in prične se ..umivanje nog“. Škof ali predstojnik (mašni!:) ima nad albo (mašno srajco) štolo in pluvial violi-časte barve, diakon in subdiakon pa sta belo oblečena, kakor pri maši. Obrednih dene narpred kadilo v kadilnico, potem poklekne diakon, evangeljske bukve deržeč, pred-nj, prosi za blagoslov in poje evangelij „Ante diem festum Paschae", prav tako, kakor pri maši; subdiakon mu namreč derži bukve, akolita pa deržita svečnika s prižganima svečama. Po izpetem evangeliji nese subdiakon bukve obred-niku, da jih po navadi poljubi, in diakon ga pokadi. Na to obrednih pluvial odloži, diakon in subdiakon ga opašeta s platnenim pertom (brisalko) in tako se loti umivanja nog. Umivanci morajo biti že od začetka uversteni. Strežniki (kleriki) mu dcržč in podkladajo medenico (umivalnico) in podajajo vodo, subdiakon vzdigne in derži slehernega umivanca desno nogo, da jo obrednih klečč umije, ubriše in poljubi; brisaalko mu podaja diakon. — Med tem se poje, kar tu sledi:] Ant. (Joan. 13 ) Mantla-tum novum do voltis: ut di-ligatis invicem, sicut dilexi vos, dicit Dominus. Psalm. 118. Beati im-maculati in via, qui ambulant in lege Domini. (Jan. 13.) Povelje novo sem vam dal, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jez ljubil, pravi Gospod. Psalm. 118 Blagor nedolžnim na potu, ki hodijo po Gospodovi postavi. [In se berž ponovi antifona „Mandatum novum“. Tako se ponavljajo tudi druge antifone, ki imajo psalme ali verstice. Od vsakega psalma se poje samo perva verstica.] Ant. (Joan. 13.) Postquam surrexit Dominus a coena, misit aquam in pelvim, et coepit lavare pedes discipu-lorum suoiiun: hoc exem-plnm reliqiiit eis. Psalm. 47. Magnus Do-minus, et laudalulis nimis, in civitate Dei nostri, in monte sancto ejus. Ant. {Joan. 13.) Dominus Jesus, postquam coenavit cum discipulis suis, lavit pedes eonim, et ait illis: Ščitiš, quid fecerim vobis ego, Dominus et Magister ? Exem-plum dedi vobis, ut et vos ita faciatis. Psalm. 84. Benedixisti, Domine, terram tuam: aver-tisti captivitatem Jacob. Ant. {Joan. 13.) Domine, tu mihi lavas pedes ? fte-spondit Jesus, et dixit ei: Si non lavero tibi pedes, non habebis partem mecum. 'f. Venit ergo ad Simonem Petnim, et dixit ei Petrus: Antif. {Jan. 13.) Ko je bil Gospod vstal od večerje, vlil je vode v medenico in začel umivati učencem noge; ta zgled jim je zapustil. Psalm 47. Velik je Gospod, in vse hvale vreden v mestu našega Boga, na svoji sveti gori. Ant. {Jun. 13.) Ko je bil Gospod Jezus se svojimi u-čenci povečerjal, umival jim je noge in jim je rekel: Veste, kaj sem vam storil jez, vaš Gospod in Učenik? Zgled sem vam dal, da tudi vi tako storite. Psalm. 84. Blagoslovil si, Gospod, deželo svojo; od-vernil si Jakopovo sužnost. Ant. {Jan. 13.) Gospod, ti mi boš noge umival ? Jezus mu odgovori, in reče: Ako ti nog ne umijem, ne boš imel deleža z menoj. Pride tedaj k Simonu Petru in Peter mu reče: [Ponovi se antif. „Domme, tu V. Quod ego facio, tu ne-scis modo: scies autem postea. H. Kar jez delam, ti zdaj ne veš, vedel pa boš potlej. [Ponovi se v tretje antif. ,.Domine, tu mihi.“ 'f. Si ego, Dominus et Magister vester, lavi vobis pedes, quanto magis debetis 'f. Ako sem vam jez, vaš Gospod in Učenik, noge u-mil, koliko več morate tudi altor alterius lavare pedes! Psalm. 48. Audite haec, omnes gentes: auribus per-cipite, qui habitatis orbem. Ant. (Joan. 13.) In hoc cognoscent omnes, quia di-scipuli mei estis, si dilectio-nem habueritis ad invicem. 'f. Dixit Jesus discipulis suis: Ant. (7. Cor. 13.) Ma-neant in vobis fides, spes, charitas, tria haec: major autem horum est charitas. 'f. Nune autem manent fides, spes, charitas, tria haec; major autem horum est charitas. Ant. Benedicta sit sancta Trinitas, atque indivisa U-nitas: confitebimur ei, quia fecit nobiseum misericordiam suam. jf. Benedicamus Patrem et Filium cum Sancto Špiritu. Psalm. 83. Quam dilecta tabernacula tua, Domine vir-tutum! concupiscit et deficit anima mea in atria Domini. Ant. (L Joan. 2. 3. 4.) Ubi charitas et amor, Deus ibi est. vi drugi drugemu umivati noge! Psalm. 48. Poslušajte to, vsi narodi; vlecite na ušesa, vsi, ki prebivate na svetu. Antif. (Jan. 13.) Po tem vsi spoznajo, da ste moji učenci, ako se boste med seboj ljubili. Rekel je Jezus svojim učencem: Ant. (I. Kor. 13.) Ostanejo naj med vami vera, tipanje, ljubezen, to troje, naj veča pa med temi tremi je ljubezen. 'H. Zdaj pa ostanejo vera upanje, ljubezen, to troje, naj veča pa med temi tremi je ljubezen. Ant. Slavljena bodi sv. Trojica in nerazdeljivo e-dinje; hvalimo jo, ker je storila usmiljenje z nami. f. Slavimo Očeta in Sina se sv. Duhom. Psalm. 83. Kako ljuba so mi tvoja prebivališča, Gospod vojsknih trum (moči)! Moja duša hrepeni in ko-perni po lopah Gospodovih. Ant. (I. Jan. 2. 3. 4.) Kjer je resnično ljubezen, tam je Bog. J. Congregavit nos in u~ a um Cbristi amor. Exultemus, et in ipso jucundemur. f. Tiineamus, et amemus Demn vivum. Et ex corde diligamus aos sineero. f. Združila in zedinila nas je ljubezen Kristusova. y. Kadujmo se in veselimo se v njem. 11. Bojmo se in ljubimo živega Boga. y. Ljubimo se odkrito-serčno med seboj. [Ponovi se antif. „Ubi charitas".] 'f. Simul ergo cum in u-uum congregamur'— Ne nos mente divida-mur, caveamus. 'f. Cessent jurgia mali- . gna, cessent lites. Et in medio nostri sit Cbristus Deus. [Ponovi se antifona T. Simul quoque cum be-atis videamus. — Glorianter vultum tu-aia, Cbriste Deus; — y. Gaudium, quod est im-'uensum atque probum — Y. Saecula per infinita saeculorum. Amen. J. Kedar se torej združimo in zedinimo — y. Varujmo se, da se tudi še celd v mislib ne ločimo. 'f. Nehajo naj hudobni prepiri, nehajo naj pravde. j^. In sred nas naj bode Kristus Bog. „Ubi cbaritas“.] Y. Naj bi nam tudi dano bilo z zveličanimi vred gledati — 'tf. Slavno Tvoje obličje, Kristus Bog; — 'f. Veselje, ktero je brez-merno in pravo — f. Skoz brezkončne vekov veke. Amen. , [Po končanem umivanji si umije obrednik (umivalec) roke, o-l)nše si jih z dr ugo brisalko, ter, podavši se na tisto mesto, kjer je Popred bil, ogerne se zopet s pluvialom in reče stoje in gologlav:] [„Oče naš* (tiho).] Et ne nos inducas in ten-tationem. Sed libera nos a malo. H. In ne pelji nas v skušnjavo. K. Temuč reši nas hudega. 'f. Tu mandasti mandata tua, Domine — Iji:. Custodiri nimis. y. Tu lavasti pedes disci-pulorum tuorum. Ijt. Opera manuum tuarum nedespicias. Domine, exaudi oratio-nem meam. Et clamor meus ad te veniat. H. Dominus vobiscum. IjE:. Et cum špiritu tuo. Oremus. Adesto, Domine, quaesu-mus, offieio servitutis nostrae; et, quia tu discipulis tuis pedes lavare dignatus es, ne despicias opera manuum tuarum, quae nobis retinenda mandasti: ut, sicut Me nobis et a nobis exteriora ab-luuntur inquinamenta, sic a te omnium nostrum interiora laventur peccata. Quod ipse praestare digneris, qui vivis et regnas Deus per omnia saecula saeculorum. Ijt. A-men. 'tf. Ti si ukazal, Gospod, da naj se Tvoje zapovedi—• IjE Natančno izpolnujejo. y. Ti si umil noge svojim učencem. Iji;. Ne zaničuj del svojih rok. 'f. Gospod, usliši mojo molitev! !£. In k Tebi naj pride moje vpitje. y. Gospod z vami. l^r. In s tvojim duhom. Molimo! Priterdi, prosimo, Gospod, dejanju naše službe, in, ker si se tako ponižal, da si svojim učencem noge umival, ne zaničuj dela svojih rok, ki si ga nam posnemati zaukazal; da, kakor se po tem, kar tukaj opravljamo, zunanji madeži z nas spirajo, tako ti nas vseh notranje grehe spereš. Stori to milostljivo Ti, Bog, kteri živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Ijfc.Amen. V ČETERTEK POPOLDNE. JUTKANJICE VELIKEGA PETKA. I. nokturn. [„Oče naš“, -Češčena-si Maria11, „Vcra“ — na tihem.] Antifona Astiterunt reges terrae, et principes convene-nint in unum adversus Do-fflinum, et adversus Christum ejus. Antifona. Kralji zemlje se vzdigujejo, in pervaki se zbirajo zoper Gospoda, in zoper njegovega Maziljenca. Psalm 2. Quare fremuerunt gentes; * et populi meditati sunt ina-nia ? Astiterunt reges terne, et Principes convenerunt in u-huin; * adversus Dominum, et adversus Cristum ejus. Dirumpamus vinoula eo-rum; * et projiciamus a no-bis jugum ipsorum. , Quid habitat in coelis, ir-ridebit eos; * et Dominus subsannabit eos. . Tune loquetur ad eos in lra sna; * et in furore suo conturbabit eos. Ego autem constitutus sum re* ab eo super Sion, mondeni sanctum ejus, * p radi-cans prseceptum ejus. Zakaj hrum4 narodi, in si ljudstva umišljujejo prazne reči? Kralji zemlje se vzdigujejo, in pervaki se zbirajo zoper Gospoda, in zoper njegovega Maziljenca. „Raztergajmo njih vezi, in verzimo se sebe njih jarem". On, ki v nebesih prebita, smeje se jim, in Gospod jih zasmehuje. Takrat jim bo govoril v svoji jezi, ter jih prestraši v svojem serdu. Jez pa sem od njega kralj postavljen čez Sion, njegovo sveto goro, ter oznanujem njegovo povelje. Dominus dixit ad me: * Filius meus es tu; ego ho-die genui te. Postala a me, et dabo tihi gentes hsereditatem tuam; * et possessiouem tuam ter-minos terrse. Keges eos in virga ferrea; * et tamquam vas figuli con-fringes eos. Et nune, reges, intelligite; * erudimini, qui judicatis ter-ram. Servite Domino in timo-re ; * et exultate ei cum tre-more. Apprehendite disciplinam, ne quando irascatur Dominus; * et pereatis de via justa. Cum eiarserit in brevi ira ejus ; * beati omnes qui con-fidunt in eo. Ant. Astiterunt reges ter-rae, et principes convene-runt in unum adversus Do-minum, et adversus Chri-stum ejus. Ant. Diviserunt šibi ve-stimenta mea, et super vestem meam miserunt sor-tem. Gospod mi je rekel: Moj Sin si ti; dans sem te rodil. Pr6si me, in dal ti bom narode v delež, in pokrajine zemlje v tvojo lastnino. Vladal jih boš z železno palico, in ko persteno posodo jih potareš. In zdaj umejte, kralji! dajte se podušiti, ki ste sodniki na zemlji! Služite Gospodu v strahu, ter se ga vesšlite s trepetom! Sprejmite svarjenje, da se kje ne razserdi Gospod, in ne zajdete v pogubljenje s pravega pota — Ker se njegova jeza v kratkem vname. Blagor vsem, ki vanj zaupajo! Ant. Kralji zemlje se vzdigujejo, in pervaki se zbirajo zoper Gospoda, in zoper njegovega Maziljenca. Ant. Moja oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo so vadljali. Psalm 21. Deus, Deus meus, respice in me, quare me dereliqui-sti ? * longe a salute mea Bog, moj Bog ! ozri se na mč; zakaj si me zapustil? Vpitje mojih grehov mi od- verba delictorum raeorum. Deus raeus, clamabo per diem, et non eiaudies: * et nocte, et non ad insipien-tiara mihi. Tu autem in sancto habi-tas; * laus Israel. In te speraverunt patres nostri; * speraverunt, et li-berasti eos. Ad te clamaverunt, et salvi faeti sunt: in te speraverunt, et non sunt confusi. Ego autem sum vermis, et non bomo; * opprobrium ho-minum et abjectio plebis. Omnes videntes me deri-serunt me; locuti sunt la-biis, et moverunt caput. Speravit in Domino, eri-piat eum: * salvum faciat eum, quoniam vult eum. Quoniam tu es, qui ex-tvaiisti me de ventre; * spes ttea ab uberibus matris mea3: in te projectus sum ex utero. De ventre matris mese Deus meus es tu: * ne disees-seris a me. Quoniam tribulatio proxi-nia est; * quoniam non est, Tu adjuvet. Circumdederunt me vituli multi: * tauri pingues obse-derunt me. Aperuerunt super me os teguje pomoč. Moj Bog! kličem po dnevu, in me ne uslišiš; in po noči, in mi ni v nespamet. Ti pa prebivaš v svetišču, hvala Izraelova! V tč so upali naši očetje: upali so, in si jih rešil. V te so klicali, in so bili oteti; v tč so upali, in niso bili osramoteni. Jez pa sem červ, in ne človek; zasramovanje ljudi, in izveržek izmed ljudstva. Vsi, ki mo vidijo, zasmehujejo me; z ustnicami gibljejo, in z glavo majejo. „V Gospoda je zaupal, naj ga reši; otme naj ga, ker ga ljubi". Zakaj ti si, ki si me izvlekel iz telesa, moje upanje od pers moje matere. Tebi sem bil verzen iz maternega naročja. Od maternega telesa si bil ti moj Bog. Ne hčdi od mene. Zakaj stiska je prav blizo; ker nikogar ni, da bi pomagal. Veliko telet me je obdalo; debeli junci so me obsuli. Režč v mč ko zgrabljiv suum; * sicut leo rapiens, et rugiens. Sicut aqua effusus sum; * et dispersa sunt omnia os-sa mea. Factum est cor meum tain-quara cera liquescens: * in medio ventris mei. Aruit tamquam testa vir-tus mea, et lingua mea ad-liaesit faucibus meis; * et in pulverem mortis deduxisti me. Quoniam circumdederunt me canes multi; * concilium malignantium obsedit me. Foderunt mamiš meas et pedes meos: * dinumeraverunt omnia ossa mea. Ipsi vero consideraverunt, et inspexerunt me: * divise-runt šibi vestimenta mea, et super vestem meam mise-runt sortem. Tu autem, Domine, ne e-longaveris auiilium tuum a me: * ad defensionem meam conspice. Erue a framea, Deus, ani-mam meam: * et de mami canis unicam meam. Salvum me fac ex ore leo-nis; * et a cornibus uni-oornium humilitatem meam. Narrabo nomen tuum fra-tribus meis: * in medio ec-clesiie laudabo te. in rjoveč lev. Ko voda sem razlit; in v-se moje kosti so se razklenile. Moje serce je kakor raztopljen vosek v mojem telesu. Moja moč se je usušila kakor Čepina, in moj jezik tiči na mojem nčbu; in v smertni prah si me pripeljal. Ker veliko psov me je obsulo; truma hudobnih me je oblegla. Moje roko in moje noge so mi prebodli, vse moje kosti so razšteli. Oni pa so me premišljevali in gledali; moja oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo so vadljali. Ti pa, Gospod! ne odteguj mi pomoči; glej na mojo hranitev. Reši meča, Bog! mojo dušo, in iz pasje roke mojo e-dino. Otmi me iz levovega žrela, in mene ponižanega od rogov enorogov. Oznanoval bom tvoje ime svojim bratom, v sredi zbora te bom hvalil. Qui tiraetis Dominurn, ]au-dateaum: * universum semen Jacob, glorificate eum. Timeat eum omne semen Israel; * quoniam non spre-vit, neque despexit depreca-tionem pauperis. Nec avertit faciem suam a me: * et, eum clarnarem ad eum, exaudivit me. Apud te laus mea in ec-clesia magna; * vota mea reddam in conspectu timen-tium eum. Edent pauperes, et satu-rabuntur, et laudabunt Do-minum, qui requirunt eum: * vivent corda eorum in sae-culum saeculi. Beminiscentur, et conver-tentur ad Dominum * uni-'fersi fines terrse. Et adorabunt in conspectu ejus * universse familisegen-tium. Quoniam Domini est re-gnum; et ipse dominabitur gentium. Manducaverunt, et adora-verunt omnes pingues terrse; * in conspectu ejus cadent •toneš, qui descendunt inter- ram. Et anima mea’illi vivet: * semen meum serviet ipsi. Annuntiabitur Domino ge-^eratio ventura, * et annun- Ki se bojite Gospoda, hvalite ga; ves zarod Jakopov, častite ga. Boj se ga ves Izraelov zarod ; ker ni zavergel in ne zaničeval prošnje ubozega. Tudi ni obernil od mene svojega obličja; in ko sem vanj klical, me je uslišal. Pri tebi je moja hvala v velikem zboru; svojo obljube bom spolnoval vpričo njih, ki se ga boje. Jedli bodo ubogi, in bodo nasiteni, in hvalili bodo Gospoda, ki ga iščejo; njih serca bodo živela vekomaj. Vse pokrajine zemlje se bodo spominjale, ter se ver-nejo h Gospodu. In vsi rodovi nevernikov bodo molili pred njega obličjem. Zakaj Gospodovo je kraljestvo, in on bo gospodoval nad narodi. Jedli bodo in molili vsi debeli zemlje; pred njega obličjem bodo popadali vsi, ki pridejo na zemljo. In moja duša bo njemu živela, in moj zarod bo njemu služil. Po Gospodu se bo imeno- tiabunt coeli justitiam ejus populo, qui nascetur, quem fecit Dominus. Ant. Diviserunt šibi ve-stimenta mea, et super vestem meam misenuit sortem. Ani. Insurrexerur t in me testes iniqui, et mentita est ii)iquitas šibi. val prihodnji zarod; in nebesa bodo oznrnovala njega pravico ljudstvu, ki bo rojeno ; ktero je Gospod naredil. Ant. Moja oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo so vadjali. Antif. Lažnjive priče so se zoper me vzdignile; in hudobija je sama sebi lagala. Psalm 26. Dominus illuminatio mea, et salus mea: * quem ti-mebo? Dominus proctetor vitae mese; * a quo trepidabo ? Dum appropiant super me nocentes, * ut edant carnes meas. Qui tribulant me inimici mei; * ipsi infirmati sunt, et ceciderunt. Si consistant adversum me casura; * non timebit cor meum. Si exurgat adversum me praelium; * in hoc ego sperabo. linam petii a Domino, hanc requiram: * ut inhabitem in domo Domini omnibus die-bus vit* me*. Ut videam voluptatem Domini, * et visitem templum ejus. Gospod je moja luč, in moja pomoč; koga se bom bal? Gospod je varh mojega življenja; pred kom se bom tresel? Ako se mi hudobni bližajo, da bi moje meso žerli. Oni, moji sovražniki, ki me stiskajo, oslabijo in padejo. Ako bi šotorišče meni nasproti stalo, ne bo balo se moje serce. Ako bi se boj vzdignil zoper mene, bom pri tem upal. Eno sem Gospoda prosil, to ga bom še prosil, da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja. Da bi gledal sladnost Gospodovo, in obiskoval njegov tempelj. Quoniam abscondit me in tabernaculo suo: * in die malorum protexit ino in ab-scondito tabernaculi sni. In petra exaltavit me; * et nune exaltavit caput meum siper inimicos meos. Circuivi, et immolavi in tabernaculo ejus hostiam vo-ciferationis; * cantabo, et psalmum dicam Domino. Exaudi, Domine, voeem meam, qua elamavi ad te:* miserere mei et exaudi me. Tibi dixit cor meum: ex-quisivit te facies mea; * taciem tuam, Domine, requi-ran. He avertas faciem tuam a. me: * ne declines in ira a servo tuo. Adjutor meus esto: * ne der«linquas me, neque de-spicias me, Deus salutaris mets. (^iioniam pater meus et Mater mea dereliquerunt me, * Dominus autem assum-sit me. legem pone mihi, Domina, in via tua; * et dirige Me in semitam rectam prop-ter inimicos meos. N» tradideris me in ani-Mas tribulantium me: * quo-niam insurrexerunt in me Zakaj on me je skril v svojem Šotoru, varoval me ob hudem dnevu v skrivališču svojega Šotora. Na visoko skalo me je postavil, in zdaj mi je glavo povzdignil nad moje sovražnike. Okrog sem hodil, in sem daroval dar veselja v njegovem šotoru; prepeval bom, ter hvalo pčl Gospodu. Usliši, Gospod, moj glas. s kterim v tebe kličem; u-smili se me! Moje serce ti je reklo: Moje obličje te išče; tvojega obličja iščem, Gospod! Ne obračaj svojega obličja od mene; ne hodi v jezi od svojega hlapca. Bodi moj pomočnik; ne zapusti mej in ne zaverzi me, Bog, zveličar moj! Zakaj moj oče in moja mati sta me zapustila, Gospod pa me je sprejel. Daj mi, Gospod! postavo na svoj pot, in pelji me na pravo stezo zavoljo mojih sovražnikov. Ne izdajaj me željam mojih stiskalcev, zakaj lažnjive priče so se zoper me vzdig- testes iniqui, et mentita est iniguitas šibi. Čredo videre bona Domini * in terra viventium. Expecta Dominum, virili-ter age; * et confortetur cor tuum, et sustine Dominum. Ant. Insurrexerunt in me testes iniqui, et mentita est iniquitas šibi. V. Diviserunt šibi vesti-menta mea. J£. Et super vestem meam miserunt sortem. [ „0čc naš“ De Lamentatione 1 Jercmiae Prophctae. Lectio I. (C. 2.) Heth. Cogitavit Dominus dissipare murum filiae Sion: tetendit funiculum suum.iet non avertit mamim suam a perditionej; luxitque antemu-rale, iet murus pariter dissi-patus est. Teth. Defixae suntlin terra pdrtae ejus,( perdidit et con-trivit vectes ejus:, regem e-justet principes ejus in gen-tibus; non est lex,l et pro-phetae ejus non invenerunt visidnem a Domino. Jod. Sederunt in(terra,con-tiouerunt senes filiae Sion:) nile; in hudobija je sama sebi lagala. Vdrujem, da bom videl Gospodove dobrote v deželi živih. Zaupaj v Gospoda, moške ravnaj; tvoje serce naj o-močni, in čakaj Gospoda. Ant. Lažnjive priče so se zoper me vzdignile; in hr-dobija je sama sobi lagala. y. Razdelili so si moja oblačila. 1£. In za mojo suknjo so vadljali. - na tihem.] Is žalostnie Jeremije preroka. Berilo I. {Bogi. II.) Het. Sklenil je Gospod podreti zidovje sionske hčere; potegnil je svojo verv, in svoje roke ni umaknil od pokončanja; in predzidje žaluje, in zid je tudi razvalon. Tet. V zemlji tičijo njena vrata ; polomil in zdrobil je zapahe; nje kralj in nje poglavarji so med narodi; postave ni več, in nje preroki ne dobivajo več videnja od Gospoda. Jod. Sede na tleh, in mol-U starašine sionske hčere; consperserunt cinere capita sua,,1 accinti sunt ciliciis: ab-jeoerunt in terram/ capita sua virgines Jerusalein. Caph. Defeccrunt prae la-crjmis oculi mei, conturbata sunt viscera mea:J eflusum est in terra jecur meumj super contritione filiae populi mei, cum deficeret parvulus, et lactens|in plateis oppidi. Jerusalein,1 Jerbsalem', con-vertere ad Dominum De um tuum. Ijb. Omnes amici mei de-reliquerunt me, et praeva-luerunt insidiantes mibi: tra-Jidit me, quem diligebam. * Et terribilibus oculis plaga crudeli percutieutes aceto po-tabant me. T. Inter iniquos projece-ruiit me, et non pepercerunt animae meae. Et terribilibus etc. Ledio II. Lamed. Matribus suis diserunt: Ubi est triticum et vinum? Cum deficerent, quasi vulnerati, in plateis civitatis ; cum exhalaront a-nimas suas in sinu inatrum suarum. Meni. Cui comparabo te? vel cui assimilabo te, ftlia s pepelom so svoje glave potrosili, z ojstrim pasom so prepasani: obesile so k tlem svoje glave device jerusalem-ske. Kaf. Moje oči pečajo od solz, trese se oserčje v meni; izsula so se na sjemljo moja jetra zavoljo potertja hčere mojega ljudstva, ker otroci in dojenci po mestnih cestah kopernijo. Jerusalem, Jerusalem, spre-oberni se h Gospodu, svojemu Bogu. Ijt. Vsi moji prijatli so me zapustili, zmogli so me tisti, ki mi zalezujejo; izdal me je on, kterega sem ljubil. Strašno so me gledali, grozovitno rano so mi vsekli in s kisom pojili. y. Med krivičnike so me pahnili in niso prizanesli mojemu življenju. Strašno so me gledali itd. Berilo II. Lamed. Svojim materam so rekli: Kje je kruh in vino ? ko so kakor ranjeni omedlevali po mestnih cestah, ko so v naročji svojih mater svoje duše izdihovali. Meni. Komu te bom primerjal? ali komu te bom pri- Jerusalem? cui exaequa]jo te, et consolabor te, virgo, filia Sion ? Magna est enim velut mare contritio tua: quis me-debitnr tui? Nun. Prophetae tui vide-runt tibi falsa et stulta; nec aperiebant iniquitatem tuam, ut te ad poenitentiam pro-vocarent: viderunt autem tibi assumtiones falsas et ejeetiones. Samech. Plauserunt super te manibus omnes transeun-tes per viam: sibilaverunt, et moverunt caput suum super flliam Jerusalem: Haec-cine est urbs, dicentes, per-fecti decoris, gaudium uni-versae terrae? Jerusalem, Jerusalem, con-vertere ad Dominum Deum tuura. !£. Velum templi scissum est, * et omnis terra tre-muit; latro de cruce clama-bat, dicens: Memento mei, Domine, dum veneris in reginim tuum. y. Petrae scissae sunt, et monumenta aperta sunt; et multa corpora Sanctorum, qui dormierant, surrexerunt. Et omnis etc. podoboval, jerusalemska hči? Komu te bom enačil, in (kako) tolažil te, devica, hči sionska? Velika je namreč kakor morje tvoja potertost: kdo te ozdravi ? Nun. Tvoji preroki so ti videli le laži in traparije, in niso odkrili tvojega hudodelstva, da bi te bili k pokori privabili: videli pa so ti lažnjive izmiSljave in verženje. Sameh. Vsi, ki po potu gredo, ploskajo nad teboj z rokami, žvižgajo, in se svojimi glavami majajo nad je-rusalemsko hčerjo: Je li to tisto mesto, pravijo, dover-šene lepote, veselje vsega svetil ? Jerusalem, Jerusalem, spreoberni se h Gospodu, svojemu Bogu. ijt. Zagrinjalo v tempeljnu se je raztergalo, * in vsa zemlja se je tresla; razbojnik je vpil s križa, rekoč: Spomni se me, Gospod, ke-dar prideš v svoje kraljestvo. Skale so pokale in grobovi se odpirali, in veliko trupel svetnikov, ki so spali, je vstalo. In vsa zemlja itd. Lectio III. (Cap. 3.) Aleph. Ego vir videns pau-pertatera ineam iu virga in-dignationis ejus. Aleph. Me minavit et ad-duiit in teneiiras, et non in lucern. Aleph. Tantum in me ver-tit, et convertit inanmn suam tota die. licih. Vetustam fecit pel-lem meam et čarnem meam: contrivit ossa mea. Beth. ^Edificavit in gyro meo, et circumdedit me felle et labore. Beth. In tenebrosis collo-cavit me, quasi mortuos sempiternos. Ghimel. Circumaedificavit advereum me, ut non egre-diar: aggravavit cdmpedem meum. Ghimel. Sed et, cum cla-mavero et rogavero, eiclusit orationein meam. Ghimel. Conclusit vias nieas lapidibus quadris, se-mitas meas subvertit. Jerusalem, Jerusalem, con-vertere ad Dominum Deum tuum. Ijt. Vinea mea electa, ego te plantavi: * quomodo con-versa es in amaritudinem; at me crucifigeres, et Barabicam dimitteres? Berilo III. (Bogi. III.) Alef. Jez sem mož, ki vidim svojo revščino pod šibo njegovega serda. Alef. Mene je gnal in peljal v temo, in ne na svetlobo. Alef. Le zoper mene je obračal in obrača svojo roko celi dan. Bet. Postaral je mojo kožo in moje meso, poterl mi je kosti. Bet. Obzidal mi je okrog in okrog, in me obdal z žolčem ino s trudom. Bet. V temoto me je postavil, kakor večne mertve. Gimel. Okrog me je obzidal, da ne uidem; v težko železje me je dal. Gimel. Ce tudi vpijem ino prosim, zametuje mojo molitev. Gimel. Zaperl mi je pota z rezanim kamenjem, steze mi je prevergel. Jerusalem, Jerusalem, spreoberni se h Gospodu, svojemu Bogu, Vinograd moj izvoljeni, jez sem te zasadil. * Kako si se mi zvergel v britkost, da si mene križal, Baraba-o pa izpustil? f Sepivi te, et lapides e-legi ex te, et aedificavi tur-rim. Quomodo etc. Vinea mea etc. Tif. Zagradil sem te, kamenje sem iz tebe potrebil in stolp sezidal. Kako si se itd. Vinograd moj izvoljeni itd. II. nokturn. Ant. Vim faciebant, qui Antif. Kteri po moji duši quaerebant animam meam. strežejo, silo delajo. Psalm 37. Domine, ne in furore tuo arguas me; * neque in ira tua corripias me. Quoniam sagittae tuae in-fixae sunt mihi; * et con-firmasti super me mamim tuam. Non est sanitas in čarne mea a facie irae tuae: * non est pax ossibus meis a facie peccatorum meorum. Quoniam iniquitates meae supergressae sunt caput meum, * et sicut onus gra-ve gravatae sunt super me. Putruerunt et corruptae sunt cicatrices meae: * a facie in-sipientiae meae. Miser factus sum, et cur-vatus sum usque in finem: * tota die contristatus ingre-diebar. Quoniam lumbi mei im-pleti sunt illusionibus, * et non est sanitas in čarne mea. Gospod! ne svari me v svojem serdu; in ne tepi me v svoji jezi. Ker tvoje pušice v meni tičti, in priterdil si nad menoj svojo roko. Nič ni zdravega na mojem mesu pred obličjem tvoje jeze; ni ga miru v mojih kostčh zavoljo mojih grehov. Ker moje krivice so mi čez glavo zrastle; in me tlačijo kakor težko breme. Moje rane gnijejo, in so se usmradile zavoljo moje neumnosti. Keven sem, in ves potert; ves dan prežaljen hodim. Zakaj moje ledje je polno zmotnjav; in nič zdravega ni na mojem mesu. Affliotussum, et humilia-tus suni nimis; * rugiebam a gemitu cordis mei. Domine, ante te omne de-siderium meum: * et gemi-tus meus a te non est ab-sconditus. Cor meum conturbatum est, dereliquit me virtus uiea; ^ et lumen oculorum meorum et ipsum non est meču m. Arniči mei, et proximi mei * adversum me appropinquave-runt, et steterunt. Et qui juxta me erant, de longe steterunt; * et vim fa-ciebant, qui quaerebant ani-mam meam. Et, qui inquirebant mala mihi, locuti sunt vanitates; * et dolos tota die medita-bantur. Ego autem tamquara sur-dus non audiebam; * et si-c>it mutus non aperiens os suum. Et factus sum sicut bomo Jion audiens; * et non ha-bens in ore suo redargutio-nes. Quoniam in te, Domine, speravi: * tu exaudies me, domine, Deus meus. Quia dixi: Nequando su-Pergaudeant mihi inimici mei; * et, dum commoveh- Pobit sem, in silno sem ponižan ; rjovem zavoljo zdi-hovanja svojega serca. Gospod, pred teboj je vsa moja želja; in moje zdiho-vanje tebi ni prikrito. Moje serce je zbegano, moja moč me je zapustila; in luč mojih oči, Se ona ni z menoj. Moji prijatli in moji bližnji se proti meni bližajo, in stoj 6. In kteri so okoli mene bili, stojč od deleč ; in kteri po moji duši strežejo, silo delajo. In kteri mi hudo žele, ne-čimerno govore, in si ves dan goljufije izmišljujejo. Jez pa, gluhemu enak, ne slišim ; in sem kakor mutec, ki ne odpira svojih ust. In sem kakor človek, kteri nič ne sliši; in kteri nima zopergovora v svojih ustih. Ker v tč, Gospod, zaupam; ti, Gospod, moj Bog! me u-slišis. Zakaj rekel sem: Naj se nikoli ne vesele zavoljo mene moji sovražniki, in če se turpedes inei, super me mag-na locuti sunt. Quoniam ego in flagella paratus sum, * et dolor me-us in conspectu meo sem-per. Quoniam iniquitatem me-am annuntiabo; * et cogi-tabo pro peccato meo. Inimici autem mei vivunt, et confirmati sunt super me; * et multiplicati sunt, qui oderunt me inique. Qui retribuunt mala pro bonis, detrabebant mihi: * quoniam sequebarbonitatem. Ne derelinquas me, Domine, Deus meus; * ne dis-cesseris a me. Intende in adjutorium me-um, * Domine, Deus salutis meae. Ant. Vim faciebant, qui quaerebant animam meam. Ant. Confundantur et re-verantur, qui quaerunt animam meam, ut duferant eam. Exspectans exspectavi Do-minum, * et intendit mihi. Et exaudivit preces meas; * et eduxit me de lacu mi-seriae, et de luto faecis. Et statuit super petram mi nog6 spotaknejo, zoper me mogočno govorč. Saj sem za šibe pripravljen; in moja bolečina mi je vedno pred očmi. Očitno spoznavam svojo hudobijo, in mislim na svoj greh. Moji sovražniki pa živč, in so omočneli zoper me; in množč se, ki me po krivem sovražijo. Kteri dobro s hudim po-vračajo, opravljajo me, ker si za dobro prizadevam. Ne zapusti me, Gospod, moj Bog! ne hodi od mene. Misli v mojo pomoč, Gospod, Bog mojega zveličanja! Ant. Kteri po moji duši strežejo, silo delajo, Ant. Sramujejo naj se in osramoteni naj bodo, ki strežejo po moji duši, da bi jo vzeli. 39. Pričakovaje sem pričakoval Gospoda, in k meni se je nagnil. In je moje prošnje uslišal, in me je izlekel iz brezna revšine in iz blata luže. In je postavil moje noge pedes meos; * et direxitgres-sus meos. Et immisit in os meum canticum novum; * carmen Deo nostro. Videbunt multi, et time-bunt; * et sperabunt in Domino. Beatus vir, cujus est no-men Domini spes ejus; * et iion respexit in vanitates, et insanias falsas. Multa fecisti tu, Domine, Deus meus, mirabilia tua; * et cogitationibus tuis non est, ^ui similis sit tibi. Annuntiavi, etlocutus sum; * multiplicati sunt super nu-merum. Sacrificium et oblationem Mluisti; * aures autem per-ftcisti mihi. Holocaustum et pro pec-cato non postulasti; * tune ^ixi: Ecce venio. In capite libri scriptum est de me, ut facerem vo-mntatem tuam; * Deus meus, v°lui, et legem tuam in medio c°rdis mei. . Annuntiavi justitiam tuam je ecclesia magna; * ecce, jjjlda mea non prohibebo: ■domine, tu sčisti. Justitiam tuam non ab-scondi in corde meo; * ve- na skalo, in moje stopinjo je vladal. In dal mi je v usta novo pesem, hvalno pesem našemu Bogu. To jih bo veliko videlo, ter se bodo bali, in v Gospoda bodo upali. Blagor človeku, kteri zaupa v im6 Gospodovo, in se ne ozira po nečimernostih in po lažnjivih nespametih. Veliko svojih čudežev si ti, Gospod, moj Bog, naredil, in nikogar ni, da bi ti bil enak v tvojih mislih. Oznanoval sem jih, in pravil; namnožili so se brez števila. Klalnih in jedilnih darov nisi hotel; ušesa pa si mi pripravil. Zgalnega daru in daru za greh nisi tirjal. Takrat sem rekel; Glej, pridem! V glavici bukev je pisano od mene, da naj izpolnim tvojo voljo. Moj Bog! to hočem, in tvoja postava je v sredi mojega serca. Tvojo pravico sem oznanoval v velikem zboru. Glej, svojim ustnicam ne bom branil; Gospod, ti veš! Tvoje pravice nisem prikrival v svojem sercu; tvojo 14 ritatem tuam et salutare tu-um dixi. Non abscondi misericor-diam tuam, et veritatem tuam; * a concilio multo. Tu autem, Domine, ne louge facias miserationes tu-as a me; * misericordia tua et veritas tua semper su-sceperunt me. Quoniam circumdederunt me mala, quorum non est numerus; comprehenderunt me iniquitates meae, et non potni, ut viderem. Multiplicatae sunt super capillos capitis mei; * et cor meum dereliquit me. Complaeeat tibi Domine, ut eruas me: * Domine, ad adjuvandum me respice. Confundantur et reverean-simul, qui quaerunt animam meam, * ut duferant eam. Convertantur retrorsum et revereantur, * qui volunt mi-hi mala. Ferant confestim confu-sionem suam, * qui dicunt mihi: Euge, euge. Eiultent et laetentur super te omnes quaerentes te; * et dicaut semper: Magni-fieetur Dominns, qui diligunt salutare tuum. Ego autem mendicus sum resnico in tvojo pomoč sem pravil. Tvoje milosti in tvoje resnice nisem skrival v velikem zboru. Ti pa, Gospod! ne odteguj mi svojega usmiljenja; tvoja milost in resnica ste me vselej ohranile. Zakaj obdajajo me zla, kterih ni števila; moje pregrehe so me popadle, in nisem mogel gledati. Več jih je, ko las na moji glavi, in moje serce me je zapustilo. Naj ti dopade, Gospod, da me rešiš; Gospod, glej, da mi boš pomagal. Sramujejo naj se, in osra-moteni naj bodo vsi, ki strežejo po moji duši, da bi jo vzeli. Vernejo naj se, in sram jih bodi, ki mi hudo žel6. Zdajci naj nosijo svojo sramoto, ki pravijo: Prav! prav! Vesele in radujejo naj se nad teboj vsi, ki te iščejo; in kteri ljubijo zveličanje, naj vedno rekajo: Hvaljen bodi Gospod! Jez pa sem revež in ubo- pauper; * Dominus solli-citus est mei. Adjutor meus et protector raeus es tu; * Deus meus, ne tardaveris. Ant. Confundantur et re-vereantur, qui quaerunt ani-®am meam, ut auferant eam. Ant. Alieni insunmerunt in me, et fortes quaesieruut ^nimam meam. Psalm Deus, in uomine tuo sal-vnm me fac; * et iu vir-inte tua judica me. Deus, exaudi orationemme-J1«!; * auribus pereipe ver-^ oris mei. Quoniam .alieni insurreie-rnnt adversum me, et fortes 'luaesierunt animam meam ; * ei non proposuerunt Deum ante conspectum suum. Ecce enim, Deus ddjuvat J*16; * et Dominus suscep-k08 est animae meae. . Averte mala inimicis me-18! * et in veritate tua dis-Pfirde illos. ..Voluntarie sacrificabo ti-,JI! * et confitebor nomini Uoi Domine, auoniam bo-5uni est. omni tribu-me; * et su- žec; Gospod skerbi za me. Moj pomočnik in moj varil si ti; moj Bog, ne mudi se! Ant. Sramujejo naj se in osramoteni naj bodo, ki strežejo po moji duši, da bi jo vzeli. Ant. Ptujci so se vzdignili zoper mene, in močni iščejo moje duše. 53. Bog! v svojem imenu reši me; in v svoji moči prisodi mi pravico! Bog! usliši mojo molitev; poslušaj besede mojih ust. Zakaj ptujci so se vzdignili zoper mene, in močni iščejo moje duše, tor nimajo Boga pred svojimi očmi. Zakaj glej, Bog mi pomaga, in Gospod je sprejemnik moje duše. Oberni hudo na moje sovražnike, in v svoji resnici jih pokončaj. Kadovoljno ti bom daroval, in tvoje imč slavil, Gospod! ker je dobro. Zakaj iz slednje stiske si me rešil; in tje čez moje so- Quoniam ex atione eripuisti per inimicos meos despexifc oculus meus. Ant. Alieni iiisurrexerunt in me, et fortes quaesierunt animam meam. y. Insurrexerunt in me te-stes iniqui. JjE:. Et mentita est iniqui-tas šibi. [„Oče naš Ex tradatu s. Augustini Episcopi super Psalmos. (In Psalm. 63, v. 2.) Ledio IV. Protexisti me, Deus, a con-ventu malignantium, a mul-titudine operantium iniqui-tatem. Jam ipsum caput no-strum intueamur! Multi Mar-tjres talia passi sunt; sed nihil sic člucet, quomodo caput Martjrum: ibi melius intuemur, quod illi eiperti sunt. Protectus est a multi-tudine malignantium, prote-gente se Deo: protegente čarnem suam ipso Filio et ho-mine, quem gerebat; quia Fi-lius hominis est, et Filius Dei est. Filius Dei propter formam Dei. Filius hominis propter formam servi, ha-bens in potestate ponere a-nimam suam, et recipere e-am. Quid ei potuerunt face- vražnike je gledalo moje ok<5. Ant. Ptujci so se vzdignili zoper meno, in močni iščejo moje duše. /. Vzdignile so se zoper mene lažnjive priče. hfc. In hudobija je sama sebi lagala. — (tiho)]. Is razprave sv. Avguština, škofa, o psalmih. (O psalmu 63., v. 2.) Berilo IV. „Vdruj me, Bog,'zbora hudobnih; derhali njih, ki hudobijo delajo“. Glejmo zdaj našo glavo (Jezusa)! Veliko mučencev je prav tako ter-pelo (kakor on), ali nobeden se tako ne odlikuje, kakor on, ki je vseh mučencev glavar; na njem naj bolje vidimo, kaj so mučenci terpelf Obvarovan je bil množice1 hudobnih, ker ga je Bog varoval, ker je sam život svoj varoval kot sin božji in človek; saj je božji sin in sin človeški. Sin božji je zavoljo božjega bitja, človeški sin pa zavoljo hlapčevske podo' be; on ima oblast, življenje dati in ga nazaj vzeti. Kaj so mu mogli tedaj storiti re inimici? Occiderunt cor-pus, animam non occiderunt. Intendite! Parum ergo erat, Dominum hortari Martjres verbo, nisi firmaret exem-plo. 1^. Tamquam ad latronem existis cum gladiis et fusti-bus comprebendere me. * Quotidie apud yos eram in templo docens, et non me teimistis, et ecce, fiagella-tum ducitis ad crucifigen-dum. Cumque injecissent ma-nus in Jesum, et tenuissent eiim, diiit ad eos. Quoti-die etc. Ledio V. Nostis, qui conventus erat toalignantium Judaeorum, et quae multitudo erat operan-tium iniquitatem. Quam i-n'qilitatem ? Quia voluerunt ®ccidere Dominum Jesum yliristum. Tanta opera bona, Japit, ostendi vobis; prop-ter quod horum me vultis jjccidere ? Pertulit oinnes in-drnios eorum, curavit om-U®8 languidos eorum, prae-aicavit regnum coelorum, ?0li tacuit vitia eorum, ut ^sa potius eis displicerent, non medicus, a quo sanabari- njegovi sovražniki? Umorili so telo njegovo, duše pa niso mogli umoriti. Pazite 1 Vse premalo bi bilo Gospodu, mučence opominjati z besedo, ko ne bi jih bil okrepčal se svojim zgledom. U- Kakor nad razbojnika ste me šli lovit z meči in kolini. Vsak dan sem sedel pri vas in učil v tempeljnu, in me niste prijeli; — in, glej, zdaj me bičanega vlečete, da me boste križali. In ko so stegnili roke po njem in ga popadli, jim je rekel: — Vsak dan itd. Berilo V. Veste, kako velik je bil zbor hudobnih med Judi, in koliko je bilo njih, ki so hudobijo delali. Kakošno hudobijo? Hoteli so umoriti Gospoda Jezusa Kr. „Toliko dobrot" — pravi Kr. — „sem vam izkazal: zarad ktere (teh dobrot) me hočete umoriti"? Prenašal je vse njihove bolnike, ozdravljal je njih nadležne, oznanoval je nebeško kraljestvo, grehov njihovih ni zamolčeval, da bi se njih kesali, ne pa zamerili (njemu) zdravniku, kteri jih je tur. His omnibus curationi-bus ejus ingrati tamquam multa febre phraenetici, iu-sanientes in medieum, qui venerat curarare eos, exco-gitaverunt consilium perden-di eum; tamquam ibi vo-lentes probare, utrum vero bomo sit, qui mori possit, an aliquid super homines sit, et mori se non permittat. Verbum ipsorum agnoscimus in Sapientia Salomonis. Mor-te turpissima, inqiiiunt, con-demnemus eum. Interroge-mus eum: erit enim respec-tus in sermonibus illius. Si enim vere Filius Dei est, li-beret eum. Ijt. Tenebrae factae sunt, dum crucifisissent Jesum Ju-daei; et circa horam nonam exclamavit Jesus voce ma-gna: Deus meus, ut quid me dereliquisti ? * Et inclinato capite, emisit spiritum. y. Exelamans Jesus voce magna, ait : Pater, in ma-nus tuas commendo spiritum meum. Et inclinato etc. Ledio VI. Exacuerimt tamquam gladkim linguas suas. Non di- ozdravljal. Toda, nehvaležni za vsa njegova ozdravljenja, bili so besni, kakor tisti, ki jih huda ognjenica muči; ‘razsajali so zoper zdravnika, ki je prišel jih zdravit; u-mislili so si, kako bi ga u-morili, kakor da bi hoteli poskusiti, če je resnično človek, ki more umreti, ali pa kaj nadčloveškega, kar umreti ne more. Prav njihove besede so, kar beremo v Salomonovih bukvah Modrosti (2, 20.): „K naj sramotnimi smer-ti ga obsodimo11 — pravijo — „skušati ga hočemo; potlej ga bomo sodili po njegovih besedah. Ce je namreč res sin božji, naj ga Bog reši“ Ifc. Tema se je storila, ko so bili Judje Jezusa na križ pribili; in okoli devete ure je Jezus z velikim glasom vpil: „Moj Bog, zakaj si m® zapustil1'? — In naguivši glavo je dušo izdihnil. 'f. Vpil je Jezus z velikim glasom in rekel; „Oče, v tvoje roke bodi izročena moja duša11! In naguivši glavo itd. Berilo VI. „Nabrusili so svoje jezike kakor meč11 (ps. 63, 4). Naj eant Judaei: Non occidimus Christum. Eteniin propterea eum dederant judiei Pilato, ut quasi ipsi a morte ejus viderentur immunes. Nam cum dixisset eis Pilatus: Vos eum occidite, responde-runt: Nobis non licet occi-dere quemquam. Iniquitatem faciuoris sui m judicem. ho-minem refundere volebant; sed numquid Deum judicem fallebant? Quod fecit Pilatus, in eo ipso, quod fecit, aliquantulum particeps fuit; sed in comparatione illorum umito ipse innocentior. In-stitit enim, quantum potuit, ut illum ex eorum manibus liberaret: nam propterea da-gellatum produxit ad eos. Non persequendo Dominum flagellavit, sed eorum furo-ri satisfacere volens; ut vel sic jam mitdscerent, et de-sinerent velle occidere, cum flagellatum viderent. Fecit et hoc. At, ubi perseveraverunt, uostis illum lavisse manus, et dixisse, quod ipse non fe-cisset, mundum se esse a uiorte illius. Fecit tamen. Sed’ si reus, quia fecit vel iuvitus, illi innocenies qui coegerunt, ut faceret ? N ullo uiodo. Sed ille dixit in eum sententiam, et jussit eiim Judje nikar ne,terdijo: „Mi nismo Kristusa umorili." Saj so ga zato izročili sodniku Pilatu, da bi se zdelo, da ni so oni krivi smerti njegove. Kajti, ko jim je Pilat rekel: „Umorite ga vi“!, odgovorili so mu: „Mi ne smemo nikogar umoriti". Krivico svojega hudodelstva so hoteli zavaliti na človeškega sodnika. Pa — so li s tem Boga sodnika prekanili? S tem, da se je Pilat Judom udal in (česar so želeli) storil, u-deležil se je ravno s tem, da je to storil, njihove krivice; ali, če ga njim primerjamo, je on veliko nedolž-niši. Saj si je, kolikor je mogel, prizadeval, da bi Jezusa iz njih rok rešil, in zato ga je tudi bičanega pred-nje pripeljal. Ko je bil dal Gospoda bičati, ni storil tega z namenom, preganjati ga, ampak, ker je hotel njihovi (judovski) besnosti ustreči, da bi se namreč vsaj, ko bi videli bičanega, omečili in odjenjali od zahtevanja, da naj ga jim k smerti obsodi. Storil je tudi še to. Ker so terdovratni ostali (v svojem siljenji), veste, da si je roke umil in rekel, da bi ga on ne sodil, da je torej nedol- crucifigi, et quasi ipse oc-cidit: et vos, o Judaei, oc-cidistis. Unde occidistis? Gladio linguae; acuistis e-nimlinguas vestras. Etquau-do percussistis, nisi quando clamastis: Crucitige, cruei-fige? 5L-. Animam meara dilec-tara tradidi in manus ini-quorum, et facta est miki kaereditas mea sicut leo in silva: dedit contra me vo-ces adversarius, dicens: Con-gregamini, et properate ad devorandum illum: posue-runt me in deserto solitndi-nis, et luxit super me omnis terra: * Quia non est in-ventus, qui me agnosceret, et faceret bene. Insurreierunt in me viri absque misericordia, et non pepercerunt animae me-ae. Quia non est ete. Animam etc. žen gledd njegove smerti. Ali vendar je storil, (kar so Judje koteli). In, če je kriv on, ki je nerad to storil, so li oni nedolžni, ki so ga silili, da je tako storil? Po nikakem. Ali obsodil ga je prav za prav vendar-le on in ukazal križati ga, in tako ga je nekako on umoril; pa tudi vi, Judje, ste ga umorili. Kako to ? Z mečem (svojega) jezika (ste ga umorili); nabrusili ste si namreč jezike. Kedaj pa ste ga ubili, če ne takrat, ko ste kričali: „Kri-žaj ga, križaj ga“! I£. Ljubo moje življenje sem izročil v roke hudobnežem, in dedžina moja je postala kakor lev v gojzdu; moj sovražnik se je zoper mene oglasil, rekoč: „Zberi-te se in hitite, da ga požre-teu ! Dejali so me v samotno puščavo, in vsa zemlja me je obžalovala; — ker ni ga bilo, da bi me bil spoznal in dobro storil. 'f. Ljudje brez usmiljenja so vstali zoper mene, in niso prizanesli mojemu življenju. Ker ni ga bilo itd. Ljubo mojo življenje itd. Jutranjice. III. nokturn. Antif. Ab insurgentibus in me libera me, Domine, qaia occupaverunt auimam meam. Antif. Njih, ki se zoper mene vzdigujejo, reši me, Gospod, ker lovijo mojo dušo. Psalm 58. Eripe me de inimicis me-is, Deus meus; * et ab insurgentibus in me libera me. Eripe me de operantibus iniquitatem; * et de viris sanguiuum salva me. Quia, ecce, ceperunt ani-mam meam; * iruerunt in me fortes. Neque iniquitas mea, ne-que peccatuin meum, Domine; * sine iniquitate cu-curri, et direxi. Exurge in occursum me-mn, et vide: * et tu, Dorine, Deus virtutum, Deus Israel. Intende ad visitandas om-“es gentes: * non miserea-fis omnibus, qui operantur 1niquitatem. Convertentur ad vesperam, et farnem patientur ut ca-nes; * et oircuibunt civi-tatem. Ecce, loquentur in ore suo, gladius in labiis eorum; quoniam quis audivit? Otmi me mojim sovražnikom, moj Bog! in reši me njih, ki se zoper mene vzdigujejo. Otmi me njim, ki hudobijo delajo; in reši me ker-voželjnih mož. Ker, glej! love mojo dušo; modni me napadajo. Saj ni moja hudobija, tudi ne moja pregreha (tega zadolžila), Gospod; brez hudobije sem hodil, in sem (prav) ravnal. Vzdigni se meni naproti, in glej ; in ti, Gospod, Bog vojskuih trum, Izraelov Bog! Glej in obišči vse narode; nikogar se ne usmili izmed vseh, ki hudo delajo. Vernejo se zvečer, in bodo lakoto terpeli, kakor psi, in po mestu hodili. Glej, z ustmi govorč, in meč je na njih ustnicah; zakaj kdo sliši. Et tu, Domine, deridebis eos; * ad nihilum deduces omiies gentes. Fo.-titudinem meam ad te custodiam, quia Deus su-sceptor meus es: * Deus meus, misericordia ejus prae-veniet me. Deus ostendit mihi super inimicos meos, ne occidas eos; * nequando obliviscan-tur populi mei. Disperge illos in virtute tua; * et depone eos, pro-tector meus, Domine. Delictum oris eorum, ser-monem labiorum ipsorum;* et comprehendantur in su-perbia sua. Et de exsecratione et men-dacio annuntiabuntur in con-summatione: * in ira con-summationis, et non erunt. bit scient, quia Deus do-minabitur Jacob; * et ii-nium terrae. Convertentur ad vespe-ram, et farnem patientur ut canes; * et circuibunt civi-tatem. Ipsi dispergentur ad man-ducandum: * si vero non fuerint saturati, et murmu-rabunt. Ego autem cantabo forti-tudinem tuam; * et exalta-bo mane misericordiam tuam. Ti pa, Gospod, zasmehuješ jih; v nič devaS vse narode. Svojo moč bom pri tebi hranil, ker ti, Bog! si moj sprejemnik. Moj Bog je on; njegova milost me prehiti. Bog mi pokaže (svojo moč) čez moje sovražnike; ne pomori jih, da kjč ne pozabijo mojega ljudstva. Razkropi jih v svoji moči; in poderi jih, Gospod, moj varh! Greh njih ust je govorjenje njih ustnic; in vjamejo naj se v svojem napuhu. In zavoljo kletve in laži se jim napovč pokončanje, v jezi pokončanje, da jih več ne bo. In vedo naj, da Bog gospoduje nad Jakopom, in do pokrajin zemlje. Vernejo se zvečer, in bodo lakoto terpeli kakor psi, in po mestu hodili. Oni se razkropijo jedil i-skaje, in bodo godernjali, ako ne bodo nasiteni. Jez pa bom prepeval tvojo moč, in se zjutraj razveseljeval tvoje milosti. Quia factus es susceptor meus; * et refugium meuin in die tribulationis meae. Adjutor meus, tibi psal-larn, quia Deus susceptor meus es ; * Deus meus, mise-ricordia mea. Ant. Ab insurgentibus in me libera me, Domine, qui-a oecupaverunt animam meam. Ant. Longe fecisti notos meos a me: traditus sum, et non egrediebar. Psa Domine, Deus salutis meae : * in die clamavi et noc-te coram te. Intret in cospectu tuo o-ratio mea: * inclina aurem tuam ad precem meam. Quia repleta est malis a-nima mea, * et vita mea in-ferno appropinquavit. Ailstimatns sum cum de-scendentibus in lamini; * factus sum sicut bomo sine adjutprio, inter mortuos liber. Sicut vulnerati dormien-tes in sepulchris, quorum non es inemor amplius, * et ipsi de mauu tua repulsi sunt. Posuerunt me in lacu in- Ker si moj sprejemnik in moje pribežališče ob dnevu moje stiske. Moj pomočnik; tebi bom prepeval; ker si Bog moj sprejemnik, moj Bog, moje usmiljenje. Antif. Njih, ki se zoper mene vzdigujejo, reši me, Gospod, ker lovijo mojo dušo. Antif Odveruil si od mene moje znance: izdan sem in ne morem uiti. 87. Gospod, Bog mojega zveličanja, po dnevu kličem, in po noči vpričo tebe. Naj pride pred tvoje obličje moja molitev; nagni svoje uho k moji prošnji! Ker moja duša je z nadlogami napolnjena, in moje življenje se peklu bliža. Prištet sem njim, ki gro-d6 v jamo, enak človeku, ki je brez pomoči. Med raertve sem spuščen, kakor pobiti, kteri spijo v grehih, in se jih več ne spominjaš, in oni so pahneni iz tvoje roke. Položili so me v nar glo- feriori, * in tenebrosis, et in umbra mortis. Super me confirmatus est furor tuus; * et omnes fluc-tus tuos indiuisti super me. Longe fecisti notos meos a me, * posuerunt me abo-minationem šibi. Traditus sum, et non e-grediebar; * oculi mei lan-guerunt prae inopia. Clamavi ad te, Domine, tota die: * espandi ad te mamiš meas. Numquid mortuis facies mirabilia; * aut medici su-scitabunt, et confitebuntur tibi? Numquid narrabit aliquis in sepulchro misericordiam tuam; * et veritatem tuam in perditione? Numquid cognoscentur in tenebris mirabilia tua; * et justitia tua in terra obli-vionis? Et ego ad te, Domine, clamavi; * et mane oratio mea praeveniet te. Ut quid, Domine, repellis orationem meam, * avertis faciem tuam a me? Pauper sum ego, et in la-boribus a juventute mea; * exaltatus autem humiliatus sura et conturbatus. In me transierunt irae tu- bokejšo jamo, v tžmo, in v smertno senco. Tvoj serd tiči terdo nad mano* in vse svoje valove si nad me navlekel. Odvernil si od mene moje znance; imeli so me zagnju-sobo. Izdan sem, in ne morem uiti; moje oči slabč zavoljo revščine. V tebe kličem, Gospod! ves dan, proti tebi razpenjam svoje roke. Boš mar nad mertvimi čuda delal ? ali jib bodo zdravniki obujali, da te bodo slavili? Bo mar kdo v grobu pripovedoval tvojo milost, in tvojo resnico v pogubljenji? Bodo se mar v temnicah spoznavala tvoja čuda; in tvoja pravica v deželi pozabljivosti ? Jez pa, Gospod! v tebe kličem, in zjutraj ti moja molitev naproti pride. Zakaj, Gospod, zametuješ mojo molitev, in odvračaš svoje obličje od mene? Revež sem, in v težavah od svoje mladosti; povišan pa, bil sem ponižan in prestrašen. Tvoja jeza se nameobra- ae; * et terrores tui coutur-baverunt me. Circumdederunt me sicut aqua teta die: * circumde-runt me simul. Elongasti a me amicum et proiimum; ^ et notes me-os a miseria. Ant. Longe fecisti notos meos a me: traditus sum, et non egrediebar. Ant. Captabunt in ani-mam Justi, et sanguinem in-nocentem condemnabunt. Deus ultionum Domimus; * Deus ultionum libere egit. Exaltare, qui judicas ter-ram; * redde retributionem superbis. Usquequo peccatores, Domine, * usquequo peecato-res gloriabuntur ? Effabuntur et loquentur iuiquitatem; * loquentur om-nes, qui operantur injusti-tiam? Populum tuum, Domine, bumiliavornnt; * et haere-ditatem tuam veiaverunt. Viduam et ddvenam in-terfecerunt; * et pupillos oc-eiderunt. Et dixerunt: Non videbit ča in tvoji strahovi me begajo. Obdajajo me ves dan kakor voda, obdajajo me vsi skupaj. Odpra\il si od mene pri-jatla in bližnjega, in moje znance od moje reve. Antif. Odvernil si od mene moje znance: izdan sem in ne morem uiti. Antif. Življenje pravilnega zalezujejo, in nedolžno kri obsojujejo. 93. Bog maščevanja je Gospod ; Gospod maščevanja prosto dela. Vzdigni se, ki sodiš zemljo ; daj prevzetnim povračilo. Doklej se bodo grešniki, Gospod! doklej se bodo grešniki hvalili. Ustili se in hudobno govorili, bahali se vsi, ki počenjajo krivico? Tvoje ljudstvo, Gospod! ponižujejo in tvoj delež stiskajo. Morijo vdovo ino ptujca, in pobijajo sirote. Ter pravijo: Gospod ne Dominus; * nec intelliget Deus Jacob. Intelligite, insipieutes in populo; * et stulti aliquando sapite. Qui plantavit anrem, non audiet; * ant, qui fmxit ocu-lum, non considerat? Qui corripit gentes, non argnet; * qui docet homi-nera scientiam? Dominus seit cogitatio-nes hominum, * qnoniam va-nae sunt. Beatus homo, quem tu e-rudieris, Domine; * et de lege tua docueris eum. Ut mitiges ei a diebus malis; * doneč fodiatur pec-catori fovea. Quia non repellet Dominus plebem suam; * et hae-riditatem suam non dere-linquet. Quoadusque justitia con-vertatur in judicium; et qui juxta illam omues, qui reeto sunt corde. Quis consurget mihi ad-versus malignantes? * ant quis stabit mecum adrersus operantes iniqiiitatem? Nisi quia Dominus adju-vit me, * paulo minus ha-bitasset in inferno anima mea. vidi, in Bog Jakopov ne Spoznajte, vi neumneži izmed ljudstva, in vi nespametni vendar enkrat razu-mejte! Mar on, ki je uho usadil, ne sliši? ali on, ki je okd naredil, ne vidi? Mar on, ki n&rode pokori, ne bo kaznoval ? Ki uči človeka vednost? Gospod vč misli človekove, da so nečimerne. Blagor človeku, kterega ti | podučuješ, Gospod, in ga ličiš svojo postavo. Da mu polajšuješ hude dni, dokler se grešniku ne skoplje jama. Zakaj Gospod ne zaverže svojega ljudstva, in svojega deleža ne zapusti. Dokler se pravica ne ober-ne v sodbo; in kteri se njd derže, so vsi ravnega serci. Kdo se vzdigne zame zoper malopridne? ali kdo bo stal z menoj zoper nje, ki počenjajo krivico? Ko bi mi ne bil Gospod pomagal, prebivala bi blezo že v peklu moja duša. A Si dicebam; Motus est pes meus: * misericordia tua, Domine, adjuvabat me. Secundum multitudinem dolorum meorum in corde meo; * consolationes tuae laetificayenmt animam ine-am. Numquid adhaeret tibi se-des iniqiiitatis, * qui fingis labores in praecepto? Captabunt in animam Justi ; * et sanguinem inno-centem condemmabunt. Et factus est mihi Do-minus in refugium; * et Deus meus in adjutoiium spei meae. Et reddet illis iniquita-tpm ipsorum, et in ma-Etia eorum disperdet eos, * disperdet illos Dominus, Deus Poster. Ant. Captabunt in ani-ftam Justi, et sanguinem in-n(>centem condemnabunt. 'f. Locuti sunt adversum lingua dolosa. Pit sermonibus odii cir-Cllmdederunt me, et expu-Snaverunt me gratis. Ko sem rekel: Moja noga omahuje; pomagalo mi je tvoje usmiljenje, Gospod! Po obilnosti bolečin v mojem sercu so tolažbe tvoje razveseljevale mojo dušo. Derži se mar s dež krivice tebe, ki napravljaš trud v zapovedi? Življenje pravičnega zalezujejo, in nedolžno kri ob-sojujejo. Gospod mi je pribežališče, in moj Bog v pomoč mojemu zaupanju. In poverne jim njih krivico, in v njih hudobiji jih pokončd; pokončd jih Gospod, naš Bog. Antif. Življenje pravičnega zalezujejo, in nedolžno kri obsojujejo. 'f. Govorili so zoper mene z zvijačnim jezikom. Ijk In obdajali so me sč serditimi besedami in brez vzroka mo napadali. [„Oče naš“ — tiho.] De Epistola beati Pauli Apostoli ad IJebraeos. Lectio VIL (C. IV, 11.) Festinemus ingredi in il-lam reqniem, ut ne in idip-sum quis incidat increduli-tatis exemplum. Vivus est enim sermo Dei, et efficax, et penetrabilior omni gladio ancipiti, et pertingens usque ad divisionem animae, ac epiritus, compagum quoque, ac medullarutn, et discretor cogitationum et intentio-num cordis. Et non est ulla creatura invisibilis in con-spectu ejus, omnia autem nuda et aperta sunt oculis ejus, ad quem nobis sermo. Habentes ergo Pontificem magnum, qui penetravit coe-los, Jesum Christum, Filium Dei, teneamus confessionem. Non enim habemus Pontificem, qui non possit coni-pati infirmitatibus nostris; tentatum autem per omnia pro similitudine, absque pec-cato. I£. Tradiderunt me in mamiš impiorum, et inter ini-quos projecerunt me, et non pepercerunt animae meae; congregati sunt adversum me fortes; * et sicut gigantes steterunt contra me. Iz lista sv. Pavla apost. do Hebrejcev. Berilo VIL {Pogl. IV. 11.) Hitimo torej iti v tisti pokoj, da ne pade kdo ravno v tak zgled nevere. Živa je namreč božja beseda, in močna, in ostrejša ko vsak na obč strani ojstri meč, in seže do ločitve duše in duha, tudi sklepov in mozga, in razsodi misli in namene serca. In nobena stvar ni nevidna pred njim; ampak vse je golo in odgerneno pred njegovimi očmi, kteremu nam bo treba dati odgovor. Ker imamo tedaj tolikega velikega duhovna, kteri je prederl ne-bč, Jezusa, Simi božjega, der-žimo se terdno vere. Nimamo namreč velikega duhovna, kteri ne bi mogel usmiljenja imeti z našimi slabostmi, ampak enega v vseh rečeh (nam) enako skušene-ga, razen greha. ]£. Izdali so me v roke hudobnežem in vergli me med krivične in niso prizanesli mojemu življenju; zbrali so se zoper mene mogočni. — In kakor velikani so stali zoper mene. V. Alieni insurrexerunt ad-Versum me, et fortes quae-sierunt animam meam. Et sicut etc. Lectio VIII. Adeamus ergo cum fiducia ad thronum gratiae, ut mi-sericordiam consequamur, et gratiam inveniamus in au-xilio opportuno. Omnis nam-que Pontifex, ex hominibus assumptus, pro hominibus constituitur iniis, quae sunt ad Deum, ut offerat dona et sacrificia pro peccatis; qui condolere possit iis, qui i-gnorant et errant; quoniam et ipse circumdatus est infir-mitate, et propterea debet, quemadmodum pro populo, ita etiam et pro semetipso offere pro peccatis. 1^. Jesum tradidit impius summis principibus sacerdo-tum et senioribus populi: * Petrus autem sequebatur e-a longe, ut videret finem. T. Adduxerunt autem e-‘ini ad Caipbam principem sacerdotum, ubi Scribae et ^harisaei convenerant. Petru s autem etc. Lectio IX. Nec quisquam sumit šibi aonorem, sed qui vocatur a Ptujci so se vperli zoper mene, in mogočni moje življenje zalezovali. In kakor velikani itd. Berilo VIII. Stopimo torej z zaupanjem k sedežu guade, ,da usmiljenje dosežemo, in milost najdemo ob času potrebne pomoči. Zakaj vsak veliki duhoven, izmed ljudi izbran, je za ljudi postavljen v to, kar Eoga zadeva, da daruje dan' in daritve za greh, in zamere usmiljenje imeti s tistimi, kteri so nevedni in zajdejo, ker je tudi on obdan se slabostjo ; in torej mora, kakor za ljudstvo, takč tudi za sč opravljati daritve za grehe. bir. Hudobnež je Jezusa izdal velikim duhovnom in starašinam ljudstva. — Peter pa je od deleč za njim hodil, da bi konec videl. f. Pripeljali pa so ga h Kajfežu, včlikemu duhovnu, kjer so se bili zbrali pismar-ji in Farizeji. Peter pa itd. Berilo IX. In nihče si ne vzame časti, razen kteri je poklican. Deo, tamquam Aaron. Sic et Christus non semetipsum cla-rificavit, ut Pontifex fieret; sed qui locutus est ad eum: Filius meus es tu: ego ho-die genui te. Quemadmo-dum et in alio loco dicit-Tu es sacerdos in aeternum, secundum ordinem Melchi-sedecli. Qui in diebus car-nis suae preces snpplicatio-nesque ad eum, qui possit illum salvtun facere a mor-te, eum elamore valido et lacrvmis offerens, ex audi tu 3 est pro sua reverentia. Et quidem, eum esset Filius Dei, didic.it ex iis, quae pas-sus est, obedientiam; et consummatus, faetus est omnibus obtemperantibus šibi, causa salutis aeternae; ap-pellatus a Deo Pontifex juxta ordinem Melckisedech. 1F Caligaverunt oculi mei a fletu meo; quia elongatus est a me, qui eonsolaliatur me. Videte omnes populi, * si est dolor similis, sicut do-lor meus. H. O vos omnes, qui trans-itis per viam, attendite et videte. Si est dolor etc. Caligaverunt etc. , od Bogii, kakor Aron. Takti tudi Kristus ni sam sebe poveličal, da bi bil včliki duhoven, ampak kteri je govoril k njemu: Moj Sin si ti, dans sem te jez rodil. Kakor tudi na drugem mestu pravi: Ti si duhoven vekomaj po redu Melhisedoko-vem. On je v dnevih svoje-' ga mesa molitve in prošnje z močnim glasom in se solzami daroval njemu, kteri gaje zamogel oteti (od) smer-ti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdane volje. In sicer, ko je bil Sin božji, učil se je iz tega, kar je terpel, pokorščine; in, ko je bil dokončan, postal je vsem, kteri so mu pokorni, vzrok večnega zveličanja; imenovan od Boga veliki duhoven po redu Melhisedekovem. IjE Otemnele so mi od (mojega) joka oči, ker se je daleč od mene odtegnil on, ki me je tolažil. — Glejte, vsa ljudstva, ali je kaka bolečina (taka), kakor moja bolečina. Oh, vi vsi, ki grest® tod memo, pomislite in glejte — Ali je kaka bolečina itd. Otemnele so mi itd.' HVALNICE Ant. Proprio filio suo non perpercit Deus, sed pro no-bis omnibus tradiclit illum. Psalm 50. „Miserere n Ant. Aiaiatus est super me spiritus meus; in me turbatum est cor meum. Domine, ezaudi orationem meam; auribus percipe ob-secrationem meam in veri-tate tua, * exaudi me in tua justitia. Et non intres in judicium cum servo tuo: * quia non justificabitur in cospectu tuo °mnis vivens. Quia persecutus est ini-micus animam meam, * bu-^liliavit in terra vitam meam. Collocavit me in obscuris, sicut mortuos saeculi; * et aJixiatus est super me spi-Ptus meus, in me turbatum cor meum. Memor fui dierum anti-^orum; meditatus sum in ®mnibus operibus tuis; * in mctis manuum tuarum medi-tabar. (LAUDES). Antif. Svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel Bog, ampak izročil ga je (v smert) za nas vse. , Deus“ na strani 142. Antif. Moj duh jev meni stiskan, moje serce je v meni prestrašeno. 142. Gospod! usliši mojo molitev; poslušaj mojo prošnjo po svoji resnici; usliši me po svoji pravici. In ne hodi v sodijo se svojim hlapcem; ker pred tvojim obličjem ni noben živih pravičen. Zakaj sovražnik preganja mojo dušo, tlači k tlem moje življenje. Postavlja me v temoto, kakor nekdanje merliče. In moj duh je v meni stiskan, mojo serce je v meni prestrašeno. Spominjam se starih časov, vsa tvoja dela premišljujem; naredbe tvojih rok preudarjam. Expandi manus meas ad te; * anima mea sicut terra sine aqua tibi. Velooiter exaudi me, Domine, * defecit spiritus meus. K on avertas faciem tu-am a me; * et similis ero descendentibus in laciim. Auditam fac mihi mane misericordiam tuam; quia in te speravi. • Notam fac mihi viam, in qua ambulem, * quia ad te levavi animam meam. Eripe me de inimicis me-is, Domine, ad te confugi; * doce me facere volunta-tem tuam, quia Deus meus es tu. Spiritus tuus bonus de-dueet me in terram rectam; * propter nomen tuum, Domine, vivificabis me in ae-quitate tua. Educes de tribulatione a-nimam meam; * et in mise-ricordia tua disperdes ini-micos meos. Et perdes omnes, qui tri-bulant animam meam; * quoniam ego servus tuus sum. Ant. Anxiatus est super me spiritus meus, in me turbatum est cor meum. Ant. Ait latro ad latro- Svoje roke proti tebi stegujem; moja duša je kakor suha zemlja pred teboj. Hitro me usliši, Gospod! moj duh omaguje. Ne obračaj svojega obličja od mene, sicer bom enak njim, ki v grob gredč. Daj mi zgodaj slišati tvoje usmiljenje; ker v te zaupam. Stori mi znano pot, po kteri naj hodim; ker k tebi povzdigujem svojo dušo. Keši me mojih sovražnikov, Gospod! k tebi sem pribežal. Uči me spolnovati tvojo voljo, ker moj Bog si ti. Tvoj dobri duh naj mo vodi po ravnem potu. Zavoljo svojega imena, Gospod, oživljaj po svoji pravici. Izpelji mojo dušo iz nadloge, in po svojem usmiljenji razkropi moje sovražnike' In pokončaj vse, kteri mojo dušo stiskajo; ker ser1 tvoj hlapec. Antif. Moj duh je v meB| stiskan, moje serce je v meB1: prestrašeno. Antif. Kekel jo razbojnd nem: Nos quidem dignafac-tis recipimus, hic anteni quid fecit? Memento mei, Domine, dum veneris in regnum tuum. Psalm 62. „Deus Deus meus“ Ant. Cum conturbata fue-rit anima mea, Domine, mi-serieordiae memor eris. razbojniku: Midva po zaslu-ženji svojih del prejemava, ta pa — kaj je storil? — Gospod spomni se me, kedar prideS v svoje kraljestvo. in naslednji na strani 146. Antif. Kedar bo moja duša žalostna, Gospod, spomni se svoje milosti. Pesem Habakukova. (Pogl. III.) Domine, audivi auditio-nem tuam; * et timui. Domine opus tuum; * in niedio annorum vivifica illud. In medio annorum notum facies; * cum iratus fueris, niisericordiae recordaberis. Deus ab austro veniet; * et Sanctus de monte Pha-Un. Operuit coelos gloria e-jus; * et laudis ejus plena ®st terra. Splendor ejus ut lux erit; * cornua in manibus ejus. Ibi abscondita est forti-tudo ejus; * ante faciem e-jns ibit mors. Et egredietur diabolus an-pedes ejus; * stetit, et hiensus est terram. Aspexit, et dissolvit gen-; * et contriti sunt monr tes saeculi. Gospod! slišal sem tvoj glas, in sem se bal. Gospod! tvoje delo je, v sredi lf)t ga oživi. V sredi let ga oznani; a-ko se razserdiš, spomni se svoje milosti. Bog pride z juga, in Sveti s hriba Farana. Njegovo veličastvo pokriva nebesa, in njegove hvale je polna zemlja. Njegova svetloba bode kakor luč; rog je v njegovih rokah. Ondi je skrita njegova moč. Pred njegovim obličjem pojde smert. In pred njegovimi nogami izide hudič. On stoji in meri zemljo. On pogleda in razkropi narode; večne gore se razdrobijo. Incurvati sinit colles mun-di; * ab itinerilnis aeternita-tis ejus. Pro miquitate vidi tento-ria ^Ethiopiae; * tmbantur pelles terrae Madiau. Numquid in flnminibus iratus es, Domine ? * ant in flnminibus furor tu us ? vel in mari indignatio tua? Qui ascendes super equos tuos: * et quadrigae tuae salvatio. Suscitans suacitabis ar-cum tu um; * juramenta tri-bubus, quae locutus es. Fluvios scindes terrae, vi-derunt te et doluerunt mon-tes; * gurges aquarum tran-siit. Dedit abjssus vocem su-am; * altitudo manus suas levavit. Sol et luna steterunt in tabernaeulo suo; * in luce sagittarum tuaram ibunt in splendore fulgurantis hastae tuae. In fremitu conculcabis ter-ram; * et in furore obstu-pefaoies gentes. Egressus es in salutem populi tui; * in salutem cum Christo tuo. Percussisti caput de do-mo impii; * denudasti fun- Hribi po svetu se uklanjajo ob njegovi večni boji. Zavoljo hudobije vidim e-tijopske šotore (tresti se), na šotorih madijanske dežele se gibljejo. Kaj nad rekami se jeziš, Gospod! ali je nad rekami tvoj serd? ali nad morjem tvoja nejevolja? Ti, ki sedeš na svoje konje, in tvoji vozovi so re-šenje. Obudiš, obudiš svoj lok, kakor si prisegel rodovom. Ti razkolješ reke na zemlji. Vidijo te in se tresejo gore; povodenj se razliva. Brezno se glasi; višava vzdiguje svoje roke. Sobice in luna stojite v svojem šotoru pri luči tvojih pušic, umaknete se pri svetlobi tvoje bliskajoče se sulice. V serdu teptaš zemljo, v jezi strašiš ljudstva. Izideš v rešenje svojega ljudstva, v rešenje se svojim Maziljenim. Razbiješ glavo hudobnemu rodu, odgerneš ga od tal do damentum ejus usaue ad collum. Maledixisti sceptris ejus, capiti bellatorum ejus; * venientibus ut turbo ad di-spergenduin me. Exultatio eorum, * sicut ejus qui devorat pauperem in abscondito. Viam fecisti in mari e-quis tuis; * in luto aqua-rum multarum. Audivi, et conturbatus est venter meus; * a voce con-tremuerunt labia mea. Ingrediatur putredo in ossibus meis; * et subter me scaceat. Ut requiescam in die tri-bulationis; * ut ascendam ad populum accinctum no-strum. Ficus enim non florebit; * et non erit germeu in vi-neis. Mentietur opus olivae; * et arva non afferent cibum. Abscindetur de ovili pe-cus: * et non erit armen-tum in praesepibus. Ego autem in Domino gaudebo: * et exultabo in Beo Jesu meo. Dominus Deus fortitudo mea; * et ponet pedes me-os quasi cervorum. Et super excelsa mea de- vrata. Eotiš njega žezlo, glavo njegovin vojakov, ki pridejo kakor vihar, da bi me razkropili. Njih veselje je, kakor tistega, kteri žre ubozega na skrivnem. Pot delaš v morji svojim konjem, v luži veliko voda. Slišim, in oserčje se mi trese, ob glasu mi ustnice trepečejo. Gnjiloba naj moje kosti prešine, da spod meno teče. Da počivam ob dnevu stiske, da pridem k našemu pre-pasanemu ljudstvu. Zakaj smokev ne bo cvetela, in grozda ne bo na terti. Oljkina rast bo goljufala, in polje ne donese vžitka. Drobnica bo iz hleva izgnana, in govedine ne bo pri jaslih. Jez pa se bom veselil v Gospodu, in radoval v Bogu, svojem Jezusu (odrešeniku). Bog Gospod je moja moč, in mi bo dal noge kakor jelenom. In po mojih višavah me ducet me victor, * in psal-mis canentem. Ant. Cum conturbata fue-rit anima mea, Domine, mi-sericordiae memor eris. Ant. Memento mei, Domine, dum veneris in re-gnum tuum. Psalm 148. „Landate naslednjima, na strani 151. 'f. Collocavit me in ob-senris. Sicut mortuos saeculi. premagalec popelje, in psalme bom prepeval. Antif. Kedar bo moja duša žalostna, Gospod, spomni se (svoje) milosti. Antif. Gospod spomni se me, kedar prideš v svoje kraljestvo. »ninum de coelis“ z dvema . Postavil me je v temen kraj — Ijir. Kakor merliče starodavnih časov. K pesmi „Bciiedict»s!: Antiph. Posuerunt super caput ejus causam ipsius seriptam: Jesus Nazarenus, Kex Judaeorum. Antif. Deli so mu verk glave obsodbo njegovo pisano: Jezus iz Nazareta, kralj judovski. Pesem „Benedictus Dominus* stran 154. J. „Christus faetus est“ etc. — „Pater noster“ etc. — „Miserere“, etc. — „ltespice, quaesumus, Domine" etc. z dotičnimi pravili na strani 155. in 156. VELIKI PETEK. DOPOLDANJE SY. OPRAVILO. [Postaja pri sv. križi v Jerusalemu.] Včliki petek! res, velik, presvet dan! dan, kteremu ni para v celem letu. Zato ga pa tudi sv. cerkev obhaja s celo posebnimi obredi (šegami). Frava, nekervava daritev — sv. maša — se danes ne opravlja, ker imamo kervavo Kristusovo daritev na križi preživo pred očmi. Dopoldanje opravilo, ki se namesti maše opravlja, imenuje se v cerkvenem jeziku „inissa praesanc-tificatorum“ (t. j. nmaša predposvečenih darov11); verni jo imenujejo „suhau maša, in sicer zato, ker se mašnih samo z včeraj posvečeno sveto hostijo obhaja, rešnje kervi pa ne zavžije. Ves današnji obred je sestavljen iz 4 delov: a.) Obrednih (mašnih) in strežniki v černih oblačilih sc uležejo na altarne stopnjice; po kratkem premišljevanji današnje skrivnosti se bere dvoje beril iz svetih bukev stare zaveze, potem sledi „passion“. b.) Slovesne molitve za vse ljudi (glej spodejl). c.) Razgrinjanje in počeSčevanje križa (britke martre). d.) Prenese se se stranskega oltarja (iz „božjcga groba11 P) včeraj posvečena in tam shranjena hostija in opravi sc sv. obhajilo z dotičnimi mašnimi molitvami. Izmed bistvenih delov sv. maše, ki so darovanje, spre-menjenje in obhajilo, izpustita sc tedaj I. in II. z vsem, 234 Veiiki petek. Tiar se v navadni maši na-nju nanaša, in opravi se samo III. del. Nezveden ceni se zdijo d razni deli današnje službe božje nezvezani med seboj, in zahomotani, vendar pa ni prav tako. Ves današnji obred je marveč nekaka celota, to je, nekaj celega, deržečega se. Imejmo navadno mašo pred očmi\ Do lista se v obredu Velikega petka vse izpusti; potem imamo za list dvojo beril (s traktoma), za e-vangdij „passionu; mesto zbirnih molitev opravlja sc mnogo molitev po ,.passionu“ in 1 tudi že med traktoma; od evangelija do „Oče-naša“ je vse izpuščeno zato, ker ni »darovanja1* in »spremenjenjau. Edino, kar je iz teh dveh delov navadne pete maše k tretjemu {obhajilu) privzeto, je kajenje sv. hostije in oltarja z dotičnimi molitvami, molitvica k darovanju mašnika samega in vernih, „Orate fratres“ in povzdigovanje {pa samo sv. hostije). Da se izpuščena bistvena dela prave maše s čem drugim nadomestita, vpleteno je na njunem mestu »razgrinjanje sv. križa“. Spodobi se namreč, da se {od „tiheu nedelje za-gerneno) sveto razpelo danes zopet razgerne, ko obhajamo spomin, da nas je Jezus na križi odrešil. Procesija, s Mero se sv. hostija na veliki oltar prenese, je le podreden, postransk obred. To je pregled raznih šeg dopoldne Vel. petka; njih sestava {sistem) je torej jasna. Velikega petka obred je eden naj starših. Počešče-vanje sv. križa {irgogr-brjaig, adoratio, salutatio) je bilo na Jutrovem navadno {v Jerusalemu, Carigradu), pozneje se ga je poprijela tudi zahodna cerkev in je to edini obred te verste {da se, namreč, „čescenje“ izkazuje s poklckovanjem, kakor moljenje.) L [Post ,,Nonam“ — po .,deveti“ dnevni uri — gredd mašnik (obrednik) in duhovni strežniki, vsi černo oblečeni, — brez gorečih sveč in kadilnice — pred čisto goli altar, na kterem sveče ne gorijo, uležejo sc na stopnjice in nekaj časa na tihem molijo in premišljujejo. Medtem razgernejo akoliti (ali cerkovnik) en sain pert *) čez altarno mizo. Obreduik sč strežniki vstane, gre na altar, poljubi ga molčč na sredi. Potem se poda en bralec na tisto mesto, kjer se pri slovesni maši list poje, in začne brati pervo spodnje berilo naravnost brez vvoda. Mašnik bere toisto berilo bolj na tihem na listni strani altarja.] Pojasnilo. Pervo berilo je vzeto iz bukev preroka Oseja. (VI. 1-6.), v kterein se prerokuje terpljenje Kristusovo in v-stajenje. Ozej. VI. 1—6. Haec dicit Dominus: In tribulatione sna mane con-surgent ad me: Venite, et revertamuv ad Domimnn, qui-a ipse cepit, et sauavit nos; percutiet, et curabit nos. Vivificabit nos post duos dies; in die tertia suscitabit nos, et vivemus in conspectu e-jus: sciemus, sequeimirque, ut cognoscamus Dominum. Quasi diluculum praeparatus est egressus ejus; et veniet quasi imber nobis tempora-neus et serotinus terrae. Quid faciam tibi, Ephsaim ? Quid faciam tibi, Juda V Mi-sericordia vestra quasi nu-bes matutina, et quasi ros mane pertransiens. Propter boe dolavi in Prophetis, et occidi eos in verbis oris mei; et judicia tua quasi lux egrediejitur. Quia mi- * 8 *) Navadno mora biti vsak 8 tremi perti pokrit. To-le pravi Gospod: V svoji stiski se zgodaj k meni vzdignejo {ter porečejo): „Pri-dite in vernimo se h Gospodu; ker on sam nas je vjel, * tedaj nas bo tudi rešil; u-darii nas je, in nas tudi o-zdravi. Oživi nas čez dva dni, in tretji dan nas obudi; in živeli bomo pred njega obličjem. Razumejmo in prizadevajmo si, da spoznamo Gospoda; kakor zarija je pripravljen njegov izhod; in pride k nam kakor zgodnji in pozni dež na zemljo". Kaj ti čem storiti, Efrajm? Kaj ti čem storiti, Juda? Vaše usmiljenje je kakor jutranja megla, in kakor rosa, ki zjutraj zgine. Zavoljo tega jih otesujem po prerokih, in ubijam z besedo svojih ust; in tvoja sodba se kakor luč altar, na kterem se hoče maševati, sericordiam volni, et non sa-crificium; et scientiam Dei, plus quam holocausta. prikaže. Ker usmiljenje hočem ne dani; in spoznanje Boga holj kakor žgalne daritve. Pojasnilo. V naslednjem „traktu“ se sv. cerlcev čudi obilni dobrotljivosti božji, da nas je odrešil. Tractus (Habac. III.) Domine, audivi auditum tuum, et timui; consideravi opera tu a, et expavi. )?. In medio duorum ani-malium innotesceris: dum appropinquaverint anni, co-gnosceris: dum advenerit tempus, ostenderis. f. In eo dum conturbata fuerit anima mea; in ira misericordiae memor eris. f. Deus a Libano veniet, et Sanctus de monte umbro-so et coudenso. 'f. Operuit coelos majestas ejus, et laudis ejus plena est terra. Trakt. (Habak. III.) Gospod, slišal sem tvoj glas in se bal; premišljeval sem tvoja dela in se bal. Sred dveh živali se boš dal spoznati: kedar se (odločena) leta približajo boš znan; ko pride čas, bodo kazali te. jif. Kedar bo moja duša žalostna in se ti razserdiš, spomni se svoje milosti. 'f. Bog pride z Libana in Sveti se senčnega in zaraščenega hriba. 'f. Njegovo veličastvo pokriva nebesa, in hvale njegove je zemlja polna. [Po „traktu“ začne obrednik na listni strani peti »Oremus"; diakon „Flectamus genua“, subdiakon pa „Levatc.‘‘] Deus, a quo et Judas re-atus sui poenam, et confes-sionis suae latro praemium sumpsit; concede nobis tuae propitiationis effectum: ut, sieut in passione sua Jesus Christus, Dominus noster, di-versa utriusque intulit sti- Zbirna molitev. Bog, od kterega je prejel Judež kazen za svojo izdajo, razbojnik (na križi) pa plačilo za svoje spoznanje (greha): daj svojemu usmiljenju ta vspeh, da, kakor je Jezus Kr. v svojem terpljenji obema unima po pendia meritorum, ita nobis, ablato vetustatis errore, re-surrectionis suaie gratiainlar-giatur. Qui tecum etc. njunih zaslugah različno plačilo dal, tudi nam, staro greSne zmote odvzemši, svojega vstajenja milost podeli; kteri s Tabo živi itd. Pojasnilo. Naslednje II. berilo je vzeto iz II. bukev Mojzesovih. Zapoveduje se v 12. poglavji teh bukev, kako naj Izraelci velikonočno jagnje jedo. Starozakonsko velikonočno jagnje je bilo predpodoba jagnjeta božjega, Jezusa Kristusa, Mero je danes zaklano. Obe berili pa spričujete, kako {Mojzesova) postava in preroki na Kristusa merijo. II. Mojz. b. In diebus illis dixit Do-minus ad Moysen et Aaron in terra A£gypti: Mensis i-ste vobis principium men-sium; primus erit in men-sibus anni. Loquimini ad u-niversum coetum filiorum Israel, et dicite eis: Deoima die mensis hujus tollat u-nusquisqu6 agnum per fa-milias et domos suas. Sin autem minor est numerus, ut sufficere possit ad vescen-dum agnum, assumet vici-num suum, qui junotus est domui suae; juxta numerum animarum, quae sufficere pos-sunt ad esum agni. Erit autem agnus absque macula, masculus, anuiculus: juxta quem ritum tolletis et h'oe- XII, 1—11. Tiste dni je rekel Gospod Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi: Ta mesec vam bodi začetek mesecev, pervi mesecev vam bodi v letu. Govorita z vsem zborom Izraelcev, in recita jim: Deseti dan tega meseca vzemi sleherni jagnje za vsaktero družino in svojo -hišo. Ako je pa premalo družine v hiši, da bi mogla povžiti jagnje, naj privzame svojega soseda, bližnjega svoje biče, po številu duš, da bodo mogli povžiti jagnje. Jagnje pa bodi brez madeža, samec, letnik; po tem povelji smete vzeti tudi koziiča. In prihranite ga do štirnajstega dneva tega meseca; in zakolje naj ga dum. Et servabitis eum us-que ad qiiartamdecimam. di-em mensis bujne: immola-bitque eum imiversa multi-tudo filiorum Israel ad ve-speram. Et sument de san-guine ejus, ac ponent super utrumque postem, et in su-perliminaribus domorum, in quibus comedeut illum. Et edent carnes nocte illa as-sas igni, et azvmos panes eum lactueis agrestibus. No n comedetis ex eo crudum quid, nec coctum aqua, sed tan-tum assum igni: caput eum pedibus ejus et intestinis vorabitis: os ejus non con-fringetis. Nec remanebit quidquam ex eo usque mane. Si quid residuum fue-rit, igne comburetis. Sic au-tem comedetis illum: Renes vestros accingetis, et cal-ceamenta habebitis in pedibus, tenentes baculos in ma-nibus, et comedetis festi-nanter, est enim Phase (id est,, transitus) Domini. vsa množica Izraelovih otrdk na veCer. In vzamejo naj njegove kervi, in naj pomažejo oba podboja in naddurje tistih hiS, v kterih ga bodo jedli. In jedd naj mes<5 tisto nož, pečeno pri ognji, in o-presen kruh s poljskimi zelišči. Ne jejte ga sirovega, tudi ne na vodi kuhanega, ampak le pečenega pri ognji; njegovo glavo z njegovimi nogami in z njegovim dro-brom vred povžite. Nič naj ne ostane od njega do jutra; ako bi utegnilo kaj ostati, v ognji sežgite. Takč ga pa jejte: Svoja ledja prepašite, in čevlje imejte na nogah, in deržite palice v rokah, in hitro jejte; ker je „Ease“ (to je: memohod) Gospodovo. Pojasnilo. Ta „traMu, hi tu spodej sledi, hale nam Kristusa nasproti njegovim preganjalcem. Mislimo si, hahor da hi ga slišali š njimi govoriti. JBesedc so — se ve da — shos in shos svetopisemske (psalmshe), hi se na Jezusa, terpina, nanašajo. Traclus (Ps. 139) Eripe me, Domine, ab homine malo : a viro iniquo libera me. y. Qui cogitaverunt ma-litias in corde, tota die con-stituebant praeiia. 'f. Acuerunt linguas suas sicut serpentes: venenum a-Bpidum sub labiis eorum. il. Custodi me, Domine, de manu peccatoris; et ab hominibus iniquis libera me. Qui cogitaverunt sup-plantare gressus meos: ab-sconderunt superbi laqueum mihi. 'tf. Et funes extenderunt in laqueum pedibus meis: juxta iter scandalum posue-runt mihi. 'f. Dixi Domino: Deus meus est tu; exaudi, Domine, vo<;em orati onis meae. )^. Domine, Domine, vir-tus salutis meae: obumbra-sti caput meum in die belli. 'f. Ne tradas me a desi-derio meo peccatori: cogi-taverunt adversum me, ne nmquam exaltentur. F. Caput circuitus eorum, labor labiorum ipsorum o-Poriet eos. Verumtamen Justi con-fitebuntur nomini tuo; et habitabunt recti cum vulto tuo. TraTtt. (Ps. 139). Keši me, Gospod, hudobnega človeka; krivičnemu možu otmi me. f. Oni, ki mislijo hudo v sercu, vsak dan boj napravljajo. y. Brusijo svoje jezike kakor kače; gadji strup je pod njih ustnicami. f, Obvdruj me, Gospod, grešnikove roke; in reši me krivičnih ljudi — H. Kteri mislijo spodnesti moje stopinje; prevzetniki mi (skrivši) nastavljajo zadergo. y. In vem' razpenjajo v zanjko mojim nogam; na potu mi pokladajo spotiko. y. Rekel sem Gospodu: Moj Bog si ti: usliši, Gospod, glas moje prošnje. f. Gospod, Gospod, moč mojega zveličanja; glavo mi obsenči ob dnevu vojske. y. Ne prepuščaj me grešniku zoper mojo voljo; zoper mene naklepavajo: ne zapusti me, da se kje ne povikšajo. y. Poglavitna njih zvijač, prizedevanje njih ustnic jih pokrije. y. Vendar pa bodo pravični sldvili tvoje im6; in pošteni stanovali pred tvojim obličjem. [Po „traktu“ se poje „passion“. Kdor ga poje, položi bukve na gol (ne pogernen) bralni naslonjak (super pulpitura nudum). Obrednik bere passion pologlasno na listni strani. ^Munda cor meum“ se ne moli, za blagoslov diakon (ali kdor passion poje) ne prosi; svečnikov in luči ni treba, in tudi kadila ne. „Dominus vobiscum“ se ne reče in tudi ne odgovori ..Gloria tibi Domine". Niti obrednik, niti diakon ne prekrižata ne bukev, ne sebe. *)] Pojasnilo. Sv. Janez apostelj in evangelist, čegar popis terplje-nja Gospodovega se danes bere, bil je sam priča vsega, har popisuje-, zato je prav primerno, da se njegov popis danes bere. — Bil je (ribič) Janez Zebedcjev in Salamin sin in sv. aposteljna Jakopa „staršegau brat, iz Betsajde (v Galileji) doma. Po smerti sv. Pavla in razdejanji Jeru-salema — kakor se zdi — sc je preselil v Efez (v Mali Aziji). Nekaj časa je preživel v pregnanstvu na (egejskem) otoku Patmos-u. Poprej pa še so ga v Ilimu v vrelo olje dejali, pa mu ni škodovalo. S Patmos-a sc je povernil v Efez, kjer je Mizo 100 let star umeri (l. 101 po Kristusovem rojstvu, v S. letu, odkar je vladal cesar Trajan). — Sv. Jan. je spisal svoj evangelij med letoma 80—90 po Kristusu, in sicer iz tega-le namena. Hotel je dokazati, da je Jez. Kr. resnično pravi mesija in Sin božji, in to sosebno proti nekim učencem sv. Ivana Kerstnika, ki so njega za mesijo imeli, in proti krivovercu Cerintu, kteri je tisti čas po Mali Aziji svoje napačne modroslovskc nauke raznašal in tudi o Jezusu marsikaj neresničnega trosil. Sv. Janez je pisal zadnji med evangelisti, zato je imel priliko poprejšnje 3 evangelije sem ter tje dopolniti. — Bazen evangelija je spisal sv. J. tudi troje „listovu in „Bazodenjeu. *) Glej pojasnilo na strani 26. Passio Domini nostri Je-Christi secundum Joan-nem. (Cap. i8. et 19) In illo tempore egressus Jesus cuni discipulis su-is trans torrentem Cedron, erat liortns, in qnem in-troivit ipse et discipnli ejus. Sciebat anteni et Judas, qni tradebat eum, locura: qaia Irequenter Jesus convenerat illuc cum discipulis suis. Judas ergo, cum accepisset cohortem, et a Pontificibus Pbarisaeis miuistros, ve-JUt illuc cum lanternis et facibus et artnis. Jesus ita-•lue sciens omnia, quae ven-tura erant super eum, pro-cessit, et dixit eis: f Quem •inaeritis ? C. Eesponderunt ; S. Jesum Nazarenum. C. "icit Jesus: f Ego sum. C. otabat autem et Judas, qui ti'adebat eum, cum ipsis. Ut '!rgo dixit eis: Ego sum, a-'derunt retrorsum, et ceci-neriint in terram. Iterum er-br° interrogavit eos: f Quem ([iiaeritis? C. lili autem diierunt; S. Jesum Nazare-luJin. C. Respondft Jesus: f Uixi vobis, quia ego sum: ergo me quaeritis, sinite eos abire. C. Ut impleretur Terpljenjc Gospoda našega, Jezusa Kristusa, po spisu sv. Janeza. (Pogl. 18., 19.) Tisti čas je šel Jezus si) svojimi učenci čez potok Cedron, kjer je bil vert, v kte-rega je šel on in njegovi u-čenci. Vedel je pa tudi Judež, kteri ga je izdal, za ta kraj, ker je Jezus se svojimi učenci pogosto tje bodil. Judež je tedaj vzel stražo, in služabnikov od velikih duhovnov in Farizejev seboj, in je prišel tje se svetili in bakljami in orožjem. Jezus tedaj, ki je vedel vse, kar | je imelo čez-nj priti, storil se ' je naprej in jim rekel, f Koga iščete? P. Odgovorili so mu: Z. Jezusa Nazareškega. P. Jezus jim reče: f Jaz sem. P. Stal je pa pri njih tudi Judež, kteri gaje izdal. Kadar jim je tedaj rekel: Jaz sem, odstopili so in padli na zemljo. Spet jih jo tedaj vprašal: f Koga iščete? P. Oni pa so rekli: Z. Jezusa Nazareškega. P. Jezus je odgovoril : f Povedal sem vam, da sem jez; ako tedaj mene iščete, pustite tč iti. P. Da so se dopolnile besede, ktere je rekel: Ktere si mi dal, 16 sermo, quem dixit: Quia, quos dedisti mihi, non perdidi ex eis quemquara. Simon ergo Pfetrus liabens gladium e-duxit eum et percussit Pon-tificis servum, et abscidit auriculam ejus dexteram. E-rat anteni nomen servo Mal-cbus. Dixit ergo Jesus Petro: f Mitte gladium in vaginam. Galičem, quem dedit mihi Pater, non bibam il-lum ? C. Cohors ergo et tri-bunus, et ministri Judaeo-rum comprehenderunt Jesum, et ligaverunt eum: et addu-xerunt eum ad Annam pri-mum; erat enim socer Cai-phae, qui erat Pontifex anni illius. Erat autem Caiphas, qui consilium dederat Ju-daeis: Quia expedit unum hominem mori pro populo. Sequebatur autem Jesum Simon Petrus, et alius disci-pulus. Discipulus autem ille notus erat Pontifici, et in-troivit eum Jesu in atrium Pontificis. Petrus autem sta-bat ad osti um foris. Exivit ergo discipulus alius, qui erat notus Pontifici, et dixit ostidriae, et introduxit Petnim. Dicit ergo Petro an-cilla ostiaria: S. Numquid et tu ex discipulis es homi-nis istius? C. Dicit ille: S. si mi dal, nisem nobenega izmed njih zgubil. Simon Peter tedaj, ki je imel meč, izderi ga je, in je mahnil po hlapcu vdlikega duhovna, in mu je odsekel desno uho. Hlapcu pa je bilo ime Malh. Jezus je ted&j Petru rekel: j- Vtakni svoj meč v nožnico. Ne bom li pil keliha, kterega mi je Oče dal? P. Straža tedaj, in poglavar in hlapci judovski so Jezusa popadli, in so ga zvezali. In so ga peljali pervič k Anu; bil je namreč tast Kajfežu, kteri je bil včliki duhoven tisto leto. Bil je pa Kajfež tisti, kteri je bil Judom svet dal, da je bolje, da en človek umerje za ljudstvo. Za Jezusom pa je čel Simon Peter, in drugi učenec. Tisti učenec pa je bil znan velikemu duhovnu; in je Sel z Jezusom vred na dvorišče velikega duhovna. Peter pa je stal zunaj pri vratih. Uni učenec tedaj, kteri je bil velikemu duhovnu znan, je ven šel, in je govoril z vratarico, in je Petra noter peljal. Ke-če tedaj dekla vratarica Petru: Z. Ali nisi tudi ti izmed učencev tega človeka? P. On reče: Z. Nisem. P. Hlapci pa in služabniki so Non sura. C. Stabant autem servi et ministri ad prunas, quia frigus erat; et calefa-ciebant se, erat anteni cum eis et Petrus stans, et cale-faciens se. Pontifex ergo in-terrogavit Jesum de disci-pulis, et de doctrina ejus. Respondit ei Jesus: f Ego Palam locutus sum mundo: ego semper docui in syna-goga, et in templo, quo om-nes Judaei conveniunt: et in occulto locutus sum nihil. Quid me interrogas ? Inter-roga eos, qui audierunt, quid locutus sum ipsis: ecce, bi sciunt, quae dixerim ego. C. Haec autem cum dixisset, unus assistens ministrorum dedit Slapam Jesu, dicens: S- Sic respondes Pontifici? C- Respondit ei Jesus: f Si ftiale locutus sum, testimo-Nium perhibe de malo: si autem bene, quid me cae-•Rs? C. Et misit eum An-ligatum ad Caipham Pon-Rfioem. Erat autem Simon Retrus stans, et calefaciens se. Dixerunt ergo ei: S. Num-quid et tu ex discipulis e-Jl}s es? C. Negavit ille; et (ljxit: S. Non sum. C. Dicit el unus ex servis Pontificis, eognatus ejus, cujus absci-eit Petrus auriculam: S. stali pri žerjavici, ker je bilo mraz, in so se greli; stal je pa ž njimi tudi Peter in se je grel. Včliki duhoven tedaj je vprašal Jezusa za njegove učence in za njegov uk. Jezus mu je odgovoril: f Jez sem očitno govoril pred svetom: jez sem vselej učil v shodnici in v tempeljnu, kamor se vsi Judje shajajo, in na skrivnem nisem nič govoril. Kaj mene vprašaš ? Vprašaj tiste, kteri so slišali, kaj sem jim govoril; glej, oni ved<5, kaj sem jez govoril. P. Kadar je bil pa to rekel, je eden izmed služabnikov, kteri je zraven stal, Jezusa za uho udaril, rekčč: Takč odgovarjaš v4-likemu duhovnu? P. Jezus mu je odgovoril: f Ako sem hudo govoril, spričaj od hudega: ako pa prav, zakaj me biješ? P. In Ana ga je poslal zvezanega h Kajfežu, velikemu duhovnu. Simon Peter pa je stal in se je grel. Rekli so mu tedaj: Z. Nisi li tudi ti izmed njegovih u-čencev? P. On je tajil, in je rekel: Z. Nisem. P. Reče mu eden izmed hlapcev včlikega duhovna, stric tistega, kte-remu je bil Peter uho odse-kel: Z. Ali te nisem jez vi- Nonne .ego te vidi in horto cum illo ? C. Iterum ergo negavit Petrus; et statim gallus cantavit. Adducunt ergo Jesura a Caipha in praetoriura. Erat autem mane: et ipsi non introierunt in praetorium, ut non con-taminarentur, sed ut man-ducarent Pascha. Exivit ergo Pilatus ad eos foras, et dixit: S. Quam accusatio-nem affertis adversus homi-nem liunc? C. Kesponderunt, ei: S. Si non esset kic ma-lefactor, non tiki tradidisse-mus eum. C. Dixit ergo eis Pilatus: S. Accipite eum vos, et secundum legem vestram judicate eum. C. Dixerunt ergo ei Judaei: S. Nokis non licet interficere quemquam. C. Ut sermo Jesu implere-tur, quem dixit signikcans, qua morte esset moriturus. Introivit ergo iterum in praetorium Pilatus, et vocavit Jesum, et dixit ei: S. Tu es Kex Judaeorum? C. Ke-spondit Jesus : f A temetip-so koc dicis, an alii dixe-runt tiki de me? C. Kespon-dit Pilatus: S. Numquid ego Judaeus sum? Gens tua et Pontifices tradiderunt te miki; quid fecisti? C. Ke-spondit Jesus: f Begnum del na vertu pri njem? P. Peter je tedaj spet tajil, in zdajci je petelin zapel. Peljejo tedaj Jezusa od Kajfeža v sodnjo kišo. Bilo je pa zjutraj, in oni niso sli v sodnjo kišo, da ki se ne omadeževali, temuč da ki smeli jesti velikonočno jagnje. Šel je torej Pikit venkaj, in je rekel: Z. Kakošno tožko i-mate zoper tega človeka ? P. Odgovorili so in mu rekli: Z. Ko ki ta ne bil budo-delnik, ne ki ti ga kili izdali. P. Pilat jim je tedaj rekel; Z. Vzemite ga vi, in ga po svoji postavi sodite. P. Judje so mu tedaj rekli: Z. Mi ne smemo nikogar tirno riti. P. I)a se je dopolnila Jezusova beseda, ktero je govoril, ko je na znanje dal, s kakošno smertjo umer-je. Šel je tedaj Pilat spet v sodnjo kišo, in je poklical Jezusa in mu rekel: Z. Ti si kralj judovski ? P. Jezus je odgovoril: f Govoriš li to sam iz seke, ali so ti drugi povedali od mene? P. Pikit je odgovoril: Z. Kaj sem jez Jud? Tvoj narod in včliki dukovni so te meni izdali; kaj si storil? P. Jezus je odgovoril: f Moje kraljestvo ni od tega sveta. meum non est de hoc mim-do. Si ex hoc mundo esset Reginim meum, ministri mei utique decertarent, ut non traderer Judaeis: nune au-tem Regnum meum non est hinc. C. Dixit itaque ei Pi-jatus: S. Ergo rex es tu ? C. Respondit Jesus: f Tu dicis, quia rex sum ego. Ego in hoc natus sum, et ad hoc veni in mundum, ut testimonium perhibeam veritati: omnis, qui est ex veritate, audit vocem meam. C. Dicit ei Pilatus: S. Quid est veri-tas? C. Et cum haec dixis-set, iterum exivit ad Judae-eos, et dicit eis: S. Ego nul-lam invenio in eo causam. Est autem consuetudo vobis, ut unum dimittam vobis in Pascha: vultis ergo dimittam vobis Regem Judaeo-nnn? C. Clamaverunt ergo rursum omnes, dicentes: S. Non hunc, sed Barabbam. C. Erat autem Barabbas latro. Tune ergo apprehendit Pilatus Jesum, et flagellavit. Et milites pleetentes coro-nam de spinis imposue-runt capiti ejus; et veste purpiirea circumdederunt e-^ini, et dicebant: S- Ave, Rex Judaeorum. C. Et da-l>ant ei alapas. Exivit ergo Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, da bi ne bil Judom izdan: zdaj pa moje kraljestvo ni od tod. P. Pilat mu je tedaj rekel: Z. Tedaj si ti kralj ? P. Jezus je odgovoril: f Ti praviš, in jez sejji kralj. Jez sem za to rojen, in za to prišel na svet, da pričam resnici. Vsak, kteri je iz resnice, posluša moj glas. P. Pilat mu reče: Z. Kaj je resnica? P. In ko je bil to rekel, je spet ven šel k Judom, in jim reče: Z. Jez ne najdem nobene krivice nad njim. Navada je pa pri vas, da vam enega izpustim o včliki noči: hočete li tedaj, da vam izpustim kralja judovskega? P. Vpili so tedaj spet vsi, rekoč: Z. Ne tega, ampak Baraba-o. P. Bil je pa Baraba razbojnik. Na to je tedaj Pilat Jezusa vzel in bičal. In vojščaki so spletli krono iz ternja, in mu jo dejali na glavo, in ga v šker-latasto oblačilo oblekli. In so pred-nj stopali in rekali: Z. Pozdravljen bodi, kralj judovski ! P. In so mu jih za uho dajali. Pilat je tedaj spet venkaj šel, in jim reče: Z. Glejte! pripeljem vam ga iterum Pilatus foras, et di-xit eis: S. Ecce, adduco vo-Ibis eum fovas, ut cognosca-tis, quia nullain inveiiio in eo causam. D. (Exivit ergo Jesus portans coronam spi-neam, et purpiireum vesti-mentum) et dixit eis: S. Ecce, homo. C. Gum ergo vi-dissent eum pontifices et ministri clamabant, dicentes: S. Crucifige, crucifige eum! C. Dicit eis Pilams. S. Ac-cipite eum vos, et crucifi-gete: ego enim nou invenio in eo causam. C. Responde-runt ei Judaei: S. Nos le-gem habemua, et secuudum legem debet mori, quia Fi-lium Dei se fecit. G. Gum ergo audisset Pilatus hunc sermonem, magis timuit. Et ingressus est praetorium iterum, et dixit ad Jesum: S. Unde es tu ? C. Jesus anteni responsum non dedit ei. Dicit ergo ei Pilatus: S. Mihi non 16queris ? Nescis, quia potestatem habeo cru-cifigere te, et potestatem habeo dimittere te ? C. Eespon-dit Jesus: f Non haberes potestatem adversum me ul-lam, nisi tibi datum esset ddsuper. Propterea, qui me tradidit tibi, majus pecca-tura habot. C. Et exinde quae- venkaj, da spoznate, da ne najdem nad njim nobene krivice. P. Jezus je tedaj venkaj prišel, noseč ternjevo krono in škerlatasto oblačilo. In (Pilat)jim reče: Z. Glejte, človek! — P. Ko so ga tedaj videli veliki duhovni in služabniki, vpili so, rekoč: Z. Križaj, križaj ga! P. Pilat jim reče: Z. Vzemite in križajte ga vi; zakaj jez ne najdem krivice nad njim. P. Judje so mu odgovorili: Z. Mi imamo postavo, in po postavi mora umreti, ker se je Sina božjega delal. P. Kadar je tedaj Pilat slišal to govorjenje, se je še bolj bal. In je šel spet v sodnjo hišo, in jo rekel Jezusu: Ž. Od kod si ti? P. Jezus pa mu ni odgovoril. Pilat mu tedaj reče: Z. Meni ne odgovoriš? Ne veš, da imam oblast te križati, in imam oblast te izpustiti ? P. Jezus je odgovoril : f Ne bi imel nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo od zgorej dano. Zavoljo tega ima tisti, kteri me je tebi izdal, veči greh. P. In odslej je iskal Pilat ga izpustiti. Judje pa so vpili rekoč: Z. Ako tega izpustiš, nisi cesarjev prijatel; zakaj rebat Pilatus dimittere eum; Judaei anteni clamabaut, di-centes; S. Si hunc dimittis, non es amicug Caesaris: om-nis enim, qui se regem fa-cit, contradicit Caesari. C. Pilatus autem, cuin audisset bos sennones, adduiit foras Jesum, et sedit pro tribunali, in loco, qui dicitur Li-tbdstrotos, hebraice autem Gdbbatha. Erat autem Para-sceve Paschae, bora quasi sexta; et dicit Judaeis: S. Ecce, Rex vester. C. lili autem clamabaut: S. Tolle, tol-le, crucilige eum. C. Dicit eis Pilatus: S. Regem vestnim crucifigam ? C. Re-sponderunt Pontifioes: S. Non babemus Regem, nisi Cae-sarem. C. Tune ergo tradi-dit eis illum, ut crucifige-retur. Susceperunt autem Jesum, ed eduxerunt. Et bdju-lans šibi crucem, exivit in eum, qui dicitur Calvariae, locum, hebraice autem Gol-gotha, ubi crucifixerunt eum, et eum eo alios duos, binc et binc, medium autem Jesum. Scripsit autem et titu-lum Pilatus, et posuit super crucem: erat autem seriptum: „Jesus Nazarenus, Rex Ju-•daeorum". Hune ergo titu-lum multi Judaeorum lege- vsak, kteri se kralja dela, vstavlja se cesarju. P. Pilat tedaj, ko je to govorjenje sli žal, pripeljal je Jezusa ven, in je sedel na sodnji stol, na mestu, ktero se imenuje Litdstrotos, po hebrejski pa G&bata. Bilo je pa dan pripravljanja velike no8i okoli šeste ure, in reče Judom: Z. Glejte, vaš kralj! P. Oni so pa vpili: Z. Preč ž njim, preč ž njim, križaj ga! P. Pilat jim reče: Z. Vašega kralja bom križal? P. Veliki duhovni so odgovorili: Z. Nimamo kralja, razen cesarja. P. Takrat tedaj jim ga je izdal, da bi bil križan. Vzeli so pa Jezusa, in ven peljali. In je svoj križ nesoč ven šel na mesto, ki se i-menuje mesto mertvaških glav, po hebrejsko pa Golgota. Ondi so ga križali, in ž njim dva druga, od vsake strani enega, v sredi pa Jezusa. Napisal je pa Pilat tudi napis, in ga je dejal verh križa. Bilo je pa pisano: „Jezus Nazareški, kralj judovski." Ta napis je tedaj veliko Judov bralo; kraj namreč, kjer je bil Jezus križan, je bil blizo mesta. Bilo je pa pisano po hebrejski, po greški in po latinski. Rekli runt, quia prope civitatem erat locus, ubi cruoifizus est Je-sus. Et erat scriptiun hebrai-ce, graece et latine. Dicebant ergo Pilate Poutifices Ju-daeorum: S. Neli scribere: „Iiex Judaeoruin“, sed, quia ipse dmt: „Rex sum Judaeo-min“. C. Respondit Pilatus: S. Quod scripsi, scripsi. C. Milites ergo, cum crucifixis-sent eum, acceperunt vesti-menta ejus (et fecerunt qua-tuor partes, unicuique militi partem) et tirnicam. Erat anteni tirnica inconsutilis, de-super contexta per totum. Dixerunt ergo ad invicem: S. Non scindamus eam, sed sortiamur de illa, cujus sit. C. Ut Scriptura impleretur, dicens: „Partiti sunt vesti-menta mea šibi, et in vestem meam miserunt sor-tem.“ Et milites quidemhaec fecerunt. Stabant autem jux-ta crucem Jesu Mater ejus, Maria Cleophae, et Maria Magdalene. Cum vidisset ergo Jesus Matrem, et Disci-pulum stantem, quem dili-gebat, dicit Matri suae: f Mulier, ecce iilius tuus, C. Deinde dicit Discipulo: f ecce, Mater tua. C. Et ex illa bora accepit eam Discipulus in sua. Postea, sciens Jesus, so tedaj Pilatu veliki judovski duhovni: Z. Nikar ne piši: „Kralj judovski“; ampak, da je on rekel: „Kralj Judov sem“. P. Pilat je odgovoril: Z. Kar sem pisal, sem pisal. P. Vojščaki tedaj, ko so bili Jezusa razpeli, v-zeli so njegova oblačila, (in naredili štiri dele, vsakemu vojščaku del) in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od verka sceloma tkana. Rekli so tedaj med seboj: Z. Nikar je ne režimo, ampak vad-Ijajmo zanjo, čigava bode. P. Da se je pismo dopolnilo, ki pravi: „Razdelili so moja oblačila med se, in za mojo suknjo so vadljali.“ Vojščaki so tedaj to storili. Poleg križa Jezusovega pa so stale njegova mati, in sestra njegove matere, Marija Kleo-fova, in Marija Magdalena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca, kterega je ljubil, videl zraven stati, reče svoji materi: f Žena, glej, tvoj sin! P. Potlej reče učencu: f Glej! tvoja mati! P. In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel. Po tem, ker je Jezus vedel, da je vse dokončano, da se je dopolnilo pismo, je rekel: f Žejen sem! quia omnia consummata sunt, ut consurumaretur Scriptu-ra, dixit: f Sitio. C. Vas er-go erat positum aceto plenum. Hli autern spongiam plenam aceto hvssopo circumponen-tes, obtulerunt ori ejus. Cuin ergo accepisset Jesus ace-tum, dixit: f Consummatum est. C. Et inclinato capite, tradidit spiritum. (Ilič genu-fleditur et pausatur aligudn-tulum.) Judaei ergo, (quo-niam Parasceve erat), ut non remanerent in cruce corpo-ra sabbato (erat enim ma-gnus dies ille sabbati), ro-gaverunt Pilatum, ut fran-gerentur eorum crura, et tol-lerentur. Venerunt ergo mi-lites, et primi quideni fre-gerunt crura, et alterius, qui crucifixus est cum eo. Ad Jesum autern cum venissent, ut viderunt eum jam mor-tuum, non fregerunt ejus crura; sed unus militum lan-cea latus ejus aperuit, et continuo exivit sanguis et aqua. Et qui vidit, testimo-nium perhibuit, et verum est testimonium ejus. Et ille scit, quia vera dixit, ut et vos credatis. Facta sunt enim haec, ut Scriptura im-pleretur: „()s non commi-nudtis ex eo.“ Et iterum alia P. Stala je pa ondi posoda polna jesiha. Oni pa so gobo z jesihom napojili, in na hi-s5p nataknili, ter mu jo k ustom podali. Kadar je bil tedaj Jezus jesiha vzel, je rekel: f Dopolnjeno je! P. in je glavo nagnil in je dušo iz sebe dal. (Tu se poklekne in nekaj trenutkov premišljuje.) Judje tedaj, (ker jo bil dan pripravljanja), da bi ne ostala na križu trupla v saboto, (tisti sa-botni dan namreč je bil velik), prosili so Pilata, da bi se jim kosti poterle, in da bi se sneli. Vojščaki so torej prišli, in so pervemu sicer sterli kosti, in drugemu, kteri je bil ž njim križan. Ko so pa do Jezusa prišli, so videli, da je že mertev, in mu niso kosti sterli; ampak eden izmed vojščakov jo se 'sulico njegovo stran odperl, in zdajci je tekla kri in voda iž nje. In kteri je videl, je pričeval, in je resnično njegovo pričevanje ; in on ve, da resnico govori, da tudi vi verujete. To se je namreč zgodilo, da je pismo dopolnjeno: „No-bene kosti mu ne starete“. In spet drugo pismo pravi: Scriptura dicit: „Videbunt, „Gledali bodo vanj, ki so ga in quem transfixerunt.“ prebodli. [Naslednji odlomek se poje kakor evangelij. ,,Munda cor m.1! se moli, za blagoslov pa diakon ne prosi. Kadilnice in svečnikov ni treba. Mašnik bukev ne poljubi.] Post baec autem rogavit Pilatum Josepb ab Arima-thaea, (eo, quod esset di-scipulus Jesu, occultus anteni propter metum Judaeo-rum), ut tolleret corpus Jesti. Et permisit Pilatus. Venit ergo, et tulit corpus Jesu. Venit autem et Nicode-mus, qui venerat ad Jesum nocte primum, ferens maturam mvrrhae et dloes, quasi libras centum. Acce-perunt ergo corpus Jesu, et ligaverunt illud linteis cum aromatibus, sicut mos est Judaeis sepelire. Erat autem in loco, ubi crucifixus est, hortus, et in horto monu-mentum novum, in quo non-dum quisquam positus erat. Ibi ergo propter Parasceven Judaeor., quia juxta erat rno-numentum, posuerunt Jesum. Potem pa je Jožef iz A-rfmateje (ker je bil Jezusov učenec, toda skrivaj, zavoljo straM pred Judi) Pilata prosil, da bi snel Jezusovo tel<5. In Pilat je dovolil. Prišel je tedaj in snel Jezusovo telo. Prišel je pa tudi Ni-kodem, kteri je bil pervič po noči k Jezusu prišel, in je prinesel zmesi mire in aloe okoli sto liber. Vzela sta tedaj Jezusovo telč, in ga zavila v tančico z dišavami vred, kakor je pri Judih šega pokopavati. Bil je pa na tistem kraji, kjer je bil križan, vert, in na vertu nov grob, v kterega ni še nihče bil položen. Tam sta tedaj zavoljo dneva pripravljanja Judov, ker je bil grob blizo, Jezusa položila. Pojasnilo. „Passion“-u naj dodamo še to-le: Zadnja večerja *) (v četertelc zvečer) je terpela zna- *) Zadnjo večerjo je imel Kr. na Sionu, starem, južnem delu Jerusalema. Od torka večer do četertka zvečer je bival skrit pod Oljčno goro (ob zahodnem podnožji), kjer je bilo mnogo hiš, ktere so bile na ponudbo njemu in aposteljuom. Oopoldanje opravilo 251 biti do kake 10. ure v noč. (Bilo je perve dni aprila.) Judje so smeli ostati pri velikonočni večerji k večemu do polnoči; ni pa verjetno, da bi se bil tudi naš Gospod tako dolgo mudil v obednici. Do verta Getsemani-a je bilo (gl. pojasnilo na strani 6.) 1/i ure hoda; Kristus je pa berž-kone kaj več potreboval, ker se je po poti o naj vaJniših rečeh z aposteljni pogovarjal. Okoli polnoči, če ne pozneje, so prišli rimski vojaki in judovski beriči Jezusa lovit. — Izpraševati so začeli Kristusa v Kajfa-vi hiši (v starem mestu Sionu) pred pervini petelinovim petjem, in je trajala ta (nepostavna) obravnava do konce druzega petja in še nekaj dalje. (Petelini pa molče od 5'/s u- do o"/2)- Peter je Gospoda zatajil pervi in drugi krat pred 3. uro po-polnoči, v tretje pa nekaj malega pred 4. uro. Po sklepu neredne ponočne seje „višcga zborau (nsinedrijau) so obsodili Kristusa v pervo o zori. Do jutra (t. j. do belega dne), kako uro časa, je bil prepuščen vojakom in druhali, ki ga je zasramovala. Potem se je zbral viši zbor k redni občni seji in je ponočno obsodbo (na videz postavno) po-terdil. Ker niso smeli judovski oblastniki obsodbe k smerti izveršiti, morali so peljati Jezusa k rimskemu poglavarju Pilatu. Pilat je začel svoje preiskovanje med 6. in 7. uro zjutraj, in sicer v poslopji Herodovem na gori Mizo tem-Peljna, kjer je bilo sodišče. Za vse, kar se je godilo pri Pilatu, in za pot k Herodu in nazaj je bilo treba več ko dobrih treh ur časa, tako da ni mogel Pilat pfed enajsto našo uro Kristusa zaterdno obsoditi. Izveršila se je potem sodba naglo; o poldne (ob 12 uri) ali koj po tem je visel že Zveličar na križi; ob 3. u. popoldne je umeri; pred kolčnim zahodom, okoli 6. ure, so ga v grob položili. — Golgota je bil ne visok grič zunaj Jerusalema, pa prav Mizo mesta, proti zahodu od tempelj na in proti Severju od starega mesta Siona (ki je na južni strani). Dandanašnji pa — ker je bilo mesto večkrat poderto in prezidano — jc Kalvarija skor sred mesta. Tako tudi grob Kristusov; zakaj vert Jožefa Arimatejca je bil prav Mizo tistega kraja, kjer je bil Jezus križan. II. Pojasnilo. Kristus na križi je umeri za vse ljudi; cerkev moli danes tudi za vse ljudi, ker želi, da bi se vsi sadil Jezusove snierti udeležili. Pred vsako molitvijo vabi obrednik verne k molitvi z navadnim pozivom nOremusu („molimou\) in v tem ko reče diakon „Flectamus genua11 {»pripognimo kolena11), poklekne on sam in ž njim tudi vsa duhovščina in ljudstvo. Subdiakon pa veleva vstati z besedami »Le-vate“ (»vzdignite seu). Samo pri molitvi za Jude se opusti »Flcctamus genuau zato, ker so oni Jezusa s poklekova-njem zasramovali. [Mašnik (obrednik), stoječ na listni strani, začne naravnost sč sklenenima rokama:] 1. Oreraus, (lile;tissimi no-bis, pro Ecclesia sancta Dei; ut eam Deus et Dominus noster pacificare, adunare et custodire dignetur toto or-be terrarum: subjiciens ei potestates: detque nobis, qui-etam et tranquillam vitara degentibus, glorificare Deum Patrem omnipoteutem. Sacerdos: Oremus. Biaco-nus: Mectamus genua. Sub-diaconus: Ijl. Levate. 1. Molimo, preljubi, za sveto božjo Cerkev, da bi jo Bog in naž Gospod po vsem svetu v miru in edinosti o-hranil in obvaroval, da bi jej vse oblasti in moči pod-vergel ter nam pokojno in mirno življenje dal, da bomo mogli poveličevati Boga tičeta vsegamogočnega. Mašnik: Molimo! — Diakon-. Pokleknimo! Subdiakon: IjSr. Vstanite! [Molitev, ki zdaj sledi, bere se „in tono feriali" z razpetima rokama. To velja tudi za vse naslednje molitve.] Omnipotens, sempi terne Deus, qui gloriam tuam omnibus in Christo gentibus revelasti, custodi opera mi-sericordiae tuae, ut Eccle- Vsegamogočni, večni Bog, ki si svojo slavo po Kristusu vsem ljudstvom razodel: v£-ruj (to) delo svojega usmiljenja; da Tvoja po vsem sia tua, toto orbe diflfusa, stabili fide in confessione tui nominis perseveret. Per eumdem Dominum nostrum, Jesum Christum Pilium tu-um, qui tecuin etc. 1^. Amen. 2. Oremus et pro bea-tissimo Papa nostro N., ut Deus et Dominus noster, qui elegit eum in ordine E-piscopatus, salvum atque iucolumem custodiat Eccle-siae suae sanctae, ad regen-dum populum sanctum Dei. S. Oremus, D. Mectamus genua etc. Omnipotens, sempiterne Deus, cujus judicio universa fundantur, respice propitius ad preces nostras, et elee-tum nobis Antistitem tua pietate conserva; ut Christiana plebs, quae te guber-natur auctore, sub tanto Dontifice, credulitatis suae ^leritis augeatur. Per Domi-nostrum etc. $. Amen. , 3. Oremus et pro glorio-sissimo N. (Archi)episcopo nostro, ut Deus et Dominus noster, qui divina misera-D°ne hujus Dioecesis onus numeris ejus imposuit, be- svetu razširjena cerkev s terd-no vero v spoznavanji Tvojega imena stanovitna ostane — po tem istem Gospodu našem itd. $. Amem. 2. Molimo za našega svetega Očeta, papeža I., da bi ga naš Dog in Gospod, ki ga je za škofovsko službo izvolil, svoji sv. cerkvi zdravega in srečnega ohranil, da bo vladal sveto ljudstvo bo-žje. M. Molimo! D. Pokleknimo itd. (kakor zgorej). Vsegamogočni, večni Dog, po čegar sldepu se vse u-stanavlja, ozri se milostljivo na naše prošnje in obvdruj po svoji milosti nam izvoljenega glavarja, da bode ker-ščansko ljudstvo, ki ga on po Tvoji narediti vlada, pod vodstvom tacega nadpastirja (papeža) po zaslugah svoje včrnosti blagoslovljeno. Po Gosp. našem itd. IjE Amen. 3. Molimo tudi za pobožnega našega (nad)škofa I., da bi mu Dog in naš Gospod, kte-ri mu je po svoji milosti te (nad-) škofije težo naložil, tudi svojo pomoč dodelil, da nignitatis suae illi gratiani largiatur, ne ponderis ma-gnitudine oppressus, hiima-nae fragilitatis imbecillitate deficiat. S. Oremus. D. Flectainus genua etc. zavoljo človeške slabosti pod vidi ko težo ne obnemore. M. Molimo! D. Pokleknimo itd. [V goriški nadškofiji:] Deus, qui, licet magnus in magnis, mirabilia tamen gloriosus operaris in mini-mis: concede famulo tuo N., Archiepiscopo nostro reli-giosissimo, sacris convenien-ter servire mvsteriis, atquein omnibus tua misericordia protegat, quem conscientiae suae reatus accusat. Per Do-minum etc. Bog, ki — akoravno si v velikih rečeh velik, vendar tudi v naj manjših slavno čuda delaš: — dodeli svojemu služabniku I., našemu najpobožnišemu nadškofu, da bode svete skrivnosti spodobno opravljal, ter da ga bo v vsem Tvoje usmiljenje varovalo, ko bi ga vest česa obdolževala. Po Gospodu našem itd. [V ljubljanski in menda tudi po druzih škofijah pa tako-le:] Omnipotens, sempiterne Deus, miserere famulo tuo, episcopo nostro N., et diri-ge eum secundum tuam cle-mentiam in viam salutis ae-ternae, ut, te donante, tibi placita cupiat, et tota vir-tute perficiat. Per Dominum etc. 4 4. Oiemus et pro omnibus Episcopis, Presbytcris, Diaconibus, Subdiaconibus, Vsegamogočni, večni Bog, usmili se svojega služabnika, našega škofa, in vodi ga po poti večnega življenja, da bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi všeč, želel, in z vso močjo delal. Po Gospodu našem itd. 4. Molimo tudi za vse škofe, mašnike, diakone, sub-didkone, akolitc, eksorciste, Acolythis, Exorcistis, Lec-toribus, Ostiariis, Confesso-ribus, Virginibus, Viduis, et pro omni populo sancto Dei. 8. Oremus D. Flectamus genua etc. Omnipotens, sempiterne Deus, cujus špiritu totum corpus Ecclesiae santificatur regitur: exaudi nos pro universis ordinibus suppli-cantes, ut, gratiae tuae mu-Here, ab omnibus tibi gra-dibua fldeliter serviatur. Per Dominum etc. Amen. _ 5. Oremus et pro glorio-sissimo Imperatore nostro N., Deus et Dominus noster lektorje, ostidrje * *), za spo-znavulce, device, vdove in za vse sveto božje ljudstvo. M. Molimo. — D: Pokleknimo itd. Vsegamogočni, vežni Bog, čegar Duh vso sveto cerkev posvečuje in vlada: usliši nas, ki za vse redove prosimo, da bi Ti s Tvoje milosti pomočjo cerkveni služabniki vseh stopinj zvesto sldžili — po Gosp. našem J. Kr. itd. Ijt. Amen. 5. Molimo tudi za vele-častnega cesarja našega L, da bi mu Bog in naš Gospod . *) To so „viši-‘ in ,,niži“ duhovski „redovi“. „Viših“ je troje, *n sicer, ako od naj nižega do nrijvišega prestopamo, je njih versta ta-le: a) .subdiakoustvo“ ali „subdiakonat*,po slovenski „podslužništvo“; “) »diakonstvo-1 ali ..diakonat', po slov. .,služništvo“; c) ,,presbyte-po slov. ,.mašništvo“. Duhovni, kteri te rede (blagoslove, žegue) »majo, kličejo se : Bsubdiakon" („podslužnik“), ,,diakon" („služnik“) in »presbyter- ali „sacerdos‘‘ (..mašnik1-). — „Nižih' redov je četvero; so: a.) „ostiariat-‘, po slov. „vratarstvo'‘; b.) „lektonit“, po slov. «bralstvo“; c.) „eksorcistat“, po slov. „zarotništvo“ in d.) „ak61itatu, P? slovenski „strežuištvo“. Duhovni teh naj nizih verst, kteri omenjene rede imajo, kličeio se: „ostiarji“ („vratarji“ cerkveni), „lektorji“ («bralci“); „cksorcisti“ („zarotuiki“) in „akoliti'‘ („strežnikiu). — blužbe štirih nizih redov opravljajo dandanašnji sploh cerkovniki (Mežnarji) in mašni strežniki (dečki), v škofovskih mestih pa, kjer se Mladi duhovni izučujejo, opravljajo sosolmo službo .čete rt ega reda (zlasti v stolni cerkvi) 'oni. — Kar se sakramenta mašnikovega reda (ali mašništva) tiče, treba vedeti, da ga ne more nihče doseči, če ni Popred vseh 6 druzih redov prejel. Posvečenje mašnika za škofa je le nnpolnjenje mašništva. det illi sedium suarum as-sistricem sapientiam, qua populum šibi cominissum gubernet in omili justitia et sauctitate ad divinam glo-riam et nostram porpetuam l)acem. S: Oreraus D: Flectamus genua etc. Omnipotens, sempiterne Deus, qui regnis omnibus aeterna potestate dominaris, respice adAustriacum benig-nus Imperium, ut et Im-rator juste imperando, et populus fideliter obediendo ad glodam tui nomiuis et Kegni tranquillitatem una-nimi pietate conspirent. Per Dominum nostrum etc. *). Ijt. Amen. G. Oremus et pro Catechu meniš nostris, ut Deus et Dominus noster adaperiat au-res praecordiorum ipsorum, januamque misedcordiae; ut per lavacrum regenerationis accepta remissione omnium dal (tisto) modrost, ki stoji zraven njegovega (božjega) sedeža, da bi ž njo izročena mu ljudstva po vsem pravično vladal in sveto — v čast božjo in nam v vedno olira-njenje miru. M. Molimo! D: Pokleknimo itd. Vsegamogočni, večni Bog, ki z večno oblastjo nad v-semi kraljestvi gospodujeS, ozri se milo na avstrijsko cesarstvo, da bo cesar pravično vladal in ga ljudstvo zvesto slušalo, ter da bosta v pobožnosti zedinjena slavo Tvojega imena in kraljestva (cesarstva?) mir pospeševala. Po Gospodu našem itd. 1£. Amen. 6. Molimo tudi za heršče-vance **) naše, da bi jim naš Bog in Gospod odperl ušesa njih sere in duri svojega usmiljenja, da tudi oni po kopeli prerojenja odpušče-nje vseh grehov zadobijo in *) Ta molitev se moli pri nas v Avstriji s papeževim dovoljenjem. (S. K. Congr. decretum dd. 10. Febr. 1860.) **) „Kerščevanci“ („chateclnimeni“) so tisti že odrasli ljudje, kteri so sklenili od nekerščanske h kerščanski veri prestopiti, in se za sv. kerst pripravljajo s tem, da so v keršianskih resnicah podu-čujejo. Taki kerščevanci so se v starših časih pavadno veliko saboto ali tisti dan pred Vinkoštmi slovesno kerstili. Tudi dandanašnji se, če se ima kteri tak kerstiti — ako okoliščine pripuste -- naj raji ob teh dnevih kersti. peceatorura, et ipsi invenian-tur in Chr. J. Dom. nostro. S. Oremus. D. Flectamus genua etc. Omnipotens, sempiterne Deus, qui Ecclesiam tuam nova semper prole foecun-‘ias, auge fidem et intel-lectum Catecliumenis nostris, ut, renati fonte baptismatis, ^doptionis tuae filiis aggre-gentur. Per Dominum etc. Ijt. Amen. se z nami Kristusu, Gospodu našemu, pridružijo. 31. Molimo. I). Pokleknimo itd. Vsegamogočni, večni Bog, ki svojo cerkev vselej z novim zdrodom množiš: pomnoži vero in razumnost tistih, ki se dajejo v naši sv. veri podučevati, (to je, za kerst pripravljati), da se, po kerstni vodi prerojeni, Tvojim otrokom pridružijo. Po Gospodu našem itd. Ij:. Amen. 7. Oremus, dilectissimi no-ms, Deum Patrem omnipo-tentem, ut cunctis mundutn Purget erroribus: morbos au-ferat, farnem depellat, ape-riat car cer es, vincida dissol-vat, peregrinantibus redi-infirmantibus sanita-ieni, navigantibus portum sa-^tis indulgcat. S. Oremus D. Flectamus geuua etc. Omnipotens, sempiterm *Teus i moestorum consola tl0> lahorantium fortitudo P°rveniant ad te preces di luacumgue tribulatione ek' ^antium; ut omnes šibi ii necessitatibus suis miserb ^°rdiam tuam gaudeant ad-uisse. Per Dominum etc. Amen. 7. Molimo, preljubi, k Bogu Očetu vsegamogočnemu, da bi svet vseh zmot očistil, bolezni odvzel, lalcoto pregnal, ječe odperl, vezi razvezal, popotnikom (srečen} prihod, bolnikom zdravje, tistim, ki so po morji šli, srečno v lad-jostajo priti dal. M. Molimo! D. Pokleknimo itd. Vsegamogočni, večni Bog, tolažnik vseh žalostnih, nadležnih moč: daj, da pridejo do Tebe prošnje vseh, ki v kakoršni koli revi k Tebi kličejo, da se bodo vsi v svojih potrebah pomoči Tvoje milosti veselili. Po Gosp. našem itd. Ijir. Amen. 8. Oremus et pro haere-ticis et schismaticis: ut De-us, et Dominus noster eruat eos ab erroribus universis', et ad sanctam matrem Ec-clesiam Catholicam atque Apostolicani revocare digne-tur. S. Oremus. D. Fleetamus genua. ete. Omnipotens, sempiterne Deus, qui salvas omnes, et neminem vis perire: respi-ce ad animas diabolica frau-de deceptas, ut, onini haere-tiea pravitate deposita, er-rantium corda resipiscant, et ad veritatis tuae redeant u-nitatem. Per Dominum etc. Amen. 9. Oremus et pro perfidis Judacis, ut Deus et Dominus noster auferat velamen de cordibus eorum, ut et ipsi agnoscant Jesum Cbri-stum, Dominum nostrum [Tu se ne odgovori „Amen itd., ampak se moli naravnost:] Omnipotens, sempiterne Deus, qui etiam Judaicam perfidiam a tua misericordia non repellis: exaudi preces nostras, quas pro illius populi obcoecatione deLrimus: ut agnita veritatis tuae lu- 8. Molimo tudi za krivoverce in ločenec, da bi j ib Bog in Gospod iz vseh zmot izderi in k sveti materi katoliški in apostoljski cerkvi milostljivo nazaj pripeljal. M. Molimo! D: Pokleknimo itd. Vsegamogočni, večni Bog, ki rešiš vse, in nočeš, da bi se kdo pogubil: ozri se na duše po hudičevi zvijači prekanjene, da se serca njih, ki v (verskih) zmotah živč, zne-bivši se krivoverskih napak, poboljšajo, in k edinosti Tvoje resnice povernejo. Po Gosp. našem itd. IjF Amen. 9. Molimo tudi za terdo-vratne Jude, da bi jim Bog in naš Gospod vzel zagrinjalo sč sere, da bi tudi oni spoznali Jezusa Kristusa, Gospoda našega. in tudi ne reče BFlectamus genua* Vsegamogočni, večni Bog, kteri tudi judovske trdovratnosti od svojega usmiljenja ne odganjaš: usliši naše prošnje, ki jih za to oslepljeno ljudstvo opravljamo, da se — spoznavši luč Tvojo res- ce, quae Christus est, a suis tenebris eniantur. Per Do-minum nostrum. Ijt. Amen. 10. Oremus et pro paga-nis, ut Deus omnipotens au-ferat iniquitatem a cordibus eorum; ut, relictis idolis suis, convertantur ad Deum vivum et venim, et unicum Pilium ejus Jesum Cbristum, Peum et Dominum nostrum. S. Oremus. D. Fleotamus genua etc. Omnipotens, sempiterne Deus, qui non mortem pec-catorum, sed vitam semper inquiris, suscipe propitius °i'ationem nostram et libera eos ab idolorum cultura, et %grega Ecclesiae tuae sanc-tas, ad laudem et gloriam floniinis tui. Per Dominum etc. 1)1. Amen. niče, ktera je Kristus, — regijo iz svojih trniu. Po tem istem Gospodu nagem itd. R. Amen. 10. Molimo tudi m pogane (ajde, malikovalce, nevernike), da bi jim Bog vse-gamogočni vzel hudobijo iz sere, da bi, zapustivgi svoje malike, spreobernili se k živemu in pravemu Bogu in k Sinu njegovemu, Jezusu Kristusu, Bogu in Gospodu. M. Molimo! D: Pokleknimo itd. Vsegamogočni, večni Bog, kteri ne želig smerti gregni-kom; tem več da bi živeli: sprejmi milostljivo nago molitev, in regi jih malikovanja, ter pridruži jih svoji sveti cerkvi v čast in hvalo svetega svojega imena. Po Gosp. nagem itd. R. Amen. [Ko so vse molitve končane, sleče mašnik (obrednik) plajšč, Pomakne se na listno stran in vzame v kotu (te strani) iz diakono-vm rok pokriti križ že od popred na altarji pripravljeni. Obernivši Sc proti ljudem, odgerne ga nekoliko od verha in zapoje (on sam) mitifono: „Ecce lignura crucis“ (»Glejte les križanaslednje besede ,l0 »Venite, adoremus" (..Pridite, molimo ga“) mu pomagajo peti druži ouhovni (strežniki). — Med tem ko poje kor »Venite, adoremus“, vsi Pokleknejo, samo mašnik ne. On se pomakne zdaj s križem enomalo naprej in više (proti sredi altarja; pa še zmeraj na listni strani), od-sOrne desno roko britke martre in — povzdignivši glas nekoliko bolj ko pervi krat — začne spet „Ecce, lignum crueis"; drugi nadaljujejo petje, potem pokleknejo, kakor prej. — Slednjič gre mašnik sred al-tarja, razgerne ves križ in zapoje v tretje še z visim glasom „Ecce, lignum crucis; drugi nadaljujejo itd., kakor pervi in drugi pot. — Tu slede besede ki se pojejo :J Ecce, lignuin Crucis, in "f. Glejte les križa, na quo Salus mundi pependit. kterem je visel Žveličar svetit. Pevci odgovore: ]£. Venite, adoremus. | Ijir. Pridite, molimo ga! [Potem nese mašnik razgerneno podobo križanega Jezusa na pripravljeni kraj pred veliki altar in položi jo spodobno na tla, po-gernena s černim suknom, tako da slonite roki sv. razpela na (dveh) blazinicah. — Na to si izzuje (na strani) kakor Mojzes na gori Ho-reb čevlje in gre molit križanega Jezusa. Poprej poklekne trikrat (začenši od primerne daljave), pomdli vsakrat enomalo tiho in poljubi (kušne) na zadnje rani na (obeh) nogaii. Ko je to opravil, gre se obut tje, kjer se je bil izzul, in obleče tudi spet mašni plajšč. Zdaj gredo strežniki in drugi duhovni po dva in dva sv. križ počeščevat. za njimi tudi verni (kjer je taka navada; če ne, pa se jim položi pozneje sveto razpelo na drugo pristojno mesto, da je lahko celi dan počeščujejo).] Pojasnilo. Razgrinjanje in počeščevanje sv. križa je naj gin-Ijivša šega Velikega petka. Da se podoba križanega Zveličarja v 3 kratih razgerne, in to, da se obrednik iz kota listne strani proti sredi oltarja pomika, pomeni, da, se je začel Jezusov nauk iz Palestine (Jerusalema) po druzih jutrovih in pozneje po naših zahodnih krajih razširjati. Nepopisljivi so občutki v vernem sercu tisti trenutek, ko mašnik sred altaria vso presveto Jezusovo podobo, /dere nismo od tihe nedelje videli, razgerneno pokaže. Kdo nebi se spominjal takrat tistega strašnega hipa, ko so na Golgoti okoli poldne Jezusa na križ pribitega, do golega slečenega vzdignili, in ko ga je vsa množica na enkrat zagledala ?! Med množico na Kalvariji so bili nasprotniki Gospodovi vseh jezikov: po hebrejski (aramejski), greški in latinski so božjega mučenca preklinjali, zato ga naša sv. cerkev danes v raznih jezikih česti (v latinskem in greškem). Grcški jezik nam kaže tudi nekdanjo edinost latinske in greške cerkve, kakor tudi to, da se je obred počeščevanja sv. križa na Jutrovem, v nekdanjem greškem cesarstvu, pričel. [Med počeščevanjera sv. križa se pojejo ,,očitanjaa („imprope-ria“) *) — kakor jim dejo — in druge reči, ki tu spodej slede, in sicer, ali vse ali le nekaj, potem ko je več ali manj duhovnov in druzih ljudi, ki gredo čestit sv. križ.] Dva pevca pojeta spodnji „Popule meus“ do „Hil-gios ho The<5s“. — Pevski zbor se razdeli na dva kora, kterih vsak ima dva predpevca. (Se ve, da, kjer ni dovolj Pevcev, stori se, kakor se more). 'f. Popule meus, quid feci tihi? aut in quo contristavi te? responde mihi. Quia eduxi te de terra ■®gypti, parasti crucem Sal-vatori tuo. y. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali v čem te razžalil? odgovori mi. Zato, ker sem te izpeljal iz egiptovske dežele, si pripravilo križ svojemu Odrešeniku ! En kor poje: Hilgios ho Theds. | Sveti Bog. Drugi kor odgovori: Sanctus Deus. | Sveti Bog. Pervi kor: HAgios lschyros. | Sveti in močni. . *) „Očitanja“ so pritožbe terpečega Jezusa, sestavljene po tistih besedah sv. Pisma, s kterimi je Bog v starem zakonu po ustih svojih Poslancev (prerokov) Izraelcem očital njih nehvaležnost po tolikih dobrotah, ki jim jih je bil on izkazal. — Na enak način očita terpeči Kristus nam grešnikom, da smo mu nehvaležni za njegove dobrote. Drugi kor: Sauctus fortis. H&gios atMuatos, eleison himas. | Sveti in močni. Sveti neumerljivi, usmili se nas. Pervi kor: Drugi kor: Sanctus immortalis, mi-serere nobis. Sveti neumerljivi, usmili se nas. Potem dva pevca druzega kora: 'f. Quia eduxi te per de-sertum quadraginta annis, et manna cibavi te, introdusi te in terram satis bonam, pavasti crucem Salvatori tuo. jif. Zato, ker sem te štir-deset let vodil po puščavi in te z mano živil ter te v obilno rodovitno deželo pripeljal, pripravilo si križ svojemu Zveličarju. Kor odgovarja enkrat „Hdgios ho The6s“ ete. drugi krat „Sanctus Deus“ etc., vendar pa tako, da pervi kor ponavlja zmeraj „Hdgios“. Dva pevca druzega kora pojeta: 'tf. Quid ultra debui fa-cere tibi, et non feci? Ego quidem plantavi te vineam meam speciosissimam, et tu faeta es mihi nimis amara; aceto namque sitim meam potasti, et lancea perforasti latus Salvatori tuo. 'f. Kaj bi ti bil imel še več storiti, in ti nisem storil. Ko svoj naj lepši vinograd sem te zasadil, ti pa si mi pregrenko postalo, zakaj z jesihom si me žejnega pojilo in sč sulico svojemu Zveličarju stran prebodlo. „Hdgios ho Thei5s“ Uni kor spetpoversti odgovarja: „Sanctus Deus“ etc. Pri naslednjih očitanjih se verstita po dva pevca izmed vsacega kora. Po vsakem stavku (vcrsti) ponavlja tisti kor, čegar predpevca nista, „Popule meus“ do „Quia eduxi te de terra Aegypti“. Dva pevca druzega kora: 'f. Ego propter te flagel-lavi jEgvptum cum primo-genitis suis: et tu me fia-gellatum tradidisti. Jez sem zavoljo tebe Egipt z njegovimi pervoro-jenci vred tepel (kaznoval): in ti si mene tepenega (v smert) izdalo. Kor ponavlja: Popule meus, quid fe-ci tibi? ant in quo contri-stavi te? responde raihi. V. Ljudstvo moje! kaj sem ti storil? ali v čem te razžalil? odgovori mi. Dva pevca pervega kora: Ego eduxi te de M-gjpto, demerso Pharaone in mare rubrum, et tu me tradidisti principibus sacerdo-tum. Kor. „Popule meus“. 'f. Jez sem tebe izpeljal iz Egipta, sem Faraona v rudečem morji utopil: in ti si mene velikim duhovnom izdalo. Dva p. druzega kora: Ego ante te aperui toare, et tu aperuisti lancea latus meum. Kor: „Popule meus“. 'tf. Jez sem morje pred teboj odperl: in ti si s& sulico mojo stran odperlo. Dva p. pervega kora: Ego ante te praeivi in columna nubis, et tu me duxisti ad praetorium Pilati. Jez sem v oblakoste-bru hodil pred teboj; in ti si mene peljalo v Pilatovo sodišče. : „Popule meus.“ Dva p. druzega leora: 'tf. Ego te pavi manna per desertiun, et tu me cae-cidisti alapis et fiagellis. Kor: „Popule meus“. Jez sem te v puščavi z mano živil: in ti si mene s pestmi in biči teplo. Dva p. pervega kora: H. Ego te potavi aqua sa-lutis de petra, et tu me po-tasti lelle et aceto. Kor: „Popule meus“. y. Jez sem tebe z zdravo vodo iz skale napojil: ~ in ti si napajalo mene z žolčem in jesibom. Dva p. druzega kora: 'f. Ego propter te Chana-naeorum reges percussi, et tu percussisti arundtne caput meum. Kar: „Popule meus“. Jez sem zavoljo tebe kanaanske kralje pobil; ti si mene s terstom po glavi bilo. Dva p. pervega kora: 'f. Ego dedi tibi sceptrum regale, et tu dedisti capiti meo spineam coronam. Kar'. „Popule meusu. y. Jez sem dal tebi kraljevo palico; in ti si meni ternjevo krono na glavo pritisnilo. Dva p. druzega leora: Š. Ego te exaltavi magna virtute, et tu me suspendisti in patibulo crucis. Kor: „Popule meus“. Jez sem tebe z velike mogočnostjo povišal: in ti si meno na mučilni križ o-besilo. Dopoldanje opravilo. 26!» Fotlej se poje skupno „'antifona“: Antif. Crucem tuam ado-ramus, Domine, et sanctam Besurrectionem tuam lauda-mus et glorificamus: ecce onim, propter lignum venit gaudium in universo mundo. Psalm. 00- Deus mise-reatur nostri et benedicat nobis: illuminet vultum siuim super nos, (‘t mise-reatur nostri. Antif. Tvoj križ, Gospod, molimo, in Tvoje sveto vstajenje hvalimo in slavimo: zakaj, glej, zavoljo 16sa je vsemu svatu došlo veselje. Psalm GG. Bog se nas u-smili, in nas blagoslovi: naj razsvetli svoj obraz nad nami, in se nas usmili. In sc ponovi antif: „Crucem tuam adoramus, Domine.1 2 * 4 * ** Potem sc poje: „Crux fidelis44 in pesem „Pange lin-gua gloriosi’4; po vsaki stroji se ponovi: „Crux tidelis44, uli pa „Dulce lignum44, kakor zdolej. 1- Crux fidelis, inter omnes Arbor una nobilis! Nulla silva talem profert, Bronde, flore, germine. Bulce lignum, dulces clavos, Bulce pondus sustinet. 2- Pange, lingua, gloriosi Bauream certaminis, Et super crucis tropbaeo Bic triumphum nobilem, Qualiter Redemtor orbis Inmiolatus vicerit. Ponovi sc: „Crux fii 3. De parentis protoplasti Eraude faetor condolens, Quando pomi noiialis Bi nečem morsu ruit: 1. Križ preljubi, ti edino Plemenito si drevd. V gojzdu tako ne priraste, Germ, rastlina ga ne dii; Les presladki, sladki žeblji, Sladko težo nosite! — 2. Pevaj jezik slavne borbe Lavoriko, svitli ven'c. V slavo pesmi slavne zlagaj Križu, zmage znamenju, Ktero si svetit Zveličar Je pridobil darovdn. is44 etc. {vsa kitica). 3. Ko očak prekanjen v sadu Vgriznil si škodljivem smert. Zmote pervega človeka Se je usmilil večni Bog; Veliki petek. Ipse lignum tune notavit, Sam drevo zaznamoval je, Damna ligni ut solveret. Škodo da konča lesa. Ponovi se: „Dulce lignum“ etc. 4. Hoc opus nostrae salutis Ordo depoposcerat, Multiformis proditoris Ars ut artem falleret; Et medelam ferret inde, Hostis unde laeserat. 4. Delo tako je zahteval Red otenja našega, Da satanovo zvijačo Zmede stvarnika modrost, Ino lek od tod prinese, Kjer sovražnik ranil je. Ponovi sc: ;)Crux fidelis“ etc. 5. Quando venit ergo sacri Plenitudo temporis, Missus est ah arce Patris Natus, orhis Conditor Atque ventre virginali Čarne amictus prodiit. 5. Ko se torej je spolnila Doha časa svetega, Pošlje Oče z dvora svoj’ga Sina, ki je ustvaril vse; On 'z deviškega telesa V mesu stopil je na svet. Ponovi se: „Dulce lignum“ etc. 6. Vagit infans inter areta Conditus praesepia; Memhra pannis involuta Virgo mater alligat: Et Dei manus pedesque Stricta cingit fascia. 6. Joka dete položeno V tesne, revne jaslice. Ga v plenice je povila Mati, Deva 'zvoljena. Glej, obdaja povoj tesni, Rogu roko in noge. Ponovi se: j,Crux fidelis“ etc. 7. Lustra sex qui jam peregit, Tempus implens corporis, Sponte libera Redemtor Passioni deditus, Agnus in crucis levatur Immolandus stipite. 7. Šestkrat petje let preteklo, Čas življenja spolnil je, Proste volje je Zveličar Se terpljenju, smerti vdal. Jagnje se na križ dviguje, Večnemu kervavi dar. Ponovi se: „Dulce lignum" etc. 8. Felle potus ecce languet; Spina, clavi, lancea, Mite corpus perforarunt; Unda manat et cruor: Terra, pontus, astra mundus Quo lavantur flumine! Ponovi se: 8. Glej, napojen z žolčem vmira; Ternje, žeblji, sulica Truplo blaženo prebada, ’z njega 'zvira voda, kri. Svet vesvoljni, morje, zvezde, Potok umiva čudovdt! Crux fidelis“ etc. 9. Flecte ramos, arbor alta, Tensa laxa viscera; Et rigor lentescat ille, Quem dedit nativitas, Et superni membra Kegis Tende miti stipite. 9. Vpogni verh, drevd visoko, Stisni žil'ce stegnjene; In terdoba ti vrojena Naj meči se, mila bo, Ter na mehkem deblu nosi Kralja večnega telo. Ponovi se: ,,Dulce lignum“ etc 10. Sola digna tu fuisti Eerre mundi victimam, Atque portum praeparare Arca muudo naufrago, Quam sacer cruor perunsit Eusus Agni corpore. 10. Samo ti si vredno bilo Vsega sveta nosit’ dar, In pripraviti zavetje Svetu iz pogube dna: Ki te sveta kri oblila Je s telesa Jagnjeta. Ponovi se: „Crux fidelis10 11 etc. U. Sempiterna sit beatae Trinitati gloria, Aequa Patri Filioque, Par decus Paraclito Unius Trinique nomen Eaudet universitas. Amen. 11. Podi večna slava Tebi, Trojedini, večni Bog! Ko Očetu, taka Sinu, Taka Duhu svetemu. Naj zvikšuje svet vesvoljni Trojedinega ime! — Amen. Ponovi sc: „Dulce lignum“ etc. 2G8 Veliki petek. IV. [Proti koncu počeščevanja sv. križa se prižgejo na velikem al-tarji sveče (6). Diakon vzame iz burse korporal (telesnik) in ga raz-gerne na altarji po navadi ter dene zraven njega purifikatorij (to je tista rutica ali pertič, s kterim mašnik kelih in sebi perste briše). Ko je češčenje sv. križa končano, vzdigne (diakon) spoštljivo sveto razpelo in je nese na altar. Zdaj se uredi duhovščina sč strežniki kakor za procesijo, in se poda na tihem in po naj krajši poti tje, kamor je bilo včeraj preneseno sv. rešuje Telo. Uverstijo se pa vsi tako-le: Naprej gre subdiakon s procesnim križem med dvema ako-litoma (strežnikoma) nesočima svečnika s prižganima svečama, potem pride druga duhovščina in slednjič obrednih se svojimi strežniki. Ko so prišli k altarju presv. sakramenta, prižgejo se sveče in baklje (6 torč, intorticia), ki se ugasnejo še le po obhajilu. Mašnik (obrednih) moli nekaj časa pred sv. sakramentom. Med tem odpre diakon (začasni) tabernakelj (ali skrinjico), v kterem je shranjen presv. sakra-ment; mašnik potrosi stoje kadila v dve kadilnici (pa ga ne blagoslovi); diakon mu čolnič (navicella) derži. Potem ko je obrednih sv. sakra-ment kleče pokadil, vzame diakon kelih se sv. sakramentom iz ta-bernakeljna, da ga mašniku in pogerne ga s koncem velum-a (ogrinjala), s Kterim je obrednih ogernen. Zdaj se vzdigne procesija, okoli po cerkvi, proti velikemu altarju. Nad presv. resnim Telesom se nese nebč (baldahin) in dva akolita neprenehoma presv. sakrament kadita. Poje se pri procesiji ta-le pesem:] 1. Vesilla Regis prodeunt, Fulget Crucis mvsterium, Qua vita mortem pertulit, Et morte vitam protulit. 2. Quae vulnerata lauceae Mucrone diro, criminum Ut nos lavaret sordibus, Manavit unda et sanguine. b. Impleta sunt, quae con-cinit David fideli carmine, Dicendo nationibus: Regnavit a ligno Deus. 4. Arbor decora et fulgida, Ornata Regis purpura, 1. Kraljevo znamenje stoji. Skrivnostni križ se nam svetli. Na njem Življenje smert stori, Življenje s smertjo nam dobi- 2. Preboden ves je skor ne- znan, Odperta je njegova stran, Cedi se resna Kri iz ran, Ž njo greh svetil je čisto spran. 3. Zdaj je Zveličar vse dognal, Kar David je prerokoval, Ko ljudstvom je oznanoval, Da z Ičsa Bog bo kraljeval- 4. Prelepo, svitlo ti, drevč! Rudeče pisano s kervjo! Electa diguo stipite, Tam sancta membra tangcre. 5. Boata, cujus brachiis Bretimn pependit saeculi, State ra facta corporis, Tulitque predam tartari. 6. O €rux, ave, spes uuica Hoc passionis tempere! Tiis adauge gratiam Reisque dele crimina. Te, fons salutis, Trinitas, ^ollaudet omuis spiritus: Quibus Crapis victoriam Largiris, adde praemium. *) Amen. Ti samo si prav vredno b’lo, Nositi sveto res Tebi. 5. Na tebi je pribita bTa, Odkupščina za dolg sveta, Ki je pravici božji Sla. Peklenski rop več ne velja. 6. PočeSčen bodi, sveti križ! Le ti nam zdaj že up vzderziš, Le ti nam milosti deliž. Preženi greh iz naših hiš! 7. čast, hvala bodi vekomaj Trojici sveti, kakor zdaj! Presveti križ! nam vernim daj, Da pridemo v nebeški raj! Amen. [Ko pride mašnik k altarju, postavi ua-nj kelih in pokadi ua uaj niži stopnjici kleče sv. r. Telo. Potem vstane, gre na altar, vzame *T- hostijo iz keliha in jo dene na palčno (božjo skledico), ktero mu derži pripravljeno diakon, in vzemši diakonu pateno iz rok, spusti ž llje sv. hostijo na korporal. Ko hi se bil dotaknil sv. hostije s persti, 1Ulj si jili umije v kaki posodi. Med tem vlije diakon vina v kelih, subdiakonpa nekaj kapelj vode pa je ne blagoslovi in tudi ne moli nad-njo •'avadne molitve, ampak, vzemši kelih diakona iz rok, postavi ga na a*tar, pa nič ne govori; diakon pa pokrije kelih s palo. Na to pokosi mašnik kadila v kadilnico, brez navadnega blagoslova, ter kadi narprej presv. sakrament in kelili, potlej altar po navadi. Vsakrat. “edar prestopi memo sv. r. Telesa poklekne z enim kolenom.] [Ko prsv. sakrament in kelih kadi, moli mašnik:] Incensum istud a te be-^•dictum, ascendat ad te, Domine, et descendat super nos misericordia tua. To kadilo, ki si ga Ti blagoslovil, naj se vzdiguje k Tebi, Gospod, in pride naj nad nas Tvoje usmiljenje. Dirigatur, Domine, oratio ttioa sicut incensum in con- [Ko altar kadi, moli:] Moja molitev Spod, ko kadilo pridi, Go-pred Tvoje *) Sestavil Venantius Fortunatus, f 610. spectu tuo: elevatio manuum meanim sacrificium vesper-tinum. Pone, Domine, cu-stodiam ori meo, et ostium circumstantiae labiis meis: ut non declinet cor meum in verba malitiae, ad excusan-das eicusationes in peceatis. [Ko diakonu kadil Accendat in nobis Domi-nus ignem sni amoris, et flammam aeternae charita-tis. Amen. obličje; vzdigovanje mojih rok bodi ko večerna daritev. Deni, Gospod, stražo na moje ustnice, da se ne bode nagibalo moje sercč k hudobnim besedam v zagovarjanje izgovorov v grehih. *) co nazaj dd, moli:] Užge naj v nas Gospod ogenj svoje ljubavi in plamen večne ljubezni. [Diakon mašnika ne pokadi.] [Na tleh, na listni strani, umije si masnik roke, pa nič ne govori. — Potem pripognen sred altana moli:] In špiritu humilitatis et in aniino contrito suscipia-mur a te, Domine, et sic fiat sacrificium nostrum in conspectu tuo hodie, ut pla-ceat tibi, Domine Deus. [Pomaknivsi se na evang. stran Orate, fratres, ut meum ac vestnim sacrificium ac-ceptabile fiat apud Deum Pa-trem omnipotentem. V duhu ponižnosti in s potertim sercem (stoječe pred Teboj) sprejmi nas, Gospod, in godi naj se pred Tvojim obličjem danes tako naša daritev, da Ti bo prijetna, Gospod Bog! oberne se proti ljudem in reče:] Molite, bratje, da bo moja in vaša daritev prijetna Bogu, vsegamogočnemu Očetu. *) Te besede iz 140. psalma, kakor tudi prejšnje („To kadilo") govori mašnik vsakrat pri slovesni peti maši, kedar po darovanji ab tar kadi. Naslednja molitvica („Užge naj“) je tudi navadna pri peti maši. [Poverniv.ši se na desno nazaj na sredo (non perficiens circu-lum) in izpustivši vse drugo, moli:] Oremus. Praeceptis salu-taribus moniti, et divina in-stitutione formati, audemus dicere: Pater noster, qui es in coelis! Sanctificetur nomen tuum: adveniat regnum tulim: fiat voluntas tua sicut in coelo et in terra. Panem nostrum quotidianum da no-fiis hodie: et dimitte nobis debita nostra, sicut et nos dimittimus debitoribus no-stris. Et ne nos inducas in tentationem. Sed libera nos a malo. Molimo! Po zveličalnib zapovedih opomnjeni in po božjem nauku podučeni si upamo reči: Oče naš, kteri si v nebesih! Posvečeno bodi Tvoje imč; pridi k nam Tvoje kraljestvo ; zg6di se Tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; odpusti nam naše dolgč, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom; in nas ne pelji v skušnjavo — I£. Temuč reši nas hudega (zlega). [Odgovorivši „ Amenu moli mašnik s tistim glasom, s kterim je Pel „Oče našu („in tono orationis ferialis“) naslednjo molitev:] Libera nos, quaesumus, Domine, ab omnibus malis, praeteritis, praesentibus, et futuris; et intercedente bea-ta et gloriosa semper Vir-gine Dei Genitrice Maria, dim beatis Apostolis tuis, Petro et Paulo atque An-drea, et omnibus Sanctis, da Propitius pacem in diebus nostris, ut, ope misericor-diae tuae adjuti, et a pec-cato simus semper liberi, et ah omni perturbatione secu-ri. — per eumdem Domi- Eeši nas, prosimo, Gospod, vseh zlegov: preteklih, sedanjih in prihodnjih, in na prošnjo blažene in čestitljive vselej device in božje matere Marije, ter svojih svetih a-posteljnov Petra in Pavla, Andreja in vseh svetnikov, daj milostljivo mir v naših dneh, da bomo s pomočjo Tvoje milosti podperti vselej brez greha, ter obvarovani vsakošne zmote. Po ravno tem Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem, kteri nuni nostrum, Jesuin Chri-stum, Filium tuuin, qui te-cuin vivit et regnat in uni-tate Spiritus Sancti Deus per omnia saeoula saeculo-rum. Ijt. Amen. s Teboj živi in vlada v edinosti svetega DuM: Od vekomaj do vekomaj — IjF Amen. [Po tem mašnik poklekne, porine pateno pod sv. hostijo in jo povzdigne samo z desno roko toliko, da jo ljudstvo lahko vidi. Po povzdignenji zlomi sv. hostijo na dve polovici in spusti en košček od polovice, ki jo ima v levi roki, kakor pri navadni maši, v kelih, pa nič ne govori. — „Pax Domini" („Mir Gospodov'1) in „Agnus Dei‘‘ Jagnje božje8) se ne reče. — Izpustivši pervi dve (pred obhajilom navadni) molitvi moli samo naslednjo tretjo:] Perceptio Corporis tul, Domine Jesu Christe, quod e-go indiguus sumere praesu-mo, non mihi proveniat in judicium et condemnatio-nem: sed pro tua pietate prosit mihi ad tutamentum mentis et corporis, et ad medelam percipiendam. Qui vivis et regnas cum Deo Patre in unitate Spiritus Sancti Deus per omnia sae-cula saeculorum. Ijt. Amen. Gospod Jezus Kristus! zavžitje Tvojega Telesa, kte-ro se jez nevredni Človek prederznem prejeti, naj mi ne bode v sodbo in pogubo, ampak bodi mi po Tvoji dobroti hramba in zdravje duše in telesa; kteri živiš in vladaš z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. [Mašnik poklekne, vzame pateno sč sv. rešnjira Telesom in reče po navadi:] Panemcoelestem accipiam, Kruh nebeški prejmem in et nomen Domini invocabo. klical bom Gospodovo imč. [Terka si Škrat na persi rekoč:] Domine, non sum dignus, ut intres suh tectum ineum: sed tantum dic verbo, et sa-nabitur anima mea. Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ali reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. [Pokriža samega sebe sk sv. sakramentom rekoč:] Corpus Domini nostri Je-su Christi custodiat animam nieam in vitam aeternam. Amen. Tel6 Gospoda našega, Jezusa Kristusa, naj ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen. [in ga ponižno zavžije.] [Izpustivši vse, kar se navadno moli pred zavžitjem presv. rešnje Kervi, zavžije mašnik spoštljivo neposvečeno vino, v ktcrem je Pa košček posvečene hostije, oplakne kakor pri navadni maši kelih, perste in usta, ter, pripognivši se sred altarja, se sklenenima rokama moli:] Quod ore sumsimus, Domine, pura mente capiamus, et de munere temporali fiat nohis remedium sempiter-num. Kar smo z usti prejeli, Gospod! bodi s čistim sercem zavžito, in (ta) časni dar bodi nam večno zdravilo. [Druge molitve se ne molijo; blagoslov se ne dii. Pokleknivši Pred altarjem mašnik sč strežniki odide. — II koncu se molijo, (pa ne Pojejo) »Večernice*; altar se sleče. VEČERNICE. [Psalmi so vsi tisti, kakor včeraj; glej stran 182; samo k „Ma-Snificat* je „antifona“ druga, in sicer ta-le:] Antifona k „Magnificat“. Cum accepisset acetum, 5lixit: Consummatum est: et ibclinato capite, emisit spi-ritum. Kedar je bil jesiha vzel, je rekel: Dopolnjeno je; in je glavo nagnil in je dušo iz sebe dal. "jf. „Christus factus est“ etc. — „Pater noster etc.“ — nHiserere11 etc. — „Respice, quaesumus, Domine" etc. s dotičnimi pravili na strani 155. in 156. VELIKI PETEK POPOLDNE. JUTRANJICE ZA VELIKO SABOTO. Pojasnilo. Sobota je dan počitka že od zač etka sveta, v praznik odločen v spomin, da je bilo stvarjenje doveršeno. Tudi drugo stvarjenje — naše odrešenje, namreč — je danes opravljeno in je nastopil za božjega Odrešenika dan po-čitka. Duša Gospodova je šla predpekel, truplo njegovo počiva v častitljivem grobu. Teh dvoje skrivnosti, ta poči-tek Jezusov imamo premišljevati nocoj in j utr c do sv. maše. — F jutranjicah meri vse na to, kar smo rekli. I. nokturn. [BOče naš“, „Češč. si Marija", „Vera“.] Ant. In pace in idipsum Ant. V miru na to spim dormiam, et requiescam. in počivam. Psalm 4. Cum invocarem, exaudivit me Deus justitiae meae; * in tribulatione dilatasti mihi. Miserere mei, * et exaudi orationem meam. Filii hominum, usquequo gravi corde? * ut quid di-ligitis vanitatem, et quaeri-tis mendacium? Et scitote, quoniam mi-rificavit Dominus sanctum suum; * Dominus exaudiet me, cum clamavero ad eum. Ko sem klical, uslišal me je Bog moje pravičnosti; i» stiske si mi pomagal. Usmili se me, ter usliši mojo molitev! Človeški otroci! doklej boste še težkega serca? Zakaj ljubite nečimernost, in iščete laži ? Vedite pa, da je Gospod čudo storil nad svojim svetim; Gospod me usliši, ko v njega kličem. Irascimini, et nolite pec-care; * quae dicitis in cor-dibus vestris, in cubilibus ye-stris compungimini. Sacrificate sacrificinm ju-stitiae, efc sperate in Domino: * nmlti dicunt: Qnis o-stendit nobis bona? Signatnm est super nos lumen vultus tui, Domine; * dedisti laetitiam in corde meo. A fructu frumenti, vini, olei sni: * multiplicati sunt. In pace in idipsum * dor-miam, et requiescam. Quoniam tu, Domine, sin-gulariter in spe * constitui-sti me. Ant. In pace in idipsum dormiam, et requiescam. Ant. Habitabit in taber-naculo tuo: requiescet in nionte sancto tuo. Domine, quis habitabit in labemaculo tuo? * aut quis rfiquiescet in monte sancto tuo? Qui ingreditur sine ma-cula, * et operatur justi-tiam. Qui loquitur veritatem in c°rde suo, * qui non egit dolum in lingua sna. Ko se jezite, ne grešite; kar pravite v svojih sercih, obžalujte na svojih ležiščih. Darujte darove pravice, in zaupajte v Gospoda. Veliko jih pravi: Kdo nam bo ska-zoval dobrote? Luč tvojega obličja, Gospod, je zaznamnjena nad nami, dal si mi v serce veselje. Sč sadom žita, vina in svojega olja so obogateli. V miru na to spim in počivam. Zakaj ti, Gospod, si me posebno poterdil v upanji! Ant. V miru na to spim in počivam. Ant. Prebival bo v tvojem šotoru; počival bo na tvoji sveti gori. ' 14. Gospod! kdo bo prebival v tvojem šotoru; ali kdo bo počival na tvoji sveti gori! Kdor hodi brez madeža, in pravično dela. Kdor resnico govori v svojem sercu; kdor se svojini jezikom ne goljufi. Nec fecit prosimo suo ma-lum, * et opprobrium non accepit adrersus prosimos suos. Ad iiihiluni deductus est in conspectu eju malignus; * timentes autem Dominum glorificavit. Qui jurat prosimo suo, et non decipit: * qui pecuniam suani non dedit ad usnram, et munera super innocentem non aceepit. Qui facit liaec, * non 1110-vebitur in aeternum. Ant. Habitabit in taber-naculo tuo; requiescet in monte sanoto tuo. Ant. Caro mea requiescet in spe. Psalm Conserva me, Domine, quo-niam speravi in te; * dixi Domino: Deus meus es tu, quoniam bonorum meorum non eges. Sanctis, qui suut in ter-ra ejus, * mirificavit omnes voluntates meas in eis. Multiplicatae sunt infir-mates eorum: * postea ac-celaverunt. Non congregabo conven-ticula eorum de sanguini-bus; * nec memor ero no-minum eorum per labia mea. Tudi ne dela budega svojemu bližnjemu, in zasramovanja ne sprejema zoper svoje bližnje. Pred njega obličjem hudobni nič ue velja; nje pa, ki se bojč Gospoda, čisla. Kdor svojemu bližnjemu prisega, pa ga ne goljufih Kdor svojega denarja ne daje na obresti, in ne jemlje daril zoper nedolžnega. Kdor tako dela, ne omahne vekomaj. Ant. Prebival bo v tvojem šotoru; počival bo na tvoji sveti gori. Ant. Moje meso bo počivalo v upanji. 15. Obvaruj me, Gospod! ker v tebe upam. Kekel sem Gospodu: Moj Bog si ti, ter mojega blaga ne potrebuješ. K svetim, ki so v njegovi deželi, je vse moje nag-nenje čudovito obernil. Namnožile so se njih nadloge, potem so hiteli. Njih shodov ne bom zbiral h kervavim kapljam, i*1 njih imen ne bom izrekoval se svojimi ustnicami. Dominus pars haeredita-tis meae, et calicis mei: * tu es, qui restitues haeredi-tatem meara mihi. Funes cecideruiit mihi in praeclaris; * etenim haere-ditas mea praeclara est mihi. Benedicam Dominum, qui tvibuit mihi intellectum; * insuper et usque ad noctem inerepuerimt me renes mei. Providebam Dominum in conspectu meo semper; quo-uiam a dextris est mihi, ne Commovear. Propter hoc laetatum est cor meum, et exultavit lin-gua mea; * insuper et caro mea requiescet in spe. Quoniam non derelinques auimam meam in inferno; * Kec dabis sanctum tuum vi-dere corruptionem. Notas mihi fecisti vias vi-tae, adimplebis me laetitia dim vultu tuo; * delecta-tiones in dextera tua usque m finem. . Ant. Caro mea requiescet m spe. 'f- In pace in idipsum — Dormiam, et requies- cam. Gospod je del mojega deleža in moje kupe; ti si, ki mi boš dal nazaj moj delež. Vervi so mi sprelepo padle; zakaj moj delež mi je veličasten. Hvalil bom Gospoda, ki mi je dal razumnost; k temu me opominjajo celo v noč moje ledvice. Vedno vidim Gospoda pred svojimi očmi; ker mi je na desni, da ne omahnem. Zato se moje serce veseli, in moj jezik se raduje; in tudi moje mesč bo počivalo v upanji. Ker ne pustiš moje duše v peklu, in tudi ne pripustiš svojemu svetemu videti trohnobe. Naznanil si mi pot življenja; z veseljem me boš navdajal pred svojim obličjem; razveseljevanje je na tvoji desni vekomaj. Ant. Moje mesč bo počivalo v upanji. H. V miru na to — ]£. Spim in počivam. [„Oče naš“ — (tibo)] De Lamentatione J'eremiae Prophetae. Lectio I. (Cap. 3, 22. sqq.) lldh. Misericordiae Domini, quia non siimus con-sumti; quia non detecerunt iniseratioiies ejus. i/e(/*. ,Novi diluculo: umita est ndes tua. lleih. Pars mea Dominus,) dixit dninia mea: propterea exspoct'abo eum. Tetk. Bonus est Dominus sperantibus in eum,) animae quaerenti illum. Teth. Bonum est pi'aes|o-lari eum silentio sajutare Dei. } Teth. Bonum est viro, eum portaverit jugum ah adole-scentia sua. , Jod. Sedebit solitarius,] et tacehit,/quia levavit super se. Jod. Po|iet os suum in pul-vere, si fdrte sit spes. Jod. Dabit percutienti se maxillam:| saturalntur op-probriis, Jerusalem,jJerusalem,)con-vertere ad Dominum Deum tuum, Sicut ovis ad occisio-nem ductus est, et, dum male traetaretur, non aperuit os Iz žalostnice Jeremije, preroka. Berilo I. (Pogl. 3, 22. itd.) IM. Milost Gospodova je, da nismo pokončani; ker njegovo usmiljenje ne jenja. IM. Vsako jutro čutim, velika je zvestoba tvoja. IM. Delež moj Gospod, pravi moja duša, zato vanj zaupam. Tet. Dober je Gospod njim, ki vanj zaupajo; duši, ki ga Tet. Dobro je, tiho čakati pomoči božje. Tet. Dobro je človeku, če nosi jarem od svoje mladosti. Jod. Samoten sedi, in molči, ker ga je na sč vzel. Jod. On položi v prah svoja usta; „morda je še u-panje! “ Jod. Pomoli svoje lice njemu, kteri ga bije; nasiten je sč sramoto. Jerusalem, Jerusalem, spreoberni se h Gospodu, svojemu Bogu. Ijt. Kakor ovco so ga peljali v zaklanje, in, ko so ger-dč ž njim delali, ni odperl suiun: traditus est ad mor-tom, * ut vivificaret popu-lum suum. y. Tradidit in mortem a-nimam suam, et inter sce-leratos reputatus est. Ut vivificaret populum suum. Lectlo II. (Cajt. 4.) Aleph. Quomodo obseura-tum est aurum, mutatus est color optimus: dispersi sunt lapides sanctuarii in capite omnium platearum! Beth. Filii Sion incliti, et Umi c ti auro primo: quomo-do reputati sunt in vaša te-stea, opus manuum figuli? Ghimd. Sed et lamiae nu-daverunt mammam, laotave-runt catulos suos: filia populi mei crudelis, quasi stru-thio in deserto. Daieth. Adhaesit lingua lactentis ad palatum ejus in siti: parvuli petierunt pa-&em, et non erat, qui fran-geret eis. Heth. Qui vescebantur vo-iuptuose, interierunt in viis: fiui nutriebautur in croceis, s.mplexati sunt stercora. Vau. Et major eiFecta est iuiquitas filiae populi mei svojih ust: izdan je bil v smert, da bi oživil svoje ljudstvo. j^. Izročil je v smert svoje življenje, in bil je štet med pregrešne — Da bi oživil svoje ljudstvo. Berilo II. (Pogl. 4.) Alef. Kakd je otemnelo zlato, spremenila se naj lepša barva! razmetani so sve-tiščni kamni po voglih vseh tergov. Bet. Otroci sionski, sloveči, v naj čistejše zlato o-blečeni, kakd so čislani enako perstčnim posodam, delu rok lončarjevih! Gimel. Saj še morske pošasti odgrinjajo svoje persi, in doj6 svoje mladiče; hči mojega ljudstva pa je neusmiljena kakor noj v puščavi. Dolet. Jezik tiči dojenče-ku na nebu zavoljo žeje: o-troci prosijo kruha, in nikogar ni, da bi jim ga lomil. Ilc. Kteri so sicer sladči-ce jedli, poginjajo na cestah; kteri so bili zrejeni v šker-latu, blato objemajo. Vau. In veča je pregreha hčere mojega ljudstva, kakor peccato Sodomorum, quae subversa est in inomento, et non ceperunt in ea manus. Jerusalem, Jerusalem, con-vertere ad Dominuni Denm tuum Jerusalem, surge, et exue te vestibus jucimdita-tis: induere cinere et cili-cio; * quia in te occisus est Salvator Israei. 'tf. Dedne quasi torrentem lacrjmas per diem et noc-tem, et non taceat pupilla oculi tui. Quia in te etc. Incipit Oratio Jcremiae Prophetae. Lcctio III. (C. 5.) Reeordare, Domine, quid acciderit nobis: intuere et rišpice opprobrium nostrum. Haereditas nostra versa est ad alienos, domus nostrae ad extraneos. Pupilli faeti su-mus absque patre: matres nostrae quasi viduae Aquam nostram pecunia bibimus, li-gna nostra pretio compara-vimns. Cervicibus nostris mi-nabamur: lassis non daba-tur requies. Ji]gypto dedimus manum et Assjriis, ut satu- je bila pregreha Sodome, ktera je bila razdejana v trenutku, dasiravno se je roke niso bile dotaknile. Jerusalem, Jerusalem, spreoberni se h Gospodu, svojemu Bogu. ijfc. Vstani, Jerusalem, in sleci si obleko veselja: oger-ni se s pepelom in spokorno obleko: — zakaj v tebi je umorjen odrešenik Izraelov. 'tf. Kakor potok t65i solze po dnevi in po noči, in piin-čica tvojega očesa naj ne počiva. Zakaj v tebi itd. Molitev Jeremije, preroka. Ber ilo III. (Pogl. 5.) Pomisli, Gespod, kaj se nam je prigodilo; ozri se in poglej naše osramotenje! Naša deležnina je prišla na p tujce, naše hiše na zunanje. Sirote smo brez očeta, naše matere so kakor vdove. Vodo svjo za denar pijemo, derva svoja kupujemo. Za vrat (vklenene) nas gonijo, trudnim ne dajo pokoja. E-giptu smo roko molili, in Asirjanom, da bi bili s kruhom nasiteni. Naši očetje so remur pane. Patres nostri peccaverunt, et non sunt: et nos iniquitates eorum por-tavimus. Servi dominati sunt nostri: non fuit, qui redi-meret de manu eorum. In a-nimabus nostris afTerebamus panem nobis, a facie gladii in deserto. Pellis nostra qua-si clibanus exusta est a facie tempestatum famis. Mu-lieres in Sion humiliaverunt, et virgines in civitatibus Juda. Jerusalem, Jerusalem, con-vertere ad Dominum Deum tuum. Ijt. Plange quasi virgo, plebs mea: uhilate pastores in cinere et cilicio; * quia venit dies Domini, magna et amara valde. 'f. Accingite vos, sacer-dotes, etplaugite, ministri al-taris, aspergite vos cinere. Quia venit etc. Plange quasi virgo etc. grešili, in ni jih več; mi pa njih pregrehe nosimo. Hlapci nas gospodarijo; in ni ga, da bi nas rešil iž njih roke. Z nevarnostjo svojega življenja si kruh pripravljamo pred mečem v puščavi. Naša koža je kakor peč ožgana zavoljo silne lakote. Žene na Sionu oni oskrunjajo, in device v mestih Judovih. Jerusalem, Jerusalem, spreoberni se h Gospodu, svojemu Bogu. 1£. Joči kakor devica, ljudstvo moje: tulite, pastirji, v pepelu in spokorni obleki; — zakaj prišel je dan Gospodov, veliki in silno grenki. 'f. Prepašite se, vi duhovni, in jokajte, služabniki al-tarja; potrosite se s pepelom! Zakaj prišel je itd. Joči kakor devica itd. II. nokturn. Ant. Elevamini, portae ae-ternales, et introibit Rex glo-riae. Ant. Odprite se, večna vrata: in pojde noter slavni kralj. Psalm 23. Domini est terra, et ple-nitudo ejus: * orbis terra-nun, et universi, qui habi-tant in eo. Gospodova je zemlja, in kar jo napolnuje; vesoljni svet, in vsi, ki na njem prebivajo. Quia ipse super maria fun-davit eum; * et super fiu-mina praeparavit eum. Quis ascendet in montem Domini, * ant stabit in lo-co sancto ejus ? Innocens mauibus, et mun-do corde; * qui non accepit in vano animam suam, nec juravit in dolo proximo suo. Hic accipiet benedictio-nem a Domino; * et mise-ricordiam a Deo salutari suo. Haec est generatio quae-rentium eum: * quaerentium faciem Dei Jacob. Attolite pertas, principes, vestras, et elevamini portae aeternales; * et introibit Kex gloriae. Quis est iste Kex gloriae ? * Dominus fortis et potens, Dominus potens in praelio. Attolite portas, principes, vestras, et elevamini portae aeternales; * et introibit Rex gloriae. Quis est iste Rex gloriae ? * Dominus virtutum, ipse est Rex gloriae. Ant. Elevamini portae aeternales, et introibit Rex gloriae. Ant. Gredo videre bona Domini in terra viventium. Ker on ga je nad morja uterdil, in nad vode postavil. Kdo pojde na Gospodovo go-rd? ali kdo bo stal na njegovem svetem kraji? Kdor je nedolžnih nik in čistega serca; kdor ne obrača svoje duSe v nečimerno, in ne prisega krivo svojemu bližnjemu. On prejme blagodar od Gospoda, in usmiljenje od Bogi, svojega rešenika. Takošen je zarod njih, kte-ri ga iščejo; ki iščejo obličja Jakopovega Bogi. Odprite, pervaki! svoja vrata; in odprite se, večna vrata, da pojde noter slavni kralj. Kdo je tisti slavni kralj? Gospod, močni in mogočni; Gospod, mogočni v vojski. Odprite pervaki svoja vrata! in odprite se, večna vrata, da pojde noter slavni kralj. Kdo je tisti slavni kralj ? Gospod vojsknih trum, on je slavni kralj. Ant. Odprite se večna vrata, in pojde noter slavni kralj. Ant. Včrujem, da bom videl Gospodove dobrote v deželi živih. Psalm. 26. „Domiiuis illuminatio mea“, kakor v če-tertek na strani 200. Ant. Čredo videre etc. Ant. Domine, abstraxisti ab inferis animam meam. Psalm Exaltabo te, Domine, quo-niam suscepisti me; * nec delectasti inimicos meos super me. Domine, Deus meus, dama vi ad te, * et sanasti me. Domine, eduxisti al> in-ferno animam meam; * sal-vasti, me a descendentibus in jacum. Psallito Domino, Sancti e-jus; * et confitemini memo-riae sanctitatis ejus. Quoniam ira in indigna-tione ejus; * et vita in vo-luntate ejus. Ad vesperum demorabitur fletus, * et ad matutinum laetitia. Ego autem dixi in abun-dantia mea: * Non movebor in aeternnm. Domine, in voluntate tua ^ praestitiati decori virtu-tem. Avertisti faciem tuam a me; * et factus sum con-turbatus. Ant. Verujem, da bom itd. Ant. Gospod, izvlekel si mojo du§o iz pekla. 29. Povzdigoval te bom, Gospod! ker si me sprejel; in nisi dal mojim sovražnikom veseliti se nad menoj. Gospod, moj Dog! v tebe sem klical, in si me ozdravil. Gospod! izvlekel si mojo dušo iz pekla; rešil si me izmed njih, ki v grob gredd. Pojte Gospodu, njegovi svetniki, in slavite spomin njegove svetosti. Ker kazen (pride) iz njegovega serda, življenje pa iz njegove dobrovoljuosti. Zvečer pride jok, zjutraj pa veselje. Jez pa sem v svoji obilnosti rekel: Ne omahnem vekomaj. Gospod, po svoji volji si dal moč moji slavi. Svoje obličje si obernil od mene, in bil sem zbegan. Ad te, Domine, clamabo; * et ad Deum raeum depre-cabor. Quae utilitas in sanguine meo: * dum descendo in cor-ruptionem. Numquid confitebitur tibi pulvis ? * ant annuntiabit ve-ritatem tuam? Audivit Dominus, et mi-sertus est mei; * Dominus factus est adjutor meus. Convertisti planctum me-um in gaudium mihi: * con-scidisti saccum meum, et eircumdedisti me laetitia. Ut cantet tibi gloria mea, et non compungar: * Domine, Deus meus, in aeternum confitebor tibi. Ant. Domine, abstraxisti ab inferis animam meam. it. Tu autem, Domine, mi-sere mei. Et resusoita me, et retribuam eis. [BOže na5u Ex tractatu s. Augusti-ni Episcopi super Psulmos. (In Psalili. 63, vera. 7.) Lectio IV. Accedet bomo ad cor al-tum, et esaltabitur Deus. lili dixerunt: Quis nos vide-bit ? Defecerunt scrutantes V te, Gospod ! sem klical; in svojega Boga sem molil. „Kak dobiček je v moji kervi; ako grem v trohnobo ? Ali te bo mar prah hvalil, ali tvojo resnico oznano-val ?“ Gospod je slišal, in se me je usmilil; Gospod mi je pomagal. Moje žalovanje si mi spremenil v veselje; moj rasov-nik si pretergal, in obdal si me z veseljem. Da ti poje moja slava, in da se ne žalim; Gospod, moj Bog! vekomaj te bom slavil. Ant. Gospod, izvlekel si mojo dušo iz pekla. V. Ti pa, Gospod, usmili se me. IjE In zbudi me (pomagaj mi), da jim povernem. — (tiho.)] Iz razprave sv. Avguština, škofa, o psalmih. (Razi. ps. 63, v. 7.) Berilo IV. Človek se loti v sercu vi-socih reči, in Bog bo povišan. Rekli so (Judje); Kdo nas bo videl? Pojemajo sa- serutafcioues, cousilia mala. Accessit homo ad ipsa con-silia, passus ost, se teneri ut homo. Non enim teneretur, nisi homo, ant videretur, nisi homo, ant traderetur, nisi homo, ant crucifigeretur, ant moreretur, nisi homo. Accessit ergo homo ad illas omues passioues, quae in il-lo nihil valerent, nisi esset homo. Sed, si ille non esset homo, non liberaretur homo. Accessit homo ad cor altum, id est, cor secretum, objiciens aspectibus humanis homi-nem, servans intus Deum: celans formam Dei, in qua aequalis est Patri, et ofte-rens formam servi, qua mi-nor est Patre. #. Recessit Pastor noster, fona aquae vivae, ad cujus transitum sol obscuratus est. * Nam et ille captus est, qui captivum tenebat primum hominem: hodie portas mor-tis, et seras pariter Salva-tor noster disrupit. y. Destrusit quidem clau-stra inferni, et subvertit po- lnega premišljevanja, ko si izmišljujejo zlobne naklepe. človek(-Bog) se je vdal njih sklepom in je pustil, da so ga vjeli kot človeka. Saj, ko ne bi bil človek, ne bi ga bili mogli vjeti, in tudi ne videti in izdati; pa tudi križati bi ga ne bili mogli, in tudi umeri ne bi bil, ko ne bi bil človek. Kot človek tedaj se je podvergel vsemu temu terpljenju, ktero ne bi bilo pri njem nič premoglo, ko ne bi bil človek. Ako bi on ne bil človek, no bi bil rešen človek. Ta človek se je tedaj lotil visečih reči (človeškega) serci, to je, skrivnosti sered, ker se je človeškim očem pokazal kot človeka, Boga pa znotraj prihranil, božjo prikrivši naturo (podobo), po kteri je enak Očetu, in podarivši podobo hlapčevo, po kteri je manj, ko Oče. Ijfc. Odšel je naš pastir, studenec žive vode, ob čegar odhodu (smerti) je solnce o-temnelo: — zakaj vjetjeon, ki je vjetega imel pervega človeka; danes je naš Zveličar razbil vrata in ključal-nice smerti. Razdejal je zapor peklenski in spodrinil hudičevo tentias diaboli. Nam etc. Lectio V. Quo perduierunt illas scni-tationes suas, quas perscru-tantes defecerunt, ut etiam mortuo Domino et sepulto, custodes ponerent ad sepul-chrum? I)ixenuit enim Pi-iato: Seductor ille. Hoc ap-pellabatur nomine Dominus Jesus Cbristus ad solatium servorum suorum, quando di-cuntur seductores. Ergo illi Pilato: Seductor ille, inqui-unt, dixit adhuc vivens: Post tres dies resurgam. Ju-be itaque custodiri sepul-chrum usque in diem ter-tium, ne forte veniant di-scipuli ejus, et furentur e-um, et dicant plebi: Sur-rexit a mortuis: et erit no-vissimus error pejor priore. Ait illis Pilatus: Habetis cu-stodiam, ite, custodite sicut scitis. Illi autern abeuntes, munierunt sepulchrum, sig-nantes lapidem, cum custo-dibus. I£. O vos omnes, qui trans-itis per viam, attendite et videte, * si est dolor simi-lis sicut dolor meus. y. Attendite, universi populi, et videte dolorem meum. Si est etc. oblast. Zakaj vjet je on itd. Berilo V. Kam so priSli s tistimi svojimi naklepanji, v kterik so pojemali, da so celo po smerti Gospodovi in potem, ko je bil že pokopan, postavili mu varihe h grobu? Kekli so namreč Pilatu: „Ta zapeljivec.“ Tako so imenovali Gospoda Jezusa Kristusa v tolažbo njegovim služabnikom, kedar jih kdo imenuje zapeljivce. Rekli so tedaj Pilatu: „Ta zapeljivec je dejal, ko je še živel: Čez tri dni vstanem (od mertvih) Ukaži tedaj grob obvarovati do tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi učenci, in ga ne ukradejo in ne poreko ljudstvu: Od mertvih je v-stal; in bo poslednja zmota hujša od perve“. Pilat pa jim je rekel: „Imate stražo; pojdite, obv&rujte, kakor ve-ste“. Oni pa so šli in so grob obdali z v&ruhi in kamen zapečatili. 1J-. Oh, vi vsi, ki tod me-mo greste, pomislite in glejte, ali je kaka bolečina, kakor moja bolečina. Pomislite, vsa ljudstva, in glejte mojo bolečino. Ali je itd. Lectio VI. Posuerunt custodes mili-tes ad sepulcrum. Concussa terra, Dominus resurrexit: miracula facta sunt talia cir-ca sepulchrum, ut et ipsi milites, qui custodes adve-nerant, testes tierent, si vel-ieut vera nuntiare. Sed ava-ritjia illa, quae captivavit di-scipulum, comitem Christi, captivavit et militem, custo-dem sepulcri. Damus, in-quiunt, vobis pecuniam, et dicite, quia, vobis dormien-tibus, venerunt discipuli e-jus, et abstulerunt eum. Vere defecerunt scrutantes scru-tationes. Quid est, quod dixi-sti, o infelis astutia? Tan-tum ne deseris lucern con-silii pietatis, et in profunda versutiae demergeris, ut hoc dicas: Dicite, quia, vobis dor-mientibus, venerunt discipuli ejus, et abstulerunt eum ‘i Dormientes testes adhibes ? Vere tu ipse obdormisti, qui scrutando talia defecisti. Ecce, quomodo mori-tur justus, et nemo pžrcipit corde; et viri justi tollun-lur, et nemo considerat: a facie iniquitatis sublatus est justus; * et erit in pace me-®oria ejus. V. Tamquam agnus coram Berilo VI. Postavili so vojake za stražnike li grobu. Zemlja se potrese in — Gospod v-stane! Taki čudeži so se godili pri grobu, da bi (jim) lahko celč vojaki sami bili priče, ko bi bili hoteli resnico povedati. Ali lakomnost, ki je bila vjela učenca, spremljevalca Kristusovega, vjela je tudi vojake, viiruhe pri grobu. „Damo vam denarja1' — so jim dejali — „pa recite, da, med tem ko ste vi spali, prišli so njegovi učenci in so ga odnesli." Kes, pojemali so samega izmišljevanja hudobnih naklepov! Kaj si neki rekla nesrečna, zvijača? Tako tedaj zapuščaš svetlobo pravega sveta, in tako globoko se pogrezaš v zvijačo, da praviš: „Recite, da, ko ste vi spaji, prišli so-njegovi učenci in so ga odnesli? Pač res, zaspal si ti sam, ki si se, take reči iz-mišljevaje, izjedah i)-. Glej, kako umira pravični, in nihče si ne jemlje (tega) k sercu; pravične može morijo, in nikdo tega ne pomisli; spred obličja hudobnežev je pravični odvzet,, in v miru bo njegov spomin. f. Molčal je kakor jagnje tondente se obmutuit, et non aperuit os suum: de anglistk et de judicio sublatus est. Et erit in pace etc. Ecce, quomodo etc. pred njim, kteri ga striže, in ni odperl svojih ust; stiskan in obsojen, bilje odvzet. In v miru itd. Glej, kako umira itd. III. nokturn. Ant. Deus adjuvat me, et Dominus susceptor est ani-mae meae. Psalm 53. „Deus, in stran 211. Ant. Deus adjuvat me etc. Ant. In pace factus est locus ejus, et in Sion habi-tatio ejus. Psalm 75. „lSTotus in stran 135. Ant. In pace factus est etc. Ant. Factus sum sicut bomo sine adjutorio, inter mor-tuos liber. Antif. Bog mi pomaga, in Gospod je sprejemnik moje duše. nomine tuo“ kakor v četertek Antif. Bog mi pomaga itd. Antif. V miru mu je pripravljen kraj, in na Sionu njegovo prebivališče. Judaea Deus“ kakor v sredo Ant. V miru mu je pripravljen kraj itd. Ant. Enak sem človeku, ki je brez pomoči, med mert-ve sem spuščen. Psalm 87. „Domine, Deus salutis meae“ kakor v četertek stran 219. Ant. Factus sum etc. S In pace factus est locus ejus. IjE Et in Sion habitatio ejus. Ant. Enak sem itd. V miru mu je bil pripravljen kraj — ]£. In na Sionu njegovo prebivališče. [„Oče naš« — (tiho)]. -De Epistola h. Pauli A-postoli ad Hebraeos. Lectio VIL (Cap. 9 c.) Christus, assistens Ponti-fex futuroruin bonorum, per amplius et perfectius taber-naoulum non manufacturn, id est non bujus creationis: ne-que per sanguinem bircorum, ant vitulorum, sed per pro-prium sanguinem introivit semel in Sancta, aeterna re-demptione inventa. Si enim sanguis bircorum, et tauro-nun, et cinis vitulae asper-sus inquinatos sanctificat ad emundationem carnis; quan-to magis sanguis Cbristi, qui per Spiritum sanctum semet-ipsum obtulit immaculatum !3eo, emundabit conscientiam nostram ab operibus mortuis, ad serviendum Deo viventi? 1^. Asfcitetunt reges terrae, et principes convenerunt in in unum * adversus Do-minum et adversus Cbristum ejus f. Quare fremuerunt gen-tes, et populi meditati sunt inania ? Adversus Dominum etc. Lectio Vlil. Et ideo novi testamenti mediator est, ut, morte in- Iz lista sv. Pavla, apost. do Hebrejcev. Berilo VIL (Pogl. 9, 11 itd.) Kristus pa je pristopil, kakor včliki duhoven pribod-njih dobrot, skozi viši in veliko boljši šotor, kteri ni z roko storjen, to je, ne tega ustvarjenja. Tudi ne s kervjo kozlov ali juncev, te-muč je z lastno kervjo enkrat v svetišče šel, in je večno odrešenje našel. Zakaj, če kri kozlov in juncev in potreseni j uničili pepel ognu-šene posveti v telesno očiščenje: koliko bolj kri Kristusa, kteri je po svetem Dubu sebe brez madeža Bogu dal, našo vest očisti (od) mertvih del, da bomo služili živemu Bogu! ]£. Kralji zemlje se vzdigujejo in pervaki se zbirajo zoper Gospoda in njegovega Maziljenca. /. Zakaj brume n&rodi in si ljudstva umišljujejo prazne reči? Zoper Gospoda itd. Berilo VIII. In zato je srednik novega zakona, da po smerti, ki se 19 tercedente, in redemptionem earum praevaricationimi, quae erant sub priori testamento, repromissionem accipiant, qui vocati sunt aeternae haere-ditatis. Ubi enim testamen-tum est, mors necesse est intercedat testatoris. Testa-inentum enim in mortuis confirmatum est; alioquin nondum valet, dum vivit, qui testatns est. Unde nec pri-mum quidem sine sanguine dedicatum est. I£. Aestimatus sum cum descendentibus in lacum; * factus sum sicut bomo sine adjutorio, inter mortuos liber. Posuerunt me in lacu inferiori, in tenebrosis, etin umbra mortis. Factus sum sicut bomo etc. Lcdio IX. Lecto enim omni mandato legis a Moyse universo po-pulo, accipiens sanguinem vitulorum et bircorum, cum aqua et lana coccinea et bys-sopo, ipsum quoque libram et omnem populum aspersit, dicens: Hic sanguis testamenti, quod mandavit ad vos Deus. Etiam tabernaculum, et omuia vaša ministerii, sanguine similiter aspersit, je zgodila v odrešenje!_od tistib pregreh, ki so bile pod poprejšnjo zavezo, prejmejo, kteri so poklicani, obljubo večne deležnine. Zakaj, kjer je testament, mora smert tistega vmes priti, ki gaje naredil. Testament namreč po smerti veljavo dobi; sicer ne veljti, dokler živi, kteri ga je naredil. Zato tudi pervi (testament) ni bil brez kervi uterjen. Ijfc. Prištet sem njim, ki gredč v jamo, — enak sem človeku, ki je brez pomoči, med mertve spuščen. jif Položili so me v nar globokejšo jamo, v temo, in v smertno senco. Enak sem človeku itd. Berilo IX. Ko je namreč Mojzes vso zapoved postave vsemu ljudstvu prebral, vzel je kervi juncev in kozlov z vodo in šker-latno volno in hisopom, in je bukve in ljudstvo pokropil, rekoč: To je kri zaveze, ktero je Bog z vami storil. Tudi šotor in vse posode za službo je ravno takč s kerv-jo pokropil. In skoraj vse se po postavi s kervjo oči- et omnia pene in siinguine secundum legem mundantur, et sine sanguinis efifusione non fit remissio. I]!r. Sepulto Domino, signa-tum est monumentum, vol-ventes lapidem ad ostium 'nonumenti; * ponentes mi-lites, qui custodirent illum. Accedentes principes sacerdotum ad Pilatuin, pe-tierunt illum. Ponentes ete. Sepulto Domino ete. ščuje, in brez prelivanja ker-vi ni odpuščenja. ]j!r. Ko je bil Gospod pokopan, zapečatili so grob za-valivši kamen pred vbod njegov; postavili so vojake tje, da bi ga varovali; Pristopili so včliki duhovni k Pilatu in so ga prosili. Postavili so itd. Ko je bil Gospod itd. HVALNICE. Ant. O mors, ero mors toa; morsus tuus ero, in-ferne! Antif. Smert, jez bom tvoja smert; pekel, jez bom tvoj ugrizek. Psalm 50. „Miserere mei, Deus“ na stran 142. Ant. Plangent eum quasi bnigenitum, quia innocens Doininus occisus est. Ant. Jokali bodo'po njem kakor po edinorojenem, ker je Gospod po nedolžnem u-morjen. Psalm 42. Judica me, Deus, et di-8cerne causam meam de gen-non sancta: * ab homiue 1niquo et doloso erue me. Quia tu es, Deus, fortir hido mea; * quare me re- Sodi me, Bog! in razsodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo; krivičnega in zapeljivega človeka reSi me; Ker ti, Bog! si moja moč; zakaj si me zavergel, in za- pulisti? et quare tristis in-cedo, dum atfligit me iui-micus ? Emitte lucern tuain et ve-ritatem tuam; * ipsa me de-diuerunt, et adduxeruut in montem sanctum tuum, et in tabernacula tua. Et introibo ad altare Dei; * ad Deum, qui laetifioat ju-ventntem meam. Confitebor tibi in cithara, Deus, I)eus meus; * quare tristis es anima mea? et qua-re conturbas me? Spera in Deo, quoniam ad-huc confitebor illi; * salutare vultus mei et Deus meus. Ant. Plangent eum quasi unigenitum, quia innocens Dominus occisus est. Ant. Attendite, universi populi, et videte.dolorem me-um. kaj hodim žalosten, ko me sovražnik stiska? Pošlji svojo luč in svojo resnico; da me popeljete in pripeljete na tvojo sveto goro, in v tvoje šotorje. In stopil bom pred božji altar, pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost. Hvalil te bom s citrami, Bog, moj Bog! Zakaj si žalostna, moja duša, in zakaj me motiš? Zaupaj v Boga; zakaj še ga bom hvalil; on je pomoč mojega obličja in moj Bog. Ant. Jokali bodo po njem kakor po edinorojenem, ker je Gospod po nedolžnem u-morjen. Ant. Pomislite, vsa ljudstva, in glejte mojo bolečino Psalm 62. ,,Deus, Deus meus“ z naslednjim na strani 146- Ant. A porta iuferi erue, I Ant. Peklenskih vrat reši. Domine, animam meam. | Gospod, mojo dušo. Pesem Ezehijeva (Izaija 38, 10-20.) Ego dixi: In dimidio die-rum meorum * vadam ad portas inferi. Quaesivi residuum anno-rum meorum, * dixi: Non Jez sem rekel: Pojdem 1* v sredi svojih dni k pekler skim vratom? Bom li iskal ostanka svojih dni ? Rekel sem: Ne bom videbo Dominum Deum in terra viventium. Non aspioiarn horainem ultra, * et habitatorem quietis. Generatio mea ablata est, et convoluta est a me, * qua-si tabernaculum pastorum. Praecisa est, velut a te-sente, vita mea: dum adhuc ordirer, succidit me; * de mane usque ad vesperam fi-nies me. Sperabam usque ad mane ; * quasi leo sic contrivit omnia ossa mea. De mane usque ad vesperam finies me: * sicut pul-lus hirundinis sic clamabo, meditabor ut columba. Attenuati sunt oculi mei, * suspicientes in excelsum. Domine, vim patior, re-sponde pro me: * quid di-eam, ant quid respondebit mihi, dum ipse fecerit. Kecogitabo tibi omnes an-•ios meos; * in amaritudine aaiimae meae. . Domine, si sic vivitur, et *n talibus vita spiritus mei, eorripies me, et vivificabis JUe: * Ecce in pace, amari-tudo mea amarissima. Tu anteni* eruisti animarn ^eam, ut non periret; pro-Jecisti post tergum tun m om-Dia peccata mea. gledal Gospod Doga v deželi živih. Ne bom vet; videl človeka, ampak prebivalca v pokoji. Zarod mi je vzet, in je zvit zraz mene kakor pastirski šotor. Življenje mi je odrezano kakor tkalcu; komaj sem začel, odrezal me je; od jutra do večera me končdš. Do jutra sem čakal, pa kakor lev mi je zdrobil vse kosti Od jutra do večera me končdš. Kakor mlada lastovka sem cvičal, grulil kakor golob. Moje oči so oslabele, ko sem kvišku gledal. Gospod! silo terpim, bodi porok za me. Kaj porečem, ali kaj mi odgovori, ko je sam to storil. V pričo tebe bom premišljeval vsa svoja leta v brit-kosti svoje duše. Gospod! ako se takd živi, in je v tacem življenje mojega duhd, pokori me, in me oživi. Glej, v miru je moja naj grenkejša britkost. Ti pa si mojo dušo rešil, da se ni pogubila, za svoj herbet si vse moje grehe vergel. Quia non infernus confite-bitur tibi, neque mors lau-dabit te: * non expectabimt, qui deseendunt in lacum, ve-ritatem tuam. Tivens, vivens ipse confi-tebitur tibi, sicut et ego ho-die: * pater filiis notam fa-ciet veritatem tuam. Domine, salvam me fac; * et psalmos nostros cantabi-mus cunctis diebus vitae no-strae in domo Domini. Ant. A porta inferi erue, Domine, animam meam. Ant. O vos omnes, qui transitis per viam, attendi-te, et videte, si est dolor sicut dolor meus. Psalm 148. „Laudate E njima dvema na strani 151. f. Caro mea requiescet in spe. Iji\ E non dabis Sanctum tuum videre corruptionem. Ker pekel te ne hvali, in smert te ne časti; oni, ki gredo v jamo, ne čakajo tvoje resničnosti. Kdor živi, kdor živi, bo tebe hvalil, kakor tudi jez danes; oče bo oznanoval o-trokom tvojo resničnost. Gospod, pomagaj mi! in svoje pesmi bomo peli vse svoje žive dni v hiši Gospodovi. Ant. Peklenskih vrat reši, Gospod, mojo dušo. Ant. Oh, vi vsi, ki greste tod memo, pomislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor moja bolečina. mirnim de coelis“ 2 nasled' Moje mesč bo počivale v upanji — 1£. In ne pripustiš, da bi tvoj Sveti videl trohnobo. K „Benedictus“-u Ant. Mulieres sedentes ad monumentum lamentabantur lientes Dominum. Ant. Žene, ki so pri grobn sedele, obžalovale so in objokovale Gospoda. Pesem ,,Benedictus Dominus“, na strani 154. V. „Ckristus factus est“ etc.; „Pater noster“ etc-; ^Miserere'* etc.; „Respice, quaesumus, Domine11 etc., # dotičnimi pravili na strani 155. in 156. VELIKA SABOTA. [Postaja pri sv. Ivanu v Laterami.j Danes si mislimo Zveličarja v tihem grobu na vertu Jožefa Arimatejca. V starih kerščanskih časih ni bilo celi ta dan nikakega cerkvenega opravila, še celo maše ne; še ^ po noči *) (od sobote do nedelje) se je opravljalo, kar Se dandanašnji že danes dopoldne opravlja. Zato se mnoge današnje molitve še zmeraj nanašajo na »noč1*. V nekte-fd( krajih je bila maša po noči noter do konca 14. stanja po Kristusu, v druzih je bila ta navada nehala že poprej. Obredi Vel. sobote se dele na 4 oddelke, kteri so: M blagoslavljanje novega ognja; 1).) blagoslavljanje veli-konočne sveče; c.) blagoslavljanje kerstne vode, kteremu vvod je 12 prerokeb; in d.) maša, v ktere zadnji del (po obhajilu) so vpletene večernice. a.) Pred začetkom ss. obredov se zaneti zunaj cerkve 0Sftnj, ki se izkreše iz kamena (kremena). Kamen je podoba, Kristusa Gospoda, ki sc v sv. Pismu imenuje „w-(Jdni kamen.* Izkresana iskra j c pa tudi lepa podoba v-s,ajenja Gospodovega. Blagoslovne molitve (3) nam dalje 'ažejo, da pomenja ogenj tudi velikonočno veselje in ne-eško razsvetljenje, kakoršno nam prihaja od Kristusa in Njegovega nauka. *) Od tod naše ime ,,Velika noč14. Čeravno pa že ta pervi in vsi pozneji današnji obredi naznanjajo velikonočno veselje, je v ostalem vendar vse še resnobno. V cerkvi nobena luč ne gori, razen pri božjem grobu in pri na tleh ležeči britki martri, pri kteri majhna svetilnica žalostno beril. Še le od novoblagoslov-Ijenjega ognja pride v cerkev pomenljiva nova svetloba. Najpred se prižgejo (glej spodej!) v 3 kratili 3 sveče na treh rogljih dolge stalnice (tridngulum). Ta trirogljata stalnica je podoba edinega Boga v treh osebah. b.) Potem pride blagoslavljanje debele velikonočne sveče, ktera je podoba Kristusa od mertvih vstalega. Blagoslavlja jo diakon v beli obleki {drugi duhovni imajo do maše oblačila violičaste barve). Po besedah in napevu krasno, veličastno hvalno pesem, ktero diakon poje, je sestavil neki sv. Avguštin. Ta navdušena hvalnica izrazujc občutke velikonočnega veselja. Od začetka velikonočna sveča še ne gori; to pomenja v grobu počivajočega Odrešenika. Med blagoslavljalnim petjem se prižge z eno treh sveč na tri-dngeljnu. Popred pa se utakne še va-njo tudi pet že prej, z ognjem vred blagoslovljenih kadilnih zern {prav za prav krogljic stlačenih iz kadilnih zern). Te krogljice nas spominjajo dišav, s kterimi sta Nikodem in Jožef Arini, sveto telo Gospodovo potrosila. Luknje v sveči, v ktere se (v podobi križa) kadilne krogljice vtaknejo, predstavljajo nam ss. pet ran Jezusovih. S plamenom velikonočne sveče se prižgejo druge svetilnice po cerkvi. Tudi pri božjem grobu se luči vpihnejo in sproti z novim ognjem zopet užgejo. — Velikonočna sveča mora biti iz belega voska {navadno lepo o-kinčana) in je stebru podobna, kar nas spominja o-gnjenega stebra, ki je starim Izraelcem v puščavi svetil. Naš steber je zdaj Kristus, kteri nam je, premagavši smert in pekel, edini zanesljivi voditelj. a.) Bila je v nekdanjih stoletjih navada, da so odrasle kerščevance v veliko saboto in tisto soboto pred Vin-Tcoštmi kerstili. Za tega voljo so ta dva dni tudi kerstno vodo blagoslavljali. Akoravno se dandanašnji lahko o vsakem času kerščuje, ohranila je vendar sveta cerkev staro Pojasnilo. 297 šego, da omenjena dneva vodo za ker st blagoslavlja, zato,, da nam kaže, kako se kerst vjema s tema svetima časoma in pa se skrivnostmi, ki se o Vel. noči in Vinkoštih obhajajo. Kerst ima namreč svojo koreniko v velikih skrivnostih smerti Kristusove in vstajenja njegovega in v darovih sv. Duha. Vvod blagoslavljanju kerstne vode je 12 „prerokeb“, to je, „berilu izraznih svetih bukev stare zaveze, kterih (beril) zapopadek so obljube in predpodobe sv. kersta. Ta berila se morajo brati tudi v tistih cerkvah (n. pr. samostanskih), v kterih, ni kerstnega kamena in se tedaj ker st na voda ne blagoslavlja. (Natančniše razlaganje blagoslavljanja k. vode, kolikor ga ne kažejo dotične molitve same, najdeš v posebnih pojasnilih pozneje). Litanije vseh svetnikov, ki se molijo, ko se duhovščina od kerstilnika vrača A; vel. oltarju, spominjajo nas starih časov, ko so (odrasli) novokerščenci goreče sveče noseč prišli iz kerščcvalnice in so vsi ljudje po cerkvi pokleknili ter za-nje molili. d.) Maša *) ima te-le posebnosti. Pristopni psalm „Juilica“ se moli, „vhodau pa danes ni. ker maša ni začetek, ampak nadaljevanje svetih opravil. „Slava“ se veselo zapoje in zdajci zadonijo zvonovi in se oglasijo orgle. Podoba vstalega Zveličarja z belorudečo zastavico — znamenjem zmage — se prikaže verh altarja (ali ng drugem pristojnem kraji), altarne in druge podobe se odgernejo, Škof prestopijo svečano na svoj odlični sedež, po mestih možnar-ji ali topovi pokajo \ zunaj cerkve verni po ulicah ali, kjer so, pokleknejo **), po vsem kerščanskem svetu se razlega naj priserčniše veselje; povikšuje ga nadepolni spomladanski čas. — Po „listuu zapoje mašnik in za njim ponavljajo pevci trikrat „aleluja“ — in to v pervo po I. predpe- *) Danes sme v vsaki cerkvi, kjer se tudi drugi obredi opravljajo, le en mašnik maševati. **) Čeravno je ta pobožna navada prav lepa in ginljiva, »e vendar ne vjema s cerkvenimi pravili, po kterih je treba h sGloriji“ — vstati. pelnični nedelji. Izpusti se v današnji maši modna da-rovalna molitev („Offertoriumu), Jagnje božje („Agnus Deiu) (in „miru se tudi ne da); dalje se izpustite obhajilna in poobhajilna molitev („Gotnmuniou in „Postcom-maniou). Vzroh tem izpustkom je gotovo ta, da se nekdaj pri ponočni službi božji sveto obhajilo vernim ni delilo, tedaj niso šli tudi ne k darovanju (nofruu), med kterim se je dotični psalm pel, in ni bilo treba ni „miruu-dajanja, ni obhajilne in poobhajilnc molitve, zakaj vse to je le pripravljanje k skupnemu sv. obhajilu ali pa za-hvcdovanje po njem. ,,Agnus l)eiu odpade zato, ker je o-hranila današnja maša nar staršo podobo; „Agnus Deiu pa je vpeljal papež Sergij (l. 687—701). Berž po obhajilu se začnejo večernice, ki so pa zelo okrajšane. Bazpiistnici „Ite, missau estu se pridajo v izraz veselja dvakraten „alelujau, in to do sabotc po Vel. noči. (Nadrobna pojasnila ali obredna pravila najdeš na dotičnem mestu.) Danes zvečer ali jutre zgodaj se opravlja sprelepa šega ,,vstajenja“, v raznih krajih z več ali manj različnimi šegami. Ta obred ni obče-cerkven; v Rimu, v Italiji in drugod nič ne vedo o njem, pač pa je sploh navaden po naših slovenskih in po nemških deželah. Nam bi se zdelo, da ni Velika noč, ko ne bi te veselo-ginljive svečanosti videli. I. BLAGOSLAVLJANJE OGNJA. [O pravem času se pripravijo altarji, zlasti veliki. Sveče pa na njem ne gorijo do začetka maše. Pred cerkvijo se zaneti ogenj, (kakor je zgorej razloženo). Po opravljeni ,deveti" (dnevnici) se poda obrednik, oblečen kakor za mašo, pa s pluvialoin violičaste barve, ali pa tudi brez njega (samo v albi in z viol. štolo) k ognju; ostane pa tudi lahko v cerkvi, blizo vrat, če ni mogoče zunaj biti. Spremljajo mašnika strežniki s križem, blagoslovljeno vodo in kadilnico. Obrednik začne blagoslavljati ogenj, rekoč:] Dominus vobiscum. Et cimi spirito tuo. Oremus. Deus, qui per Filium tulim, angularem scilicct lapi-dem, claritatis tuae ignem tidelibus contulisti: produc-tum ex silice, nostris pro-futurum usibus, novimi hunc ignem sancftifica, et con-cede noliis, ita per liaec testa paschalia coelestibus deside-deriis inflammari, ut ad per-petuae claritatis puris men-tibus valeamus festa pertin-gere. Per eundem Christum, Dominum nostrum. Ijt'. Amen. Oremus. Domine Deus, Pater om-nipotens, lumen indeficiens, qui es conditor luminum, benefdic hoc himen, quod a te sanctificatum atque be-uedictum est, qui illuminasti oranem niunduin; ut ab eo lumine accendamur, atque il-luminemur igne claritatis tuae: et sicut illuminasti Movsen eieuntem de Aegvp-to, ita illumines corda et sensus nostros, ut ad vitam et lucern aeternam pervenire mereamur. Per Christum Do-minum nostrum. IjE Amen. 'f. Gospod z vami. R. In s tvojim duhom. Molimo! Bog, kteri si po svojem Sinu, vogelnem Mmemi, namreč, vernim svoje svetlobe o-genj prižgal, — pofsveti ta ogenj, ki smo si ga iz kremena ukresali, da nam bode za našo rabo koristen : — in dodeli nam, da bomo, po teh velikonočnih praznikih nebeških želj vneti, mogli s čistim sercem priti na praznike večne svetlobe: — po tem istem Kristusu, Gospodu našem. R. Amen. Molimo! Gospod Bog, Oče vsega-mogočni, neminljiva (večna) luč, kteri si stvarnik vseh luči: blagofslovi to luč, ki je (od začetka) posvečena in blagoslovljena od tebe, ki si ves svet razsvetlil: da bomo od te luči užgani in z ognjem tvoje svetlobe razsvetljeni. In kakor si razsvetlil Mojzesa, gredočega iz Egipta, tako razsvetli tudi nam serca in občutke, da bomo vredni priti v večno življenje in luč: -- po Kristusu Gospodu našem. R. Amen. Oremus. Domine sancte, Pater om-nipotens, aeterne Deus, be-nedicentibus nobis hunc ig-nem in nomine tuo, et P-nigeniti Fiiii tui, Dei ac Domini nostri Jesn Christi, et Spiritus sancti, cooperari digneris, et adjuva nos con-tra ignita tela inimici, et illustra gratia coelesti. Qui vivis et regnas cum eodem Unigenito tuo, et Špiritu sancto Deus per omnia sae-cula saeculorum Ijt. Amen. [Obrednik blagoslovi zdaj f Moli naravnost tako-le:] Veniat, quaesumus, omni-potens Deus, super hoc iu-ceusum larga tuae benefdic-tionis infusio: et hunc noc-turnum splendorem invisi-bilis regenerator accende; ut non solum sacrificium, quod hao nocte litatum est, arcana luminis tui admiitio-ne refulgeat; sed in quocum-que loco ei hujus sanctifica-tionis mvsterio aliquid fuerit deportatum, expulsa diabolične fraudis nequitia, virtus tuae majestatis assistat. Per eumdem Christum Dominam nostrum. ]]!:. Amen. Molimo! Gospod, sveti Oče, vsega-mogočni, večni Bog: delaj milostljivo z, nami, ki ta o-geuj v tvojem in v imenu tvojega edinorojenega Simi, Boga našega in Gospoda, ter v imenu svetega Duha l>la-goslavljamo : varuj nas ognjenih pušic sovražnikovih in razsvetli nas z božjo svojo milostjo: kteri živiš in kraljuješ s tem istim tvojim E-dinorojenim in sv. Duhom Bog od vekomaj do vekomaj. It. Amen. zern kadila za velikonočno svečo. Naj se, prosimo, večni Bog, nad to kadilo obilnost tvojega blagofslova razlije: in užgi ga, nevidni prestvari-telj, v razsvetljenje nocojšnje noči, da se ne bo le daritev, ktera se je nocoj opravila, po skrivnostnem pridruženji tvoje luči svetila, temuč da, kamorkoli se od skrivnostne te posvečbe kaj prinese, ona hudičeve zvijače hudobijo prežene, ter da bode (vsem) na pomoč tvojega veličastva mogočnost. Po istem K ristu-su, Gospodu našem. Ijb. Amen. [Med tem ko blagoslavlja mašiiik kadilna zfcrna, vzame akolit žerjavice blagoslovljcujega ognja za kadilnico. Ko je mašnik molitev končal, potrosi kadila v kadilnico in ga blagoslovi po navadi; poškropi z blagoslovljeno vodo trikrat kadilna zč.rna, rekoč „Asperge8 me" (pa brez psalma, in nič ne poje), in pokadi kadilne krogljice trikrat. — Na to prejme diakon, v belo dalmatiko oblečen, trirogljato stalnico s 3 svečami. Pred njim gre strežnik s kadilnico in pa tisti, ki nese na krožniku kadilne krogljice; za njima pride subdiakou s križem in drugi duhovni po redu, potem diakon se stalnico in slednjič obrednik. Ko je stopil dijakon v cerkev, nagne stalnico, in akolit (strežnik) prižge eno treh sveč na stalnici. Diakon jo vzdigne spet po konci, poklekne (in ž njim pokleknejo tudi vsi drugi, samo križ nesoči sub-diakon ne,) ter zapoje:] Lumen Christi. Luč Kristusova. JjL Doo gratias. I£. Hvala Rogu! [Sred cerkve se prižge druga sveča na stalnici in diakon poje kakor pervi krat, samo z nekoliko visim glasom. In ravno tako, pa še z višini glasom, potem ko se je pred velikim altarjem tretja sveča prižgala. Odgovarja se mu vsakrat enako, toda v tistem tonu, v ktcrem on poje.] II. BLAGOSLAVLJANJE VELIKONOČNE SVEČE. [Obrednik gre na altar in se pomakne na listno stran. Diakon izroči stalnico strežniku in, vzemši bukve, prosi mašnika za blagoslov, kakor pri peti maši, kedar ima peti evangelij. Obrednik .blagoslovi ga, rekoč:] Dominus sit in corde tuo, et in lalnis tuis, ut digne et competenter annuncies suum paschale praecpnhun: in no-mine Patris, et Filii, et Spi-ritus sancti. Amen. Gospod bodi v tvojem sercu in na tvojili ustnicah, da boš vredno in spodobno o~ znanjal njegovo velikonočno hvalo: — v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen. [Diakon gre potem k bralniku, položi ua-nj bukve in jih pokadi. Subdiakon s križem in strežnik s kadilnico stojita na njegovi desni, na levi strani pa tista dva strežnika, kterih eden derži stalnico, drugi pa krožnik s kadilnimi kroglijcami. Ko ima diakon začeti peti, vstanejo vsi kakor k evangeliju.] Pojasnilo. Pomen velikonočne sveče je že zgorej na strani 269. razložen; tukaj naj sledi še nekaj zgodovinskega o njej. Kcdaj je prišlo v navado blagoslavljanje velikan, sveče, ni natančno znano. Nekteri pravijo, da je ta obred vpeljal papež Zožim \ gotovo je, da ga je zapovedal cerkveni zbor v Toledo-u na Spanjskem l. 633. V poprejšnjih časih je imel samo aleksandrijski patriarh (v Afriki, v Egiptu) pravico, blagoslavljati velikan, svečo. V Aleskrandriji so tudi za vsako leto sproti preračunih, kedaj ima biti Velika noč. Dan velikonočnega in vseh od njega odvisnih (premakljivih) praznikov so zapisali na velikonočno svečo, ali pa na posebno ploščico, ki so jo obesili na svečo. To svečo (blagoslovljeno) z versto praznikov vred je poslal aleks. patriarh papežu v dar, druge manjše sveče pa drugim imenitnim cerkvam, n. pr. v Carigrad. Prižgala se je ta sveča izperva le tisto noč od Velike sabate do nedelje-, dandanašnji gori med vsako peto slovesno mašo ves čas do Vnebohoda, samo, kedar je maša v violičasti ali čemi barvi, ne. Kedar je sv. r. Telo izpostavljeno, tudi ne gori-, pač pa pri slovesnih (latinskih) večernicah. — jTekdaj je bila sveča debel (in po 60 — 100 funtov) težak steber. Exultet jam angelica tur-ba coelorum; exultent divina mjsteria; et pro tanti Regis vietoria turba insonet salu-taris. Gaudeat et tellus tan-tis irradiata fulgoribus, et aeterni Regis splendore il-lustrata, totius orbis se sen-tiat amisisse caliginem. Lae-tetur et Mater Ecclesia tanti luminis adornata fulgoribus; et magnis populorum voci-bus haec aula resultet. Qua-propter adstantes vos, fratres Veseli naj se angeljska truma v nebesih; veseld naj se božje skrivnosti! in zavoljo zmage takega Kralja glasi naj se zveličalna trobenta. Raduje naj se tudi zemlja, ki jo taka bliščoba razsvetljuje, in, od svetlobe večnega Kralja obsijana, naj čuti, da je z vsega svetil tema izginila. Veseli naj se tudi mati Cerkev, ki jo z£-liša ta taka svetloba; mogočni glas ljudstva naj se po carissimi, ad tam miram hu-jus saucti luminis clarita-tem, ima mecum, quaeso, Dei omnipotentis miseri-cordiam iuvocate. Ut, qui me, non meis meritis, intra Levitarum numerum digna-tus est aggregare, luminis sui claritatem infundens, ce-rei hujus laudem implere perficiat. Per Dominum no-strum Jesum Cliristum, Fi-lium suum, qui cum eo vi-vit et regnat in unitate Spiritus sancti Deus per omnia saecula saeculorum — ljE\ Amen. y. Dominus Tobiscum. ij!:. Et cum špiritu tuo. y. Sursum corda. Ijt. Habemus ad Dominum. Gratias agamus Domi-nus Deo nostro. U. Dignum et justum est. Vere dignum et justum est, invisibilem Deum Patrem oinnipotentem, Filiumque e-jus unigenitum, Dominum nostrum, Jesum Cbristum, to-to cordis ac mentis affectu et vocis ministerio personare. Qui pro nobis aeterno Patri Adae debitum solvit, et ve-teris piaculi cautionem pio eruore detersit. Haec sunt enim festa paschalia, in qui- tej cerkvi razlega. Zatorej prosim vas, bratje predragi, ki stojite tu pred prečudno svetlobo te svete luči, kličite z mano vred milost Doga vsegamogočnega (na pomoč), da on, ki me je, čeravno nisem tega zaslužil, levitom milostljivo priStel, v mene svetlobo svoje luči vlije, in mi d& hvalo te sveče vredno popeti: — po Gospodu nagem Jezusu Kr., svojem Sinu, kteri ž njim živi in kraljuje v edinosti sv. Duha — jf. Od vekomaj do vekomaj. Amen. y. Gospod z vami. 1):. In s tvojim duhom. y. Gčri serca! U:. Imamo jih h Gospodu (obernena). 'f. Hvalimo Gospoda, nagega Boga! It. Spodobno in prav je. Ites je spodobno in prav, da nevidnega Boga Očeta v-segamogočnega, in Sinu njegovega edinorojenega, Gospoda našega, z vsemi občutki serci in duha naglas hvalimo. Saj je on Adamov dolg plačal večnemu Očetu in starega greha (dolžno) pismo z ljubezni polno (rešno) kerv-jo zbrisal. To so velikonočni prazniki, ob kterih je zaklano bus verus ille Agnus occidi-ditur, cujus sanguine jiostes lidelium consecrantur. Haec noi est, in qua primum patre« nostros, filios Israel, e-ductos de Aegvpto, mare Kubrum sicco vestigio tran-sire fecisti. Haec igitur nox est, quae peocatorum tene-bras colurnnae illuminatione purgavit. Haec nox est, qnae hodie per uniVersum mundum in Christo eredentes a vitiis saeculi et caligine peccato-rum segregatos, reddit gra-tiae, sociat sanctitati. Haec nox est, in qua, destrnctis vinculis mortis, Christus ab inferis victor ascendit. Nihil enim nobis nasci profuit, nisi redimi profnisset. O mira circa nos tuae pietatis digna-tio! O inaestimabilis dilectio charitatis: ut servum redi-meres, Filium tradidisti! O certe necessarium Adae pec-catum, quod Christi morte de-letum est! O felix culpa, quae talem ac tantnm me-ruit babere Redemtorem! O vere beata nox, quae sola mernit scire tempus et ho-ram, in qua Christus ab inferis resurrexit! Haec nox est, de qua scriptum est: Et nox sicut dies illumina-bitur, et nox illuminatio mea tisto velikonočno jagnje, s čegar kervjo se vernih podboji (pri vratih) posvečujejo. To je tista noč, v kteri si narpred naše očete, otroke izraelske, peljal iz Egipta, in jim dal iti skoz rudeče morje, kakor po suhem. To je tedaj tista noč, ktera je temo greha sč svetlim (oblako)-stebrom iztrebila (pregnala). To je tista noč, ktera danes po vsem svetu v Kristusa verujoče, odločivsi jih od posvetnih napak in grehov temote, milosti povei-ne in svetosti pridruži. To je tista noč, v kteri Kristus, smertne vezi raztergavši, iz groba vstane. Zakaj nič ne bi nam pomagalo biti rojenim, ako ne bi bili odrešeni. Oj čudno ponižanje tvojega usmiljenja do nas! Oj neprecenljiva, neizrekljiva ljubezen: da bi rešil hlapca, dal si (v smert) Sinu! O pač potrebni Adamov greh, ki je s Kristusovo smertjo zbrisan! Oh srečni dolg, kteri je bil vreden tacega, prav tacega odrešenika imeti! Oj res srečna noč, ki je edina smela vedeti čas in uro, ob kteri je imel Kristus od mertvih vstati! To je noč, o kteri je pisano: „Innoč bo razsvetlje- iu de.lioiis uieis. Hujus igitur s,anctificatio iioctis fugat sce-lera, culpas lavat, et redclit iunoc.entiam lapsi, et pioestis laetitiam: fugat odia, concor-diam parat, et curvat im-peria. na, kakor dan; in noč jo moje svetilo v mojem veselji.“ Te noči posvečenje torej prežene grehe, spere dolgč in poverne greSnikom nedolžnost iu žalostnim veselje: spodi sovraštvo, napravi edinost in upogne kraljestva. [Zdaj vtakne diakon petera kadi In hujus igitur noctis gra-tia suscipe, saucte Pater, in-eensi hujus sacrificium ve-spertinum, quod tihi in hac eerei oblatione solemni per ininistrorum manus de ope-ribus apum sacrosanota red-dit Ecolesia. Sedjamcolum-nae hujus praeconia novimus, quam in honorem Dei ruti-lans ignis aceendit. [Diakon prižge svečo z ei Qui licet sit divisus in par-tes, mutuati tamen luminis detrimenta non novit. Alitur eim liquantibus ceris, quas in substantiam pretiosae hujus lainpadis apis mater e-diuit. [Zdaj se prižgejo O vere beata nox, quae esspoliavit Aegvptios, ditavit Hebraeos! Nos, in qua ter-renis coelestia, humanis divina x zerna v svečo v podobi križa.] Tej noči na čast tedaj sprejmi, sveti Oče, tega kadila večerno daritev, ktero ti po rokah svojih služabnikov presveta Cerkev ponuja v tem, ko ti ž njo vred daruje tudi to svečo, iz čbelj-skega izdelka narejeno. Saj poznamo že hvalo tega (voščenega) stebra, ki ga (zdaj) k časti božji rudečkasti ogenj prižge. lučjo trirogljate stalnice.] Kteri (ogenj), akoravno se na več delov razdeli, po raz-posojenji od svoje svetlobe vendar nič ne zgubi. Saj ga redi topeči se vosek,ki ga je matica-čbela dragoceni tej luči v hrano nabrala. etilnice po cerkvi.] Oj resnično blaga noč, ki je Egipčane oropala in obogatila Hebrejce! Noč, v kteri se nebeške reči družijo z 20 jnnguntur. Oramus ergo te, Domiue, ut cereus iste in honorem tui nominis conse-cratus, ad noctis hujus cali-liginem destmendam, inde-ficiens perseveret. Et in o-dorem suavitatis acceptus, siipemis luminaribus miscea-tur. Elammas ejus lucifer maiiutinus inveniat. Ule, in-quam, lucifer, qui nescitoc-casum. Ule, qui regressus ab inferis, humano generi se-renus illuxit. Precamur ergo te, Domine, nt nos, ' famulos tuos, om-nemque členim, et devotis-simum populum, ima cum beatissimo Papa nostro N., e Antistite nostro N., nec non gloriosissimolmperatore nostro N., quiete temporum concessa, in his paschalibus gaudiis assidna protectione regere, gubernare et conser-vare digneris. Per Dominum nostrum, Jesum Christum, Fi-liura tuum, quitecum vivit et regnat in unitate Spiritus zemeljskimi in božje s človeškimi. Prosimo te tedaj, Gospod, da bi ta sveča, ki je tvojemu imenu na čast blagoslovljena, neprenehoma gorela, da temo nocojšnje noči prežene. In, kot prijetna dišava pri tebi sprejeta, naj se zmeša z zgoranjimi svetili *). Nje plamen naj še zgodnja danica najde; ona danica — pravim — ki zahoda ne pozna: to je, on, ki je, pri-šedši iz predpekla nazaj, človeškemu rodu jasno prisi-jal **). Prosimo te tedaj, Gospod, da bi nas, svoje služabnike, vso duhovščino in vse pobožno ljudstvo sč svetim 0-četom, papežem L, in našim nadškofom L, kakor tudi se slavnim našim cesarjem I. vred — podelivši nam mirne čase — v tem velikonočnem veselji pod vednim svojim varstvom milostljivo vodil, vladal in ohranoval — po tem istem Gospodu našem, Jezusu Kristusu, kteri s Tabo živi in kraljuje v edinosti *) ..Zgoranja sv etila“ so zvezde. Ne sinemo namreč pozabiti, da se je blagoslavljala sveča nekdaj po noči. Na to vse meri. **) ..Lucifer* p omenja prav za prav „svetlnbonosec“, in to je Kristus. ,.0n je prava luč, ktera razsvetli vsakoga, ki pride na ta svet" (Jan. I, 9.) saucti Deus por omnia sae-cula saeculorum. Ijir. Amen. svetega Duhd Bog od vekomaj do vekomaj. K. Amen. ITT. BLAGOSLAVLJANJE KEBSTNE VODE. [Ko je blagoslavljanje sveče končano in je kor odgovoril „A-aien'*, sleče diakon belo dalmatiko in obleče v stolnih cerkvah violi-časti zavihani plajšč („plancta plicata"), drugod si odene viol. štolo ter gre k obredniku, kteri odloži jiluvial in vzame manipelj in violi-čast plajšč. — Na to se začnejo brati ,.prerokbe-‘ („prophetiae“) brez naslova ali vvoda; obrednik jih bere bolj tiho na listni strani altarja. (Med branjem prerokeb ali tudi že p opre d so duhovni v starih časih podučevali kerščevance in pripravljali jih za kerst.) Po vsaki prerokbi poje mašnik („in tono ferialr1) molitev z navadnim vabilom ^Oremus11. Z glavo se priklanja božji martri, in roke razpinja in sklepa kakor pri maši. Vseh 12 prerokeb se mora brati, tudi če se v dotični cerkvi kerstna voda ne blagoslavlja. (Tisto saboto pred Viukoštmi pa se bere le šest prerokeb in sicer v tem-le redu: 3., 4., 11., 8., 6. in 7. velikosabotna prerokba se bere za 1., 2., 3., 4., b. in 6. vinkoštno.) Kerstno vodo mora blagosloviti tisti mašnik, kteri ima pozneje maševati, in ne drug. Tako tudi ni pripuščeno, da bi isti mašnik v več cerkvah k. vodo blagoslavljal. Če potrebuje vode za več cerkva, blagoslovi naj vso v eni cerkvi in jo potem tudi med druge porazdeli. Sveti olji (kerstuo in krizma) — ki so za kerstno vodo rabite, morate biti letos blagoslovljeni.] Pojasnilo. Branje „prerokcbu je bilo znano že sv. Gregorija iz Nise (v IV. stoletji po Kr.) V raznih časih in krajih pa se je bralo po več ali manj beril (od 4 do 24) \ pozneje še le se je njih Število ustanovilo. — V sedanjih 12 berilih, ki so preroškega in simbolnega (pomenljivega) zapo-padka, razpravljajo se skrivnosti vstajenja, sv. kersta in pobožnega življenja v milosti božji, pridobljeni nam po Kristusu. Da se ta starozakonska razodetja berejo tik pred vstajenjem Gospodovim pomeni, da so se v Kristusu in po Kristusu izpolnila ter da jih je on nekako zapečatil. A. Prerokbe. Prerokba I. (1. Mojz. buk. in principio creavit Doris coelum et terram. Terra autem erat inanis et vacua, et tenebrae erant super fa-ciem abjssi; et spiritus Dei ferebatur super aquas. Dixit-que Dous: Fiat lux; et facta est lux. Et vidit Deus lucern, quod c.iset bona; et divisit lucern a tenebriš, Appellavit-que lucom diem, e£ tenebras noctem: faetumque est ve-spere et mane dies unus. Di-xit qudque Deus: Fiat fir-rnamentum in medio aqua-runi; et dividat aquas ab a-quis. Et fecit Deus firma-mentuin, di\isitque aquas, qiiae erant sub iirmamentp, al) Iris, quae erant super fir-mamentum, et factum est ita. Yocavitque Deus tirma-mentnm, coelum; et factum est vespere et mane dies se-eundus. Dixit vero Deus: Congregentur aquae, quae sul> coe!o sunt, in imuni locum, et appafeaf arida; et factum est ita. Et vocavit Deus aridam, terram, eongregationesque a-quarum appellavit maria. Et vidit Deus, quod esset bornim. Et ait: Germinet terra r. l., — 11. 2.) V začetku je Bog ustvaril nebd in zemljo. Zemlja pa ju ] bila pusta in prazna, in tema je bila nad breznom, i'1 duh božji se je sprostiral nad vodami. In Bog je rekel : Bodi svetloba. I n bila je i svetloba. In Bog je videl svetlobo, da je bila dobra; in je ločil svetlobo od teme, in je svetlobo imenoval dan, tenD pa noč; in bil je večer, iu bilo je jutro, pervi dan. Tudi je Bog rekel: Bodi terdina v sredi voda, in loči vode od vodi! In Bog je storil terdino, in je ločil vode, kj so bilo pod terdino, od teh, ki so bile nad terdino. In zgodil® se je tako. In terdino je Bog imenoval liebč; in bil je večer, in bilo je jutro, drugj dan. Bog pa je rekel: Zber® naj se vode, ki so pod nebom, v en kraj, in naj se prikaže suho. In zgodilo s® .je tako. In suho je Bog i' monoval zemljo, stoke voda pa je imenoval morja, f’1 Bog je videl, da je bilo dobro. In je rekel: Zemlja naj požene travo, ki zeleni in dela seme, in rodovitno drev- herbam virentoni, et facien-teni semen, etlignnm pomi-terum, faciens fructum juxta gfimis suum, cujus semen in ^emetipso sit super terram. Et factum est ita. Et pvotu-lit terra herbam virentem et iaeientem semen juxtagenus suum,ligmimque faciens frnc-tum, ed habens uninnquo(l-((ue sementem secundum sperem suam. Et vidit Deus, Viod esset bonum. Et factum est v e sp ere et mane dies ter-iius. Dixit anteni Deus: Fiant liiminaria in firmamento coeli, et dividant diem a.e noctem, I et sint in signa ac tempera, et dies et annos; ut luceant in firmamento coeli, et illu-‘dinent terram. Et factum est ita. Fecitque Deus dno luminaria magna: lumi- ^are majus, ut praeesset aiei, et luminare minus ut Pvaeesset nooti,'et stellas. Et pesnit eas in firmamento coe-E, ut lucerent super terram fit praeessent diei ac noeti, 1 et dividerent lucern ac tene-'}i'as. Et vidit Deus, quod es-set bonum. Et factum est ^espere et mane dies quartus. Eixit etiam Deus: Producant a(iuae reptile animae viven-et volatile super terram , ^'b firmamento coeli. Croa- je, ki rodi sad po svojem plemenu, kterega seme bodi v njem na zemlji. In zgodilo se je tako. In zemlja je pognala travo, ki zeleni in dela seme po svojem plemenu, in drevje, ki rodi sad; in ki sleherno ima svoje seme po svojem plemenu. Tn Bog je videl, da je bilo dobro. In bil je večer, in bilo je jutro, tretji dan. Bog pa je rekel: Naj bodo luči na terdini neba, in naj ločijo dan in noč, in naj bojo v znamenja časom, dnevom, in letom; da svetijo na terdini neba, in razsvetlnjejo zemljo. In zgodilo se je tako. Bog je naredil dve veliki luči, večo luč, da bi gospodovala čez dan, in manjšo luč, da bi gospodovala čez noč, in zvezde. In jih je postavil na ter-dino neba, da bi svetile na zemljo, in da bi gospodovale čez dan in noč, in ločile svetlobo in temo. In Bog je videl, daje bilo dobro. Tn bil je večer, in bilo je jutro, če-terti dan. Tudi je Bog rekel: Naj rode vode živo laznino, in perutnino nad zemljo pod terdino neba! In Bog je ustvaril velike some. in vse stvari, ki žive in se gibljejo, ki so jih rodile vode po vitque Deus čete grami i a, et omnem animam viventem, at-que motabilem, quam prodni e rant aquao in species suas, et omne volatile secun-dnm genus sanmi. Et vidit Deus, quod esset bonum. I5e-nedixitque ois, dicens: Cre-scite et multiplicamini, et replete aquas maris, avesque multiplicentur super terram. Et fačtuni est vespeve et mane dies qtiintus. Diiit quo-que Deus: Producat terra a-niman viventem in genere suo, jumenta, et reptilia, et bestias terrae secundum species suas. Factumque est ita. Et fecit Deus bestias terrae juita species suas et jumenta, et omne reptile terrae in genere suo. Et vidit Deus, quod esset bonum, et ait; Eaciamus hominem ad ima-ginem et similitndinem uo-stram: et praesit piscibus maris, et volatilibus coeli, et bestiis, univorsaequo terrae, omnique reptili, quod move-tur in terra. Et creavit Deus hominen ad imaginem silam: ad imaginem Dei creavit illnm: mascnlum et foe-minam creavit eos. Bonedi-xitque illis Deus, et ait: Cre-scite et multiplicamini, et replete terram, et subjicite earn njih plemenih, in vse ptice po njih plemenu. In Bog je videl, da je bilo dobro. In jih je blagoslovil, rekoč: Bastite in množite se, in napolnujte vode morja; in ptice naj se innože na zemlji. In bil je večer, in bilo je jutro, peti dan. Tudi je Bog rekel: Zemlja naj rodi ži'e stvari po njih plemenu, živino, in laznino, in zverine zemlje po njih plemenih. In zgodilo se je tako. In Bog je ustvaril zverine zemlje po njih plemenih, in živino, in vso laznino zemlje po nje plemenu. In Bog je videl, da je bilo dobro, in je rekel: Naredimo človeka po svoji podobi in podobnosti, in naj gospoduje čez ribe v morji in ptice pod nebom, in čez zverine in vso zemljo, in čez vso laznino, ki se giblje po zemlji. In Bog jo ustvaril človeka po svoji podobi; po podobi božji ga jo ustvaril; moža in ženo ji je ustvaril. In Bog ji je blagoslovil in je rekel: Naraščajta in množita se, in polnita zemljo, in podverzita si jo, in gospodujta čez ribo v morji in ptice pod nebom, in čez vse živali, ki se gibljejo po zemlji. J n Bog je rekel: Glejta, dal sem vama et dominamiui piscibus ma-ris, et volatilibus coeli et u-uiversis animalibas, quae mo-ventur super terrani. queDeus: Ecee dedivobis om-nem herbam alferentein se-inen super terram, et uuiversa ligna, quae babent in semet-ipsis sementeiugenerissui, ut silit vobis in escain, etcuuc-tis animantibus terrae, onini-que v61ueri coeli, et uuiversis quae moveutur in terra, et in quibus est anitna vivens, ut habeaut ad vesoeudiuu. Et factum est ita. Viditque Do-us cimeta, quae fecerat, et e-rant valde bona. Et factum et vespere et mano dies sex-tus. Igitur perfecti sunt coeli et terra et omuis ornatus eorum. Complovitque Deus die septimo opus snuni, quod fecerat; et requievit die septimo ab universo opere, quod patrarat. S. Oremus. D. Flectamus genna. Suhci. Jj!;. Levate. Omtio. Deus, qtii mirabiliter cre-asti hominem, et mirabilius redemisti: da nobis, quaesu-mus, contra oblectamenta peccati meutis ratione per-sistere: ut mereamur ad ao-terna gaudia pervenire. Per Dominura nostrnm etc. ■ vse semensko zeliSče na zemlji, in vsa drevesa, ki imajo seme v sebi po svojem plemenu, da naj so vama v živež, in vsem živalim na zemlji, in vsem pticam pod nebom, in vsem stvarem, ki se gibljejo na zemlji, in v kte-rih je življenje, da imajo jesti, lu zgodilo seje tako. In Bog je pogledal vse, kar je bil naredil, in bilo je prav dobro. In bil je večer, in bilo je jutro, šesti dan. Tedaj je bilo dodelano nebo in zemlja, in vsa njuna lepota. In Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je bil storil ; in je počival sedmi dan od vsega svojega dela, ki ga je bil storil. M. Molimo! — D. Pokleknimo ! — Suhd. Vstanite ! Molitev. Bog, ki si človeka čudovito ustvaril in še čudovitiše odrešil : daj nam, prosimo Te, da se bomo slastim greha z duha razumnostjo v-stavljali, da bomo vredni priti v večno veselje: — po Gospodu našem itd. Velika sabota. Frcrokba II. (I. Mojz. V, 31. itd.) Noe vero, cum quiugento-rum esset aimonun, gonuit Sem, Cham et Japheth. Oum-quo coepissent homiues mul-tiplicari super terram, et fi-lias procreassent, videntes iilii Dei tilias homiinun, quod essont pulchrae, acoeperunt šibi uxores ex omnibus, quas elegerant. Dixitque Deus:Non permanebit spiritus meus in homine in aeternum, quia caro est: eruntque dies illius centimi viginti annorum. (li-gantes autcm erant super terram in diebus illis. Tost-quam enim ingressi suut fi-lii Dei ad tilias hominum, illaeque genuerunt, isti suut potentes a saeoulo, viri fa-mosi. Videna autem Deus, quod multa malitia hominum esset in terra, et cimeta co-gitatio oordis intenta esset a 1 malum omni tempore, poenituit eum, quod hominem fecisset in terra. Et tactus dolore cordis intrinsecus: De-lebo, inquit, hominem, quem creavi, a facie terrae, ab homine usque ad animantia, a reptili usque ad volueres coe-li: poenitet enim me fecisso cos. Nog vero invenit gra- Noe pa, ko je bil pet sto let star, rodil je Šema, Ivama in .lafeta. Ko so se jeli ljudje množiti na zemlji, in so rodili hčere; videli so sinovi božji človeške hčere, da so lepe, in so jih jemali za žene izmed vseh, ktere so si bili izbrali. In Bog je rekel: Moj duh ne ostane v človeku vekomaj, ker je meso, in njegovih dni bo le sto in dvajset let. Velikani so bili pa na zemlji tiste dni: zakaj potem, ko so sinovi božji zahajali k človeškim hčeram, in ko so one rodile, bili so tisti mogočni in od nekdaj sloveči možje. Ko je pa Bog videl, da je hudobija ljudi velika na zemlji, in da so vse. misli serca vedno le v hudo obernene, bilo mu je žal, da je ustvaril človeka na zemlji, in je bil znotraj sč serčno žalostjo presunjen, ter je rekel: Potrobil bom človeka, kterega sem ustvaril, z zemlje, pa ne le človeka, temuč tudi živino, laznino in ptice pod nebom: zakaj žal mi je, de sem jih ustvaril. Noe pa je dosegel milost pred Gospodom. To je Noetov za- tiaiu comn Domino. Hae sunt generationes Noe. Noe, vir justuS atque perfectus fuit in generationibus suis, cum Deo ambulavit. Kt ge-nuit ires filios, Sem, Chain et Japheth. Corrupta est anteni tarra coram Deo, et re-pleta est iniquitate. Cumque vidisset Deus tetram esse con uptam (omnis quippe ea-ro eorruperat viam suam super terram), dixit ad Noe: Finis universae carnis venit coram me: repleta est terra iniquitate a facie eorum: et ego disperdam eos cum ter ra Fac tibi arcam de lignis laevigatis; mansiunculas in arca facies, et bitumine li-uies intrinsecus et extrinse-cus. Et sic facies eam. Tre-centorum cubitorum erit lon-gitudo arcae, quinquaginta cubitorum latitudo, et tri-ginta cubitorum altitudo il-lius. Fenestram in arca facies, et in cubito consum-inabis summitatem ejus: o-stiuin autem arcae pones ex latere, deorsum; coenacula et tristega facies in ea. Ecce ego adducam aquas diiuvii super terram, ut interficiam omnem čarnem, in qua spi-vitus vitae est subter coelum. Universa, quae in terra sunt, rod: Noe je bil pravičen in popolnoma mož v svojem zarodu, z Bogom je hodil. In rodil je tri sinove: Šema, Kama in Jafeta. Popačena pa je bila zemlja pred Bogom in napolnjena s krivico. In ko je Bog videl, da je zemlja popačena (zakaj popačilo je vse meso svojo pot na zemlji), rekel je Noetu: Konec vsega mes;i je prišel pred me; napolnjena je zemlja z njih krivico, in jez jih pokončam z zemljo vred. Naredi si barko iz obrezanega lesa; predala naredi v barki, in se smolo jo zamaži znotraj in zunaj. In takole jo naredi: Tri sto komolcev bodi dolgost barke, petdeset komolcev nje širjava, in trideset komolcev njena vitkost. Okno naredi v barki, in komolc. visokosti mu odmeri; vrata barkine pa naredi na strani; napravi v nji spodnje, srednje in zgornje nadstropje, Glej, povodenj pošljem na zemljo, da pokončam vse meso, v kterem je duh življenja pod nebom: Vse. kar je na zemlji, naj vzame konec. S teboj pa bom storil zavezo; in v barko pojdeš ti, in tvoji sinovi, tvoja žena, in žene tvojih sinov consumeutur. Ponainque foe-dus mouiu teeum, ot ingro-dioris arcam tu et filii tui, uxoi' tua et uxores filionim tuorum teeum. Et ex cuuctis auiiiiautibuH universae carais bina iaduces in arcam, ut vivaut teeum, laasculiui se-xuh et foemiuini. De volu-cribus juxta genus suum, et de jumeutis in genere suo, et ex omni reptili terrae st1-eundum genus suum: bina de omnibus ingredientur te-cum, ut possint vivere. Tol-les igitur teeum ex omnibus escis, qiiae mandi possunt, et comportabis apud te: et e-ruut tam tibi, quam illis in cibum. Fecit igitur Noii om-nia, quae praeoeperat illi De-us. Eratque sexcentorum an-norum, (|uando diluvii aquae inundaveriiiit super terram. Bupui siint autem oinnes fon-tes, abvssi inagnae, .et eata-ractae coeli aportae sunt: et tacal est pluvia super terram guadraginta diebus et qua-dragiuta noetibus. In articu-lo diei iilius ingressus est Noe, et Sem, et Gham, et •Taphetli, tilii ejus; uxor iilius et ures uxores filionim ejus cum eis in arcam: ipsi et oiiine animal secundum genus suum, universaque ju- s teboj. In od vseh živali v-zemi v barko po dvoje, da s teboj žive. sanica in samico: od ptic po njih plemenih in od živine po nje plemenu, in od vseh lazečih živeli zemlje po njih plemenih; po dvoje od slehernih naj gre s teboj noter, da se pri življenji ohranijo. Vzemi tedaj seboj vsacega živeža, ki je za jed, in naberi si ga; in bo tebi in njim v jed. Noe je tedaj storil vse, kar mu je llog zapovedal. In bilje sest sto let star, ko so vode potopa čez zemljo stopile. In vsi studenci velikega brezna so prider-li, in zatormce nebd so se odperle, in dež je lil na ze u-Ijo stirdeset dni in štirdeset noči. Kavno uisti dan je šel v barko Noe, in Sem, in Kam, in .lafet, njegovi sinovi, njegova žena, in tri žene njegovih sinov ž njim. Oni in vsa žival po svojem plemenu, in vsa živina po svojem plemenu, in vse, kar se giblje, po svojem plemenu, in vsa perutnina po svojem plemenu, barka pa jo plavala po vodah. In v o de s o čedalje veče prihajale na zemlji, in vse visoke gore pod vsem nebom so bil« pokrije. Petnajst komolcev više so vod6 guopile nad gore, menta in genere auo; et om-ne, quod movetur super tor-ram, in genere sno, cunctum-que volatile secundum genus suum. Porro arca ferebatur super aquas. Et aquae prae-valuerunt nimis super terram, opertique smrt onmes montes excelsi sub universo coelo. Quindeeim cubitis altior fuit aqua super montes quos ope-ruerat. Consumtaque est omnis caro quae movebatur super terram, volnenim, ani-mantium, bestiarum, omni-umque reptilium, quae rop-taut super terram Kemansit anteni solus Noe, et qui cum eo erant in arca. Obtinue-ruutque aquao terram centum quinquaginta diebus. Keeor-datus anteni Deus Noe, cunc-torumque animantium et omuium jumentorum, quae erant cum eo in arca, addu-xit apiritum super terram et imminutae sunt aquae. Et clausi sunt ibntes abvssi, et cataractae coeli, et probibi-iae sunt pluviae de coelo. lie-versaeque sunt aquae de terra euntes et redeuntes; et coeperunt mimii post centum quinquaginta dies. Cumque transissent quadraginta dies, aperieus Noti fenestram .ar-cae, quam fecerat, dimisit ktere so pokrile. In pokončane so bile vse skvari, ki so se gibale na zemlji: ptice, živina, zverina in vsa laznina, ki lazi po zemlji, in vsi liudje, in vse, kar diha in živi na zemlji, je pomerlo. In pokončal je vse stvari, ki so bile na zemlji, od človeka do živali, laznino in ptice neba, vso je bilo po-trebljeno z zemlje; ostal je pa sam Noe, in kteri so bili ž njim v barki. In vode so stale sto in petdeset dni na zemlji, llogpaseje spomnil Noeta, in vseli živali in vse živine, ki je bila z njim v barki, in je poslal veter na zemljo, in vode so upadale. In zaperli so se studenci brezna in zatoruice neba, in ustavljen je bil dez spod nebi. In vode so se ver-nile znad zemlje, ter so se sem ter tje raztekale, in so jele upadati čez sto in petdeset dni. In ko je bilo preteklo štirdoset dni, odpori je Noe okno barke, ki ga je naredil, in je spustil vrana; ta je zletel, in se ni vernih da so se vode posušile na zemlji. Tudi goloba je izpustil za njim, da bi izvedel, ali so vode že jenjale po yerhu zemlje. Ker se pa corvum, qui egrediebatur et non revertebatur, doneč aic-carentur aquae super terrain. Emisit quoque columbam post emu, ut videret, si jam ces-sassent aquae super faciem terrae. Quae, cum non invo-nisset, ubi requiesceret pes ejus, reversa est ad emu in arcam; aquae enim erant super universam terram: ex-tenditque manum, et appre-hensam intulit in arcam. Ex-spectatisautem ultra septem diebus aliis, rursum dimisit columbam ex arca. At illa venit ad eum ad vesperam, portans ramum olivae viren-tibus foliis in ore suo. In-tellexit ergo Noe, qnod ces-sassent aquae super terram. Expeotavitque uihilominus septem alios dies, et emisit columbam, qnae nou est reversa ultra ad eum. Locutus est autem Deus ad Noe, di-eens: Egredere de arca tu, etiuortua, tilii tui, et uxo-res lilionim tuorum tecum. Cimeta animantia, mitas ejus: sed qui scit u-niversa, novit eam, et ad in-venit eam prndentia sua: qui praeparavit terrarn iu aeter-no tempere, et replevit eam pecudibus et quadrupedibus: qui emittit himen, et vadit: et vocavit illud, et obedit illi in tremore. Stellae anteni dederunt himen in custodiis suis, et laetatae sunt; voca-tae sunt, et dixerunt: Adsu-mus; et huemnt eicumju-cunditate, qui fecit illas. Hic est Deus noster, et non ae-stimabitur alius adversus e-um. Hic adinvenit omnem viam disciplinae, et tradidit illam Jacol), puero suo, et Israel, dilecto suo. Post haec in terris visus est, et cum homiuibus eonvorsatus est. S. OrenniB. D. Flectamus genua. Ijt. Levate. Oratio. Deus, qui Ecelesiam tuam semper geutium vocatione multiplioas; concede propi-tius, ut, quos aqua baptis-matis abluis, continua pro-tectione tuearis. Per Domi-num nos trum etc. živino in s& štirinogatimi živahni; ki pošilja luč in gre; in jo pokliče, in mu je strahoma pokoma. Zvezde pa dajejo svetlobo na svojih stražah, in se veselijo; poklicane so, in pravijo: Tukaj smo! in z radostjo svetijo njemu, ki jih je ustvaril. Ta je naš Bog, in ne ceni se drugi proti njemu. Ta je našel vsako pot do modrosti, in jo je dal svojemu služabniku Jakopu in svojemu ljubljencu Izraelu. Po tem so je na zemlji videl in je med ljudmi prebival. M. Molimo. D. Pokleknimo kolena. 1£. Vstanite. Molitev. Bog, kteri svojo cerkev po poklicdvanji nevernikov zmerom pomnožujes: dodeli milostljivo, da, ktere s kerstno vodo opiraš, tudi vedno branil bodeš in varoval — po Gosp. našem itd. Velika sabota. Prerokba VII. (Ezeh. XXXVII, 1-14) In diebus illis facta est super me manus Domini: et eduxit me in špiritu Domini, et dimisit me in medio oampi, qui erat plenus ossi-bus, et oircumduxit mo por ea in gvro: erant autem milita valde super faciem oampi, siccaque vehementer. Et di-xit ad me: Fili hominis, pu-tas ne vivent ossa ista? Et dixi: Domine Deus, tu no-sti. Et dixit a me: Vatici-nare de ossibus istis; etdi-ces eis: Ossa arida, audite verbum Domini! Haeo dicit Dominus Deus ossibus his: Ecce, ego intromittam in vos spiritum, et vivetis. Et dabo super vos norvos, et succrescere faciain super vos carnes, et superexten-dam in vobis cutem: et dabo vobis spiritum, et vivetis ; et scietis, quia ego Dominus. Et propbetavi, si-cut praeceperat mihi: factus est autem sonitus prophe-tante me, et eeee commotio, et accesserunt ossa ad ossa, uiiumquodqiie ad juncturam suam. Et vidi, et, ecee, super ea nervi et carnes ascende-runt, et extenta est in eis Tiste dni je bila Gospodova roka nad menoj, in me je peljala v duhu Gospodovem, in mo je spustila na sredi polja, ki je bilo polno kosti In me jo peljala skozi nje povsod o-krog; bilo jih je pa silno veliko na polji, in so bile močno suhe. In mi je rekel: Sin človekov! meniš li, da tč kosti oživč? In sem odgovoril: Gospod Dog, ti veš! In mi je rekel: Prerokuj od tčh kosti, in reci jim: Suhe kosti, poslušajte Gospodovo besedo! To govori Gospod tčm kostčm: Glejte, jez dnini v vas pošljem, ter oživite. Z žilami vas obdam, in meso bom dal na vas izrasti, in kožo čez vas raztegnem, in duha vam bom dal, in oživite; in izvedite, da sem jez Gospod. In sem prerokoval, kakor mi je bil ukazal; ko sem pa prerokoval, vstal je Sum in, glej, gibanje; in kosti so šle k ko-stčm, sleherna k svojemu sklepu. In sem gledal, in, glej, žile in meso so šle na njč; in koža se je razpela čez njč po verhu; duha pa še niso imele. Na to mi j® cutis desuper, et spiritum non habebant. Et dixit ad me: Vaticinare ad spiritum, vaticinare, fili bomiuis, et dices ad spiritum: Haec di-cit Dominus Deus: A qua-tuor ventis veni, spiritus, et insufia super interfectos i-stos, et reviviseant. Et pro-phetavi sicut praeceperat mi-bi; et ingressus est in ea spiritus, et viserunt, stete-runtque super pedes suos, ex-ercitus grandis nimis val-de. Pit dixit ad me: Fili bominis, ossa baec univer-ba domus Israel est; ipsi dicunt: Aruerunt ossa no-stra, et periit spes nostra, ed abscissi sumus. Propterea vaticinare, et dices ad eos: Haec dicit Dominus Deus: Ecce, ego aperiam tumulos vestros, et educam vos de sepulchris vestris, popule melis, et inducam vos .in ter-ram Israel. Et scietis, quia ego Dominus, cum aperuero sepulchra vestra, et eduxero vos de tumulis vestris, popule meus, et dedero spiritum meum in vobis, et vi-seritis, et requiescere vos fa-ciam super humum vestram, dicit Dominus omuipotens. S. Oremus. D. Flectamus genua. Ijp. Levate. rekel: Prerokuj, sin človekov ! in govori dubu: To pravi Gospod Bog: Od štirib vetrov pridi, dub! in dihni v tč pobite, da oživijo. In prerokoval sem, kakor mi je bil zapovedal; in dub je šel vanje, in so oživele, in stopile na svoje noge — prav silno velika truma. In mi je rekel: Sin človekov! vse te kosti so Izraelova biša: oni pravijo: Naše kosti so se u-sušile, naše upanje je zginilo, in odrezani smo. Zato prerokuj in reci jim: To pravi Gospod Bog: Glejte, moje ljudstvo! jez odprem vaše grobe, in vas izpeljem iz vaših jam, in vas popeljem v deželo Izraelovo. In izveste, moje ljudstvo! da sem jez Gospod, kadar odprem vaše grobe, in vas izpeljem iz vaših jam. In dejal bom v vas svojega duhd, da boste živeli; in počitek'vam bom dal na vaši zemlji; in izveste, da jez Gospod sem govoril, reče Gospod Bog. M. Molimo. D. Pokleknimo. Ijfc. Vstanite. Oratio. Deus, qui nos ad celebran-dum paschale Sacramentum utriusque testamenti paginis instruis: da nobis intelligere misericordiam tuam, ut ex perceptione praesentium mu-nerum firma sit expectatio futurorum. Per Dominum nostrum Jesnm Christum etc. Molitev. Bog, ki nas v svetem Pismu obeh zakonov (starega in novega) učiš velikonočno skrivnost obhajati: daj nam svoje usmiljenje razumeti, da bomo, operti na vživanje sedanjih darov, terduo zanašali se prihodnjih — po Gosp. našem itd. Prerokba VIII. 6 ^ ^ (Izaij. IV, 1-6.) Apprehendent septem mu-lieres virum unum in die il-la, diceutes: Panem nostrum comedemus, et vestimentis nostris operiemur: tautum-modo invocetur nomeu tuum super nos, aufer opprobrium nostrum. In die illa orit ger-men Domini in magnificen-tia et gloria, et fruotus ter-rae sublimis, et exultatio liis, qui salvati fuerint de Israol. Et erit: omnis, qui relictus fuerit in Sion et residuus in Jorusalem, sanctus voea-bitur, omnis, qui seriptus est in vita in Jerusalem. Si ab-luerit Dominus sordes tilia-rum Sion, et sanguinem Jerusalem laverit de medio e-jus, in špiritu judicii et špiritu ardoris. Et creabit Dominus super omnem looum Sedem žen tisti čas enega moža zgrabi, rekoč: Svoj kruh bomo jedle, in v svoja oblačila se bomo oblačile; le po tvojem imenu naj se imenujemo, odvzemi nam sramoto. Tisti dan bo Gospodova mladika veličastna in slavna, in sad zemlje močno hvaljen in v veselje njim, ki bodo rešeni v Izraelu. In zgodi se: Vsak, kdor bo puščen v Sionu, in ostane v Jerusale-mii, bo svet imenovan, vsak, kdor je k življenju zapisan v Jerusalemu. Kadar Gospod odmije nesnago sionskim hčeram, in kervavo zadolženje Jerusalema iz njegove srede opero sč sodujim duhom in z gorečim duhom; potlej ustvari Gospod nad vsem krajem hriba Siona, in kjer, montis Sion, et ubi invoca-tus est, nubem per d Lepi, et fumum et splendorem ignis flaminantis in nocte: super omnem enim gloriam pro-tectio. Et tabernaculum erit in umbraculnm diei ab ae-stu, et in securitatem et ab-sconsionem a turbine et a pluvia. Tractus. (Is. 5, 1.) Vinea facta est dilecto in cornu, in loco uberi. y. Et maceriam circmn-dedit, et oircumfodit: et plantavit vineam Sorec, et aedificavit turrim in medio ejus. . y. Et torcular fodit in ea: vinea enim Domini Sabaoth domus Israel est. S. Oremus. D. Flootamus genua. etc. Omtio. Deus, qui in omnibus Ec-clesiae tuae filiis, sanctorum Prophetarum voce manife-stasti in omni loco domina-tionis tuae, satorem te bo-norum seminum, et electo-rum palmitum esse culto-rem: tribue populiš tuis, qui et vinearum apud te iiomi- vanj kličejo, oblak po dnevu, in dim in svetlobo plameče-ga ognja po noči: zakaj nad vsem veličastnim bode varstvo. In šotor bo za senčnico po dnevu pred vročino, in v zavetje in v skrivališče pred viharjem in dežjem. Trakt. (Izaij. 5,1.) Vinograd je imel moj ljubi včrh griča tolstega (na rodovitnem mestu). y. Ogradil ga je in okopal: in nasadil ga je z žlahtnimi tortami in sred njega je sezidal stolp. 'f. In tlačilnico je v njem izkopal; zakaj vinograd Gospoda vojsknih trum je hiša Izraelova. JI/. Molimo. D. Pokleknimo itd. Molitev. Bog, kteri si po svetih prerokov glasu razodel, da v vse otroke svoje cerkve v vsakem kraji svojega gospostva dobra semena seješ in izvoljene rozge (torte) sadiš: dodeli svojim ljudstvom, kte-ra so ti vinograd in setov, da bodo, iztrebivši iz sebe ne censentur, et segetum, ut, spinarum et tribulorum squal-lore resecato, digna effician-tur fruge foecundi. Per Dominam ete. nesnago ternja in osata, vredna obilen sad obroditi — po Gospodu našem itd. Prcrolcba IX. (II. Mojz. XII, 1-11.) In diebns illis dixit Do-minns ad Moysen et Aaion in terra Aigvpti: Mensis iste vobis sit principium men-sium; primus erit in mensi-bns anni. Loquimini ad n-niversnm coetum filiornm I-srael, et dicite eis: Decima die mensis hujus tollat n-nusquisque agnum per fa-milias et domus snas. Sin antem minor est numerus, ut sufficere possit ad ve-scendum agnum, assumat vi-cinum suum, qni junctus est domui suae, juxta numernm animarnm, quae sufiiceropos-sunt ad esum agni. Erit anteni agnus absque macula, masculus, anniculus, jnxta quem ritum tolletis et hoe-dum. Et servabitis eum us-que ad quartam deoimam diem mensis hujus; immo-labitque eum universa mul-titudo filiornm Israel, ad ve-speram. Et sument de san-guine ejus, ac ponent super-utrumque pošteni et in su- Tiste dni je rekel Gospod Mojzesu in ArSnu v egiptovski deželi: Ta mesec vam bodi začetek mesecev; pervi mesecev vam bodi v letn. GovSrita z vsem zborom I-zraelcev, in recita jim: Deseti dan tega meseca vzemi sleherni jagnje za vsaktero družino in svojo hišo. Ako je pa premalo družine v hiši, da bi mogla povžiti jagnje, naj privzame svojega soseda, bližnjega svoje hiše, po številu duš, da bodo mogli povžiti jagnje. Jagnje pa bodi brez madeža, samec, letnik; po tem povelji smete vzeti tudi kozliča. In prihranite ga do štirnaj-stega dneva tega meseca; in zakolje naj ga vsa množica Izraelovih otrdk na večer. In vzamejo naj njegove kervi, in naj pomažejo oba podboja in nadduije tistih hiš, v kterih ga bodo jedli. In je-dd naj mesd tisto noč, pečeno pri ognji, in opresen perliminaribus domorum, in quibus comedent illum. Et edent carnes uocte lila assas igni, et azvraos panes cum lactucis agrestibus. Non co-medetis ex eo orudum quid, nec ooctum aqua, sod tantum assum igui: caput cum pe-dibus ejus et intest nis vo-rabitis. Nec remanebit quid-quam ex eo usque mane. Si quid residuum fuerit, igne comburetis. Sic autem co-medetis illum: Renes vestros accingetis, et calceamenta habebitis in pedibus, tenen-tes baculos in manibus, et comedetis festinanter, est e-nim Pbase (id est, transitus) Domini. S. Oremus. D. Flectamus genua. etc. Oratio. Omnipotens, sempiterne Deus, qui in omnium operum tuorum dispensatione mira-l^ilis es: intelligant redempti tui, non fuisse excellentius, quod initio factus est mun-dus, quam quod in fine sae-culorum Pascba nostrum immolatus est Obristus. Qui tecum virit etc. kruh s poljskimi zelišči. Ne jejte ga sirovega, tudi ne na vodi kuhanega, ampak le pečenega pri ognji: njegovo glavo z njegovimi nogami in z njegovim drobom vred pov-žijte. Nič naj ne ostane od njega do jutra; ako bi utegnilo kaj ostati, v ognji sežgite. Takč ga pa jejte: Svoja ledja prepašite, in čevlje imejte na nogah, in der-žite palice v rokah, in hitro jejte: ker je „Fase“ (to je: memohod) Gospodovo. M. Molimo! D- Pokleknimo. itd. Molitev. Vsegamogočni, večni Bog, kteri si v osnovanji vseh svojih del čudovit: naj u-mejo Tvoji odrešenci, da stvarjenje sveta v začetku ni bilo nič imenitniše, ko to, da se je konec vekov kot naše velikonočno jagnje daroval Jezus Kristus, kteri s teboj živi itd. Prerokba X. (Jon. III, 1-10.) In dieljtis illis factum est verbum Domini ad Jonam Prophetam secundo, dicens: Surge, et vade inNinivem, ci-vitatein magnam, et praedica in ea praedicationem, quam ego loquor ad te. Et sur-rexit Jonas, et abiit in Ninivem juxai verbum Domini. Et Ninive erat ci-vitas magna itinere trium dierum. Et coepit Jonas in-troire in civitatem itinere diei uuius, et clamavit, et dixit: Adlnic quadraginta di-es, et Ninive subvertetur. Et crediderunt viri Ninivi-tae in Deum, et praedicave-runt jejunium, et vestiti sunt saccis a majore usque ad minorem. Et pervenit verbum ad regem Ninive: et surrexit de solio suo, et ab-jecit vestimentum suum a se, et indutus est sacco, et sedit in cinere. Et clamavit et dixit in Ninive ex ore regis, et principum ejus, dicens: Homines et jumen-ta, et boves et pecora non gustent quidquam, nec pa-scantur, et aquam non bi-bant. Et operiantur saccis homines et jumenta, et cla- Tiste dni je Gospod Jonu govoril v drugo, rekoč: Napravi se in pojdi v Ninive, v včliko mesto, in oznanuj v njem oznanilo, ki ti ga jez povem. In Jona se je napravil, in je odrinil v Ninive po Gospodovi besedi. Ninive pa so bile veliko mesto tri dni hodd. In Jona je jčl iti v mesto en dan hodi, in je vpil, ter je rekel: Še štir-deset dni, in Ninive bodo razdejane. In Ninivljani so verovali v Boga, in so oznanili post, ter se v rasovnike oblekli od naj večega do naj manjšega. Tudi je prišla beseda do kralja v Ninivah, in vstal je sč svojega prestola, ter je vergel svojo obleko se sebe, in se je oblekel v ra-sovnik, in je sčdel v pepel. In je ukazal oklicati in o-znaniti v Ninivah ko povelje kralja in njegovih knezov, rekoč: Ljudje in živina, govedina in drobnica naj nič no pokusijo, tudi naj ne hodijo na pašo, in vode naj ne pijejo. In naj se z rasovni-ki ogernejo ljudje in živina, ter naj vpijejo h Gospodu z močjo, in naj se sled- ment ad Dominum in forti-tudine: et convertatur vir a via sna mala et ab iuiqui-tate, quae est in manibus eorum Quis scit, si conver-tatnr, et ignoscat Deus, et revertatur a furore irae suae, et non peribimus? Et vidit Deus opera eorum, quia con-versi sunt de via sna mala; et misertus est populo suo Dominus Deus noster. S. Oremus. I). Flectamus genua. etc. Oratio. Deus, qui diversitatemgen-tiura iu confessione tui no-minis adunasti: da nobis et velle et posse, quae praeci-pis; ut populo ad aeternita-tem yocato una sit fides fflentium et pietas actionum. Eer Dominum nostrum etc. nji verne se svoje hude poti, in od krivice, ki ticii v njegovih rokah. Kdo vč, če se Dog ne oberne in ne odpusti ? Morebiti se oberne od serda svoje jeze, da ne poginemo. In Bog je videl njih delo, ker so se obernili sč svoje hude poti: in se je u-oinilil svojega ljudstva Gospod naš Bog. M. Molimo! I). Pokleknimo itd. Molitev. Bog, ki si razna ljudstva v spoznavanji svojega imena zedinil: daj, da bomo hoteli in mogli, kar zapoveduješ, da bode ljudstvo, k večnosti poklicano, edino vero imelo v sercu in edino pobožnost v dejanjih — po Gosp. našem itd. Prerokba XI. (p ifv* JU (V. Mojz. XXXI 22-30.) In diebus illis: Scripsit Mojses canticum et docuit filios Israel. Praecepitque Dominus Josue, filio Nun, et a>t: Confortare, et esto ro-bustus, tu enim introduces hlios Israel in terram, quam pollicitus sum, et ego ero tecum. Postquam ergo scripsit Moyses verba legis hu- Tiste dni je Mojzes to pesem zapisal, in jo je učil Izraelove otroke. In Gospodje zapovedal Jozuetu, Nunove-mu sinu, in je rekel: Bodi ter-den in močen; zakaj ti popelješ Izraelove otroke v deželo, ki sem jo obljubil, in jez bom s teboj. Potem tedaj, ko je bil Mojzes zapi- jus in volumine, atque com-plevit: jiraecepit Levitis, qui portaliant arcain foedoris Domini, dicens: Tol lite lil) rum istimi, et ponite eum in la-tere arcae foederis Domini, Dei vestri: ut sit ibi contra te in testimonium. Ego enim scio eontentionem tuam, et cervicem tuam durissimam. Adhuc vivente me, et ingre-diente vobiscum, semper con-tentiose egistis contra Domi-num: quanto magis, cum mor-tuus fueroP Congregate ad me omnes majores natu per tri-bus vestras, atque doctores, et loquar, audientibus eis, sermones, et invocabo contra eos coelum et tetram. Novi enim, quod post mortem me-am inique agelis, et decli-nabitis cito de via, quam praecepi vobis, et oocurrent vobis mala in extremo tem-pore, quando feceritis malum in conspectu Domini, irrite-tis eum per opera manuum vestrarum. Locutus est ergo Moyses, audiente universo coetu Israel, verba carminis hujus, et ad finem usque complevit. Tractus. (Deut. 32.) At-tende coelum, et loquar; et audiat terra verba ex oro meo. sal besede tč postave v bukve in dokončal, ukazal je Le-vitom, ki so nosili skrinjo zaveze Gospodove, rekoč: V-zemite tč bukve, in položite jih zraven skrinje zaveze Gospoda, svojega Boga, da bo ondi v pričevanje zoper tebe. Zakaj jez poznam tvojo nepokornost in tvojo silno veliko terdovratnost. Še zdaj, ko živim, in z vami hodim, vstavljali ste se vedno Gospodu; koliko bolj, ko umerjen? Zberite k meni vse starašine po svojih rodovih, in učenike, in bom govoril pred njih ušesi tč besede, in za pričo pokličem zoper njč nebo in zemljo. Zakaj vem, da boste po moji smerti krivično ravnali, in da hitro odstopite s pota, ki sem vam ga zapovedal; in hudo vas zadene poslednji čas, ko boste hudo delali pred Gospodovim obličjem, in ga boste dražili z deli svojih rok. Mojzes je tedaj govoril, da je slišal ves Izraelov zbor, besede tč pesmi, in jih je zgo-voril do konca. Trakt. (V. Moj z. h., 32, 1 i. d.). Poslušajte, nebesa, kar govorim: in zemlja, poslušaj besede iz mojih ust. f. Expectetur sicut pluvia eloquiiim meum; et desceu-dant sicut ros verba mea. y. Sicut imber super gra-nieu, et sicut nix super foe-nura: quia nomen Domini bivocabo. y. Bate magnitudinem Deo nostro: Deus, vera ope->'a ejus, et omnes viae eius judicia. f. Deus fidelis, in quo nou est iniquitas : justus et sauc-tus Dominus. S. Oremus. D. Flectamus genua. etc. Orntio. Deus, celsitudo humiliuin et fortitudo rectorum: qui Per aanctum Movsen, pueruui t»um, ita erudire populum tuum sacri carminis tui de-cantatione voluisti, ut illa le-gis iteratio fieret etiani 110-stra directio: excita in 0111-nem justificatarum gentium plenitudinem potentiam tu-ani, et da laetitiam miti-gaudo terrorem: ut.omnium peceatis tua remissione de-letis, quod denuntiatum est in ultionem, transeat in sa-lutem: Per Dominum etc. y. Čakati gre, kakor dežja, mojega govora: in spuščajo naj se doli kakor rosa moje besede. y. Kakor ploha na travo, in kakor sneg na seno: zakaj klical bom ime Gospodovo. y. Dajte veličastvo našemu Bogu: Bog (je), resnična so njegova dela, in vse poti njegove so pravične (sodbe). )^. Bog je zvest: krivice ni v njem: pravičen in svet je Gospod. M. Molimo. D. Pokleknimo itd. Molitev. Bog, ponižnih visokost in moč pravičnih! kteri si hotel po Mojzesu, svojem svetem služabniku, svoje ljudstvo s petjem svoje svete pesmi tako podučiti, da je tisto ponovljeuje ’ postave tudi še nam v pravilo: obudi svojo moč čez vso množico opravičenih ljudstev, ter podeli jim — strah skalivši — veselje, da, ko jim bodo po tvojem odpustku vsi grehi zbrisani, bode jim v zveličanje, kar jim je bilo o-znanjeno v maščevanje — po Gospodu našem itd. Prerokba XII. (Dan. III, In diebus illis Nabuclio-donosor rex fecit statuam auream altitudine cubifcorum sexaginta, latitudine cubito-rum sex, et statuit eam fn campo Durae, provinciae Ba-bvlonis. Itaque Nabuchodo-nosor rex misit ad congre-gandos satrapas, magistratus et judices, duces et tjran-nos, et praefectos, omnesque principes regionum, ut con-venirent ad dedicationem sta-tuae, quam ereierat Nabu-chodonosor rex. Tune con-gregati sunt satrapae, magistratus, et judices, duces, et tvranni, et optimates, qui e-rant in potestatibus constitu-ti, et universi principes regionum, ut convenireut ad dedicationem statuae, quam erexerat Nabuchodonosor rox. Stabant autem in conspeotu statuae, quam posuerat Nabuchodonosor rex: et praeco clamabat valenter: Vobis di-citur populiš, tribubus, et linguis: in bora, qua audie-ritis sonitum tubae et fistu-lae, et citbarae, et sambu-cae et psalterii et svmpho-niae, et universi generis mu-sicorum, cadentes adorate 1-24.) Tiste dni jo dal kralj Na-buhodonozor narediti zlato podobo šestdeset komolcev visoko, šest komolcev široko, in postaviti jo na rav-noti Duri v babilonski deželi. Tedaj je kralj Nabuko-donozor poslal zbirat poglavarje, oblastnike, vojvode, mogočnike, prednike in vse pervako dežel, da bi se se-šli k blagoslovljenju podobe, ktero je kralj Nabuhodono-zor postavil. Takrat so se zbrali poglavarji, oblastniki, sodniki, vojvode, mogočniki in boljšaki, kterim je bila oblast (lana, in vsi pervaki iz dežel, ter so se sešli k blagoslovljenju podobe, ktero je bil kralj Nabuhodonozorpo-stavil; stali so pa pred podobo, ktero je bil kralj Na-buhodonozor postavil. In kli-c&r je močno vpil: Vam ljudstvom, rodovom in jezikom se napoveduje: Tisto uro, kadar boste slišali glas trobent in piščal in citer, sam-buk in brenkelj in soglasni*? in vsakterega godčevskega orodja, padite [na obraz) m molite zlato podobo, ktero j-denago, qui confestim addu-oti sunt in conspectu regis. Pronuntiansque Nabu(‘hodo-nosor rex, ait eis: Vere ne, Sjdrach, Misaeli et Abde-nago, deos meos non colitis, et statuam auream, quam constitui, non adoratis? Nune ergo, si estis parati, qua-cumque Itora audieritis so-nitum tubae, fiatulae, citlia-rae, sambucae et psalterii et svmpboniae, oinnisque gene-ris musicorura, prosternite vos, et adorate statuam, quam feci; quod si non adoraveri-tis, eadem liora mittemini in foruaoem ignis ardentis; et quis est Deus, qui eripiet vos de mami moa? itospon-dentes Sjdrach, Misaidi et Abdenago, diserunt regi Na-buchodonosor: Non oportet nos de bac re respondere ti-bi. Ecce enim, Deus noster, quem oolimus, potest nos e-ripere do camino ignis ardentis, et de manibus tuis, o rex, liberare. Quod si no-lnerit, hotum sit tibi, rox, quia deos tuos non oolimus, et statuam auream, quam o-reiisti, non adoramus. Tune Misaha in Abd6naga; in berž so bili pripeljani pred kralja. 'In kralj Nabuhodonozor jih je nagovoril, rekoč: Je li res, Sidrah, Mišah in Abdenago, da ne častite mojih bogov, in ne molite zlate podobe, ktero sem napravil? Zdaj tedaj, ako ste pripravljeni, berž ko boste slišali glas trobent, piščal in citer, sambiik in brenkelj in so-glasnic in vsakterega orodja, padite na tla in molite podobo, ktero sem napravil: če je pa ne boste molili, boste tisto uro verženi v peč gorečega ognja; in kteri Bog je, da bi vas iz mojih rok iztergal? Odgovorili so Sidrah, Mišah in Abdčnago, ter so rekli kralju Nabuho-donozorju: Ni nam treba tebi na to odgovoriti. Ker, glej, naš Bog, ktoroga častimo, zamore nas iz peči gorečega ognja potegniti, in jz tvojih rok, kralj! rešiti. Oe pa ne Ito hotel, vedi, kralj! da ne častimo tvojih bogov, in ne molimo zlate podolte, ktero si postavil. Tedaj je bil Nabuhodonozor poln serda, in njegov obraz se je bil spremenil nad Sidrahom, Misahom in Abdčnagom, ter je zapovedal, da naj se peč sedem- Nabuchodonosor repletus est furore: et aspectus faciei il-Hus iiniuutatus est super Sv-drach, Misach et Abdenago, et praecepit, ut succenderetur t‘ornax septuplum, quani suc-cendi consueverat. Et viris fortissimis de exercitu suo jussit, ut, ligatis pedibus Sy-drach, Misach et Abdenago, niitterent eos in fornacem ignis ardentis. Et confestira viri illi vincti cum braccis suis, et tiaris, et calceamen-tis, et vestibus, missi sunt in medium fornacis ignis ardentis; nam jussio regis ur-gebat, fornax anteni succen-sa erat nimis. Porro viros ■•los, qui miserant Svdrach, Misach, et Abdenago, inter-fecit flamma ignis. Viri anteni hi tres, id est, Svdrach, Misach, et Abdenago ceci-derunt in medio camino ignis ardentis colligati. Et ambu-iabant in medio latnmae lau-dantes Deum, et benedicen-tes Domino. krat bolj zakuri, kakor je bila navada, kuriti jo. In naj moCnejim možem izmed svoje vojskne trume je ukazal, da naj zvežejo noge Sidra-hu, Misahu, in Abdenagu, in jih veržejo v peč gorečega ognja. In berž so bili ti možje zvezani, in verženi v svojih hlačah in čevljih in oblačilih v sredo peči gorečega ognja; krdljevo povelje je namreč priganjalo; peč pa je bila tako silno zakurjena, da je te može, ki so Sidra-ha, Misaha in Abdenaga va -njo vergli, ognjeni plamen umoril. Ti trije možje pa, to je Sidrah, Mišah in Abdenago so v sredo peči gorečega ognja padli. In so se sprehajali v sredi plamena, ter so hvalili Boga, in častili Gospoda. [Til se ne reče „Pokleknimo“ („Flectamus genua"). Omnipotens, sempiterne Bens, spes unica mundi, qui Prophetarum tuorum prae-conio praesentium temporum declarasti mysteria: auge populi tui vota placatus, quia Vsegamogočni, večni Bog, edino upanje svetil, kteri si po oznanovanji svojih prerokov sedanjih časov skrivnosti razodel: pomnoži milostljivo svojega ljudstva že- in nullo fidaliuin, nisi ex tua inspiratione proveniunt qua-rumlibet incrementa virtu-tum. Per Dominura eto. ije, ker le po Tvojem navdih-nenji zainorejo v vernih vsa-koihie čednosti rasti — po Gospodu našem itd. B. Pravo blagoslavljanje kerstne vode. [Ko so sc vse prerokbe izbrale, gre obreduik s& strežniki — če ima dotična cerkev kerstni kamen — blagoslavljat vodo. (Poprej pa sleče mašni plajšč in vzame violičast p hi vidi.) Naprej gre križ in zraven njega strežnika sč svečnikoma; nese sc pa tudi velikonočna svoča-goreča. — Medtem ko gredd proti kcrstilniku, poje se naslednji trakt:J Tradus. (Ps. 41.) Sicut cervus desiderat ad fontea aquarum, ita desiderat ani-ma mea ad te, Deus. Sitivit anima mea ad Deum vivum: quando veniam, et apparebo ante faciem DoiV Fuerunt mihi lacry-mao meae panes dio ae noete, dum dicitur mihi per sin-.gulos dies: Ubi est Uous tuus ? [Potem reče obrednik — poprej ko stopi h kerščalnici (ali v kerstno kapelo, če je) — tako-lc:] y. Dominus vobiseum. jif. Gospod z vami. Ijh Et eum špiritu tuo. Ijt. In s tvojim duhom. Trakt (Psalm. 41.) Kakor hrepeni jelen po studenčni vodi, tako hrepeni moja duša ,po tebi, Bog! y. Moja duša žeja po močnem, živem Bogu; kedaj pridem in se prikažem pred božjim obličjem. f. Moje solze so moj kruh noč in dan, ker mi vsak dan pravijo: Kje je tvoj Bog? Orentus. Omnipotens sempiterne Deus, respice propitius ad devotionem populi renascen-tis, qui sicut cervus aqua-rum tuarum eipetit fontem: Molimo \ Vsegamogočni, večni Bog, poglej milostljivo na pobožnost svojega ljudstva, ki se ima preroditi, in kakor jelen po studencu Tvoje vode et concede propitius, ut fi-dei ipsius sitis baptismatis nivsterio aniraam coipusque 8anctificet. Per Dominam •nostram etc. hrepeni: ter podeli milostljivo, da mu žeja po veri vsled skrivnosti sv. kersta dušo in tel<5 posveti: — po Gospodu našem itd. [Zdaj še le gre obrednik li kerstilniku in moli:] \\ Dominus vobiscum. 1£. Et cuin špiritu tuo. Oremus. Omnipotens, sempiterne Deus, adesto magnae pieta-fs tuae mvsteriis, adesto sa-crame tis: eu ad reereaudos no/os populos, quos tibifons ^aptismatis parturit, spiri-tum adoptionis emitte; ut, ^uod nostrae humilitatis ge-rendum est ministerio, vir-tutis tuae impleatur effectu. Per Dominam............ in bnitate ejusdem etc. 'f. Gospod v. vami. 1^. In s tvojim duhom. Molimo! Vsegamogočni, večni Bog, napolni sč svojo pričujočo-stjo skrivnosti velike svoje milosti, bodi pričujoč v (teh) svetstvih: in pošlji Duha po-sinovljenja *) v prestvarje-nje novih ljudstev, ki Ti jih kerstui studenec rodi, da bode /, vspehom Tvoje mo<.i napolnjeno, kar bomo mi v svoji ponižnosti opravljali: — po Gospodu našem........v edinosti tega istega .. itd. [Mašnik poje kakor predglasje — „in tono Praefationis“:] V. Per omnia saecula sae-culorum. Ijt. Amen. y. Dominus vobiscum. I£\ Et cum špiritu tuo. y. Sursum corda. 1^. Habemus ad Dominam. Gratias agamus Domino Deo nostro. ~f. Od vekomaj do vekomaj — IjE Amen. y. Gospod 'L vami. 1£. In s tvojim duhom. y. Gori serca! Ijfc. Imamo jih h Gospodu (obernena). Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu! *) To je, ki nas »sinovo*, »otroke* božje stori. Ijt. Dignuin et justum est. Vere dignum et justum est, aequum et salutare, nos tibi semper, et ubique gra-tias agere, Domine sancte, Pater omnipotens, aeterne Deus. Qui invisibili potentia sacramentorum tuorum mira-biliter operaris effectum: et iicet nos tantis mjsteriis ex-sequendis simus mdigni, tu tamen, gratiae tuae dona non desorens, etiam ad nostras preces aures tuae pietatis inclinas. Deus, oujus spiri-tus super aquas inter ipsa mundi priinordia ferebatur, ut jam tune virtutem saiic-tificationis aquarum natura oonoiperet. Deus, qui nocen-tis mundi crimina per a-quas abluens regenerationis speciem in ipsa diluvii ef-fusione signasti, ut unius ejusdemque elementi mvste-rio et linis esset vitiis et origo virtutibus. Respice, Domine, in faciem Ecclesiae tuae, et multiplica in ea re-generationes tuas, qui gratiae tuae affluentis impetu laetiticas civitatem tuam, fon-temque baptismatis aperis toto orbo terrarum gentibus innovandis, ut tuae majesta-tis imperio sumat Unigeniti tuigratiam de Špiritu saueto. R-. Spodobno in prav je. Kos spodobno in prav je, primerno in zveličalno, da Ti vselej in povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, vse-gamogočni Oče, večni Bog — Kteri z nevidno mogočnostjo svojih sakramentov moč izkazuješ: in, dasiravno smo mi nevredni taki' skrivnosti opravljati, Ti vendar darov svoje milosti ne zapustiš, ampak milostljivo svoje uho k našim prošnjam naklanjaš. Bog, čegar Duh je že v začetku sveti plaval nad vodami : da je voda že takrat posvečevalno moč zadobila. Bog. kteri si hudobije grešnega sveti z vodami spral in tako po povodnji sami predpodobo prerojeuja pokazal: da bi po skrivnosti iste stvari pregrehe konec, čednosti pa (svoj) začetek i-mele. Ozri se, Gospod, v obličje svoje cerkve in pomnoži v njej svoje prerojence, Ti, kteri z močjo (v nas) tekoče svoje milosti svoje mesto (t. j. kristjane) razveseljuješ: in kerstni studenec vsem ljudem po vsem svetu v prenovljenje odpiraš, da po povelji Tvojega veličastva milost Tvojega Edinorojene-ga prejme od svetega Duha. [Zdaj obrednik vodo z dlanjo v podobi križa *) razdeli. Ko si je roko obrisal, nadaljuje:] Qui hanc aquam, regene-randis hominibus praepara-tam, arcana sui numinis ad-ffiixtione foecundet, ut sanc-tificatione concepta ab ini-maculato divini fontis utero, in novam renata creaturam, progenies cotdestis emergat: et, quos ant sexus in corpo-re, ant aotas discernit in tempore, oinnes in unam pa-riat gratia mater infantiam. Procul ergo hinc, jubente te, Domine, omnis spiritus im-mundus abscedat: procul to-ta uequitia diabolične t'rau-dis absistat. Nihil bic loči habeat coutrariae virtutis ad-mixtio, non insidiando cir-cumvolet, non latendo sub-repat, non inficiendo cor-rumpat. [Obrednik se z roko Sit haec sancta et inno-cens creatura, libera ab omni Kteri (namreč, sv. Duh) naj bi to vodo, za prerojenje ljudi pripravljeno, pridruzivši ji skrivnostno svojo božjo moč, storil rodovitno: da, prejemSi posvečenje iz brezmadežnega telesa — iz božje milosti studenca — in v novo stvar prerojena, ne-bešk zarod zarodi; ter da mati-milost vse, ki se, bodi telesno po spolu, ali časno po starosti razločujejo, v eno in isto otroštvo (to je, vse kot enake otroke božje) porodi. Daleč proč od tod naj tedaj po Tvojem povelji, Gospod, vsftkošen nečisti dah beži: daleč naj se umakne v-sa hudobija hudičeve zmoo-njave. Naj tukaj ne iščejo prostora, kakoršne si bodi, nasprotne moči: naj ne letajo zalezovaje' tod okoli, naj se skrivaj ne pritikajo, z o-kužfevanjem naj nič ne kvarijo. vode dotakne. * **)] Ta sveta in nedolžna stvar naj bode prosta vsacega na- . *) Križ (smert Kristusova na križi) je izvirek vse milosti. Od križa prihaja moč ss. sakramentom, ki so kakor sedem potokov milosti. **) V znamenje, da jo vzame za Boga in njegovega Sina v posest Ob enem pa jo tudi vsled svoje maže like oblasti blagoslovi. impugnatoris incursu, et to-tius nequitiae purgata dis-cessu. Sit fons vivus, aqua iegenerm-, mida puriflcans: ut omnes, hoc lavacro salu-tifero diluendi, operante in eis Špiritu sancto, perfectae purgationis indulgentiam consequantur. sprotnikovega napada, in po odpravljenji vsiikoSne hudobije oiiiščena. Bode naj živ studenec, voda prerojujoča, voda očiščujoča: da vsi, ki se imajo v tej zveličali!i kopeli oprati, po svetem Duhu v njih delajočem popolnega očiščenja milost zadobijo. [Mašnik vodo trikrat pokriža.] Unde benedico te, creatura aquao, per Deum f vivum, per Deum f venim, per Deum f sanctum, per Deum, qui to in principio verbo sepaiavit ab arida: cujus spi-ritus super te ferebatur. Bodi torej blagoslovljena, stvar vode, po živem f Bogu, po pravem f Bogu, po svetem f Bogu, po Bogu, kteri te je v začetku z (eno samo) besedo ločil od suhe zemlje, — (Bogu), čegar Duh je plaval nad tabo. [Obrednik vodo z roko doli na štiri strani sveta *)] Qui te de Paradisi fonte manaro fecit, et in quatuor fluminibus totam terram riga.e praecepit. Qui te in deserte amaram, suavitate indita, fecit esse potabilem, et sitienti populo de petra produxit. Benefdico te et per Je. um Chrisaim, Filium ejus inicum, Dominum nostrum, qui te in CaiuGalileae sig-no admirabili sua potentia coinertit in vinum. Qui pe- Kteri ti je velel teči iz studenca v raji in v štirih rekah vso zemljo nam&kati; kteri to je, ko si v puščavi bila gorjupa (grenka), pode-livši ti prijetnost, storil dobro za pijačo, iu te je žejnemu ljudstvu izvirati dal iz sl n-le. Blafgoslovljena bodi po Jezusu Kr., Sinu njegovem edinem, Gospodu našem: kteri to jo v Kani Galilejski sč svojo močjo čudovito *) Apostolini so imeli iti po vsem svetu, na vse štiri strani svetd, in vse ljudi učiti in kerščevati. dibus super te ambulavit, et a Joamie iu Jordane in te baptizatus est. Qui to lina cum sanguine de latere suo produrit: et disoipulis suis jussit, ut credentes bap-tizarentur in te, dicens: Ite, docote onines gentes, bapti-zantes eos in nomine Pa-tris, et Filii, et Spiritus sancti. v vino spremenil; kteri je z nogami po tebi bodil in kte-rega je Ivan v Jordanu ker-stil; kteremu si s kervjo v-red iz strani (pžrs) tekla; kteri je svojim učencem zaukazal, da naj se verujoči v tebi kerščujejo, rekoč: Pojdite, učite vse narode, in kerščujte jih v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. [Mašilik spremeni glas in j lectionis-1.] Haec nobis praecepta ser-vantibus, tu, Deus omnipo-tens, clemens adesto, tu be-nignus adspira. [Mašnik dahne *) trikrat v v Tu has simplices aquas tuo ore beuedicito; ut prae-ter naturalem emundationem, quam lavandis possunt adhi-bere corporibus, sint etiam purificandis mentibus effica-ces. e kakor list pri maši — „in tono Ker se te zapovedi derži-mo, pomagaj nam milostljivo Ti, Bog vsegamogočni in prizanesljivi, tor nas dobrotljivo navdihni: .o v podobi križa in govori:] Ti blagoslovi se svojimi usti priprosto to vodo, da bode, razen naturne čistosti, ktero reččm, v njej opranim, podeluje, imela tudi moč za očiščevanje duš. [Obrednik spusti velikonočno svečo enoinalo v vodo, povzame zopet napev predglasja (,tonus Praefationis^) in poje:] Descendat in hanc pleuitu- Naj pride v polni ta stu-dinem fontis virtus Spiritus denec moč svetega Duha! sancti. *) Dihanje v vodo je znamenje, da se ji podeluje posvečevalua moč, ktero naj bi kot kerstna voda imela. [Obrednik vzdigne svečo zopet iz vodo, pa jo precej v drugo, nekoliko globokeje, ko pervi krat, v vodo spusti, ter poje prejšnje besede z višini glasom. Potem svečo zopet iz vode potegne, pa koj — v tretje — in sicer do dna va-njo spusti, in poje še z (za en ton) višini glasom, kakor pervi in drugi pot. Na to dahne v podobi groške čerke i/j *) trikrat v vodo ter poje:] Totamque hujns aquae sub-stantiam regenerandi foe-cundet effectu. In naj vso tvarino te vode stori rodovitno, da bo imela prerojevalno mod. [Tu se velikonočna sveča **) pol Hic omnium peccatorum maculae deleantur: hic natura ad imaginem tuam con-dita, et ad honorem sni re-formata principii, cunctis ve-tustatis squaloribus emun-detur: ut omnis homo sa-cramentum hoc regeneratio-nis ingressus in verae in-nocentiae novam infantiam renascatur. [Kar sledi, bi Per Dominum nostrum Je-sum Christum, Filium tuum, qui venturus est judicare vi-vos et mortuos, et saeculum per ignem. Ijt. Amen. ne iz vode in mašnik dalje poje:] Tukaj naj se vseh grehov madeži spirajo, tukaj naj se človeška natura, po Tvoji podobi ustvarjena in pervotne-mu stanu na čast prenovljena, vse stare nesnage očiščuje: da se vsak človek, kteri se tega sakramenta pre-rojenja udeleži, v novo otroštvo resnične nedolžnosti prerodi: — se, ne poje ] Po Gospodu našem, Jezusu Kr., Sinu Tvojem, kteri pride sodit žive in mertve in svet z ognjem. Ijh Amen. *) Greški je podoba človeškega telesa na križi razpetega, je torej podoba križanega Odrešenika. **) Velikonočna sveča je podoba Jezusa Kr. Sv. Cerkev torej, potapljajo svečo v vodo — moli, naj bi Kristus sv. Duha poslal in vodo blagoslovil, kakor je vodo v Jordanu — va-njo stopivši — posvetil, o kteri priložnosti je prišel nad-nj sv. Duh. Trikrat se prošnja ponavlja: to pomeuja silnost. | /daj gre eden izmed duhovnov po cerkvi in kropi ljudi z blagoslovljeno (kerstuo) vodo *) (Verni zi vzamejo vode tudi lahko za dom). — Potem vlije obrednik euomalo rkerstnega olja-* („oleum catechumenorum-1) v podobi križa v vodo, rekoč :j Sanctificetur et foeeuude-tur fous iste oleo salutis re-nascentibus ex eo in vitara aeternam. Ijt. Amen. Posvečen in rodoviten bodi po tem zveličaluem olji ta studenec vsem, ki se imajo iz njega preroditi za večno življenje. Amen. [Ravno tako vlije obrednik tudi sv. krizme v vodo, in govori:] Infusio Chrismatis Domini nostri Jesti Christi, et Spiritus sancti Paraeliti, fiat in nomine sanctae Trinitatis. Ijlr. Amen. Vlita bodi krizma Gospoda načega, Jezusa Kr., in sv. Duha, tolažnika, v imenu svete Trojice. $. Amen. [Tu vlije obrednik kcrstnega olja in sv. krizme h kratu v vodo. Aled tem moli:J Commixtio Chrismatis sanctificatiouis, et olei uno-tionis et aquae baptismatis pariter tiat in nomine Paf tris, et Piflii, et Spiritusf sancti. 1^-. Amen. Zmešajo naj se tudi po-svečevalna krizma, mazilijo olje in kerstna voda v imenu Očfeta in Sifna in svetega fDuha. Ijr. Amen. [Obrednik razdeli ss. olji po vsem kerstilniku — Če se ima kdo kerstiti, naj se zdaj kersti. Po doveršenem blagoslavljanji k. vode se verne obrednik se strežniki k velikemu altarju. Že po cerkvi grede začne duhovščina peti okrajšane ,Jitanije vseh svetnikov" (Glej stran 550) in pevci vsako prošnjo za duhovnimi ponavljajo. Prišedši pred včliki altar, uležejo se duhovni na altarue stopnjice Pri besedah „Peccatoresa („Mi grešniki-) vstane obrednik z leviti in gredo v sakristijo preobleč se v belo.^ Ko so litanije izpete, pristopijo spet k altarju m začne se sv. maša. Altar sme že biti enomalo okinčan j *) Spomni sc tu svojega kersta in ponovi kerstno obljubo! [Kjer ni ker&tnega kamena, odloži maSnik po prebranih ^prerokbah” violičasti plajšfi in se z leviti koj na altarne stopnjice uleže, ter pojejo se berž litanije. Vse drugo pa se opravlja kakor v cerkvah, kjer je kerstui kamen.] Kyrie, eleison. Christe, eleison. Kyrie, eleison. Christe, audi nos, Christe exaudi nos. Pater de coelis Deus, mise-rere nobis. Pili Redemtor mundi Deus, *) Spiritus sanete Deus, Sancta Trinitas unus Deus, Sancta Maria, ora pro nobis. Sancta Dei Genitrhc, Sancta Virgo virginum, Sanete Michael, Sanete Gabriel, Sanete Raphael, Omnes sancti Angeli etArch-angeli, orate pro nobis. Omnes sancti beatorum Spi-rituum Ordines, Sanete Joannes Baptista, o-ra pro nobis. Sanete Joseph, Omnes sancti Patriarchae et Prophetae, orate pro nobis, Sanete Petre, ora pro nobis. Sanete Paule, Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas! Sin vsega sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, S. Marija, za nas Boga prosi! S. Mati božja, S. devic Devica, S. Mihael, S. Gabriel, S. Rafael, Vsi sveti angeli in arh-angeli, za nas Bogd prosite ! Vse svete verste zveličanih duhov, S. Janez Kerscnik, za nas Bogd prosi! S. Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, za nas Bogd prosite! S. Peter, za nas Bogi prosi-S. Pavel, *) Kjer ni pristavljeno: „misorcre nobis11, „ora“ in „orate pro nobis”, velja vsakrat zadnja poprejšnja prošnja. Tako tudi v slovenskih litanijah. Sancte Andrea, Sancte Joannes, Oumes sancti Apostoli et Evangelistae, orate pro no-bis. Omncp sancti Discipuli Domini, Omues sancti Innocentes Sancte Stephane, ora pro no-bis. Sane e Laurenti, Sancte Vincenti, Omnes Sancti Martvres, o-rate pro nobis. Sancte Svlvester, ora pro nobis. Sancte Gregori, Sancte Augustine, Omnes sancti Pontifices et Confessores, orate pro nobis. Omnes sancti Doctores, Sancte Antoni, ora pro nobis, Sancte Benedicte, Sarcte Dominice, Sancte Prancisce, Omnes sancti Sacerdotes et Leviuae, orate pronobis. Omnes sancti Monachi et Eremitae, Sancta Maria Magdalena, o-»a pro nobis. Sancta Agnes, Sancta Caecilia, Sineta Agata, Sancta Auastasia, S. Andrej, S. Janez, Vsi sveti aposteljni in e-vangelisti, za nas Bogd. prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otroci, S. Štefan, za nas Bogd prosi! S. Lavrenc, S. Vincenc, Vsi sveti materniki, za nas Boga prosite. S. Silvester, za nas Boga prosi. S. Gregor, S. Avguštin. Vsi sveti škofje in spo-znavalci, za nas Bogd prosite! Vsi sveti učeniki, S. Antčn, i.a nas Boga prosi. S. Benedikt, S. Dominik, . S. Frančišek Vsi ss. mašniki in leviti, za nas Boga prosite. Vsi sveti menihi in puš-čavniki, S. Marija Magdalena, za nas Boga prosi! S Neža. S. Cecilija, S. Agata, S. Anastazija, Onines sanctae Virgiues et Viduae, oral,e pro nobis. Ornnes Sanc.ti e Sanctae Dei, intercedite pro nobis. Propitius esto, parce nobis, Domine. Propitius esto, exaudi nos, Domine. Ab omni malo, libera nos, Domine Ab onmi peccato, *) A morte perpetua, Per mvsterium sanctae In-carnationis tuae, Per Adventum tuum. Per Nativitatem tuam, Per Baptismum et sanctum Jejunium tuum, Per Crucem et Passionem tuam, Per Mortem et Sepulturam tuam, Per sanotam Resurrectionem tuam, Per admirabilem Ascensio-nem tuam, Per Adventum Spiritus sanc-ti Paraclitij In die Judicii, Peccatores, te rogamus, audi nos. Ut nobis parcas, Et Ecclesiam tuam sanotam regere et conservare digneris, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice božje. Bodi nam milostljiv! Zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod! Od vsega hudega, reši nas, o Gospod! Od vsega greha; Od večno smerti, Skozi skrivnost svojega svetega včlovečenja, Skozi svoj prihod, Skozi svoje rojstvo, Skozi svoj kerst in sveti post, Skozi svoj križ in svoje terpljenje, Skozi svojo smert in svoj pokop, Skozi svoje sveto vstajenje, Skozi svoj čudni vnebohod, Skozi prihod Tolažnika svetega Duha, V dan sodbo, Mi grešniki, prosimo te, sliši nas! Da nam zaneseš, Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš, *) Itazumč se zmeraj ^ibcra* do — „In die judicii41; potlej pa „te rogamus, audi nos “ Ut Domnum Apostolicum et omnes Ecclesiasticos Ordines in sancta religio-ne oonservare digneris, Ut inimicos sanctae Ecclo-siae liumiliare digneris, Ut Begibus et Principibus christianis pacem et veram concordiam donare digneris. Ut nosmetipsos in tno sanc-to servitio confortare et conservare digneris. Ut omnibus benefatpribus no-stris sompiterna bona re-tribuas, Ut fructus terrae dare et conservare digneris, Ut omnibus fidelibus defunc-tis requiem aeternam donare digneris. Ut nos eiaudire digneris. Agniis Dei, qui tollis pecca-ta mundi, parce nobis, Domine. Agnus Dei, qui tollis pec-cata mundi, eiaudi nos, Domine. Agnns Dei, qui tollis pec-cata mundi, miserere nobis. Cbriste, audi nos. ^hriste, eiaudi nos. Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohraniš. Da sovražnike svete cerkve ponižaš. Da keršanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo e-novoljnost (zložnost) podariš, Da nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš, Da vsem našim dobrotnikom večno dari dodeliš, Da sad zemlje daš in o-hraniš, Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš. Da nas uslišiš, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje,- ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši, nas ! MAŠA. [Bcrž po litanijah pričnejo pevci „Kyrie, eleison11; vsako trikrat ponovijo. Medtem mašnik pristopi Psalm 42. „Judica“ *) (glej stran 2!)1) se danes moli kakor navadno med letom in se sklene z *Gloria Patri“. Tudi vse drugo je, kakor pri navadni slovesni maši. rVhoda“ („introitus“) pa današnja maša nima. Po odpravljenem kajenji in končanem petji („Kyrie eleis “) zapoje mašnik svečano „Gloria“. (Glej stran 160.) Po „sluvi" se pojo naslednja ,,zbirna molitev8:] 'tf. Dominus vobiseum. Ijfc. Et cum špiritu tuo. Orcmus. Deus, qui hanc sacratis-simam noetem gloria Do-minicae Resurrectionis illu-stras: conserva in nova fa-miliae tuae progenie adop-tionis spiritum, quem dedisti: ut corpore et mente reno-vati, puram tibi exhibeant servitutem. Por eumdem Do-minum nostrum.... in unitate ejusdem Spiritus sancti Deus— per omnia saecula sae-culorum. I]!:. Amen. Lectio Epistolac beati Pauli Apostoli ad Colossen-ses. (3, 1—4.) Fratres, si consurrexistis cum Ohristo, quae sursum ~f. Gospod z vami R. In s tvojim duhom. Molimo. Bog, ktori to presveto noe s5 slavo Gospodovega vstajenja poveličuješ, ohrani v novem z&rodu svoje (verne) družine duhd otroStva (bož-žjega), ki si jim ga podelil, da Ti bodo — telesno in dušno prenovljeni — čisti služili — po tem istem Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem, ktori živi in kraljuje v edinosti toga istega sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. R. Amen. Perilo iz lista s. Pavla aposteljna do Kološanov (3, 1-4.) Bratje! ako ste vstali s Kristusom, iščite, karjego- *) Psalm ,,Judica“ ima narpopred svojo antifono „Introibo ad altaro Dei“ (glej stran 19.) in so moli potlej tako, da eno verstico (stavek) govori maširk, drugo pa strežniki. sunt, quaeiite, ubi Ohristus est in dextera Dei sedens: quae sursumaunt, sapite, non, quae super terram. Mortui enim estis, et vita vestra est abscondita cum Christo in Deo. Cum Christus appa-ruerit, vita vestra, tune et vos apparebitis cum ipso in gloria. ri, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji; hrepenite po tistem, kar je zgorej, ne pa, kar je na zemlji. Zakaj u-merli ste, in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Kadar se pa prikaže Kristus, vaše življenje, takrat se tudi vi prikažete ž njim v časti. [Koj po „listu‘‘ zapoje mašnik 3 krat, vsakrat za en ton više, *alleluja“. Pevci mu ravno tako odgovarjajo. Potem pojejo nemudoma naslednji psalm:] /. (Ps. 117.) Confitemini Domino, quoniam bonus: quoniam in saeculum mise-ricordia ejus. {Ps. 117.) Slavite Gospoda, ker je dober; ker vekomaj terpi njegova milost. [Mašnik moi Tractus. {Ps. 116.) Lau-dateDominum omnes gentes: et collaudate eum omnes populi. )?. Quoniam cofirmata est super nos misericordia ejus: et veritas Domini manet in aeternum. [K evangeliju se ne deržita kadilo pa se upotrelmje; diakon ti Sequcntia sondi Evangc-hi secundum Matthacum {Cap. 28.) Vespere autem sabljati, quae lucescit in prima sabljati, venit Maria Magdalena et altera Maria videre sepul- sam ta-le:] Trakt {Psalm. 116.) Hvalite Gospoda, vsi narodi, hvalite ga, vsa ljudstva. y. Ker poterjena je nad nami njegova milost, in Gospodova resnica ostane vekomaj. svečnika r. gorečima svečnikoma; di prosi blagoslova itd. po navadi.] Evangelij svetega Matevža {28, 1—7.) Zvečer sabote pa, ko so pervi dan tedna zasveti, prišla je Marija Magdalena in ima'Marija gledat groba. lu chrum. Et, ecce, terraemotus faetus est maguus. Angelus enim Domini descendit do coelo; et accedens revolvit lapidem, et sedebat super e-um: orat autom as^pectus ejus sicut fulgur, et vesti-mentum ejus sicut nix. Prae timoro autem ejus exterriti sunt custodos, et faoti sunt velut mortui. Itespondens autom Angelus, dixit mu-Jieribus. Molite timoro vos: scio enim, quod Jesum, qui crucifixus est, quaeritis: non ost hic: surreiit enim, sicut dixit: Venite et videte lo-cum, ubi positus orat Domi-nus. Et cito euntes, dioite discipulis ejus, quia surro-xit: et, ecc'e, praecedet vos in Galilaoam; ibi eum vidobitis. Ecce, praedki vobis. glej! velik potres je vstal. Zakaj angelj Gospddov je prišel iz nebes, in je pristopil, ter kamen odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje pa je bilo kakor blisk, in njegovo oblačilo, kakor sneg. Od straha pa pred njim so varhi strepetali, in so bili kakor mertvi. Angelj pa je pregovoril, in rekel ženam: Nikdr se ne bojte, ne! zakaj vem, da iščete Jezusa, kteri je bil križan. Ni ga tukaj; vstal je, namreč, kakor je rekel. Pristopite in poglejte kraj, kamor je bil Gospčd položen. In berž pojdite, in povejte njegovim učencem, da je vstal; in glejte! pred vami gre v Galilejo, tamkaj ga boste videli. Glejte! Oznanil sem vam. [„Cre(lo“ se danes ne moli, ampak mašnik koj verne pozdravi, rekoč „l)ominns vobiseum". Potem „Orcmus“; vvodne daritvene molitvice pa ni, ampak sledi koj darovanje (Glej stran -it.)] (Secrda.) Suscipe, quesu-mus, Domine, proces populi tui cum oblationibus hostia-rum: ut pascbalibus initia-ta mjsteriis, ad aeternitatis nobis medelam, te operante, proiiciant. Per Dom intim no-strum etc. (Tiha molitev) Sprejmi, prosimo, Gospod, s ponujenimi darovi vred prošnjo svojega ljudstva: da nam bodo, po velikonočnih skrivnostih posvečene, s Tvojo pomočjo zdravilo za večnost: — po Gosp. našem J. Kr. itd. Pmlglasje. Vere dignum et justuin est aequum et salutare, te qui-dem, Domine, omili tempere, sed in hac potissimum noete gloriosius praedicare, cum Pasclia nostrum immo-latus est Christus. Ipse e-nim verus est Agnus, qui abstulit peccata mundi. Qui mortem nos tram moriendo destruxit, et vitam resurgen-do reparavit. Et ideo cum Angelis et Arcbangelis, cum Tbronis et Domiuationibus, cumque omni militia coele-stis eiercitus hymnum gio-riae tuae canimus, sine fine dicentes: Sanctus, sanctus, sanctus Dominus, Deus Sabaoth. Pleni suut coeli et terra gloria tua: Hosanna in excelsis. Benedictus, qui venit in no-mine Domini. Hosanna in excelssis. Res je spodobno in prav, primerno in zveličalno, da Te, Gospod, sicer vsak čas, posebno pa to noč še slav-niše hvalimo, ker je naše velikonočno jagnje — Kristus — zaklano. Zakaj on je pravo jagnje, ktero je grehe sveta odvzelo; on je sč svojo smertjo našo smert zaterl in z vstajenjem svojim nam življenje nazaj pridobil. Zatorej z angeli in velikimi angeli, s troni in gospostvi in z vso množico nebešbih (vojsknih) trum slave Tvoje pesem neprenehoma pojemo, rekoč: Svet, svet, svet Gospod, Bog sabaot (vojsknih trum). Polna so nebesa in zemlja Tvoje slave. Hosaua po višavah. Češčen bodi, kdor pride v imenu Gospodovem. Hosana po višavah. [V »tihi maši'4 (nkanonu“) se — z ozirom na Kristusovo vstajenje in novokerščenoe — vrinejo besede, ki so v naslednjih dveh Molitvah z ležečimi čerkami natisnene.] Communicantes, et noetem sacratissimam cclebrantes lie-surrectionis Domini nostri, Jesu Christi, secundum čarnem, sed et memoriam ve-uerantes in primis glorio-sae semper virginis Mariae, bienitricis etc. Združeni (z izvoljenimi) in obhajoči presveto noč vstajenja našega Gospoda po mesu (to je, telesnega), pa tudi spomin sosebno častita Device Marije, matere tega istega Boga in Gospoda Jezusa Kr. itd. Hanc igitui' oblationem ser-vitutis nostrae sod et cunotao familiae tuae, quam tibi of-ferimus pro Ms quo>pu', quos regmcrara dignatus es cx nqua et Špiritu sancto, tri-Jmens eis rcmissionem om-nium peccatorum, quaesu-raus, Domine, ut placatus ac-cii)ias etc. Prosimo Te tedaj, Gospod, potolažen sprejmi ta dar, kterega Ti darujemo Tvoji služabniki in z nami vred vsa Tvoja (včrna) družina tudi za tiste, ktere si milostljivo prerodd iz vode in svetega Duha, podelivši jim, odpuščenje vseh grehov itd. [Po „Očc nas“-u roče mašnik sicer ,,l’ax Domini itd.‘S „ A gnus Dei‘- pa ne in „miru" levitoma tudi ne da; moli pa vendar vse 3 molitve pred obhajilom. Ko je mašnik presv. sakramcut zavžil, začnejo se peti ^Večernice" (Vesperae11)-] Ant. Alleluja, alleluja, al- Antif. Aleluja, aleluja, a-leluja. *) leluja! Psalm 116. Laudate Dominuin, omnes gentes; * laudate eum, omnes populi. per nos misericordia ejus; * et veritas Domini manet in aeternum. Gloria Patri, et Filio, * et Spi ritni sancto. Sicut erat in principio, et nune, et semper, * et in sao-cula saeculorum. Amen. Ant. Alleluja, alleluja, alleluja. Hvalite Gospoda, vsi narodi ; hvalite ga, vsa ljudstva. Ker poterjenaje nad nami njegova milost, in Gospodova resnica ostane vekomaj. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu. Kakor je bila v začetku, (tako) zdaj in vselej in na vekomaj. Amen. Ant. Aleluja, aleluja, a-leluja! (Zdajci poje mašuik-obrodnik antifono k ,Magniflcat“] Ant. Vespere autem sab-bati, (Chorus proseguitur) Ant. Zvečer sabote pa. {Naslednje besede pojc]o pev- *) „Alloluja“ (,.liallelujah“) pomeni: »HvaliteGospoda (Boga)*-' quae lucescit in prima sab-bati, venit Maria Magdalene ed altera Maria videre se-pulchrum, alleluja. d) ko se pervi dan tedna zasveti, prišla je Marija Magdalena in nna Marija gledat groba. Aleluja! „Magnifieat“ (Moja duša poveličuje) itd. {na strani 188.) H koncu „Gloria Patri" („Čast Bogu Očetu"). Ant. Vespere autem etc. | Ant. Zvečer sobote pa itd. (Kakor zgorej). [Med tem ko se poje .,Magnificat“, kadi mašnik altar po navadi.. Ponovivši antifono moli naslednjo molitev, ki velja tudi za „po-obhajilno“:] 'f. Dorainus vobiseum. 'f. Gospod z vami. Ijt*. Et cuin spirito tuo. Ijt. In s tvojim duhom. Orcmus. Spiritum nobis, Domine, tnae charitatis infunde: ut, quos sacramentis paschalibus satiasti, tua facias pietate concordes. Per Dominum etc. in unitate ejusdem Spiritus sancti etc. 1^. Amen F. Dominus vobiseum. Et cum spirito tuo. , Ite, Missa est, alleluja, al-leluja. Deo gratias, alleluja, alleluja. Molimo! Vlij v nas, Gospod, duha svoje ljubezni, da, ki si nas z velikonočnimi sakramenti nasitil, storiš nas milostljivo edine — po Gospodu ... v edinosti tega istega sv. Duha itd. I;t\ Amen. y. Gospod z vami. Ijr. In s tvojim duhom. Idite, maša je minila. Aleluja, aleluja! J)r. Bogu hvala! aleluja, aleluja! [Zadnji evangelij sv. Jan. (stran 59.] VELIKA NOČ. Vi -' j; -c., Velika — noi! Da\ »velikost*, imenitnost, (jloboko pomenljivost tiste svete noči, v /deri je boSji Odrešenik od mertvih vstal, čuti in ume vsako kerščansko serce. Praznik vseh praznikov je, središče vseh kerščanskih slavnosti v celem letu. Veselje sv. Cerkve je tako, da jej zmanjkuje besedi, s kterimi bi razodela rajsko svojo radost. V eni besedi se utapljajo vsi njeni občutki: „Aleluja“ se po vsem kerščanskem svetu razlega; „alelnja“ sc od vseh strani odmeva.— Naj boljše razlaganje svete „ Velike nočiu je kratka antifona, ki jo Kristusova Cerkev od danes naprej slcoz celi ta teden ponavlja: »To je dan, ki ga je Gospod naredil : radujmo in veselimo se v njem11! JUTHANJICE. *) [Narpred se moli tiho „Oče naš“, »Češč.-M&rija1* iu Vera.] y. Domine, labia mea ape-ries. l]l\ Et os merim annuntia-bit laudem tiram. y. Detts, in adjutorium merim intende. Gospod, odpri moje ustnice. I£. In moja usta bodo o-znanovala tvojo hvalo. y. Bog, glej na mojo pomoč! *) Pojejo se v saboto zvečer ali v ueileljo zjutraj, pred „YBta-jenjem*. Ijt. Domine, ad adjuvandum me festina. Gloria Patri et Filio * et Spiritui sancto: — Sicut erat in principio et mine et semper * et in sae-cula saeculorum. Amen. Al-leluia. Invitatorium. Surrelit Dominus vere, * Alleluia. (Repetitur) Surreiit Dominus vere, * Alleluia. Venite, eiultemus Domino, jubilemus Deo, salutari nostro: praeoccupemus faciem ejus in confessione, et in psalrais jubilemus ei. Surrexit Dominus vere, * Alleluia. Quoniam Deus magnus Dominus, et Kex magnus super omnes Deos: quoniam non repellet Dominus plenom suam, quia iu mauu ejus sunt omnes fines terrae et altitudines montium ipse conspicit, Alleluia. Quoniam ipsius est mare, et ipse fecit illud, et aridam tnndaverunt manus ejus: ve-nite, adoremus, et procida-ftius aute Deum: ploremus eoram Domino, qui fecit nos, Ijt. Gospod, hiti mi pomagat! Čast Očetu in Sinu in sv. Duhu: — Kakor je bila v začetku, (tako) zdaj in vselej in na vekomaj. Amen. Aleluja! Valilnica. Vstal je Gospod resnično Aleluja. (Ponovi se:) Vstal je Gospod resnično. Aleluja. Pridite, radujmo se v Gospodu ; tikajmo Bogu, svojemu zveličarju: Prehitujmo njega obličje z zahvalo; in v plsalmih mu tikajmo! Vstal je Gospod resnično. Aleluja. Ker Gospod je velik Bog, in velik kralj čez vse bogove, zakaj Gospod ne pahne od sebe svojega ljudstva. Zakaj v njega roči so vse pokrajine zemlje; in on gleda (doli) na verhove hribov. Aleluja. Ker njegovo je morje, in on ga je ustvaril, in suho so njegove roke naredile. Pridite, molimo, in padimo na tla pred Bogom, in jokajmo pred Gospodom, ki nas je quia ipse ost Dominus Deus noster: nos autem populus ejus, et oves pasouae igus. Surrexit Dominus vere, * Alleluja. Hodie, si vocem ejus au-dieritis, nolite obdurare cor-da vestra, sicut in exacer-batione secundum diem ten-tationi in deserto: ubi ton-taverunt me patres vestri, probavemnt et viderunt o-pera mea. Alleluia. Quadraginta annis proxi-mus fui generationi linic, et dixi: Semper hi errant cor-de: ipsi vero non cognove-runt vias meas, quibus ju-ravi in ira mea, si intrpi-bunt in requiem meam. Surreiit Dominus vere, * Alleluia. Gloria Patri et Filio et Spiritui saneto: sicut erat in prinoipio et nune et semper et in saecula saeculo-rum. Amen. Alleluia. ustvaril. Zakaj on je Gospod, nač Dog, mi pa smo ljudstvo njegovo in ovce njegove paše. Vstal je Gospod resnično. Aleluja. Danes, ko njegov glas slišite, nikar ne zakerknite svojega serca, kakor v razdra-ženji ob dnevu skušnje v puščavi, kjer so me skušali vaši očetje; skusili so me, in so videli moja dela. Aleluja. Stirdeset let sem imel težavo s tem rodom, in sem rekel: Oni se vedno v sercu motijo; oni pa niso spoznali mojih potov, da sem prise-segel v svoji jezi: Nikoli ne pojdejo v moj pokoj. Vstal je Gospod resnično Aleluja. Čast Očetu in Sinu in svetemu Duhu: kakor je bila v začetku, (tako) zdaj in vselej in na vekomaj. Amen. Aleluja. [Potem koj:] Nokturn. Antiph. Ego sum, qui sum, et consilium meum non est cum impiis, sod in lege Domini voluntas mea est, allel. Ant Jez sem, kdor sem, in po svetu hudobnih nisem ravnal, ampak v zapovedi Gospodovi je moja volja. Aleluja. Psalm 1. Beatus vir, qui non abiit in consilio impiorum, et in via peccatorum non stetit, * et in catliedra pestilentiae non sedit. Sed in lege Domini vo-luntas ejus, * et in lege e-jus meditabitur die ao nocte. Et erit tainquam lignum, quod plantatum est secus decursus aquarum: * quod fructum sumu dabit in tempere sno. Et folium ejus non de-fluet * et omnia, quaecumque taciet, prosperabuntur. Non sic impii, non sic: * sed taquam pulvis, quem projicit ventus a facie terrae. Ideo non resurgent impii ! in judicio: * neque peccato-res in ooncilio justorum. Qnoniam novit Dominus viam justorum: * et iter im-piorum peribit. Gloria Patri etc. Antiph. Ego sum, qui sum, et consilium meum non est cum impiisi' sed in lego Domini voluntas mea est, allel. Antiph. Postulavi Patrom meum, alleluja: dedit mihi gentes, alleluja, in haeredi-tatom, alleluja. Blagor človeku, kteri ne bodi po svetovanji hudobnih, in ne postaja na potu grešnikov, in ne sedi na stolu kuge. Temuč ljubi postavo Gospodovo, ter noč in dan premišljuje njegovo postavo! In je enak drevesu, ki je zasajeno ob potočili, in daje sad ob svojem času. Njegovo perje ne obleta, in vse, kar koli počenja, gre mu po sreči. Ne takč, hudobni, ne ta-ko; temuč so ko prah, ki ga veter od zemlje vzdiguje. Zatorej hudobni ne obstanejo v sodbi, in grešniki ne v zboru pravičnih; Zakaj Gospod pozni pot pravičnih; pot hudobnežev pa zgine. Oast Očetu itd. Ant Jez sem, kdor sem, in po svetu hudobnih nisem ravnal, ampak v zapovedi Gospodovi je moja volja. Aleluja. Ant. Prosil sem svojega očeta, aleluja; in dal mi je narode, aleluja, v delež, aleluja. Psalm 2. „Quare fremuerunt gentes“ na strani 195. Ant. Postulavi etc. Ant. Ego donnivi, et som-num cepi, ct exurroxi, quo-uiam Domimis suscepit ine, alleluja alleluja. Ant. Prosil sem itd. Ant. Spal sem, terdo sem spal, in sem vstal, ker me je Gospod sprejel. Aleluja, aleluja! Psalm 3. Domine, quid multiplicati sunt, qui tritmlant me? * multi insurgunt adversum me. Multi dicunt animae meae: * Non est salus ipsi in Deo ejus. Tu autem, Domine, suscep-tor meus es: * gloria mea, et eialtans caput meum. Voce mea ad Domin um clamavi: * et exaudivit me de monte sancto suo. Ego donnivi, et soporatus sum: * et eiurrexi, quia Do-minus suscepit me. Non timebo milia populi circumdantis me: * eiurge, Domine, salvum me fac, De-us meus- Quoniam tu percussisti om-nes adversantos mi hi sine causa; * dcntes peccatorum contrivisti. Domini est salus: * et super populum tuum bene-dictio tua. Gloria Patri etc. Gospod, kak<5 so se namnožili, ki me stiskajo: veliko se jih vzdiguje zoper mene. Veliko pa jih pravi moji duši: Zanjo ni pomoči per njenem Bogu. Ti pa, Gospod! si moj sprejemnik, moja slava; in mi vzdiguješ glavo. Se svojim glasom sem v Gospoda klical, in uslišal me je s6 svoje svete gore. Spal sem, terdd sem spal, in sem vstal, ker me je Gospod sprejel. Ne bojim se tavžentov izmed ljudstva, ki me oblega; vzdigni se, Gospod! reši me, moj Bog! Ker ti si poterl vse, ki mi nasprotvajo brez vzroka; zobe grešnikov si zdrobil. Pri Gospodu je pomoč; in tvoj blagoslov pridi nad tvoje ljudstvo. Čast Očetu itd. Ant. Ego dorinivi, etsom-uum cepi, et exiirrexi, quo-niam Dominus suscepit me, alleluja alleluja. y. Surrexit Dominus de sepulchro, alleluja. Ijt. Qui pro nobis pependit in ligno, alleluja. Pater noster (secrcto). jf. Et ne nos inducas in tentationem — Ijb. Sed libera nos a malo. Absolntio. Exaudi, Domine, Jesu Christe, preces servorum tuo-rum et miserere nobis: qui oum Patre et Špiritu sancto vivis et regnas in saecula saeculorum. 1]!:. Amen. Lector: Jube, domne, be-uedicere. Bcnedidio. Evangelica lectio sit no-Ids salus et protectio. U-. Amen. Lectio s. Evangclii se-cundum Marcum. Lectio L (Cap. 16.) In illo tempore: Maria Magdalene, et Maria Jacobi, et Salome emerunt aromata, ut venientes ungerent Jesum. Kt reliqua. Ant. Spal sem, terdo sem spal, iu som vstal, ker me je Gospod sprejel. Aleluja, aleluja! f. Vstal je iz groba Gospod, aleluja. Ijl'. Kteri je za nas visel na lesu, aleluja. Oče naš (tiho.) y. In nas ne pelji v skušnjavo. Er. Temuč reši nas hudega. Odvcenica. Usliši, Gospod Jezus Kristus, prošnje svojih služabnikov in usmili se nas; kteri z Očetom in svetim Duhom živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj E. Amen. Bralec: Blagoslovi, go- spod ! Blagoslov. Berilo iz svetega evangelija bodi nam zveličanje in hramba. Ijt. Amen. Berilo sv. evangelija po spisu sv. Marica. Berilo I. (Bogi. 16.) Tisti čas so Marija Magdalena, in Marija Jakopova, in Saloma kupile dišdv, da bi prišle, in Jezusa mazililo ... itd. Homilia s. Gregorii Papae. Homilia 21. inEvangel. circainit. Audistis, fratres cbarissi-mi, quod sauctae mulieres, quae Doraimim fuerant se-cutae, cum aromatibus ad monumeutum venorunt, et ei, quem viventeni dilexe-rant, etiam račrtuo studio humanitdtis obseqiiuntur. Sed res gesta aliquid in sancta Ecclesia signat gerendum. Sic quippe necesse est. ut audia-mus, quae facta sunt, quate-mis cogitemus etiam, quae nobis sint ex eorum imitatione faoienda. Et nos ergo in eum, qui est mortuns, credentes, si, odore virtutum referti, cum opinione bonorurn operum Dominum quaeriimis, ad mo-numentum profecto illius cum aromatibus venimus. II-lae autem mulieres Angelos vident, quae cum aromatibus venerunt: quia videlicet illae mentes supernos cives aspiciunt, quae cum virtutum odoribus ad Dominum por sancta desideria proficis cuntur.— Tu autem, Domine, miserere nobis Ijfr. Deo gra-tias. IjE Angelus Domini de-scendit de coelo, et accedens Razlaganje (trga evangelija) ; spisal sv. Gregorij, pap. (21. njegovo razlaganje ss. evang.) Slišali ste, preljubi bratje, da so svete žene, ki so za Gospodom hodile, z dišavami h grobu prišle, da bi njemu, kterega so živega ljubile, tudi mertvemu gorečo svojo ljubezen izkazale. Ali, kar se je (takrat) zgodilo, kaže, kaj naj se (zdaj) v sveti Cerkvi godi. Zato je namreč treba, da poslušamo, kaj se je zgodilo, da lahko tudi premislimo, kaj je nam storiti, da jih posne-namo. Tudi mi tedaj, ki va-nj, kteri je umeri, včrujemo, k njegovemu grobu z dišavami pridemo, ako z duhom čednosti napolnjeni z dobrimi dejanji Gospoda iščemo. Tiste žene pa, ki so prišle z dišavami, videle so angela: ker nebeščane vidijo le tiste duše, ktere polne svetih želj z dišavami čednosti h Gospodu prihajajo. - - Ti pa, Gospod, usmili sa nas! $. Ilogu hvala! (In tako sc sklene tudi II. in III. berilo.) Ijt. Angelj Gospodov je prišel iz nebes in je pristopil revolvit lapidem, et super eum sedit, et dixit mulieri-bus: * Nolite timere: scio enim, quia crucifiium quae-ritis: jam surrexit; venite et videte locum, ubi positus e-rat Dominus, allel. Et introeuntes in mo-numentum viderunt juvenem sedentem in dextris, cooper-tum stola caudida, et ob-stupuerunt: qui dixit illis: Nolite timere. Gloria Patri, et Eilio et Spiritui sancto etc. (et repetitur:) IjE Angelus usq. ad Lcdor: Jube, domne, be-nedicere. Benedictio. Divinum auiilium maneat sempar uobiscum. Amen. Lectio II. Notandum vero nobis est, quidnam sit, quod in dextris sedere Angelus cernittir. Quid namque per sinistram, nisi vita praesens: quid vero per dexteram, nisi perpetua vita designatur? Unde in Canti-cis Cantioorum scriptum est: Laeva ejus sub capite meo, dextera illius amplexabi-tui' me. Quia ergo Itedemptor ter kameni odvalil in na-nj s6del in rekel ženam: — Nikar se ne b6jte; saj vem, da iščete Križanega; vstal je že, pridite in poglejte, kraj, kamor je bil Gospod položen. aleluja! /. In so šle v grob in videle mladenča sedečega na desni, ogernenega % belim oblačilom, in so ostermele ; on pa jim reče: Nikar se no bojte itd. Čast Očetu in Sinu in sv. Duhu itd. (in se pon&vlj*.:) Angelj Gospod, itd. (do H.) Bralec: Rlagoslovi, gospod ! Blagoslov. Božja pomoč naj ostane vselej pri nas. Ijb. Amen. Berilo II.. Vedeti pa nam je, kaj je to, da so (žene) angela na desnici videle sedeti. Zakaj kaj druzega neki ima pomeniti levica, ko sedanjo življenje ; in kaj desnica, če ne prihodnje življenje? Zatorej je v „Visoki pesmi“ zapisano : „Levica njegova jo pod mojo glavo, in desnica njegova me bo objemala. “ Ker iloster jam praesentis vitae coruptionem transierat, rec-te Angelus, qui nuntiare per-ennern tqus vitam venerat, in dextera sedebat. Qui stola candida cooportus appa-ruit, qviia festivifcatis uostraa gandia nuotiavit. Candor ete-iiim vestis splendorem no-strae diiiuintiat soleirmitatis. Nostrae dicamus, an suaei' Sed, ut fateamur verius, et suae dicamus ot nostrae. Tila quippe Redemtoris nostri resurrectio et nostra festivi-tas fuit, quia nos ad im-mortalitatem reduxit; etAn-gelorum festivitas exstitit, quia, nos revocando ad coe-lestia, eonun numerum im-plevit. — Tu autem, Domine etc. Ijl-. Gum transisset sabba-tum, Maria Magdalene, et Maria Jacobi, et SoLme e-merunt ardmata, * Ut ve-nientes ungerent Jesum, al-leluja, alleluja. i. Pit valde mane una sabbatorum veniunt ad mo-numentum, orto jam sole. Ut venientes ctc. Gloria Patri. Ut venientes etc. Lectar: Jube, domne, be-nedicere. se je bil tedaj naš Odrešenik strohljivosti sedanjega življenja (že) iznebil, bilo jo prav, da je angelj, ki je bil prišel večno njegovo življenje oznauovat, sedel na desnici. Z belim oblačilom ogernen se je prikazal, ker je veselje naših praznikov oznanjal. Bela obleka namreč naznanja častitljivost naše svečanosti. Hočemo li reči naše, ali njegove ?. Da res-ničniše povemo, recimo, da njegove in naše. Vstajenje našega Odrešenika je bilo naša slavnost (praznik), ker nas je k neumerljivosti nazaj pripeljala: bilo je pa tudi angeljska slavnost, ker je s tem, da kliče nas v nebesa, njih (angelov) število dopolnila. Ijt. Ko je bila sabota pretekla, so Marija Magdalena in Marija Jakopova (mati) in Saloma ukupile dišav, ■— da bi prišle in Jezusa mazilile, aleluja, aleluja! /. Celč zgodaj so pervi dan po saboti prišle h grobu, ko je solnce bilo že izšlo. Da bi prišle itd. čast Očetu itd. Da bi prišle itd. Bralce: Blagoslovi, gospod ! Bcnedictio. Ad societatem civhim su-pernorum perducat nos Kex angelorinn. Amen. Lectio III. In sna ergo ac nostra fe-stivitate Angelus in albis vestibus apparnit: qnia, dum nos per resurrectionem Do-minieam ad superna redu-cimur, coelestis patriae danili a reparantur. Sed quid ad-venientes feminas affatur, audiamus: Nolite expavesce-re. Ac si aperte dicat: Pa-veant illi, qui non amant adventum supernorum ci-vium : pertimescant, qui carnalibus desideriis pressi, ad ooruin societatem pertin-gere posse desperant. Vos autem cnr pertimesoitis, quae vestros concives videtis? Un-de et Matthacus, Angelu m apparuisse describens, ait: Krat aspectus ejns sicut ful-gur, et vestimenta ejus sicut nix. In fnlgure etenim terror timoris est, in nive autem blandimentum can-doris. [Tu ni R. in V., ampak sledi Te, Deurn, laudamus: * te Dom inum confitemur. Blagoslov. V družbo nebeških prebivalcev naj nas pripelje kralj angelov. Amen. Berilo III. Na svojo tedaj in našo slavnost se je angelj prikazal v belih oblačilih: zakaj v tem, ko nas vstajenje Gospodovo v nebesa pelje, je škoda nebeške domovine poravnana. Toda poslušajmo, kako je žene, ki so bile (tje) prišle, ogovoril. Nikar se ne strašite. Kakor da bi na ravnost rekel: Bojč naj se oni, kteri ne ljubijo prihoda ne-beščanov; ustrašijo naj se oni, kteri so, ker j ih mesene želje tarejo, že obupali, da bi ke-daj mogli priti v njih družbo. Ve pa — zakaj bi se bale, ve, ki svoje someščane vidite? Zatorej tudi s. Matevž, ko popisuje, da se je angelj prikazal, pravi: „Njegovo obličje je bilo kakor blisk, in njegova oblačila, kakor sneg“. Blisk namreč nas navdaja sč strahom, sneg pa je prijeten po svoji belobi. berž „Te Deum laudamus'-1:] Tebe Boga hvalimo * Tebe Gospoda spoznavamo. Te aeternum Patrein * omiliš terra veneratur. Tibi onmes Angeli, * tibi coeli, et universae potestates. Tibi Cherubim et Sera-pbim * incessabili voce pro-claraant. Sanetus, sanetus, sanotus : * Dominus Deus Sabaoth. Pleni sunt coeli et terra * majestatis gloriae tuae. To gloriosus * Apostolo- rum chorus. Te Prophetarum * lauda-bilis numerus. Te Martvrnm candidatus* laudat exercitus. Te per orbem terrarum * sancta confitetur Ecclesia. Patrem*immensre majestatis. Venerandum tuum venim * et unicum Filium. Sanctum quoque* Paracli- tum Špiritom. Tu Kex gloriae, * Cbriste. Tu Patris * sempiternus es Filius. Tu ad liberandum suscep-tiirus hdminem, * non hor-ruisti Virginis uterum. Tu devicto mortis aciileo, * aperuisti credentibus re-gna coelorum. Tu ad dexteram Dei se-o postava Gospodova vedno v vaših ustih, aleluja, aleluja! (Ps. 104.) Slavite Gospoda iu kličite (v) njegovo ime: oznanujte med n&rodi njegova dela. *. Čast Očetu itd. — Pripeljal vas je Gospod itd. Zbirna molitev. Bog, kteri si po velikonočni slavnosti svetu zdravila podelil: spremljaj (blagoslavljajo), prosimo, z nebeškim darom svojo ljudstvo: da bode vredno, popolno prostost doseči in priti v večno življenje... po Gospodu'našem itd. Berilo iz dejanja apostolskega (10, 37—43.) Tiste dni je Peter v sredo med ljudstvo stopil, in rekel: Možje in bratje! vi veste, kaj se je zgodilo po vsi dudeji, kar seje začelo v Galileji po kerstu, kterega je o-znanoval Janez, kako je Jezusa iz Nazareta Bog pomazilil sč svetim Duhom in z močjo, kteri je okoli hodil, dobrote delil in ozdravljal vse po hudiču nadlegovane, ker je bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega, kar je storil v judovski *) Kar ni tukaj, je vse, kakor včeraj iu predvčer&ujim, ali pa kakor v navadni ma4i. 302 Velikonočni ponedeljek deželi in v Jerusalemu on, kterega so na les obesili in u-morili. Tega je Bog obudil tretji dan, in ga dal videti ne vsemu ljudstvu, ampak po Bogu prej izvoljenim pričam, nam, kteri smo ž njim jedli in pili, ko je odmertvih vstal. In nam je ukazal ljudstvu oznanovati in pričevati, da je on tisti, kterega je Bog postavil sodnika živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje dajejo, da v njegovem imenu dobe odpuSčenje grehov vsi, kteri vanj verujejo. Gredna molitev. To je dan, ki ga je Gospod naredil: radujmo iu veselimo se v njem! 'f. Naj reče zdaj Izrael, da je dober (Gospod), da (terpi) na vekomaj usmiljenje njegovo. Aleluja, aleluja! Angelj Gospodov je prišel iz nebes, in je pristopil ter odvalil kamen, in sedel na-nj. Naslednjica. (kakor včeraj.) Evangelij svetega Lulceža (24. 13—35.) Tisti čas sta šla dva Jezusovih učencev ravno tisti dan v terg, kteri jo bil šestdeset tečajev od Jerusalema deleč, po imenu Emavs. In ona sta med seboj govorila od vsega tistega, kar se je bilo zgodilo. In prigodilo se je, ko sta se pogovarjala, in izpraševala, približal se je tudi Jezus, in je šel ž njima Njune oči pa so bile zaderžane, da ga nista spoznala. In jima je rekel: Kakošni so ti pogovori, ki jih imata gredč med seboj, in sta žalostna? Eden pa, ki mu je bilo ime Kleofa, je odgovoril, in mu rekel: Si li ti sam tujec v Jerusalemu, in ne veš, kaj se je zgodilo v njem te dni? In jima je rekel: Kaj? In sta rekla: Od Jezusa Nazareškega, kteri je bil prerok, mogočen v dejanji in v besedi, pred Bogom ip vsem ljudstvom; in kako so ga izdali naši veliki duhovni in oblastniki v obsojenje k smerti, in so ga križali. Mi pa smo upanje imeli, da on Izrael odreši; ali memo vsesa tega je danes že tretji dan, kar se je to zgodilo. Pa tudi ene žene iz med naših so nas ustraši- le, ktere so bilo pred dnevom pri grobu, in niso našle njegovega telesa, ter so prišle in rekle, da so tudi prikazen angelov videle, kteri pravijo, da živi. In nekaj naših je šlo h grobu, in so ravno tako našli, kakor so žene pravile, njega pa niso našli. In on jima je rekel: Oj vi nespametni, in kesnega serca, verovati vse, kar so govorili preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to terpel, in tako v svojo čast šel? In je začel od Mojzesa in vseh prerokov, in jima je razlagal, kar je bilo od njega v vseh pismih. In so se približali tergu, kamor so šli; in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti. In sta ga silila, rekoč: Ostani z nama, ker se mrači, in se je dan že nagnil. In je šel noter ž njima, In zgodilo se je, ko je bil ž njima pri mizi, vzel je ki uh in ga je posvetil in zlomil, in jima podal. In odperle so se jima oči, in sta ga spoznala; in on jima je zginil izpred oči. In sta rekla med seboj: Ali ni bilo najno serce goreče v nama, ko je po poti govoril, in nama pisma razkladal? In sta vstala tisto uro, in se vernila v Jerusalem; in sta našla zbrane enajstere, in tiste, ki so bili ž njimi, kteri so rekli: Gospod jo res vstal, in se je prikazal Simonu! In ona sta pravila, kaj se je bilo po potu zgodilo, in kako sta ga zpoznala po lomljenji kruha. Darovanje. Angelj Gospodov je prišel iz nebes in je rekel ženam: On, kterega iščete, je vstal, kakor je rekel. Aleluja, aleluja! Tiha molitev (kakor včeraj) Obhajilna molitev. Vstal je Gospod (od smerti) in se prikazal Petru. Aleluja. Poobhajilna molitev (kakor včeraj) 3»4 VELIKONOČNI TOREK. MAŠA. *) [Postaja pri sv. Pavlu.] Vhod. (Sirah. 15.) Nap&jal jih ho z vodo (zveličalne) modrosti, aleluja: in se v njh vkorenini, da ne bo omahoval, aleluja; in povikševal jih bo na vekomaj, aleluja, aleluja! (Ps. 104.) Slavite Gospoda in kličite (v) njegovo imč; oznanujte med narodi njegova dela. Čast Očetu itd. — Napajal jih bo itd. Zbirna molitev. Bog, ki svojo Cerkev vedno z novim z&rodom pomno-žuješ: daj, da se bodo Tvoji služabniki sakramenta, ki so ga po veri prejeli, tudi v življenji deržali — po Gospodu itd. Berilo iz dejanja aposloljslccga (13, 26— 33.) Tiste dni je Pavel vstal, in je z roko pokazal molčati in rekel: Možje, bratje, sinovi Abrahamovega rodu, in kte-ri se med vami Bogd boje! vam je beseda tega zveličanja poslana. Zakaj v Jerusalemu prebivajoči in njih knezi, ki niso Jezusa spoznali, ne besedi prerokov, ktere se vsako soboto hord, dopolnili so (jih) z obsojenjem; in ako ravno niso nič smerti vrednega nad njim našli, prosili so Pilata da *) Kar ni tukaj, je vse, kakor prejhija dva praznika. bi ga umorili. In kadar so vse dopolnili, kar je bilo od njega pisano, sneli so ga z lesa, in položili v grob. Bog pa ga je tretji dan obudil od mertvih, in videli so ga skozi več dni ti, kteri so bili prišli ž njim vred iz Galileje v Jerusalem, in ti so do zdaj njegove priče pred ljudstvom. In mi vam oznanujemo tisto obljubo, ktera je bila našim očetom storjena, ker to je Bog nam, njih otrokom, dopolnil, ki je obudil Jezusa Kristusa, Gospčda našega. Gredna molitev. (Ps. 117.) To je dan, ki ga je Gospod naredil: ra-dujmo in veselimo se v njem. (Ps. 106.) Tako naj rekajo, kteri so odrešeni po Gospodu, ktere je on rešil iz sovražnikove roke, in jih izbral iz dežel. Aleluja, aleluja! f. Vstal je iz groba Gospod, ki je visel na lesu. (Potem naslednjica). Evangelij svetega Lukeža (24, 36 - 47.) Tisti čas je Jezus v sredi med svojimi učenci stal, in jim rekel: Mir vam bodi: jaz sem, ne bojte se. Presta-šili so se pa in zbali, in so menili, da duha vidijo. In jim je rekel: Kaj ste prestašeni, in take misli obhajajo vaša serca. Poglejte moje rokč in nog4, da sem jez sam: potipajte in poglejte; saj duh nima mesi in kosti, kakor vidite, da jez imam. In ko je to rekel, pokazal je roke in nogč. Ker pa še niso verovali od veselja, in so se čudili, je rekel: Imate li kaj jesti tukaj ? Oni pa so mu ponudili kos pečene ribe, in sat medli. In je vpričo njih jedel, ter vzel ostanke, in jim dal. In jim je rekel: To so besede, ktere sem vam govoril, ko sem še pri vas bil, da mora vse dopolnjeno biti, kar je pisano od mene v postdvi Mojzesovi, in v prerokih in v psalmih. Tedaj jim je odperl um, da so razumeli pisma. In jim je rekel: Tako je pisano, in tako je bilo treba Kristusu terpeti, in tretji dan vstati od mert-vih, in oznanovati v njegovem imenu pokoro in odpuščenje grehov med vsemi narodi. Darovanje. (Ps. 17.) Gospod jo germel z neba, iu Najviši se je glasil: in prikazali so se studenci. Aleluja! Tiha molitev. Sprejmi, Gospod, vernih (svojih) prošnjo s ponujenimi darovi vred: da po teh izkazih vdane pobožnosti do nebeške slave dospemo — po Gospodu itd. Obhajilna molitev. {Kol. 3, 1.) Ako ste tedaj vstali s Kristusom, iščite, kar je gčri, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji, aleluja! hrepenite po tistem, kar je zgorej. Aleluja! Poobhajilna molitev. Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog: da prejeti velikonočni sakrament sč svojo močjo vedno v nas ostane: po Gospodu itd. 1£. Amen! DOSTAVEK. PKEMIŠLJEVANJA, MOLITVE IN PESMI za sedanji sveti čas. *) j\. Za žalostno dni. I. Terpljenje Jezusovo. Glej, naj dobrotljivši in ljubeznivši Jezus! iz dna duše Te prosim, vtisni mi globoko v sercč vero, upanje, ljubezen in resničen stud in kes nad mojimi grehi, pa tudi terden sklep, Te nikoli več ne razžaliti. Ta prošnja se mi usiluje danes, ko se živo spominjam Tvojega terpljeuja, ko gledam in premišljujem Tvojih svetih pet ran, in ko mi prihaja na misel, kar je prerok David o Tebi govoril, rekoč : ^Prebodli so mi roke in noge, šteli so vse moje kosti." Bog, ki si hotel za odrešenje in zveličanje sveta se roditi, dati se obrezati, od Judov zavreči: ki si pustil, da Te je izdajalec Juda s poljubkom izdal: ki si hotel zvezan biti z vervmi in ki si se, kakor nedolžno jagnje, v klalni-co pustil peljati, Ani, Kajfi, Pilatu in HerOdu v zasmeh *) Pristojna so ta premišljevanja (žalostni del) tudi pri obiskovanju božjih grobov. 55)8 predstaviti; ki si hotel, da so Te krive priče ohdolževale; da so Te bičali, zasramovali, v Te pljuvali, Te s ternjem venčali (kronali), s pestmi Te bili in s terstom tolkli, da so Ti obličje zagrinjali, obleko slekli, Te z žeblji na križ pribili, na križi Te zasramovali, k morilcem Te Steli, z žolčem in kisom pojili in Te ranili sč sulico: prosim Te, Gospod, po teh svojih bolečinah, ki jih jez grešnik zdaj premišljujem, in po Tvojem svetem križi pa po smerti Tvoji, — obvaruj me večnega peklenskega terpljenja in pelji me milostljivo tje, kamor si peljal s Tabo križanega razbojnika, — Ti, kteri z Očetom in sv. Duhom kot pravi Bog živiš in kraljuješ na vekomaj. Amen. II. Sedem poslednjih besedi Kristusovih. 1. Gospod Jezus, Sin živega Boga, ki si na križi v naj hujših bolečinah svojega nebeškega Očeta za tiste, ki so te mučili in zasramovali, prosil, rekoč: „ Oče, odpusti jim, saj ne vedo, liaj delajo11, — daj, da tudi jez, ganen po Tvoji brezkončni ljubezni, vsem, ki so me razžalili ali mi kaj hudega storili, resnično prizanesem. 2. Po tolažilnih besedah, Gospod, ki si jih skesanemu razbojniku rekel: „Danes boš z mano v rajiu, prosim Te, dodeli mi milost, da bom tudi jez vreden slišati od Tebe ob smertni uri besede: „Danes boš z mano v raji.“ 'S. Svoji materi si dejal „Žena,