Leto XVIII številka 6-7 cena 1,46 EUR Žalska noč in dan odprla Poletje v Žalcu . Nagrade petim inovatorjem . 29. ¡unij 2016 .8 .10 yBÖ-nja * 4? -55* i fO CÍ S © 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec. S Steyerji počastili praznike Kolona traktorjev na začetku svoje poti po KS Šempeter Prejšnjo nedeljo so v KS Šempeter brneli traktorji članov Steyer kluba Spodnje Savinjske doline, ki uradno obstaja od jeseni lanskega leta. S tem so počastiti kar tri praznike, praznik KS Šempeter, 25-letnico osamosvojitve in dan državnosti, ki so ga z različnimi svečanostmi in drugimi prireditvami počastili tudi drugod po dolini. V klub traktorjev Steyer je vključenih okrog 60 lastnikov teh traktorjev, njihov predsednik je Dominik Kugler, podpredsednik pa Ivo Povše. Traktoristi so se tokrat zbra- li v Športnem centru Rega v Podlogu, od koder so se v koloni peljali skozi Šempeter, kjer so na svoje vozilo naložili tudi predsednico KS Zdenko Jan. Skupaj so potem prevozili velik del krajevne skupnosti in se nato vrnili do športnega centra, kjer so zaokrožili svoj podvig tudi z nagovori, posvečenim praznikom, in prijetnim druženjem. D.N. Čaterjevi najvišje farmacevtsko priznanje Nataša Čater (desno) ob predaji priznanja Direktorica Žalskih lekarn, magistra farmacije Nataša Čater, je letošnja dobitnica najvišjega slovenskega priznanja na področju farmacevtske stroke, Minarikovega priznanja 2016. Priznanje vsako leto podeljuje Slovensko farma- cevtsko društvo za uspešno organizacijsko in strokovno delovanje v farmacevtski stroki, predstavitev stroke in dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela strokovni javnosti in širši družbeni skupnosti in prenos rezultatov v prakso ter HORMANN garažna in vhodna vrata SI ŽELITE, DA VAM BO POLETI PRIJETNO HLADNO? i ThermoFrame mcitjciž Ustvarj :drave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 www.matjaz.si ¡nfo@mat¡az.s¡ za uspešno delo pri širjenju farmacevtske dejavnosti in uveljavitvi novih oblik delovanja, ki so prispevale k razvoju farmacije. Priznanje se imenuje po Francu Minariku, farmacevtu (1887-1972), ki je bil pomembna osebnost v slovenski in svetovni farmaciji. Nataša Čater je po obrazložitvi komisije prejela priznanje, ker dokazuje, da je lekarništvo poslanstvo za ljudi, občane, ki jih oskrbujejo Žalske lekarne, ker s svojim delovanjem prispeva k pozitivnim spremembam v delovnem okolju, domačem okolju, družbi. Natašo Čater so prepoznali kot osebo, ki je v smislu kakovosti in kvantitete v farmacevtski stroki presegla svoje obveznosti, ki izhajajo iz opisa del in nalog delovnega mesta, ki ga zaseda, in svojo energijo vložila še v veliko drugih nalog za dobrobit svojih zaposlenih in za družbeno odgovornost, ki jo imajo Žalske lekarne. »Priznanje mi pomeni zelo veliko. Je potrditev za moje dobro delo in hkrati motivacija za delo in nove izzive v stroki še v prihodnje. Vesela sem, da so kolegi prepoznali moj doprinos v farmaciji in me nagradili s tem pomembnim priznanjem,« je ob tem povedala Nataša Čater. L. K., foto: SFD V živo so tudi barve lepše! E-aaaaaasistent ... Ob koncu pouka se mi je kot ribja kost v požiralniku dokončno zataknil tale veleumni stvor sodobnega šolskega sistema. Evo, nič ne vem glede ozadij njegovega nastanka, tudi nisem šla raziskovat, kdo je lastnik, čeprav bi bilo najbrž zanimivo ... Mamljivo bi bilo slediti novinarski logiki, a tokrat ne, ker bi se potem hitro našel kdo, ki bi to postavil na desno, levo, v sredino, poševno ali kamorkoli pač že, čeprav bi bilo samo pošteno delo, novinarsko delo. Kot velikokrat na pamet. In bi se spet ukvarjali s proceduro, namesto z vsebino. Namreč redko kdo v tej državi verjame, da kdo še misli s svojo glavo. Jaz tudi tokrat bom, z zdravo, neobremenjeno pametjo, s svojo pametjo. Torej pri polni zavesti in brez stricev ali tet iz ozadja ali kake druge žlahte, brez poživil, antidepresivov, pomirjeval, alkohola, mamil ali kar si jih je sodobnih pomagal. E-asistent je po mojem mnenju sodobna nategavščina, ki še bolj podpira lene otroke in »komot« starše, mogoče tudi učitelje, ki ne znajo, nočejo ali ne zmorejo normalnega komuniciranja, obveščanja, pogleda iz oči v oči, stiska roke in konstruktivnega pogovora. Se opravičujem, ker sem pravkar užalila en del šolske scene, osnovnošolske in srednješolske, saj vsi vemo, da nikoli ne velja za vse, je pa bolj vpadljivo, ko velja! Pravzaprav, zakaj se že opravičujem? En del itak sledi mojim ugotovitvam, drugi pa mora kdaj slišati, da seka mimo. Prehitela sem čas, ko so e-asistenta uvedli v osnovno šolo, v srednji šoli pa me je počakal, dvakrat. V redu, prav vsi starši se moramo vključiti v osnovni program. Zakaj že? Aja, da smo vsi v skupnem sistemu ..., da nas imajo skupaj elektronsko pod nadzorom, lahko nas obveščajo ... Kaj je pa narobe z navadno e-pošto? Ampak hudič je v podrobnostih in tisti »obvezno« in »samo da ste v sistemu«, sicer pa »vam nič ni treba«, me je zbodel ... En izvajalec v celotnem šolskem sistemu ... Kako priročno! V času naših dedkov so rekli: »Fertig del, pa gnar na roko!« Država naredi in predpiše razpis, samo eden izmed ponudnikov ustreza. Kako naključje! Potem je car do konca svojih dni ... Nas pa flancajo po dolgem in počez. Joj, sem krivična! Na začetku leta so nam dali poleg osnovnega še paket »zastonj za tri mesece«, t. i. e-asistent plus. Z njim lahko kar z domačega fotelja, z računalnikom ali s tablico v rokah, on-line ugotavljam, če je moj dijak/učenec sploh v šoli in če manjka, koliko in pri katerih urah, še več, natančno poznam vse ocene in še kakšno statistično stvar. Če imam pametni telefon, lahko easistiram tako rekoč v letu! Kakšna kraljica mati sem, to ne moreš verjeti. Zdaj, namesto da zajtrkujem in kakšno rečem hčeri/sinu čez mizo ob kavi in grižljaju, lahko že zjutraj čekiram njegove/ njene ocene. In pozabim, da mi otrok sedi nasproti in bi mi lahko povedal sam. Kaj šele, da bi razbrala barvo njegovega, njenega razmišljanja in temperaturo njenih, njegovih izgovorov. Ne, tega mi res ni treba! Po treh mesecih »brezplačne« super ponudbe e-asistenta plus se torej odločim, da odpovem. In glej, na SMS ne moreš odgovoriti, poslati bo treba e-pošto. Pošljem, potem se jih pa šele ne morem več znebiti! Opomini, ponudbe, prigovarjanja, da moram naročevati, ker je »kul«, da moram plačati nekaj, kar nisem naročila ... Zaboga!!! Pa kaj razen sporočila z odpovedjo še moram, da se jih znebim? Opomini za plačilo nenaročenega e-asistenta pa grozijo skoraj z izvršbo na moj račun ... Kako pretkan sistem odvisnosti, samo vztrajni lahko gredo ven. Halo! Ponosna sem, da mi nobene izmed hčera ni potrebno vprašati za ocene ali če sta sploh bili pri pouku, mi kar sami povesta, tudi če sta katero mimo usekali. In potem razen suhoparne ocene izvem še nianse tistega dne, zabavno folkloro, ki staršu pomaga, da bolje razume te najstniške glave, iz katerih cveti in se kadi. Tega ne moreš obvladati z virtualnim slepilom, ki si ga je izmislila ista šola (ali kakšen stric, morda teta iz ozadja), ki prepoveduje pametne telefone v svojih klopeh. Zato predlagam, da spravite torbe pod posteljo, na počitnice pa vzemite dobro voljo in nasmeh. Namesto e-asistenta si omislite kako poletno simpatijo ali/in prijatelja, s katerim bosta bosa hodila po travi, pesku, vodi in si že brez verbalne komunikacije, samo s pogledom v oči brala občutja. Verjemite, tudi selfiji bodo lepši, če bodo posneli živo srečo, prijateljstvo in odnos! Čudovite počitnice vsem! Lucija Kolar 9771580096004 2 |uni| 2016 OBČINA ŽALEC _SoAtlnis&e/. datine/S Druga slavnostna seja KS Petrovče Kulturno življenje zelo raznoliko KS Petrovče praznuje v pozno spomladanskih dneh svoj praznik. V okviru praznovanja, ki poteka pod skupnim imenom Petrovčevanje, pripravijo vsako leto vrsto najrazličnejših in odmevnih prireditev, že drugo leto zapored pa so pripravili slavnostno sejo krajevne skupnosti. Slavnostna seja je potekala v dvorani Gasilskega doma Dre-šinja vas. Učenec Glasbene šole Risto Savin Žalec Klemen Ko-drun je zapel državno himno, zbrane pa je pozdravila Sandra Kondič in ob tem spomnila na nedavno praznovanje 1000. obletnice Drešinje vasi in v nadaljevanju izpostavila nekaj prireditev in dogodkov, ki so zaznamovali letošnje Petrovče-vanje. Slavnostno sejo so s svojimi nastopi obogatili učenci žalske glasbene šole, in sicer kitarski kvartet pod vodstvom mentorice Maruše Mirnik. Kvartet v sestavi Ajda Omladič, Neža Leban, Lana Krajnc in Anja Šket se je predstavil s programom, s katerim je na mednarodnem tekmovanju Dnevi kitare v Krškem osvojil 1. nagrado. K slovesnemu praznovanju sta svoje dodala podpredsednik KS Petrovče Iztok Kučer in župan Občine Žalec Janko Kos, ki sta krajanom in društvom, ki s svojim delovanjem bogatijo življenje v kraju, v občini in Savinjski dolin, čestitala Iztok Kučer ob prazniku in za organizacijo prireditve. Sledil je koncert Moškega pevskega zbora KD Petrovče, ki je v goste povabil MPZ Gotovlje. D. N. KD Petrovče praznuje 40 let Kulturno društvo Petrovče praznuje letos 40-letnico delovanja, čeprav ima svoje korenine bistveno globlje. Svoj jubilej je društvo slovesno proslavilo v polni dvorani Hmeljarskega doma Petrovče v petek, 3. junija, in sicer skupaj z vsemi sekcijami. KD Petrovče je največje in zelo dejavno društvo na območju KS Petrovče ter znano po vsej Sloveniji in tudi v svetu. Svoje izjemne sposobnosti in talente so namreč zmožni pokazati ne samo domačemu občinstvu, marveč tudi izven Slovenije, v zamejstvu pri slovenski rojakih ter v tujini na različnih tekmovanjih. Sekcija MePZ A Cappella je že vse od ustanovitve (dvaindvajsetič po vrsti) v I. kategoriji zborov. Člani društva s svojim prostovoljnim delom dokazujejo, da je prosti čas izjemno ustvarjalen in veliko prispeva višji ravni ljubiteljske kulture. Vse sekcije se z veseljem odzovejo povabilom na nastope in razne dogodke. V društvo je včlanjenih več kot 300 članov, ki delujejo v sedmih sekcijah: Mešani pevski zbor A Cappella, Moški pevski zbor Petrovče, Vokalna skupina Candela, literarna sekcija, Uroš Planinc Group, Folklorna skupina Kobula ter duo 2 kajle. Društvo s svojimi sekcijami organizira zelo obiskane proslave ob različnih praznikih, odmevne koncerte, razstave, vabi v goste gledališke skupine, sekcije pa na mednarodnih tekmovanjih dosegajo odličja. Njim in društvu so za uspešno in aktivno delo v vseh štirih desetletjih čestitali župan Janko Kos, predsednik KS Petrovče Marjan Volpe, hmeljarski starešina Alojz Jelen ter v imenu Zveze KD Savinja Žalec Jolanda Železnik. Ob jubileju so se spomnili tudi vseh dosedanjih predsednikov, ki so s svojim obiskom počastili prireditev. Društvo so v štirih desetletjih vodili pater Ivan Arzenšek -Vanč, Fani Veronek Komerički, VS Candela, ena od sekcij društva Gregor Košec, Jana Naglič Jug in aktualna predsednica društva Jasna Sraka. Kulturni program je dopolnila OŠ Petrovče, ob koncu pa je z vsemi nastopajočimi skupaj zapela rojena Petrovčanka Damjana Golavšek. Po uradnem delu slovesnosti so ob glasbi etno skupine Veški dečki praznovali še dolgo v noč. D. Naraglav Delegati dvajsetih kulturnih društev in drugi gostje so se v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu sestali na 18. redni skupščini Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Uvod v skupščino so pospremili s krajšim kulturnim programom, v katerem je nekaj pesmi zapel Mešani planinski pevski zbor Žalec. Predsednica zveze Breda Ve-ber je poročala o delu v preteklem letu, sprejeli so program dela za letos in podelili bronaste, srebrne in zlate znake zveze. V poročilu je predsednica Vebrova poudarila, da deluje v žalski občini na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti dvajset kulturnih društev, v katera je včlanjenih 1.032 članov, in šolskih kulturnih društev s 1.919 člani. Znotraj društev deluje 18 vokalnih, 19 instrumentalnih, 14 gledaliških in lutkovnih skupin, 7 likovnih in 9 plesnih skupin in skupina mažoretk. Na področju instrumentalne glasbe so skupaj izvedli 55 samostojnih koncertov in 175 priložnostnih nastopov, na področju vokalne glasbe pa 52 samostojnih koncertov, 16 koncertov in se udeležili medobčinske revije pevskih zborov ter mednarodnega tekmovanja v Budimpešti. Na področju plesa so skupine izvedele 41 nastopov v domačem kraju, 40 gostovanj, sodelovale so na tekmovanjih in srečanjih doma in se udeležile mednarodnega festivala v Nemčiji. Na področju gledališča in lutk so skupine izvedle 77 nastopov v domačem Dobitniki bronastih, srebrnih in zlatih znakov ZKD Savinja Žalec kraju in 16 gostovanj. Na likovnem področju so skupine izvedle 18 razstav v domačem kraju, 12 razstav drugod in sodelovale v drugih projektih oziroma kolonijah. Učenci so sodelovali na 197 nastopih šolskih kulturnih društev v šoli, na 165 nastopih v kraju in zabeležili 98 sodelovanj članov oziroma skupin na različnih tekmovanjih. Društva se financirajo iz dotacij občinskega proračuna, z lastnimi sredstvi in s sredstvi sponzorjev. Za redno delovanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme so iz občinskega proračuna za leto 2015 pridobili skupno 82.090 evrov, od tega so 60.731 za redno delovanje 20 društev, 5 šolskih društev in zveze, za investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme pa so porabili sredstva v višini 21.358 evrov. Vsa društva v skupni izmeri vzdržujejo 4.631 kvadratnih metrov društvenih prostorov. Kot so zapisali v poročilu, pa težave v večini primerov ostajajo enake lanskim in se pojavljajo zlasti pri investicijskem vzdrževanju prostorov, v katerih delujejo društva. Potrebe po investicijah v prostore in opremo so pravilom dosti večje, kot so zmožnosti društev, nekatere probleme pa potopoma rešujejo skupaj z občino. Ob koncu je predsednica dejala, da bo delo zveze v tem letu podobno lanskemu. V krajši razpravi so sodelovali direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, vodja programa kultura na ZKŠT Lidija Koceli, vodja Urada za negospodarske dejavnosti Nataša Gaber Sivka in župan Občine Žalec Janko Kos. Na skupščini so podelili priznanja Zveze kulturnih društev Savinja za leto 2015. Bronasti znak sta prejeli Biserka Neuholt Hlastec (KD Svoboda Liboje) in Vesna Turičnik Popovski (KUD Svoboda Griže), srebrnega Ivan Cokan (KD Ponikva pri Žalcu) in Mešani planinski pevski zbor Žalec, zlatega pa Zlatko Ker-čmar (KD Petrovče). T. Tavčar Nastaja strategija prometa Javna razprava, ki je potekala tudi v obliki delavnice, je bila zelo dobro obiskana. Razvojna agencija Savinja je v imenu Občine Žalec 21. junija v žalskem ekomuzeju pripravila javno razpravo v sklopu priprave Celostne prometne strategije Občine Žalec. Občina Žalec je namreč v letošnjem letu začela z izdelavo omenjene strategije za območje celotne občine. Strategija bo vsebovala tudi akcijski načrt za njeno realizacijo v praksi. Njen cilj je priprava strokovnega dokumenta z vključevanjem vseh ključnih akterjev na področju urejanja prometa. To bo ključni dokument za izvajanje investicij z upoštevanjem celostnega reševanja prometa, blaga in temeljnih zakonitosti trajno-stnega načrtovanja z namenom reševanja težav v prometu. Ob tem bo upoštevala tudi izboljšanje kakovosti zraka, kakovosti bivanja in ustvarjanja boljših pogojev za pešce, kolesarje in druge, ob tem pa tudi ustvarjala boljše pogoje za podjetno in gospodarsko uspešnejše okolje. Na javni razpravi so uvodne predstavitve z analizo stanja, predstavitvijo izzivov in priložnosti ter primerov trajne mobilnosti, kot se jih lotevajo v primerljivih mestih, najprej opravili predstavnik Občine Žalec in vodja projekta Aleš Uranjek ter predstavniki Fa- kultete za logistiko Univerze v Mariboru. V drugem delu so sodelovali svetniki, predstavniki mestne in krajevnih skupnosti, predstavniki gospodarstva, obrti in podjetništva, predstavniki šol, vrtcev, drugih javnih ustanov in predstavniki druge zainteresirane javnosti na območju žalske občine, ki so z izpolnjevanjem anket na temo prometne urejenosti občine in pobud za izboljšanje aktivno sodelovali v pripravi strategije. To je, kot so povedali na srečanju, eden izmed prvih korakov pri pripravi nove strategije, ki prispeva k t. i. »javni legitimnosti« projekta. L. K. _SaAurUs&e/.daiitte/A OBČINA ŽALEC |uni| 2016 3 Dolga predpoletna seja V četrtek, 16. junija, so se žalski občinski svetniki sestali na dolgi, 13. redni seji občinskega sveta. Dnevni red je obsegal 12 točk, a zataknilo se je že pri potrjevanju zapisnika 2. korespondenčne seje. Beseda je tekla o tem, kdaj je korespondenčna seja sklepčna, predlog sklepa je bil namreč poslan vsem 29 svetnikom, odzvalo se jih je 13, vsi so sklep o dodatni prodaji nepremičnega premoženja potrdili. Torej kdaj je seja sklepčna in če je to sploh večina in je potem takšen sklep veljaven, ob tem pa, da se premoženjske stvari vendarle sprejemajo vsaj ob rebalansu proračuna (Jože Krulec, Lojze Posedel, Tina Rozina Košir). Darja Orožim iz pravne službe občine je pojasnila, da je kvorum pri dopisni seji težko drugače definirati, kot da se upoštevajo vsi svetniki, ki jim je gradivo poslano, ob tem pa, da je varovalka potrjevanje zapisnika na prvi naslednji redni seji, kjer se svetniki lahko ponovno opredelijo. Kar naposled tudi so, s potrditvijo tega in zapisnika redne seje. Svetniki so na seji potrdili predlog sklepa o novih višjih cenah gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov in predelave odpadkov, ki ga je predstavila Darja Turk iz Simbia Celje. Višja cena je bila predlagana zaradi vključitve nove investicije »Tehnološka rešitev biostabilizacije« v vrednosti skoraj 2,9 milijona evrov, ki je bila potrebna zaradi zakonsko obvezujoče zaostritve kriterijev za odlaganje odpadkov. Nova cena za predelavo komunalnih odpadkov bo za slabih 11 odstotkov višja (z 0,07843 EUR/kg na 0,08703 EUR/kg odpadkov), biološko razgradljivih odpadkov pa za 15 % (z 0,07841 EUR/kg na 0,8613 EUR/kg), stroški odlaganja ali predelave določenih vrst komunalnih odpadkov pa bodo višji za dobrih 34 % (z 0,05914 EUR/ kg na 0,6972 EUR/kg). Svetniki so predlog povišanja tudi potrdili. Nove cene bodo veljale že od 1. 7., skupno povišanje na Svetnica, podžupanja in pomočnica direktorja Razvojne agencije Savinja, ki je hkrati tudi vodja projekta Fontana Zeleno Zlato, dr. Hana Šuster Erjavec je podala informacijo o poteku del pri projektu fontane. Do seje sredi junija so bila zaključena gradbena dela, ki so potekala pod zemljo, urejeni so tudi priključki za vodo in kanalizacijo. Gradbena dela naj bi se zaključila 1. avgusta, ostala do 15. avgusta, odprtja fontane pa naj bi se veselili ob občinskem prazniku. Žalski svetniki so na junijski seji potrdili predlog prejemnikov občinskih priznanj in predlog za novega častnega občana. Priznanja in naziv bodo podelili na slavnostni seji ob prazniku Občine Žalec 6. septembra. Novi častni občan bo postal univ. prof. dr. inž. Peter Zimmermann iz Hramš, kulturni ambasador dveh domovin Slovenije in Nemčije. Najvišje občinsko priznanje - grb Občine Žalec bodo prejeli Danilo Basle za večletno aktivno delo na področju gospodarstva in obrtništva v občini, Boris Skalin za prispevek k ohranjanju narave ter za dokumentirani umetniško fotografski zapis časa in prostora v Savinjski dolini, Božidar Trnovšek za večletno aktivno delo na področju kulture in turizma v KS Griže ter Šahovski klub Žalec za uspešno delo z vsemi generacijami šahistk in šahistov. Plaketo Občine Žalec bodo prejeli Zora Adlešič za uspešno uresničevanje ciljev društva vojnih invalidov, Pero Karlaš iz Pongraca za dolgoletno in uspešno delovanje na športnem področju v invalidski organizaciji, Kulturno društvo Petrovče ob 40-letnici uspešnega delovanja na področju ljubiteljske kulture, Lokostrelski klub Žalec ob 20-letnici in za dosežene uspehe v lokostrelstvu in Moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra ob 25-letnici in za dosežene uspehe na področju zborovskega petja. Svetniki so potrdili tudi soglasje o imenovanju direktorice Medobčinske splošne knjižnice Jolande Železnik. Letos manj odličnjakov Župan Občine Žalec Janko Kos je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sprejel odlične učenke in učence ter dobitnike državnih priznanj v šolskem letu 2014/2015 iz žalske občine. Preden jim je podelil priznanja in nagrade, je vsem čestital za doseženo in jim zaželel, da bi bili tudi v življenju uspešni. Čestital je tudi staršem in učiteljem. Letos je bilo s petih osnovnih šol žalske občine vsa leta šolanja odličnih 34 učencev, lani 62. S I. OŠ Žalec petnajst, v Šempetru štirje, v Petrovčah jih je bilo šest, prav toliko tudi v Grižah in trije na II. OŠ Žalec. Učenci so prejeli priznanje Občine Žalec za odličen uspeh v osnovni šoli in knjigo Zbrane pesmi avtorja Karla Destovni-ka - Kajuha. 79 učencev (I. OŠ Žalec 24, Petrovče 20, Šempeter 21, Griže 13 in II. OŠ Žalec ena učenka) je prejelo srebrno ali zlato priznanja iz znanja na državnih tekmovanjih, in sicer s tekmovanja za Cankarjevo priznanje (slovenski jezik), Vegovo priznanje (matematika), Preglovo priznanje (kemija), Stefanovo priznanje (fizika), Proteusovo priznanje (biologija), priznanje iz znanja geografije, priznanje S podelitve priznanj odličnjakom OŠ Šempeter iz znanja zgodovine, priznanje iz znanja angleščine, priznanje iz znanja nemščine, priznanje iz znanja astronomije, priznanje iz znanja o sladkorni bolezni, priznanje iz logike, priznanje iz Vesele šole, priznanje z državnega tekmovanja »Mladi čebelarji«, priznanje iz znanja razvedrilne matematike, priznanje Diamantni kenguru, priznanje računalniškega tekmovanja »Bober«, priznanje iz znanja računalniškega programiranja, priznanje za dosežen rezultat na 50. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2016, za sodelovanje na državnem otroškem parlamentu ter priznanje iz znanja računalništva »Z računalniki skozi okna« in priznanje v namiznem tenisu. položnici pa bo dobrih 6 %, za 120-litrske zabojnike se bo na primer vrednost položnice z 12,21 evra povišala na 12,99 evra, za 240-litrski zabojnik pa s 24,42 na 25,98 evra. V nadaljevanju so svetniki obravnavali pismo o nameri za ustanovitev zadruge savinjske regije, kjer je bila precej bučna razprava o potrebnosti še ene zadruge in podrejenosti ciljem Mestne občine Celje kot nosilke v njej. Občina Žalec bi morala vanjo vložiti vsaj minimalni vložek v višini 1000 evrov. Uvodno predstavitev je na seji podala direktorica Razvojne agencije savinjske regije (RASR) mag. Iva Zorenč. Na koncu so kljub dvomom, ki jih je izrazil tudi župan, a hkrati glas za podkrepil z dejstvom, da cena ni taka, da bi se morali bati, in da jim kasneje ob morebitnem nesodelovanju ne bi bilo žal, pismo o nameri o sodelovanju občine v zadrugi vendarle potrdili. Na seji je direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Prapro-tnik podal informacijo o rezultatih poslovanja gospodarstva v Občini Žalec za preteklo leto in izrazil zadovoljstvo nad dobrimi kazalniki, saj so se pogoji poslovanja gospodarstva začeli izboljševati, 2,9-odstotna rast bruto družbenega proizvoda pa je vplivala tudi na vse druge kazalnike. Kasneje so poročila o poslovanju v letu 2015 podali tudi direktorji, predsedniki, poveljniki oz. odgovorni v JKP Žalec (Matjaž Zakonjšek), Razvojni agenciji Savinja (Stojan Praprotnik), Zvezi kulturnih, športnih in turističnih društev (Breda Veber, Sebastijan Ci-lenšek in v imenu predsednice turistične zveze Nada Jelen), Mladinskem svetu Občine Žalec (Tilen Arhanič), predstavniki civilne zaščite (Robert Vasle), prostovoljnih gasilskih društev (Primož Vasle) in Centra za informiranje in poklicno svetovanje Žalec (Franja Centrih). Svetniki so sprejeli tudi dva nova OPPN-ja (območje Zaloške Gorice in Hramš), ki ju je predstavila direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Re-har ob pomoči pripravljavcev projektov. V primeru Hramš gre za dokončno legalizacijo področja divje gradnje vikendov na območju KS Galicije na 3,3 hektarja velikem območju, ki ima malodane 25-letno zgodovino, kjer so pobudo in financiranje pred časom prevzeli lastniki in se bo počasi vendarle tudi formalno uredila, a ker ostaja kup odprtih dilem, so na občini predlagali, svetniki pa potrdili sklep o predaji tega OPPN v tridesetdnevno javno obravnavo. Drugi primer je območje Zaloške Gorice, nekdanje prašičje farme, kjer je bila zaradi nedavne spremembe lastništva dokončno izražena volja, da se področje, ki se razteza na okrog 5,5 hektarja, tudi infrastrukturno formalno uredi v skladu s predpisi. Svetniki so predlog potrdili v prvi in drugi obravnavi. V nadaljevanju so žalski svetniki potrdili pravilnik za sofinanciranje obnove stavb na območju žalske občine. Z dopolnilom, ki ga je predstavila Nataša Gaber Sivka, da se pri kriterijih za občinske štipendije poleg učnega uspeha enakovredno upoštevajo tudi ostali dosežki na različnih področjih (50 % : 50 %), pa so svetniki potrdili tudi dopolnjeni pravilnik o štipendiranju. Med aktualnimi informacijami je Aleksander Žolnir podal informacijo o pridobljenem soglasju k lokalnemu energetskemu konceptu Občine Žalec s strani ministrstva za infrastrukturo stanju dolgov na področju najema neprofitnih stanovanj. Dr. Hana Šuster Erjavec je podala informacije o poteku gradnje Fontane Zeleno zlato in o delovanju zadruge EKO-CI COOP. Robert Čehovin je predstavil letošnji izbor inovatorjev leta, Nataša Gaber Sivka pa informacijo o odličnjakih in ostalih uspešnih učencih v občini. L. K. Žalec obiskala češka delegacija Učenci so prejeli priznanja in priložnostno darilo. Mentorji, razredniki zaključnih razredov, pomočnice ravnateljic oz. ravnatelja ter ravnateljice in ravnatelj pa so prejeli pohvale Občine Žalec za dosežene uspehe učenk in učencev v šolskem letu 2015/2016 (skupaj 60 pohval). Učencem Glasbene šole Ri-sto Savin Žalec, ki so v šolskem letu 2015/16 dosegli vidne rezultate na tekmovanjih z glasbenega področja, sta ravnatelj mag. Gorazd Kozmus in žalski župan podelila priznanja na slovesnosti ob zaključku, in sicer 25. maja v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec, kulturni program pa so pripravili učenci in učenke OŠ Šempeter. T. Tavčar Na večdnevnem obisku v Sloveniji se je mudila delegacija senata češkega parlamenta oziroma senatnega odbora za razvoj podeželja, ki jo je vodil podpredsednik Pre-mysla Sobotky. Po obisku slovenskega državnega sveta so se ustavili na dvodnevnem obisku v Žalcu, kjer so se srečali s predstavniki Občine Žalec in razvojnega podpornega okolja - Razvojne agencije Savinja, Inštituta hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Z gostitelji so si ogledali znamenitosti žalske občine, se seznanili z zgodovino kmetijstva, pridelavo hmelja v naši dolini in s težavami, s katerimi se ob tem srečujejo. Seznanili so se tudi z novim projektom izgradnje fontane piva v središču mesta in z načrti za pospešitev promocije zelenega turizma ter s projekti ohranjanja narave in spodbujanja ekološke pridelave hrane. Ob prisotnosti češke am-basadorke v Sloveniji Vere Zemanove so se z gosti pogovarjali tudi o morebitnem medsebojnem sodelovanju v projektih, ki jih sofinancirajo razvojni skladi EU. Hkrati pa so utrdili povezanost partnerskih mest Žalca in Žatca, za katero se zavzemata župan Janko Kos in županja mesta Skupaj s češko delegacijo pred Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Češki predstavniki so si ogledali tudi hmeljišča. Žatec Zdenka Hamousova, tudi članica odbora. »S skupnimi močmi lažje premagujemo probleme, ki so nam skupni na področju razvoja podeželja na obeh straneh,« je izpostavil župan Janko Kos, vidno zadovoljen z obiskom visoke češke delegacije. »Obisk v Žalcu je bil zelo uspešen,« pa je izjavil predse- dnik komisije senator Miroslav Nenutil. »Češka republika je bila nekoč hmeljarska velesila. Zato z lahkoto prepoznamo, koliko volje, poklicne integritete in predanosti lokalni ljudje vlagajo v proizvodnjo in predelavo hmelja in tudi v njegovo strokovno in znanstveno raziskovanje,« je dodal senator Nenutil. T. Tavčar 4 |uni| 2016 OBČINE _SoAtlnis&e/. datine/S Ob 60-letnici gostili predsednika države Dan gasilca, trije jubileji, novo vozilo 25. maja je na Šeneku pri Domu upokojencev Polzela potekala slovesnost ob 60. obletnici institucionalnega varstva na Polzeli. Pod velikim šotorom so se zbrali stanovalci in njihovi svojci, zaposleni in številni gostje. Ob tej priložnosti je Dom upokojencev Polzela s svojo prisotnostjo počastil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je kot osrednji govornik prireditve v svojem nagovoru poudaril: »Uspešna družba je tista družba, v kateri ni nihče odrinjen ali pozabljen.« Dan praznovanja je bil namenjen spoštovanju tradicije, vrednot, izkušenj in dolgoletnih prizadevanj za uspešen razvoj in rast Doma upokojencev Polzela, kar je v svojem nagovoru poudarila direktorica doma Eva Lenko, ki že 11 let vodi dom in s svojim občutkom za stanovalce, zaposlene in napredek institucije piše uspešno zgodbo. »Tu smo za vas, dragi stanovalci, da vam ponudimo priložnosti. Na vas pa je, da jih izberete. S ponosom strmimo v prihodnost,« je poudarila Eva Lenko, župan Občine Polzela Jože Kužnik pa je vsem stanovalcem izrekel čestitke ob praznovanju jubileja in poudaril pomembno vlogo doma upokojencev v kraju. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Dragica Ster-nad Pražnikar, so svoje misli o domu izrekli tudi stanovalci doma in se zaposlenim in vodstvu zahvalili za skrb, prijaznost in pomoč ter možnost, da kljub letom živijo aktivno, kolikor jim to dopušča zdravje, in imajo priložnosti za medgeneracijska druženja. Eno takih druženj so tudi obiski otrok Osnovne šole Polzela in vrtca. Otroci so tokrat v plesnem venčku ljudskih plesov razveselili goste, direkto- Borut Pahor je obiskal stanovalce doma. Borut Pahor v družbi stanovalcev doma. rici doma, predsedniku in županu pa podarili šopke travniškega cvetja. Predsednik države je bil nad nastopom otrok in pogovorom z njimi navdušen in jih je skupaj z učiteljicama Heleno in Majdo povabil na obisk predsedniške palače v Ljubljano. Kulturnemu programu je sledilo druženje, na katerem je za glasbo poskrbel Ansambel Saša Avsenika, za pogostitev pa kuharji doma upokojencev. Gostje in zaposleni so se ob tej priložnosti pomerili v kegljanju in drugih športnih igrah in se s kočijo popeljali po Polzeli. Dom je ob 60. obletnici izdal jubilejni bilten, srečanje pa se je zaključilo z mislijo, da je nekaj, kar naredimo za sočloveka, za nas morda malenkost, nekomu pa Eva Lenko med nagovorom lahko pomeni zelo veliko, zato vrednote, kot so sočutje, altrui-zem in srčnost, tudi v današnjih časih ne smejo biti izrinjene. Danes je v domu 224 stanovalcev, zanje po skrbi okoli sto zaposlenih. T. Tavčar Novorojenčki in prvošolčki V Občini Vransko delujejo štiri prostovoljna gasilska društva, ki so vključena v Gasilsko zvezo Žalec. Kar tri od njih letos praznujejo okrogle jubileje: 130 let PGD Vransko, 110 let PGD Preko-pa-Čeplje-Stopnik in 30 let PGD Tešova. Praznovanje vseh jubilejev so okronali s prevzemom novega gasilskega vozila za PGD Vransko in združili z dnevom gasilcev Gasilske zveze Žalec, hkrati pa so s slovesnostjo obeležili tudi dan državnosti. Gasilci 32 prostovoljnih gasilskih društev in enega industrijskega prostovoljnega gasilskega društva so se zbrali v športni dvorani na Vranskem, kjer so najprej pozdravili častno enoto zveze in vse praporščake. Zbrane, med katerimi sta bila poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, je najprej nagovoril predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in se med drugim za požrtvovalnost in humano delo zahvalil 4.657 prostovoljnim gasilkam in gasilcem, ki delujejo v okviru žalske gasilske zveze. Kot je povedal, število intervencij narašča, že dolgo pa ne gasijo več le požarov, ampak pomagajo tudi v naravnih in drugih nesrečah. Gasilci so osrednji steber, na katerega se lahko zanesejo ljudje v nesreči. Da svoje poslanstvo lahko opravljajo le prizadevni, usposobljeni in tehnično dobro opremljeni gasilci, je izpostavil tudi slavnostni govornik, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. V Sloveniji je 1348 prostovoljnih gasilskih društev, v njih pa poleg mladine, veteranov in drugih članov deluje 50 tisoč operativnih prostovoljnih gasilcev. Vzdrževanje tega operativnega jedra ni enostavno, je poudaril Petek in pohvalil odločitev društev iz Občine Vransko, da so pripravila skupno praznovanje svojih jubilejev, kar je lahko dober zgled tudi ostalim društvom. Franci Petek je v nadaljevanju podelil gasilska priznanja, in sicer gasilsko plamenico II. stopnje Industrijskemu prostovoljnemu gasilskemu društvu Tovarne nogavic Polzela ob 70-letnici delovanja, bronasto plaketo GZS PGD Prekopa- Blagoslov je opravil župnik Jože Turinek. Odlikovanje za posebne zasluge sta prejela Savina Naraks in Ludvik Pikl. -Čeplje-Stopnik za 110 let delovanja, zlato plaketo pa PGD Vransko za 130 let aktivnega delovanja. Najvišje priznanje -odlikovanje za posebne zasluge pa sta prejela Savina Nareks iz žalskega društva, ki je kot gasilska častnica zelo aktivna tudi na regijski in državni ravni, ter starosta gasilstva na Vranskem Ludvik Pikl. Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But je srebrni znak civilne zaščite izročil PGD Prekopa--Čeplje-Stopnik, plaketo civilne zaščite pa PGD Vransko. Sledil je prevzem nove gasilske cisterne, ki je v garaži Prostovoljnega gasilskega društva Vransko zamenjala več kot 30 let staro vozilo. Novo gasilsko vozilo ima 2500-litrski rezervoar za vodo in drugo tehnično opremo, zato ga bodo lahko poleg gašenja uporabljali tudi za prevoz vode. Kupili so ga s pomočjo Občine Vransko, ki je zagotovila 180 tisoč evrov, ostali donatorji so prispevali okrog 15 tisoč, od 10 do 15 tisoč so privarčevali v društvu, precej pa so zbrali tudi s prispevki občanov oziroma manjših donatorjev. Celotna vrednost vozila je 235 tisoč evrov, tako da je bil njegov nakup z opremo za društvo res velik zalogaj, denar zanj pa so zbirali dve leti. Vranski župan Franc Sušnik je ključe novega vozila izročil poveljniku Niku Stojakoviču, ta pa vozniku Sergeju Černetu. Novo pridobitev je blagoslovil domači župnik Jože Turinek, prireditev pa se je nadaljevala s kulturnim programom, ki so ga pripravili Mešani pevski zbor literarnega društva Livra, učenci OŠ Vransko - Tabor, domača folklorna skupina in Godba Liboje. Prireditvi je sledila velika gasilska veselico pod šotorom pri športni dvorani. T. Tavčar Novorojenčki in prvošolčki s starši in taborskim županom Za boljšo povezavo in varnost V Občini Tabor vsako leto s sprejemom novorojenčkov in prvošolčkov, ki bodo jeseni prestopili prag učenosti, slovesno obeležijo dan in teden družine, ki ga praznujemo od 15. do 22. maja. Zadnja leta poteka prireditev v dvorani tamkajšnjega doma krajanov, saj je sejna soba postala premajhna za tolikšno število otrok in staršev. Število novorojenčkov se je namreč z novi- mi naselitvami povečalo. Letos imajo v občini 21 prvošolcev in prav toliko novorojenčkov, ki so se rodili v času od 15. aprila 2015 do 15. aprila 2016. Teh je bilo sicer v primerjavi s prejšnjim enoletnim obdobjem, ko jih je bilo rekordno število, šest manj. Občina je vsakemu novorojenčku namenila 150 evrov, prvošolčkom pa je naklonila simbolično pozornost - nekaj sladkega, rumeno rutico in kre- sničko za večjo varnost na poti v šolo in domov. Prireditev je tudi tokrat popestril nastop vrtčevskih otrok in učencev pod vodstvom Ma-nje Majcen, otroke in njihove starše pa je nagovoril župan Anton Grobler. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje ob dobrotah, za katere so poskrbele članice Društva žena in deklet Občine Tabor. D. N. V Podvinu pri Polzeli so svečano odprli rekonstruiran in asfaltiran cestni odsek Pfe-ifer-Cehner. Prijetnemu dogodku je prisostvovalo veliko občanov, zbrane pa sta nagovorila predsednik KO Podvin Bogdan Cehner in župan Občine Polzela Jože Ku-žnik. Odsek ceste, ki so ga tudi razširili in uredili odvodnja-vanje, je dolg 560 m, dela pa so stala 32 tisoč evrov, ki jih je občina zagotovila iz proračuna. Trak ob odprtju so prerezali Urška Pfeifer, Edi Cehner, župan Občine Polzela Jože Kužnik in v imenu izvajalca del AGM Nemec delovodja Avgust Kumer. Za praznično razpoloženje so poskrbeli Kvintet Lastovka, ansambla Pustinek in Novak in mlade citrarke pod vodstvom Tajde Prislan. T. T. ODKUP HRASTOVE HLODOVINE 041 420 111 041 954 206 AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko _SaAurUs&e/.daiitte/A OBČINE |uni| 2016 5 Za praznik občine in države Župani sprejeli najuspešnejše učence V Športni dvorani OŠ Prebold je prejšnji četrtek potekla slavnostna seja ob občinskem prazniku in dnevu državnosti ter 25-letnici osamosvojitvene vojne. V okviru občinskega praznika, ki sovpada z državnim praznikom, se je zvrstilo vrsto najrazličnejših športnih, kulturnih in drugih prireditev oziroma dogodkov. Najslovesneje pa je bilo na slavnostni seji in proslavi, posvečeni domovini in času, ko smo uresničili večstoletni sen po lastni državi. Glavna organizacija prireditve je bila tokrat v rokah kolektiva OŠ Prebold. Pihalni orkester Prebold je s koračnico v dvorano pospremil številne praporščake preboldskih društev in organizacij ter vseh treh veteranskih organizacij, NOB, Sever in ZVVS. Iz grl šolskega pevskega zbora je nato zadone-la državna himna, ki je najavila tudi nadaljevanje bogatega kulturnega programa. Rdeča nit prireditve je bila prirejena zgodba Toneta Pavčka Juri Muri v Afriki, Juri Muri se je namreč podal po Sloveniji, zgodbo pa so pripovedovali učenci četrtih razredov. Pika na »i« tega potovanja je bil obisk domačega kraja pod Žvajgo in njegovih vasi, kar je bilo avtorsko delo enega od nastopajočih učencev. O prazniku občine in letošnjem četrtstoletnem jubileju samostojne države pa je zbranim spregovoril župan Obči- Dobitniki priznanj z županom in s predsednikom mandatne komisije mag. Borisom Kupcem (sedi prvi z desne) ne Prebold Vinko Debelak. V svojem govoru je veliko besed namenil času pred 25 leti in se zahvalil takratnim pripadnikom TO in takratne milice, ki danes to domoljubje in ljubezen do domovine negujeta in ohranjata v okviru Območne organizacije Zveze veteranov vojne za Slovenijo SSD in žalskega odbora policijskega veteranskega društva Sever. Svoje razmišljanje pa povezal tudi z 18-letnim obstojem samostojne Občine Prebold in z njenimi dosežki kot tudi dosežki države, ki pa ni takšna, kot smo si jo želeli, je pa vendar naša in edina domovina. V nadaljevanju so podelili letošnja občinska priznanja. Priznanje občine so tokrat prejeli ekipa prve pomoči RKS, OZ Žalec Občine Prebold, Natalija Peternel, Pihalni orkester Prebold, Branka Kumer, Marjan Pušnik in Stanko Krašovec. Posebno priznanje občine sta prejela žalski odbor Zveze policijskih veteranskih društev Sever, priznanje je prevzel Rado Gašparič, in Zveza veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, priznanje je prevzel Adi Vidmajer. Podelili so tudi tri bronaste in dva srebrna grba Občine Prebold. Bronasti grb so prejeli Mojca Jezernik za pomembne dosežke za delo v društvih na gasilskem, kulturnem, športnem in turističnem področju, Boris Golavšek za pomembne dosežke na področju gasilstva in za delo v ŠD Matke, Cita Ga-lič za pomembne dosežke pri delu Kulturnega društva Marija Reka in pri organizaciji prireditev Pod Reško planino veselo živimo, srebrni grb pa sta prejela Filip Gorjup za večletno vodenje KS Šešče in za dolgoletno delo na področju gasilstva in Janez (Ivo) Dežnikar za dolgoletno delo v Planinskem društvu Prebold in Društvu upokojencev Prebold. Prireditev je vodila Simona Žvikart Repnik D. Naraglav Župan sprejel novorojenčke Novorojenčki s starši, župan in podžupanja na prvem letošnjem sprejemu Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, pod-županja Danica Tanjšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt so v avli Doma kulture Braslovče pripravili sprejem za novorojenčke, rojene od 1. novembra 2015 do 30. aprila letos, in njihove starše. OKflN* tik \M( t Braslovče 22, 3314 Braslovče, Slovenija Tel.: 03 703 84 00, faks: 03 703 84 10, e-pošta: obcina@braslovce.si, www.braslovce.si Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Braslovče skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur.list RS št. 47/2014) r a z p i s u j e pogoje in rok dajanja pobud za podelitev PRIZNANJ oBčlNE BRASLoVčE V LETU 2016 Celoten razpis je objavljen na spletni strani Občine Braslovče www.braslovce.si. V Občini Braslovče pripravijo letno dva taka sprejema. Tokrat je bilo na srečanje povabljenih 33 novorojenčkov, od tega 20 fantov in 13 deklic. Župan je v svojem nagovoru otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji ter zdrav in uspešen razvoj. Starši so ob tej priložnosti prejeli denarno pomoč v znesku 126 evrov, otroci pa slikanico Najlepša kapa in igračko. Tisti starši, ki se bodo odločili za Hrčk-ovo varčevanje pri PBS, bodo prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jim jih bo ob odprtju hranilne knjižice podarila Poštna banka Slovenije. T. Tavčar Ob koncu pouka so tradicionalne sprejeme za najboljše učence osnovnih šol in glasbene šole pripravili tudi župani po dolini, za odličnjake vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja in učence, ki so posegli po najvišjih priznanjih na različnih tekmovanjih. V večnamenski dvorani Doma kulture Braslovče so pripravili sprejem za braslov-ške devetošolce in obenem obeležili tudi dan državnosti. Župan Branimir Strojanšek je poudaril pomen praznika in čestital devetošolcem, jim zaželel veliko uspeha na njihovi nadaljnji življenjski poti, nato pa z Monografijo Občine Braslovče nagradil devet učenk in učencev, ki so bili vseh devet let odlični, in izročil priložnostna darila vsem 48 deveto-šolcem. Ravnateljica Andreja Zupanc in razredničarki devetih razredov Branka Mlinar Kreča in Julijana Klančnik pa so učencem podelile priznanja za njihovo uspešnost na različnih tekmovanjih. Pester in zanimiv kulturni programa so pripravili učenci OŠ Braslovče in otroci tamkajšnjega vrtca, KD Mavrica, MPZ Karla Vi-ranta Braslovče in Braslovški Ajnzarji. Župan Občine Prebold Vinko Debelak je gostil najboljše učence Osnovne šole Prebold in mlade glasbenike Glasbene šole Risto Savin Žalec iz preboldske občine, ki so dosegli zlata ali srebrna priznanja ali osvojili nagrade na glasbenih tekmovanjih. Prijetnega dogodka so se udeležili tudi ravnatelj žalske glasbene šole mag. Gorazd Kozmus, podžupan Franci Škrabe, svetnica Emilija Črnila in tajnik občine Jure Vrhovec. Vinko Debelak je učencem izročil spominska darila in ob čestitkah izrazil željo, da bi ostali čim bolj povezani z domačim krajem v času šolanja na srednji šoli in tudi pozneje na fakulteti in da bi s svojim znanjem in z izkušnjami pomagali k še prijetnejšemu življenju v kraju pod Žvajgo. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je na Gradu Komenda sprejel 14 učencev OŠ Polzela (6 manj kot lani), ki so zaključili šolanje na polzelski osnovni šoli in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih šolanja. Odličnjakom je poklonil slovensko-angleški slovar s posvetilom, ostalim pa šopke cvetja. V imenu odličnjakov se je županu za sprejem zahvalila ravnateljica mag. Bernardka Sopčič, učence pa so nagovorili tudi podžupan Igor Pun-gartnik, razredniki Andreja Špajzer, Jure Stepišnik in Mojca Kacjan in pomočnica ravnateljice Simona Tomšič. Jože Kužnik je pripravil sprejem tudi za devet učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki so v šolskem letu 2015/2016 na državnem in mednarodnem Preboldski župan je sprejel najboljše učence, prijetnega dogodka pa so se udeležili tudi drugi predstavniki občine, oba ravnatelja in razredniki. Braslovški devetošolci z županom Branimirjem Strojanškom, ravnateljico Andrejo Zupan in razredničarkama Branko Mlinar Kreče in Julijano Klančnik Polzelski učenci skupaj z županom in nekaterimi predstavniki občine, ravnateljico mag. Bernarda Sopčič, pomočnico ravnateljice Simono Tomšič in z razredniki Andrejo Špajzer, Juretom Stepišnikom in Mojco Kacjan Vranski župan Franc Sušnik, ravnatelj mag. Gorazd Kozmus in ravnateljica Majda Pikl z najboljšimi učenci na Vranskem Najboljši iz Občine Tabor z županom, predstavniki občine in šole področju na različnih tekmovanjih zastopali žalsko glasbeno šolo, pa tudi mentorje in ravnatelja glasbene šole mag. Gorazda Kozmusa. V spomin na slavnostni dogodek so učenci prejeli knjigi Malteški viteški red na Polzeli in Občina Polzela skozi čas. V kulturnem programu je pod mentorskim vodstvom prof. Tanje Miklavc in ob klavirski spremljavi prof. Irene Kralj nastopila mlada violinistka, učenka žalske glasbene šole Tina Cizej. Prejšnji četrtek so sprejem za najboljše učence in dijake pripravili tudi v Občini Tabor. Učence, dijake in starše sta sprejela vodja občinske uprave Ana Leskovšek in župan Anton Grobler. Poleg desetih učencev in dijakov, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom ali so bili uspešni v znanju na različnih tekmovanjih, sta se sprejema udeležila tudi ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Pikl in vodja POŠ Tabor Branko Šketa. Župan Franc Sušnik je na vrtu Schwentnerjeve hiše na Vranskem svečano sprejel 24 učenk in učencev, od tega štiri, ki so bili odlični vseh devet let šolanja. Podaril jim je knjižno darilo in priznanje župana Občine Vransko ter se zahvalil tudi vodstvu šole, mentorjem in staršem. Županu pa sta se za prijazen sprejem zahvalila ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Pikl in ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec mag. Gorazd Kozmus. D. N. , T. T. 6 |uni| 2016 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Dvajsetič pod Reško planino V Šempetru praznovali Srečanje nekdanjih šolarjev in učiteljev pred nekdanjo šolo, ki je že več kot 30 let planinski dom. Predzadnji junijski vikend je bilo v Mariji Reki nad Preboldom zelo pestro in živahno. Razlog za to je bila tradicionalna in tokrat že jubilejna, 20. prireditev Pod Reško planino veselo živimo. V treh dneh se je zvrstilo veliko dogodkov, od petkovega športnega srečanja na športnem igrišču v dolini ob cesti za Trbovlje, sobotnega kolesarjenja od Kranjčevega mlina do planinskega doma in osrednje prireditve z 12. srečanjem nekdanjih šolarjev in odprtjem razstave do nedeljskega 14. festivala domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Glavni prireditvi sta potekali pod velikim šotorom. Sobotna se je začela ob 15. uri s sveto mašo, nadaljevala pa z odprtjem razstave in s pestrim kulturnim programom, v katerem so nastopili Pihalni orkester Prebold, pevski zbor OŠ Prebold, Reški bend - Reški trio, Reški slavčki in Reški godci iz preteklih let. Ob tem so pripravili tudi zanimiv pogovor z ljubiteljskim zgodovinarjem in Razstava, posvečena 20-letnici prireditev Pod Reško planino veselo živimo nekdanjim primarijem celjske bolnišnice dr. Ivanom Dolinar-jem, ki je napisal že več knjig in tudi knjigo o zgodovini Marije Reke, sledilo pa je prijetno druženje. V nedeljo se je vse skupaj nadaljevalo in zaključilo s 14. festivalom, ki ga v okviru KD Marija Reka vsa leta vodi Cita Galič. Slednja nam je povedala, da je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Marjana Mlinar, Aleš Svetlin in Marjan Knez, ki so prispevali 50 odstotkov točk za skupno zmago, svojo strokovno nagrado za inovativnost in svež pristop podelila ansamblu 5+ band, v katerem prepeva tudi nekdanji pevec New Swing Quartet Marjan Petan. O zmagovalcu so odločali tudi glasovi občinstva in zmagovalci festivala so postali Navihani muzikantje iz Tabora, drugo mesto si je prislužil ansambel Murni iz Šentjurja, tretje pa mladi ansambel Jug iz okolice Virštanja na Kozjanskem. D. N. Športno druženje v znamenju troboja Sodelujoče ekipe na športnem druženju v Latkovi vasi V Športnem parku ŠD Marija Reka so tudi letos v okviru občinskega praznika pripravili športno srečanje treh ekip. Tradicionalno se vsako leto med sabo pomerijo ekipa ŠD Marija Reka, ekipa svetnikov in delavcev Občinske uprave Občine Prebold ter eno od društev, ki praznuje okrogli jubilej. Tokrat je bila to ekipa Pihalnega orkestra Prebold, ki praznuje letos 90-letnico svojega delovanja. Ekipe so se pomerile v treh disciplinah, in sicer v nogometu, postavljanju električnega pastirja za preprečevanje škode po divjih prašičih, ki so v tem delu občine zelo dejavni, in spretnostni disciplini - vožnji z avtomobilčkom preko ovir. Glavna disciplina pa je bila nogomet, kjer so zmagali domačini, ki so tudi letošnji prvaki preboldske nogometne lige. Drugi so bili svetniki in delavci občinske uprave z žu- panom Vinkom Debelakom na čelu, na tretje mesto pa so se uvrstili gostujoči godbeniki. Takšen vrstni red je bil tudi v skupnem seštevku vseh treh iger tokratnega troboja, pri čemer pa ni bil toliko pomemben rezultat, kot je bilo prijetno druženje. Tekmovanja je tudi tokrat komentiral Viki Stergar, za prijetno druženje pa so skrbeli tudi člani Reškega tria. D. N. Junija praznuje svoj krajevni praznik tudi KS Šempeter. S praznovanji so začeli že prvo junijsko soboto, ko so se v Pivki pri Postojni udeležili tradicionalnega srečanja Šempetrov. Sledil je pohod Od Petra do Pekla. Vse do danes se je zvrstilo še več drugih dogodkov, na slavnostni seji krajevne skupnosti pa so podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti. Slovesnost, ki so jo načrtovali v prijetnem okolju Rimske nekropole, so zaradi nestabilnega vremena izpeljali v dvorani KZ Šempeter. Prireditve se je udeležilo veliko krajanov in gostov, ki so uživali v nastopih. Organizatorji so namreč poskrbeli za bogat kulturni program, ki so mu dajali vsebino mladinski in otroški pevski zbor OŠ Šempeter ter šolski bend pod vodstvom Katje Florjančič, Moški pevski zbor Savinjski zvon pod vodstvom Metke Jagodič Pogačar, Petrovi tamburaši z umetniškim vodjem Janezom Krevlom, Mešani cerkveni pevski zbor Skala Župnije Šempeter pod vodstvom Anice Randl, mladi recitatorji z idejno vodjo prireditve Valentino Toman Čre-možnik ter vrtčevska folklorna skupina Šmentana muha pod vodstvom mentoric Irene Lesjak in Alenke Vrenko, ki je bila trudi moderatorka slavnostne seje. Zbrane je nagovorila predsednica Krajevne skupnosti Šempeter Zdenka Jan, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo nad delom društev in organizacij ter posameznikov, ki bogatijo življenje v kraju in dobiva tako še večjo prepoznavnost v širšem prostoru. Zahvalila se je tudi občini in vsem, ki kakorkoli sooblikujejo življenjski utrip in podobo njihove lokalne skupnosti. Vse tisto, kar jim je uspelo postoriti in kar jim še bo, pa je dokaz dobrega dela in sodelovanja, kar si želi tudi v prihodnje. Ob koncu prireditve so se najzaslužnejšim zahvalili s priznanjem, ki sta jih letošnjim nagrajencem podelila predsednica Zdenka Jan in župan Občine Žalec Janko Kos. Najvišje priznanje, naziv častnega krajana/-ke so letos podelili Danici Laznik, ki je s svojim delom vpeta v svoj kraj na najrazličnejših področjih že od leta 1967, ko je začela kot šepetalka v dramski sekciji. Njeno delo je pustilo svoj pečat v OŠ Šempeter, kjer je opravljala delo tajnice, dejavna je bila pri Planinskem društvu Šempeter, Koronarnem klubu Savinjska dolina, v Medobčinskem kulturnem društvu Od Celja do Žalca ... in še kje. Pred dobrim letom dni pa je morala zaradi bolezni prenehati z aktivnim delovanjem. Izredno priznanje KS Šempeter je prejel duhovnik Dobitniki priznanj Mirko Škoflek, grb KS Šempeter pa so prejeli Petrovi tam-buraši. Poleg tega so podelili tri priznanja za prizadevno delo in uspehe. S tem priznanjem so se okitili Ivana Lužar, Edvard Gmajner in Čebelarsko društvo Šempeter. Priznanje mladim za izjemne uspehe je šlo tokrat v roke dijakinji in bodoči študentki, ki je dosegla izjemne uspehe na znanstvenoraziskovalnem področju, saj je s sedmimi sovrstniki iz Slovenije na tekmovanju v Ameriki osvojila zlato nagrado in bila med petimi najboljšimi na svetu. Ana bo septembra v Bruslju sodelovala tudi na 28. evropskem tekmovanju znanstvenikov, in sicer skupaj z mladimi znanstveniki iz Amerike in Azije. D. Naraglav V Preboldu darovali kri Žalsko območno združenje Rdečega križa Slovenije, Krajevna organizacija Rdečega križa Prebold in Transfuzijski center Celje so v Gasilskem domu Prebold izvedli že peto letošnjo krvodajalsko akcijo. Akcije se je udeležilo 55 krvodajalcev, od tega največ z negativnimi krvnimi skupinami ter skupinama 0+ in B+, ki so jih v celjskem transfuzijskem centru najbolj potrebovali. Matjaž Črešnovar, sekretar žalskega območnega združenja RKS, je ob tem povedal: »Ljudje pomagajo, ko je to potrebno, in se zavedajo, da bodo kri potrebovali morda že jutri tudi sami. Za ta hiter odziv smo jim zelo hvaležni. Celjska transfuzija je potrebovala nove zaloge krvi teh skupin in s preboldsko akcijo jih je lahko obnovila.« Naslednja krvodajalska akcija bo 14. julija na Vranskem, kri pa boste lahko darovali od 7. do 10. ure v tamkajšnjem kulturnem domu. T. T. UNIFORIST PRODAJALNA Vrtni traktor JONSERED LT 2317 CMA 3.369 00 € motor 656 cm3 B&S V-Twin | 8,6kWpn 2500 mm-1 | avtomatski menjalnik | rezervoar za gorivo 5,7 l | pobiranje mulčanje | ročni vklop nožev | širina košnje 97 cm | višina košnje 26-102 mm | velikost košare 220 l | teža 234 kg Folija DUOPLAST Optima Folija DUOPLAST Optima 80 00 € 70 00 € 750 mm | debelina 25 pm | 5 plastna | dolžina 1.500 m PrANN-R? 500 mm | debelina 25 pm | 5 plastna | dolžina 1.800 m pewag Vrvica za baliranje v kocke TEWE 10 kg 35 90 Tip 400 ali 750 4 GARDENA NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG. PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovinaHuniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 _SaAtiriisAe/.daiitte/S PO DOLINI |uni| 2016 7 Pred 25 leti smo zmagali vsi Med nastopom Mance in Benjamina Izmajlova in njunih glasbenih spremljevalcev Občina Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in žalski odbor Veteranskega društva Sever so v ponedeljek, 20. junija, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili osrednjo občinsko proslavo ob 25-le-tnici samostojne Slovenije. Na slovesnosti, ki jo je povezovala Lidija Koceli, je udeležence že v avli dvorane pozdravila Godba Zabukovica, kmalu zatem pa je zadonela slovenska himna iz grla velike mojstrice petja Mance Izmajlo-ve. Udeležence je nagovorila in pozdravila moderatorka slovesnosti in k besedi povabila župana Občine Žalec Janka Kosa. Ta je v svojem govoru spomnil na pomen tokratne slovesnosti in čas pred 25 leti ter na ljudi, ki so v savinjskem okolju prispevali pomemben kamenček v mozaik takratne osamosvojitve. Izrazil je tudi obžalovanje in skrb, da tudi ti dogodki pred četrt stoletja delijo Slovence. Ob tem je poudaril: »Zmagovalci smo bili slovenski narod, slovenska TO, slovenska policija (takratna milica) in večina lojalnih in domoljubnih ter zvestih ljudi. Vsi ti si zaslužijo vse priznanje in ne bomo do- Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline je v ponedeljek, 20. junija, pred vojaškim skladiščem v Zaloški Gorici organizirala slovesnost ob odkritju spominske plošče v spomin na veliki dogodek naše polpretekle zgodovine. Na čas pred 25 leti, ko so enote 81. območnega štaba Teritorialne obrambe Žalec (TO) brez boja zavzele vojaško skladišče Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Slavnostna govornika ob odkritju spominske plošče sta bila predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič in predsednik OZ veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in takratni volili, da si to kdo lasti in da bomo ujetniki nekih njegovih velikih ambicij.« Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas, ki je med drugim dejal, da je zelo počaščen, da lahko govori na osrednji proslavi v Občini Žalec. Žalska občina je bila namreč ena izmed 16 občin, ki niso spoštovale ukaza in niso oddale orožja v skladišča JLA. »Samooklica-ni general iz Kočevja, ki je bil načelnik upravnega organa za obrambne zadeve, pa je orožje oddal in si zdaj pripisuje vse zasluge, zaradi katerih orožja niste dali. Celo svojemu sinu, ki je bil takrat star 12 let, je uredil status vojnega veterana,« je med drugim poudaril Tomaž Čas in bil v nadaljevanju kritičen tudi do poveličevanja nekaterih akcij, kot je zavzetje skladišča v Borovnici, medtem ko so mnoge druge akcije, vključno z Zaloško Gorico, Holme-cem, Trzinom, Medvedjekom, Šentiljem, Gornjo Radgono ..., očitno manj vredne, kar je skrajno neodgovorno in krivično do vseh drugih akcij in ravnanj TO in milice v tistem obdobju.« V drugem delu svojega govora je osvetlil takratni čas poveljnik 81. območnega štaba TO Žalec Adi Vidmajer. Adi Vidmajer je v svojem govoru podrobneje orisal dogajanje ob zavzetju tega objekta, ki je zelo pozitivno vplival na moralo in samozavest pripadnikov TO, ter nadaljnji razvoj dogodkov vključno z zavzetjem vojašnice JLA v Celju. O samem dogodku pa je med drugim povedal: »Skladišče v Zaloški Gorici, ki je bilo eno največjih skladišč JLA v Sloveniji, smo zavzeli 30. junija 1991 po večdnevnih pogajanjih. Pogajanja so bila trda, načrt akcije prevzema skladišča pa teoretično in praktično natančno pripravljen in ravno tako izveden.« Ladislav Lipič je na kratko orisal čas slovenskega osa- in podal svoje razmišljanje o sedanji državi, ki žal ni takšna, kot smo si jo zamišljali in se zanjo borili, ob koncu pa je dejal: »Vojno v letu 1991 smo dobili vsi, predvsem pa z umirjenim ravnanjem nekaterih, saj so posamezniki z nekaterimi idejami in ukazi, če bi bili izpeljani, izvršeni, resno ogrozili varnost državljank in državljanov Slovenije. Zato mlajšim generacijam pripovedujmo lepe spomine o prehojeni poti slovenskega naroda, pripovedujmo jim o tistih dogodkih in ravnanjih, ki so nam v ponos na tej poti, ki nas je vodila k osamosvojitvi in samostojnosti Republike Slovenije.« V kulturnem programu je nastopila umetnica Manca Izmajlova z možem Benjaminom in izvrstnim spremljajočim triom, njihov nastop pa je občinstvo popeljal do stoječih ovacij. Slovenske pesmi, ki so del širšega repertoarja projekta Mance Izmajlove, Pesmi mojih krajev, ki bo zaživel in predstavljen letos septembra na koncertu v ljubljanskih Križankah, so bile poseben poklon državnemu prazniku in nepozaben dogodek sredi hmeljarske metropole. D. Naraglav mosvajanja in izrekel čestitke spodnjesavinjskim veteranom za njihovo prizadevno delo pri ohranjanju spomina na ta čas, katerega rezultat je med drugim tudi to spominsko obeležje. Slovesnost, ki jo je vodila Lidija Koceli, je s svojim nastopom popestrila Vokalna skupina In Spiritu, s svojo navzočnostjo so slovesnost počastili župani spodnjesa-vinjskih občin, predstavniki veteranskega združenja Sever in OZ ZB za vrednote NOB Žalec in Slovenske vojske, vsi pa so se nato udeležili tudi osrednje občinske proslave ob dnevu državnosti, s katero so obeležili 25-letnico osamosvojitve. D. N. Slavnostni govornik dr. Tomaž Čas Še prej ob dnevu upora V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so 26. aprila počastili tudi dan upora proti okupatorju, ki letos obeležuje 75-letnico in spomina na leto 1941, ko so v Vidmarjevi hiši v Ljubljani ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Proslavo sta pripravila Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Občina Žalec v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, žalskim odborom Veteranskega društva Sever, Društvom generala Maistra in žalskim območnim odborom Društva izgnancev Slovenije. Na proslavi so podelili plakete Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije za predano in ODLIČNA PONUDBA, ODLIČNE CENE uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine NOB ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog zveze. Srebrno plaketo je prejel 81-letni Igo Cizej z Gomilskega, zlato plaketo pa 91-letni Jože Tkavc iz Šempetra. Kulturni program z naslovom Svobodna Slovenija so pripravili Godba Li-boje, Moško pevsko društvo Pod gradom Celje in Prosvetno društvo Anton Bezenšek Frankolovo ter moderatorka Jožica Ocvirk, domiselno sceno pa je oblikovala Breda Bračko. Slavnostni govornik je bil podpredsednik ZB za vrednote NOB Žalec Viljem Petek. Popravek V majski številki Utripa smo v članku Tisoč let Drešinje vasi na 7. strani zapisali napačno ime predstavnika žalske občine, ki je nagovoril zbrane. Zapisali smo namreč, da je v imenu Občine Žalec zbrane nagovorila podžupanja Hana Šuster Erjavec, ki je bila zapisana kot predstavnica občine v nepopravljenem scenariju prireditve, ki smo ga prejeli od organizatorjev. Pravzaprav pa je zbrane nagovoril podžupan Robert Čehovin, ki se mu za neljubo napako opravičujemo. Organizatorje pa naj med drugim opomnimo, da v prihodnje poskrbijo za pravočasno obveščanje sprememb. Uredništvo VIDELI BOSTE Spominska slovesnost v Zaloški Gorici Slavnostna govornika ob odkritju spominske plošče, ki jo je »blagoslovil« dež. OPTIKA I OČESNA ORDINACIJA [ KIRURGIJA SAviNJSKA cESTA 2 ŽALEc www.iRMAN.Si pregled viDA* za predpis očal: 051 288 010 *samoplačniški pregled 8 |uni| 2016 OSREDNJE TEME _SaAjlnis&e/. datine/S Žalska noč in dan odprla Poletje v Žalcu Ponudba glasbe na Žalski noči navdušila 5000 glavo množico Libojske mažoretke napolnile trg ob popoldanski povorki. št* > >s a®^ ¿¿Ž J» # P - ...... Skupina Nude je ogrela mlade vseh starosti. «/ r ' --r 1 ® Rudarji... Hmeljarske starešine in princese... Novopečeni pivovar in direktor ZKŠT Žalec Matjaž Jutršek v akciji Tokratna Žalska noč je bil tudi odličen ambient za dekliščino. V povorki so sodelovali starodobniki. 'lil ■i. . ' - M 1 Tudi za lačne ponočnjake je bilo poskrbljeno. Letošnja Žalska noč in dan sta postregla s pestrim programom, ki se je začel z dopoldanskimi športnimi aktivnostmi v Športnem centru Žalec in v Vrbju. Popoldan je bil v znamenju sejma domačih izdelkov in drobne obrti ter raznih predstavitev, zvečer pa je sledila zabava ob zvokih znanih glasbenih skupin in bogati gostinski ponudbi. Dan in noč sta v Žalec privabila več kot 5 tisoč ljudi. Po 17. uri smo bili priča promenadni vožnji koles, starih motorjev in VW vozil - hroščev in drugih starodob-nikov, spremljali pa sta jo pihalni godbi Liboje in Zabuko-vica. Slednja je spremljala tudi libojske mažoretke, letošnje državne prvakinje. Da so res tako uspešne, so pokazale tudi v tokratni povorki, ki so jo pospremili tudi številni rudarji v rudarskih uniformah rudarske čete Etnološkega društva Vesele "kelnarce" Srečno na čelu z dr. Jožetom Hribarjem. Zaključek prome-nadnega sprehoda pa so obogatili hmeljarske starešine in princese. S pestrim dogajanjem so nadaljevali na Šlandrovem trgu, kjer je na glavnem odru Mojca Robič, ki jo malčki poznajo tudi kot voditeljico televizijske oddaje Mojca in medvedek Jaka, poskrbela za prijetno glasbeno in plesno vzdušje za najmlajše in tudi njihove star- Na ramenih se bolje vidi. še. Za plesno poslastico s hip hopom je poskrbel tudi Plesni klub MOVE, program pa je povezoval Franci Podbrežnik. V večernem delu Žalske noči pa so občinstvo zabavali mlada skupina Jacksoni ter skupini Mambo Kings in Nude. D. N. Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA Tokrat so imeli tudi reševalci kar nekaj dela z oskrbo vročekrvnežev. _SaAtiriisAe/.daiitte/S OSREDNJE TEME |uni| 2016 9 Mi smo prvi Na teku malo Savinjčanov Na Cici olimpiadi je skupaj sodelovalo kar 700 otrok. Atletski stadion Športnega centra Žalec so zadnjo majsko sredo in četrtek okupirali nadobudni mladi športniki tradicionalne cici olimpijade. Gre za prijetno športno druženje ob izvajanju atletskih disciplin in spodbujajočem navijanju staršev in drugih obiskovalcev. Na tem športnem dogodku se vsako leto predstavijo 4- in 5-letniki vrtcev žalske občine in otroci prvih razredov osnovnih šol žalske občine; skupaj okrog 700 udeležencev. Letošnja cici olimpijada je bila že 19. po vrsti. Prvošolčki so se tudi letos pomerili v teku na 60 m, skoku v daljino in metu vorteksa, otroci iz vrtca pa v teku na 50 m, na zabavnem poligonu in metu perja-nice. Obe športni prireditvi sta potekali v prijetnem vzdušju, ob navijanju staršev in drugih obiskovalcev. Začeli sta se s prihodom skupin na atletski stadion in zborom vseh tekmovalcev. Prireditev je vodil športni komentator in peda- Med drugim so se merili tudi v skoku v daljino. gog Peter Kavčič, pri tem pa mu je pomagal DJ Robby. Po slovesni zaprisegi vseh malih športnikov je olimpijski ogenj prižgala, tako kot že lani, posebna gostja, dobitnica prve olimpijske medalje v judu Lucija Polavder. Otroci so se nato v spremstvu učiteljic in naslednji dan vzgojiteljic podali z enega tekmovališča na drugega in pokazali, kaj znajo in zmorejo. Pri tem je vrtčevskim otrokom pomagal tudi Ponirek - maskota Ribnika Vrbje, ki je hkrati tudi maskota te otroške olimpijade. Rezultate so organizatorji sicer zabeležili, vendar jih ne bodo objavili. Vsi otroci so namreč zmagovalci že zaradi tega, ker so sodelovali, za kar so prejeli spominsko priznanje in žige v zgibanko športne akcije Razpnimo jadra, po odhodu z igrišča pa so bili deležni tudi zasluženega okrepčila. D. N. Jadra razprta za dan žog V Športnem centru Žalec so v soboto, 18. junija, pripravili še eno prireditev v sklopu športne akcije Razpnimo jadra, ki je tako skupaj z rekreativnim tekom v okolici Ribnika Vrbje obogatila program prireditev v okviru letošnje Žalske noči. Najmlajši so se lahko preizkusili v nogometu na travi, odrasli pa v odprtem košarkarskem turnirju in odbojkarskem turnirju na mivki. Nogometne ekipe so sestavljali štirje igralci brez vratarja, na odbojkarskem turnirju so se med sabo pomerili po trije igralci na vsaki strani, v vsaki ekipi je morala biti tudi ena ženska, prav tako po trije igralci so sestavljali košarkarsko ekipo. Za vse udeležence je bila na voljo brezplačna pijača, vsi pa so lahko sodelovali tudi v žrebanju za praktične nagrade. Najboljše tri ekipe v vsaki kategoriji so prejele pokale in praktične nagrade. Pomembneje od tega pa je bilo seveda druženje, ki je bilo zaradi lepega vremena še prijetnejše. D. N. Z žogo po zraku ... Start teka na 10 kilometrov Tekaško društvo Savinjčan je v okviru Žalske noči letos prvič organiziralo tek na 5 in 10 kilometrov. Na tekmovanju ob Ribniku Vrbje, strugi reke Savinje ter po poljskih poteh okoliških vasi je nastopilo 70 tekmovalk in tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so bili z izvedbo same tekme zelo zadovoljni. Škoda le, da se teka ni udeležilo več tekačev iz Savinjske doline, ki jim je bil tek v prvi vrsti namenjen. Na 5-kilometrskem teku je v absolutni kategoriji slavila Nika Jančič iz AD Kladivar Celje, ki je progo pretekla s časom 22:27,84, druga je bila Renata Vetrih iz ŠD Unior Zreče, tretje mesto pa je pripadlo Nataši Borštner iz Izlak. Pri moških je na 5 km zmagal Mateju Čebin iz ŠD Ravenska vas s časom 21:30,81, drugi je bil Amadej Muršak iz Mute, tretje pa Andraž Magdič iz Zagorja ob Savi. V teku na 10 km si je v ženski kategoriji zmago s časom 46:27,77 pritekla Anita Gre-gorc iz Kranja, druga je bila Barbara Ovčjak iz Velenja in tretja Danijela Furlan iz Trebnjega. V moški kategoriji na 10 km je s časom 38:22,37 zmagal Matjaž Vrhunc iz ljubljanskega društva Topatlet, drugi je bil Alen Lamper iz Celja in tretji Matjaž Senica iz Hrastnika, četrti Dejan Babič in šesti Marko Pikl (oba iz Žalca). T. Tavčar ... in tudi po tleh. 1.7. 21.00 Koncert VS Jazzva, šlandrov trg 2.7. 21.00 14. lepotni izbor Smaragdne kraljice, šlandrov trg 5.7. 21.00 Koncert Simfoničnega orkestra in Jazz Big Banda iz Brightona in Hova, šlandrov trg 8.7. 21.00 Glasbeno-filmski večer v spomin Sergeja Vučerja, atrij Savinove hiše 9.7. 19.00 Odprtje razstave Marte Vošnjak, Savinov salon 9.7. 21.00 Ulično gledališče, Ana Desetnica, šlandrov trg 11.7. 21.00 Savinov večer, atrij Savinove hiše 15. 7. 21.00 Kino pod zvezdami, atrij Savinove hiše 16.7. 21.00 Koncert in natečaj Stresi oder, šlandrov trg 22. 7. 21.00 Kino pod zvezdami, atrij Savinove hiše 23.7. 21.00 Koncert ansambla LUNCA, šlandrov trg 29.7. 21.00 Koncert Marjana in Majde Petan, šlandrov trg 30.7. 21.00 Glabena skupina "Uživo", šlandrov trg 4.8. 19.00 Razstava fotografij Milana Žolnirja, Savinov likovni salon 5. 8. 21.00 Kino pod zvezdami, atrij Savinove hiše 6.8. 20.00 Žalska noč mladih - Warm up party, šlandrov trg 12. 8. 21.00 Kino pod zvezdami, atrij Savinove hiše 13.8. 21.00 Koncert skupine ZEUS, Šlandrov trg 19.8. 20.00 Ansambel Igor in Zlati zvoki, šlandrov trg 20.8. 20.00 Skupina Flora&Paris, Šlandrov trg 26.8. 20.00 Večer akustične glasbe - FAG 2016, atrij Savinove hiše 27.8. 20.00 Skupina Fossily band, šlandrov trg Vsako soboto ob 9.00 brezplačni vodeni ogledi Žalca in Avantura Zeleno zlato, pričetek pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. I 25.-29. 7. In 8.-12. 8. 2016 PLAVALNI ULITI 4.-8.7. ¡n 22.-26. s. 201« ^Žalec UMETNIŠKE DELAVNICE 16.-19. s. 2016 www.turizem-zalec.siwww.zkst-zalec.si 10 |uni| 2016 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAMAii&be/. datine/S Nagrade petim inovatorjem V podjetju Pan Tim (Uni-forest) v Latkovi vasi se je 1. junija s slavnostno podelitvijo nagrad in priznanj zaključil razpis Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2015. Občine in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec so s strokovno pomočjo Razvojne agencije Savinja podelile priznanja petim najboljšim inovacijam za preteklo leto. Na slovesnosti v novih prostorih podjetja Pan Tim in Uniforest je zbrane nagovoril direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik in ob tem povedal, da se letošnji skupni razpis občin Spodnje Savinjske doline Inovator leta od predhodno izvedenih razlikuje po tem, da so zaradi težkih finančnih razmer na razpisu sodelovale le tri občine SSD, in sicer Polzela, Prebold in Žalec. Iz tega razloga je bilo na tokratni razpis prijavljenih nekoliko manj inovacij kot pretekla leta, in sicer skupaj šest inovacij, od katerih sta dve skupinski. Pri razvoju prijavljenih inovacij pa je sodelovalo osem inovatorjev. Med veljavnimi predlogi, eden je bil neveljaven, je komisija, ki so jo sestavljali predsednik Danilo Basle (ZZG Žalec), Robert Čehovin, dr. Tanja Kovač, Viktor Mitov (vsi Občina Žalec), podpredsednik Aleš Trbežnik, Marjan Verdev (oba Občina Polzela), Jani Kone in Med podelitvijo priznanja in nagrade Simonu Tominšku, ki je na razpisu sodeloval z dvema inovacijama. Uroš Škoflek (oba Občina Prebold), izbrala pet inovacij, ki jih je Območni svet Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline (OS ORP SSD) pod vodstvom župana Občine Žalec Janka Kosa na seji 27. maja 2016 tudi potrdil. Inovatorji leta SSD 2015 so postali Anton Kisovar in Zvone Romih iz podjetja Tehnos, ki sta ustvarila namenski profesionalni mulčer za špargljeve nasade MSP 150 in prejela 1. nagrado, Simon Tominšek iz podjetja Sico, ki je prejel dve nagradi in priznanji, in sicer za horizontalni dvostransko delujoči cepilni stroj z nalagal-nim in transportnim sistemom Robust 500 (2. nagrada) in za hidravlični vitel kot oprema za vertikalne cepilnike drv Robust 16, 20, 25 (4. nagrada), Robert Horvat iz podjetja Uniforest za vitel s konstantno vlečno silo (3. nagrada) ter Iztok Medved in Sebastijan Plaskan iz podjetja Ursa za elektronsko krmiljen sistem za preprečevanje rjavenja (5. nagrada). Ob tej priložnosti so inovatorje in ostale udeležence nagovorili gostitelj Drago Pinter, ki je predstavil podjetje Pan tim in Uniforest ter ob tem poudaril pomen inovativnosti za njihovo dejavnost, župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je na kratko predstavil delovanje občine in čestital vsem inovatorjem za njihovo delo in osvojena priznanja. To sta nato storila tudi žalski župan Janko Kos, ki je predstavil Območni svet Območnega razvojnega partnerstva in poudaril pomen povezovanja med občinami in implementiranja inovativnih rešitev za širšo družbeno korist, Nagrajenci, vsi trije župani in organizator oziroma gostitelj in Danilo Basle, ki je predstavil delo komisije in posodobljen pravilnik o delu komisije ter letošnji izbor. »Razlika je bila res majhna, med prvim in petim le 0,5 točke, med prvo in drugo pa le šest stotink, kar je včasih celo v športu težko izmeriti. Na osnovi tega smo predlagali županom in se nato tudi odločili, da nagrade podelimo vsem petim inovacijam oziroma inovatorjem. Denarne nagrade se podelijo iz kvote po sistemu prejetih točk. Glede na to, da so bile tako majhne razlike, so nagrade skorajda enake (1.996 evrov prva in 1.881 evrov peta, op. p.), vendarle pa je bil nekdo prvi in nekdo peti,« je med drugim povedal Danilo Basle. Po uradnem delu so si udeleženci pod vodstvom Draga Pinterja ogledali podjetje in se seznanili s proizvodnjo. Njihov nagrajenec Robert Horvat pa nam je ob tem nekoliko podrobneje opisal svojo inovacijo, vitel s konstantno vlečno silo: »To inovacijo smo v našem podjetju Uniforest razvili z namenom, da omogočimo širšemu krogu uporabnikov gozdarski vitel velikih zmogljivosti. Novi vitel tako s pomočjo elektronsko krmiljenega proporcionalnega ventila na celotnem območju odvitja vlečne vrvi in zagotavlja enako vlečno silo, kar za uporabnika pomeni delo s 30 odstotki lažjo vlečno vrvjo. Najdaljša dolžina vlečne vrvi na bobnu je zaradi zmanjšanega preseka vrvi povečana za 20 odstotkov, pri enakih delovnih razmerah pa je ta vitel tudi manj obremenjen. Vitel bo nepogrešljiv na nekaterih zelo slabo dostopnih predelih, kjer bo poleg velike vlečne sile potrebna tudi zadostna dolžina vlečne vrvi.« Slovesnost so s svojim nastopom pod mentorstvom Urške Tekavc polepšali učenci GŠ Ri-sto Savin, kitaristi Jaka Križnik, Jaka Turk, Julijan Zakonjšek in Eva Pišek. D. Naraglav Partnerji podjetniškega okolja v Spodnji Savinjski dolini že vrsto let sodelujejo pri organizaciji različnih oblik spodbujanja razvoja ter odpiranja novih delovnih mest v gospodarstvu. Ena od tovrstnih oblik je tudi spodbujanje inovacij s pomočjo razpisa Inovator leta. Njegovi začetki segajo v leto 2006, ko je z zbiranjem najboljših inovacij začela Občina Žalec. V letu 2012 je na pobudo upravljavca razpisa Razvojne agencije Savinja k razpisu pristopilo še ostalih pet spo- dnjesavinjskih občin. S tem je razpis bistveno pridobil na veljavi, tako v smislu povečanja nabora prijaviteljev kot tudi finančnih sredstev za izvedbo razpisa, ki so ga preimenovali v Inovator leta SSD. V obdobju od 2006 do 2011 je bilo skupaj ocenjenih 35 inovacij, ki so bile plod ustvarjalnega duha kar 57 inovatorjev. V novejšem štiriletnem obdobju razpisa Inovator leta SSD, od 2012 do 2015, je sodelovalo 51 inovatorjev s 36 inovacijami. Razpis je sofinanciran s prispevki sodelujočih občin z deležem sredstev, ki je sorazmeren številu prebivalcev občine. Od tega se najmanj 95 % sredstev nameni za denarne nagrade inovatorjem, ostalo pa so materialni in drugi stroški, povezani s podelitvijo priznanj. Vsako leto nagradijo pet najboljših inovacij. Vsa leta pa pri razpisu v okviru ocenjevalne komisije sodeluje tudi Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, administrativno-tehnično podporo pa izvaja Razvojna agencija Savinja. Od semena do obleke Na novonastalem Poligonu industrijskih rastlin na Polzeli pri tovarni nogavic so konec maja posejali kar 19 sort industrijske konoplje, s čimer želijo dolgoročno preučiti različne sorte industrijske konoplje za ekološko pridelavo. Na poligonu so posajeni tudi eko lan, tobak in nekatere druge industrijske rastline. Pri pridelavi bodo uporabljali le ekološka in biodina-mična sredstva za varstvo in prehrano rastlin. Dolgoročno želijo izdelati oblačila iz slovenskih surovin, spodbuditi kmete za pridelavo eko surovin in eko hrane ter obuditi tekstilno industrijo, ne samo za samooskrbo, ampak kot inova-tivne tržne produkte omogočili več delovnih mest v Sloveniji. Poreklo surovin in način izdelave postajata vse pomembnejša tudi pri tekstilu. Sedanji uvoženi tekstil »hitra moda« je v velikih primerih izdelan po spornih tehnologijah v čudnih delovnih pogojih. Poligon industrijskih rastlin je nastal v sklopu projekta povezovanja občin Savinjske doline, Razvojne agencije Savinja, Tovarne nogavic Polzela in ostalih partnerjev, ki so se na pobudo Ekocev združili v zadrugo Ekoci Coop. Zato je Ekoci - Eko civilna iniciativa Slovenije skupaj s Pomurskim sejmom, Univerzo v Mariboru, Katedro za tekstilne materiale in oblikovanje Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru ter ostalimi partnerji organizirala natečaj Maja Klemen Cokan je ročno zagrnila semena. Ekoci Green Design. Sodelujoča oblačila bodo predstavili na sejmu Agra in tudi nagradili. K sodelovanju na natečaju »Eko-ci Green Design« je pristopilo že več kot 20 ustvarjalcev iz različnih krajev Slovenije. T. T. Kaj je turizem? Turizem smo ljudje. Turizem so naši običaji, kultura, glasba, šport, hrana, naše druženje, lepote, znanje, tradicija, gospodarstvo, društvene dejavnosti. Turizem so naše čudovite jedi, ki jih znamo pripraviti. Turizem so naše naravne danosti in to, kar imamo v Savinjski dolini: gore, voda, hmelj, čedalje več industrijske konoplje, zdravilna zelišča, sadovnjaki, čudovita kulinarika ... Na pobudo Zadruge Ekoci Coop, z. b. o., socialno podjetje, objavljamo v okviru Območnega razvojnega partnerstva občin Spodnje Savinjske doline Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor, Vransko, Prebold in skupaj z Razvojno agencijo Savinja JAVNI POZIV za sodelovanje v izgradnji TURIZMA V DOLINI ZELENEGA ZLATA Priložnost za izgradnjo turizma imamo vsi. Hotelirji, gostinci, turistične in športne destinacije, društva, posamezniki, gospodarstveniki, rokodelci, kmetije, posamezniki, glasbeniki, prevajalci ... Vsi, ki nekaj imamo in nekaj znamo in želimo to turistom ponuditi na način, da bodo navdušeni nad doživetji v naši Savinjski dolini in da se bodo s prijatelji radi vračali. Želite sodelovati pri izgradnji turizma v vašem okolju? Da sodelujete na prireditvah, da povabite turiste k vam? Da skupaj ustvarimo priložnosti za sodelovanje in razvoj za nova delovna mesta v kmetijstvu, turizmu, gospodarstvu? Povabilo velja vsem, ki želite sodelovati. Pišite nam na elektronski naslov dejan.jazbinsek@ra-savinja.si (Razvojna agencija Savinja) ali nas pokličite na telefonsko številko 03/713 68 60. Poslali vam bomo obrazec za sodelovanje, kamor boste vpisali vašo ponudbo in svoje namene. Obrazec nam morate vrniti najkasneje do 10. 7. 2016. Informacije o nadaljnjih korakih sodelovanja vam bomo poslali do 20. 7. 2016. Vabljeni k sodelovanju! Marko Klemenčič, Janko Kos, predsednik predsednik zadruge EKOCI COOP, z. b. o. Območnega razvojnega partnerstva SSD _SaAtiriisAe/.daiitte/S PODJETNIŠTVO IN TURIZEM |uni| 2016 n Novem se širi in beleži odlične rezultate V podjetju Novem Car Interior Design z Ložnice pri Žalcu so konec maja podpisali pogodbe za nakup zemljišča in z izvajalci del za gradnjo nove proizvodne hale. Zdaj na zemljišču, ki se nahaja v industrijski coni Arnovski gozd v neposredni bližini obstoječega proizvodnega kompleksa Novema, potem ko so v začetku meseca že prejeli gradbeno dovoljenje, dela že potekajo. Če bo šlo vse po načrtih, bodo novo pridobitev predali namenu že novembra letos, je povedal direktor podjetja Matjaž Omladič, širitev pa v perspektivi dveh let lahko pomeni tudi dodatnih 150 delovnih mest. Nova hala bo precej olajšala prostorsko stisko v proizvodnji in logistiki, s katero se Novem sooča že dlje časa. »Z našim podpisom pogodb s kupci za nove produkte, kot so Range Rover, BMW G14, Porsche 922, Mercedes razreda G in Audi C8 (naslednik A7/C7), je bilo jasno, da bomo morali nujno pridobiti dodatne površine, če bomo hoteli proizvodno--logistično uresničiti njihove zahteve. Zato je že letos januarja vodstvo skupine Novem v Nemčiji sprejelo našo predlagano rešitev o novih površinah in gradnji objekta v neposredni bližini sedanje lokacije, v industrijski coni Arnovski gozd,« je Takole so v začetku junija simbolno zasadili lopato direktor Novema Matjaž Omladič, predstavniki izvajalca del Remonta, projektantskega podjetja in nadzora. Uspešno v preteklem letu in obetavno v prihodnje Podjetje Novem Car Interior Design z Ložnice pri Žalcu v lasti nemškega koncerna Novem, ki izdeluje okrasne letve iz lesa, aluminija, karbona in v zadnjih letih tudi iz drugih materialov za avtomobile prestižnih blagovnih znamk, zaposluje trenutno okrog 770 ljudi. Število zaposlenih niha glede na razmere na avtomobilskem trgu in naročila. Glede na obete in novo podpisane pogodbe, zaradi katerih so se odločili za širitev, bo število zaposlenih še naraščalo, v naslednjih letih predvidoma za okrog 150 zaposlenih. Pred tremi leti so dobili posel za novo BMW sedmico, ki so jo začeli prodajati jeseni 2015 in zato so v zadnjem poslovnem letu zelo izboljšali poslovanje. Prihodke od prodaje so povečali za 71 odstotkov, EBITDA za 61 odstotkov. V poslovnem letu, ki se je v Novemu končalo marca 2016 (poslovno leto traja od 1. aprila do konca marca naslednje leto), so ustvarili 73,3 milijona evrov prihodkov, 7,9 milijona evrov EBITDA in pet milijonov evrov čistega dobička in se uvrstili na 21. mesto menedžerjeve lestvice najboljših slovenskih podjetij TOP 101. V Novemu za poslovno leto 2016/2017 pričakujejo, da bodo še presegli rezultate iz preteklega poslovnega leta, saj naj bi ustvarili preko 80 milijonov evrov prihodkov. o tem povedal direktor Matjaž Omladič. »Očitno smo lastnike v Nemčiji z dosedanjim delom prepričali, da znamo proizvodnjo zahtevnih delov izpeljati najbolj optimalno, zato nam zaupa vedno nove izzive. Kupce pa smo kljub konkurenci držav s cenejšo delovno silo prepričali, ker jim ponujamo najboljše rešitve z vidika tehnologije, stroška proizvodnje, kakovosti in točnosti dobav,« je pojasnil Matjaž Omladič. Serijsko proizvodnjo za nove modele bodo predvidoma začeli v letih 2017 in 2018, zato morajo že letos zagotoviti nove zmogljivosti, pozimi deloma seliti in reorga- nizirati proizvodnjo in nabaviti nove stroje, da bodo lahko izpolnili ta naročila do rokov. Nova proizvodna hala se bo raztezala na 6 tisoč m2 površin, z dodatnimi tisoč m2 površin v nadstropju, skupaj torej na 7 tisoč kvadratnih metrih površin. Vrednost investicije brez strojne opreme je 5 milijonov evrov, pri čemer se Novem poteguje tudi za sofinanciranje iz državnega proračuna. Skupaj s strojno opremo bo investicija najbrž znašala še enkrat toliko, torej skupaj 10 milijonov evrov. »Dodaten izziv predstavlja nova organizacija interne logistike in povezave med obstoječo Razvojna agencija Savinja RaS Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 ■ pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - JULIJ,AVGUST 2016 JAVNI NATEČAJ Sodelujte v natečaju in prispevajte „Ful zdravju prijazno delovno prakso". Z natečajem želimo v okviru projekta »Zdravju prijazno delovno okolje za zdrave, aktivne inmotiviranepisarniške delavce« spodbuditi zanimanje organizacij za prenos dobrih praks na področju zdravju prijaznih delovnih mest pisarniških delavcev. Strokovna komisija bo izbralatri najbolj zdravjuprijaznedelovne prakse. Opise vaših dobrih praks lahko oddate najkasneje do 10. 9. 2016. Več o natečaju si lahko preberete na http://www.ra-savinja.si/zdravje/ natecaj.html. Dodatne informacije: Alenka Doler,koordinatorica projekta, tel.: 03/713 68 67 ali e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si. USPOSABLJANJE ZA LOKALNE VODNIKE Vabimo vas na usposabljanje za nove lokalne vodnike, ki bodo promovirali našo hmeljsko dediščino, zgodbo piva in pivovarstva. Usposabljanje bo 24. 8. 2016. Praktični preizkus znanja za vse udeležence izobraževanja bomo izvedli v sredo, 31. 8.2016. Prijave in informacije so navoljo na spletni strani Razvojne agencije Savinja www.ra-savinja.si alina jei. št. 03/713 48 60. JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvozakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2016 (Ur. l. RS, 42/16). Rok: do 17. 8. 2016, informacije natel. št.01/58P 77 92. 2. Javni razpis 4.1c Podpora zv naVožbe v kmetijska gospodarstvo za leto 2016, za naložbe, namenjene izvajanju tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave (Ur. l. RS, 41/16). Rok: do 7. 9. 2016, informacije: 01 580 77 92. 3. Javni razpis4.1-Podporazanaložbe vkmetijskagospodarstva, zanaložbe,namenjeneizvajanju tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave navodovarstvenih območjih (Ur. l. RS, 41/16).Rok:do 7.9.2016, informacije: 01/580 77 92. Ministrstvozagospodarski razvoj intehnologijo Javni razpis za sofinanciiaele razvoj novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva 2016-2018 (Ur. l. RS, 41/16). Rok: do 22. 2. 2017, informacije: 01/400 36 37. Javni skladRSzarazvojkadrov inštipendije Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2016/2017 (210. javni razpis). Rok: od 15. 6. 2016 do vključno 20. 9. 2016, informacije: deficitarne@sklad-kadri.si ali na tel. št. 01/434 10 83. Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu (in aovračijo upravičenih stroškov usposabljanja). Rok:do31.5.20V7 oziroma do porabe sredstev, informacije: kontaktni.center@ess.gov.si ali na tel. št. 080 20 55. Delovni preizkus 2016. Rok: do 9. 9. 2016 oziroma do porabe sredstev, informacije: kontaktni.center@ess. gov.si ali na tel. št. 080 20 55. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. 2t.:03/V11 VV 60, fa6s:03/713 68 70,a-poštv: ra.savinja@ra-srvinja.si, spletna stran: www.rat savinja.si. in novo proizvodno lokacijo. V tem smislu smo ustanovili projektni tim, ki bo pripravil optimalno rešitev,« je pojasnil Matjaž Omladič in dodal, da bo sicer nova hala samostojna lokacija s svojimi garderobami, jedilnico in z manjšim številom pisarn. Robust najpodjetniška ideja Horizontalni dvostransko delujoči cepilni stroj z nala-galnim in transportnim sistemom Robust 600, ki ga je izdelal inovator Simon Tom-inšek iz podjetja Sico iz Arje vasi, dobitnik 2. nagrade za inovatorja leta v Spodnji Savinjski dolini, je v začetku junija zmagal tudi na 13. izboru Najpodjetniška ideja 2016, ki jo podeljuje časopis Finance. Robust se je pred tem okitil že z zlato medaljo AGRA 2014 (že kot prototip), z zlatim priznanjem Regionalne razvojne agencije Celje za inovacijo 2014 in z lanskim nacionalnim srebrnim priznanjem za inovacijo, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Na tekmovanju Najpodjetniška ideja je letos sodelovalo več kot 40 inovativnih podjetnikov, med nj'imi pa je komisija izbrala 10 finalistov, ki so se potegovali za nagrado. Najpodjetniška ideja 2015/2016 pa je ravno cepilnik robust 600. V podjetju Sico iz Arje vasi so ga razvijali dve leti, tržijo pa ga od lanske jeseni. Njegova cena je 10 tisoč evrov. Od takrat so jih prodali že sedem, in sicer v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, Nemčiji in Švici. Njihov cilj je, da bi v naslednjih letih ta tip cepil-nikov prodajali na najmanj petih tujih trgih, od Amerike do Azije, in dobili od 180 do 200 naročil na leto. Sicer pa vidijo največji potencial v ZDA, Kanadi, skandinavskih državah, Veliki Britaniji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. In v čem je inovacija cepil-nika robust 600, katerega ino-vativne rešitve so v podjetju Sico že zaščitili s tremi patenti? Nacepi dvakrat več drv kot klasični cepilnik, pri tem pa porabi podobno količino energije. Delo z njim je kljub večji produktivnosti varnejše in za upravljavca stroja manj obremenjujoče. Direktor podjetja Sico Marjan Volpe in vodja razvoja Simon Tominšek ob prevzemu nagrade Financ za najpodjetniška idejo Bolj učinkovito cepljenje različno velike in debele hlodovine dosegajo z dvosmernim cepljenjem. Robust 600 je vodoraven in dvostransko delujoč cepilni stroj z nalagalnim in transportnim sistemom. Omogoča dosti učinkovitejše sočasno cepljenje nažagane hlodovine različnih premerov in dolžin, ne da bi bilo treba stroj vsakič prilagoditi dimenzijam posameznih kosov hlodovine. Primeren je za cepljenje do 550 milimetrov dolge in do 800 milimetrov debele nažagane hlodovine. Nalaganje in podajanje hlodovine do nožev je strojno. Dvižna naprava cepilnega stroja nažagano hlodovino s tal samodejno odlaga k cepil-nemu sklopu, ki ga sestavljajo cepilna miza, potiskalo in komplet enega vodoravnega in več navpičnih nožev ter potiskalo. Potiskalo hkrati potisne vse ce- pljence proti kompletu nožev. Po vsakem cepilnem gibu, ko noži hlodovino cepijo, potiskalo drva samodejno pomakne na odlagalno mizo. Z nje se ce-pljenci pomaknejo proti nožem v nasprotni smeri. Tako cepljenje teče v obe smeri. Ko je začetna količina hlodovine razcepljena, se drva z odlagalne mize samodejno pomaknejo na transportno drčo. Drva po transportni drči potujejo vzdolž cepilnega stroja na levo in desno stran. Na koncu drče se manjše trske ločijo od drv. Na koncu drče se drva samodejno nasujejo v vrečo na transportni paleti. Na koncu dobimo kompaktno pakirana drva v mrežastih vrečah, kjer se nato tudi posušijo. Robust 600 pa bodo že kmalu nadgradili z žagalno linijo, ki jo že razvijajo, so povedali v Sicu. L. K., foto: Jure Makovec okulisticni pregledi vida (brezplačno ob nakupu korekcijskih očal) v torek, 5. in 12. 7 ter v četrtek, 14. 7. (dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež) Možnost pregleda tudi na zdravstveno kartico! Veliko znižanje sončnih očal za 10-50 %! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@sioi.net www.optika-simona.si 12 |uni| 2016 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAjlnis&e/. datine/S Košnja po starih običajih Kulinarika in pivo Novi gospodar Marko Mirnik razlaga koscem in grabljicam o načinu dela. Turistično društvo Petrovče je zadnjo majsko soboto v sodelovanju z vaščani Zaloške Gorice pod Obrezovim kozolcem in na travniku Ivana Turnška na Zaloški Gorici pripravilo zdaj že tradicionalno prireditev Košnja kot nekoč. Prireditev so pripravili v sklopu prireditve Petrovčevanje 2016. Zbrane je najprej pozdravila predsednica Turističnega društva Petrovče Marija Vaš, nato je zaplesala Folklorna skupina Kobula iz Petrovč, osrednji del dogodka pa je bila predaja gospodarskih pravic. »Ta stara dva«, gospodar Jože Brežnik in gospodinja Dušanka Rehar, sta svojo vlogo predala »ta mladim«, Marku in Ines Mirnik, nato pa so kosci, med katerimi sta bila tudi žalski župan Janko Kos in direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Prapro-tnik, začeli s košnjo, grabljice pa so pokošeno seno naložile na lojtrnik. Med delom jim je »ta mlada« postregla s šilcem žganja in čajem, članice TD Pe-trovče pa so prijazno pogostile nastopajočo folklorno skupino, kosce in grabljice in druge udeležence dogodka. Na kmečki tržnici je bila pestra ponudba domačih dobrot, prodajalci pa so bili zadovoljni, ker je bilo zanimanje za njihove dobrote in izdelke kar veliko. Dogodek je popestril harmonikar Drago Jambrek. T. Tavčar Od Petra do Pekla že tretjič ■ 2M. m j- "T » ■ **■, Ig Del udeležencev pohoda Od Petra do Pekla Na pobudo Turističnega društva Šempeter so društva, ki delujejo v Šempetru, KS Šempeter ter tamkajšnja vrtec in šola v okviru krajevnega praznika že tretjič organizirali pohod Od Petra do Pekla. Kljub kislemu vremenu se je v nedeljo, 12. junija, na pot, dolgo približno 4,5 km, s Petrovega trga odpravilo 300 po-hodnikov. Pohodnike so do Podloga vodili vodniki planinskega društva. Na tamkajšnjem igrišču Rega je Športno društvo Rega poskrbelo za osvežitev, aktivistke RK so prikazale oživljanje in merile krvni tlak ter sladkor, pod kozolcem so zapeli pevci MoPZ Savinjski zvon, gasilci PGD Šempeter pa so predstavili ročne gasilne aparate in njihovo uporabo v gospodinjstvu. Preko mosta Trnava je bil postanek za domače dobrote Društva podeželskih žena Občine Žalec. Od tam pa so lahko pohodniki skrenili na malo daljšo pot do Jame Pekel, in sicer preko Petrovega vrha, pred katerim so člani Planinskega društva K2 predstavili plezalno opremo. Pestro je bilo tudi pred Jamo Pekel. Svoja opravila, pridelke in opazovalni panj so predstavili člani čebelarskega društva, šempetrski taborniki so za otroke pripravili orientacijo, pohodniki so lahko s člani društva upokojencev metali kroge in pikado, z jamskimi vodniki pa so se lahko sprehodili skozi Jamo Pekel. Za hrano in pijačo so poskrbeli gasilci, članice Etnološkega društva Hmeljarska vas in Turističnega društva Šempeter. T. Tavčar V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je zadnji majski četrtek potekala interaktivna delavnica za razvoj kulinaričnih doživetij zelenega zlata pod naslovom Z vrta na krožnik in na kulinarični zemljevid sveta. Občina Žalec si v sodelovanju z ZKŠT Žalec prizadeva oblikovati privlačno in inova-tivno kulinarično ponudbo za turiste in obiskovalce Žalca. Zato so skupaj z agencijo za marketing v turizmu Nea Culpa pripravili delavnico za tu-ristično-gostinske ponudnike. Delavnica je bila prva v nizu treh delavnic s ciljem povezati ponudnike in povzdigniti Zeleno zlato v prepoznavno gastro-nomsko znamko. V prvem delu so udeleženci spoznali različne slovenske in evropske povezovalne kulinarične destina-cijske modele, ki so služili kot navdih za oblikovanje tipične kulinarične ponudbe Savinjske doline. Delavnico so zaključili s strokovnim predavanjem o pivu in možnostih prepletanja piva in hrane. Obiskovalce dogodka sta nagovorila župan Občine Žalec Janko Kos in vodja programa turizem pri ZKŠT Žalec Sabina Palir. Delavnico sta vodili Neja Petek in Petra Goneli z omenjene agencije, Andrej Colarič, ki se lahko pohvali s pivskim certifikatom cicerone, in Davor Mišmaš, sodnik piva po standardih BJCP, pa sta pripravila strokovno predavanje o pivu. Andrej Colarič je skupaj z Davorjem Mišmašem gonilna sila ekipe Pivopis, ki se profesionalno ukvarja s promoviranjem piva in kulture pitja piva. Kot je povedal, obstajajo tri stopnje za pridobitev pivskega certifikata. »Prvo, osnovno lahko narediš preko spleta in je sploh pogoj za resno izobraževanje, druga stopnja, ki jo imam narejeno, pa je mnogo bolj zahtevna, saj moraš izpit opravljati v Londonu, kjer preverjajo zelo široko znanje s področja piva. Na svetu je približno dva tisoč ljudi, ki imajo narejeno drugo stopnjo, tretja stopnja, ki jo ima opravljeno le 11 ljudi, pa je za ljudi, ki so v pi-vovarstvu že 30 let, imajo svoje pivovarne in so res močno vpeti v svet piva,« poudari Colnarič in doda, da gre pri tem najprej za čisto osnovne tehnične stvari, kako ravnati s pivom, kako ga shranjujemo, postrežemo, pod katerim kotom ga točimo, kako se čistijo naprave, torej za Cžalec V OBI EMU ZELENEGA ZLAT. SOBOTNA VODENJA PO ŽALCU IN AVANTURA ZELENO ZLATO Brezplačno vsako soboto do konca septembra 2016 Dobimo se ob 9.00 pri Ekomuzeju ® j hmeljarstva in pivovarstva Slovenije! Bih Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, www.turizem-zalec.si Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij! TRGOVINICA ZELENO ZLATO na žalski tržnici Ponedeljek—petek: 8.00-16.00 Sobota: 8.00-12.00 T: 03 572 06 26 / www.zkst-zalec.si Andrej Colarič med svojim predavanjem, ob njem Davor Mišmaš Nekaj udeležencev predavanja o pivu s predavateljema bolj gostilniško raven. Drugi del pa je poznavanje različnih stilov piva. Trenutno je na svetu približno 90 stilov piva; poznati moraš, kaj jih odlikuje, kakšne karakteristike imajo, stopnjo alkohola, obvladati moraš vse procese, kako pripraviti slad, sestaviti recept, nato pa tudi, kako pivo kombinirati s hrano. Tukaj je še največ neodkritega. Pivo ne zaostaja za vinom glede kombinatorike s hrano, včasih ga celo presega. Pikan-tnost je recimo ena od takšnih stvari, ki jo vinski sommelierji izpostavljajo kot pomanjkljivost pri vinu, medtem ko se pivo zaradi mehurčkov in sla-dnosti lažje spopade s pikantno kulinariko,« pravi Colnarič. O poteku praktičnega dela izpita pa je dejal, da ima kandidat na voljo 16 vzorcev piva in mora ugotoviti, katere napake ima posamezno pivo ali ugotoviti njegove lastnosti. Na vprašanje, kako se sploh okuša pivo, pa je odgovoril: »Že samo v vonju je več kot 500 različnih komponent, okuša pa se arome slada, kot so karamela, kruh, kava, čokolada, kakav, arome hmelja, to so sadje, citrusi, smole, in kvas. Sploh pri belgijskih pivih je kvas ključna komponenta s fenoli, kot so klinčki, poper in podobno.« Na predavanju v žalskem ekomuzeju so udeleženci pokušali kar nekaj tujih vrst piva, med njimi pa seveda tudi našega Kukca. Predavatelja sta ob tem povedala, katera piva se prilegajo k posameznim jedem. Postregla sta tudi z zanimivim dejstvom glede temperature piva. »Bolj je pivo mrzlo, manj okusa čutiš, kar pride zelo prav pivovarnam, ki imajo piva slabše kakovosti. Če nekdo reče, da je treba piti ledeno mrzlo pivo, takoj veš, da nekaj skriva, ker človeške brbončice pri nižjih temperaturah ne delujejo dobro oziroma so omrtvičene. Če lahko piješ pivo, ki je skoraj toplo in je povsem dobro, veš, da je kakovostno. To lahko preverite tudi sami, da postavite pivo iz hladilnika, ga takoj pokusite in nato ponovno čez deset minut. Že po nekaj minutah se okus in aroma bistveno bolj razvijeta,« pravita Colnarič in Mišmaš, ki sta letos izdala knjigo Pivo, pijača doživetja. Avtorja sta se lotila zgodovine piva, in njegovega vpliva na zdravje, bralce popeljeta skozi sestavine, ki napitek ustvarjajo, in predstavita druženje piva in hrane, ki je, kot pravita, v svetu že na zelo visoki ravni, tudi v vrhunski kulinariki. D. Naraglav Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom: 2 darilnim bonom ZKST Žalec! Obdarjenec se bo lahko odločil za ogled predstave in koncerta na našem odru, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe. Boni so vnovčljivi na vseh naših prodajnih mestih. Prodaja: TIC Žalec, Trgovinica Zeleno zlato in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije _SaAtiriisAe/.daiitte/S IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI |uni| 2016 13 Srečanje članov in somišljenikov SMC V soboto, 11. junija, je v Športnem centru ŠD Latkova vas potekalo srečanje članov in somišljenikov Lokalnega odbora SMC (Stranke modernega centra) Spodnje Savinjske doline. O delovanju lokalnega odbora in tudi stranke na nacionalni ravni smo se pogovarjali s predsednikom lokalnega odbora Slavkom Šketom in s poslanko v Državnem zboru RS Janjo Sluga. Slavko Šketa nam je v uvodu povedal, da so srečanje svojih članic, članov in somišljenikov organizirali z namenom, da se v neformalnem in sproščenem vzdušju družijo in na nek način potegnejo črto pod dve leti njihovega skupnega političnega delovanja. »Želeli smo se tudi zahvaliti vsem, ki sodelujejo z nami, nekateri že od dr-žavnozborskih in lokalnih volitev 2014. Vesel sem, da se je srečanja udeležilo veliko število članov in ostalih, predvsem mladih in povabljenih gostov. Naj omenim poslanko Janjo Sluga, podžupanjo Mestne občine Velenje Bredo Kolar, ki je po rodu Zabukovčanka, našega regijskega koordinatorja Matica Vovka in prijatelje iz LO SMC Šaleška dolina in LO SMC Celje,« je povedal predsednik LO SMC SSD Slavko Šketa in pojasnil, zakaj so spremenili ime iz LO SMC Žalec v LO SMC Spodnje Savinjske doline. »Razlog je preprost. Lokalni odbor namreč pokriva vseh šest občin v naši lepi ze- leni dolini in je večkrat prišlo do napačnega razumevanja, saj so mnogi tolmačili, da je LO Žalec domicilen le za Občino Žalec. Sklep o preimenovanju je svet LO sprejel soglasno, s tem pa smo na simbolni ravni pokazali zavedanje, da je glavni temelj za uspešen razvoj Spodnje Savinjske doline v povezovanju in vzajemnem delu vseh občin.« O organiziranosti v dolini pa: »Lokalni odbor pokriva vseh šest spodnjesavinjskih občin. Vsaka ima zbor članov, svetniško skupino in svojega občinskega koordinatorja. Aktivno si prizadevamo, da bi v kratkem delujočo strukturo vzpostavili tudi v Taboru in na Vranskem. Sicer imamo skupaj 12 občinskih svetnikov: 3 v Braslovčah, 2 na Polzeli, 2 v Preboldu in 5 v Žalcu. Najvišji organ lokalnega odbora je svet, ki ga poleg predsednika, podpredsednice, podpredsednika in sekretarja sestavljajo še vsi naši občinski svetniki. Svet tako šteje 14 članov. Trenutno vodstvo je sicer svoj mandat nastopilo 18. septembra 2015, potem ko je prejšnje vodstvo zaradi službenih obveznosti sporazumno prekinilo svoje delovanje. Vloge v vodstvu so porazdeljene med vse štiri aktivne občine. Sam kot predsednik (sicer Bra-slovčan) zastopam LO, vodim seje sveta, imam pregled nad vsemi aktivnostmi in nadziram finance. Podpredsednica Nataša Presečnik, ki prihaja s Polzele, pomaga pri organizacijah dogodkov in skrbi za bazo članstva. Podpredsednik Nejc Šporin iz Žalca skrbi za promocijo (urejanje spletne strani in družabnih omrežij) in komunikacijo z javnostjo. Ker študira v Ljubljani, me včasih nadomesti tudi na kakšnem sestanku na sedežu stranke. Preboldčan in sekretar Uroš Škoflek pa skrbi za administrativne stvari in vodi organizacijo dogodkov. Kljub temu da v tej sestavi delujemo slabo leto, smo zelo uigrana ekipa. Osnovne aktivnosti se izvajajo v posameznih občinah v zborih članov in znotraj svetniških skupin. LO predstavlja nadgradnjo kot povezovalni organ, kjer pripravljamo, obravnavamo in usklajujemo interese za skupne projekte ter se obveščamo o problematiki v posameznih občinah. Izdelali smo program aktivnosti za obdobje 2016-2018, ki je bil posredovan vsem članom in objavljen na naši spletni strani. Svoje aktivnosti smo usmerili predvsem v pripravo projektov, ki so pomembni za celotno Savinjsko dolino in ki lahko pridobijo dodatna sredstva Evropske unije iz perspektive 2014-2020. Pri pripravi projektov za realizacijo v tej perspektivi je potrebno upoštevati, da bodo podprti le večji projekti, ki pokrivajo več občin ali celo regije in da ne bo mogoče prijavljati lokal- CESTITKE Danes sem se odločila, da čestitam vsem, ki ste uspešno zaključili osnovno in srednjo šolo, pa tudi vsem ostalim, ki ste končali katerikoli razred osnovne, srednje ali visoke šole, fakultete, ra-znorazne boloneze oziroma, kar to pač je, pa tudi vsem, ki ste si na tak ali drugačen način priborili dodatne nazive, kot so magister ali doktor, ki vam bodo odpirali vrata, skozi katera boste vstopali v življenje. Skratka, čestitam vsem, ki boste za nekaj časa zasluženo odklopili male sive celice in uživali zaslužene počitnice. In ko sem že ravno pri čestitkah, sem se odločila, da čestitam tudi moji generaciji, generaciji šestdesetih, sedemdesetih, par let gor ali dol. Na to idejo pa sem prišla zato, ker sem ob dnevu mladosti od neznanega avtorja prejela posebno čestitko, ki jo želim deliti z vami, generacija. Naj mi bo oproščeno, ker sem jo malo dodelala in predelala, vendar sporočilo ostaja isto. Torej, čestitam vsem nam, ki smo odraščali brez študentskega servisa, pač pa z mladinskimi delovnimi brigadami, vsem nam, ki smo si znali deliti sendviče s prijatelji in smo malicali v skupini, nam, ki smo imeli več neizpolnjenih kot izpolnjenih želja, a imeli smo neomajno upanje, vsem nam, ki smo vedeli, kdo je bil Ivo Lola Ribar, nismo pa poznali Eminema, nam, ki smo švercali kavbojke iz Trsta in jih drgnili s sirkovo krtačo, da so bile bolj zguljene, nam, ki smo hodili na morje brez potnega lista, vsem nam, ki smo v tujini izrekli ime države, iz katere prihajamo, in so vsi vedeli, kje naša država je, nam, ki smo jedli mlečne sladolede in bel kruh, pili sokove, ki so bili tudi takrat polni sladkorja, pa nismo bili debeli, zato ker smo se ves čas igrali na svežem zraku, vsem nam, ki smo imeli svobodo in pravico do napak, ne da bi nam predpisovali tablete proti hiperaktivnosti, nam, ki nismo bili kar naprej pri šolskem psihologu in specialnem pedagogu, pa smo vendarle končali neke šole, vsem, ki nam je bila včasih zaušnica del vzgoje, pa kljub temu nihče niti pomislil ni na zlorabo ali nasilje v družini, vsem nam, ki smo imeli srečo, da smo odraščali kot pravi otroci, in to brez playstationa, x-boxov, mobilnih telefonov ali interneta, nam, ki smo imeli uspehe in odgovornost in smo se naučili živeti s tem, preden so advokati, socialne ustanove, država in vlade začeli narekovati, kako je treba živeti. Na koncu pa z željo, da bi imeli vsi čim lepše življenje, čestitam še ob dnevu državnosti. Ola Mar Večina udeležencev srečanja nih, občinskih projektov. To dejstvo nam nalaga, da se moramo potruditi v vseh občinah ter sodelovati in uskladiti prioritetne projekte v Savinjski dolini. Prednost bomo namenili protipoplavni zaščiti v SSD, prometni varnosti na državnih in lokalnih cestah in gradnji kolesarskih poti (v novi perspektivi so predvidene le ob državnih cestah), prehranski samooskrbi, mreži dnevnih in medgeneracijskih centrov in izboljšanju turistične ponudbe.« Na vprašanje, na kakšen način je mogoče po njegovem mnenju, vse to uresničiti, pa je odgovoril: »Potrebno je poudariti, da vsi v LO delujemo volontersko, navedeni projekti pa zahtevajo veliko dela, sodelovanja, strokovnega znanja in izkušenj. Da bi realizirali večino zastavljenih nalog, si želimo, da bi pri pripravi vsebinskih projektov, ki nam bodo omogočili pogoje za prijetnejše življenje v naši Savinjski dolini in ustrezne življenjske pogoje vsem zaposlenim, predvsem pa mladim, sodelovali vsi posamezniki in da bo pošteno delo tudi ustrezno nagrajeno. Predvsem pa si želimo tudi korektnega sodelovanja z vsemi občinskimi vodstvi. Vse, ki ste pripravljeni sodelovati, imate znanje in izkušnje, vabim, da se nam pridružite pri posameznem projektu. Članstvo v stranki ni pogoj za sodelovanje,« še poudari Šketa, na vprašanje, kako so aktivni znotraj celotne stranke na državnem nivoju, pa pove: »Na sekretariatu stranke nam večkrat omenijo, da smo eden najaktivnejših lokalnih odborov. Na to sem ponosen. Naši člani so aktivni v različnih programskih odborih stranke, udeležujejo se tudi raznih izobraževanj in okroglih miz v organizaciji SMC. Marca smo v Velenju sodelovali pri pisanju strategije razvoja Slovenije do 2050, sam pa sem se junija udeležil delovnega srečanja z ministrom za infrastrukturo dr. Petrom Ga-šperšičem in vodstvom AMZS na Vranskem in posveta o poplavni varnosti z ministrico Ireno Majcen v Laškem. Vesel Poslanka Janja Sluga sem, da imamo zelo aktivne mlade člane. Naš podpredsednik Nejc je bil ob ustanovitvi podmladka stranke izvoljen za podpredsednika, bil je tudi govornik na okrogli mizi Mladi v svetu javnega vodenja v sklopu 27. slovenskih politoloških dni. Za člana senata podmladka pa je bil izvoljen še en naš član, Domen Meža, tako da smo v našem LO SMS SSD lahko zadovoljni.« Poslanka Janja Sluga pa je spregovorila o delu poslanske skupine SMC v parlamentu: »Praksa v parlamentu, odkar je v njem SMC, se je precej spremenila, nam povejo dolgoletni uslužbenci. Spremenil se je način dela. Iz tistih pasivnih poslancev smo v naših funkcijah postali zelo aktivni. Iščemo odgovore, iščemo nove možnosti in tudi zahtevamo obrazložitve, zahtevamo vsebine. Kot nam je bilo rečeno, se to doslej ni dogajalo. Mislim, da je to tista prava pot, po kateri moramo iti in z njo tudi nadaljevati. Torej državni zbor ni samo, kot nam pogosto Predsednik LO SMC SSD Slavko Šketa rečejo, glasovalni aparat, pač pa po novem zahtevamo tudi, da dejansko tisto, kar dobimo na mizo, tudi razumemo, da vemo, o čem govorimo, in da vemo, da je tisto, kar bomo podprli, za državo dobro.« Na vprašanje, kako gleda na sedanje razmere v vladi in slabo javnomnenjsko podporo tako vladi kot stranki, pa odgovarja: »Po mojem mnenju bo koalicija zdržala do konca mandata. Pomembno pa je, da mi nismo prišli na oblast zato, da bomo priljubljeni, pač pa smo prišli, ker smo videli, da v tej državi stvari ne gredo v pravo smer. In seveda ukrepi, ki jih ta vlada sprejema, niso tisti, ki bi bili med ljudmi priljubljeni, pač pa tisti, ki so potrebni, in tisti za katere vemo, da so za to državo in njene državljane dobri. To pa seveda pomeni, da v nekem določenem času podpora stranki pada, vendar mislim, da bodo ljudje dolgoročno razumeli, daje tisto, kar delamo v tem trenutku, nujno in prav in da bodo to znali tudi nagraditi.« D. N. Spoštovani in dragi državljanke in državljani, s ponosom in gotovostjo se lahko ozremo na 25 let naše mlade uspešne države. V SMC bomo naredili vse, da naši prelepi Sloveniji vrnemo samozavest In nasmeh. Bodimo drzni, upajmo si biti srečni. Čestitamo za praznik, ki smo si ga Izborili in nas odlikuje. Dr. Miro Cerar, predsednik (jjlA I stranka SMC Sir93 14 |uni| 2016 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Zimzelenke za četrt stoletja Ukrepati, ko smo zdravi Slovesnosti so se udeležili Ljubo Žnidar (drugi z leve), Janja Romih, dr. Jože Ramovš (zadaj za njim Irena Potočnik) in podžupanja dr. Hana Šuster Erjavec. V dvorani Glasbene šole Ri-sto Savin Žalec je prvi junijski ponedeljek potekala jubilejna prireditev ob 25-letnici delovanja Društva za kakovostno starost Zimzelen. Prireditev je povezovala Lidija Koceli, občinstvo pa so najprej navdušili otroci žalskega vrtca z vzgojiteljicama Savino in Sašo, ki so zapeli nekaj pesmic. V nadaljevanju so se z glasbili predstavili učenci glasbene šole, nato pa je zadonela pesem iz grl pevske skupine Zimzelen, ki je najprej zapela svojo himno. Njihov nastop je s harmoniko spremljal Branko Mešl, ki je udeležencem v pozdrav igral že ob njihovem prihodu. Program so v nadaljevanju obogatile ljudske pevke Folklorne skupine Grifon Šempeter pod vodstvom Marije Zagoričnik in mažoretke društva Sončnica iz Celja, ki jih vodi Anja Medved. S filmsko-slikovnim zapisom in komentarjem o svojem delu pa so jubilejno prireditev popestrile vodje skupin Zimzelen. Zbrane sta nagovorila ustanoviteljica skupin Zimzelen Irena Potočnik in dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, ki sodeluje z vsemi tovrstnimi skupinami za kakovostno starost po Sloveniji, že ves čas tudi s skupinama Zimzelen, ki so deležne njegove strokovne podpore. V okviru Društva za kakovostno starost Zimzelen delujeta dve skupini s po 15 člani, ki jih vodijo voditeljice Andreja Štei-ner, Kristina Kveder, Marinka Muck, Metka Horvat in do nedavnega tudi Irena Potočnik, ustanoviteljica skupin v letu 1991 ter dolgoletna voditeljica. Društvo je nastalo v letu osamosvojitve in je prvo tovrstno društvo na Štajerskem. Skupini sta že 25 let usmerjeni v skrb za zdravje, socialno klenost in krepitev prijateljstva. Hkrati pa spodbujata medsebojno pomoč, prenos znanj, izkušenj in modrosti, zaokroža pa ju medgeneracijsko sožitje. Skratka vse za kakovostno življenje tudi v starosti. Redna srečanja, ki potekajo vsak četrtek od 15. do 16.30, so prava formula za uspeh, saj je članstvo skozi vsa leta nespremenljivo. Nastop pevske skupine društva Zimzelen Danes šteje društvo 30 članic in članov, ki se v času srečanj predvsem veselijo pogovora -tiste iskrene dejavnosti, ki je v sodobnem svetu pogosto potisnjena na stranski tir. Vsak četrtek je nova tema in v vseh teh letih se jih je nabralo že toliko, da bi lahko napisali knjigo. Ob 15. obletnici so jo napisali, pred sedmimi leti pa so pomagali članici Veroniki izdati knjigo njenih pesmi. Predlani so izdali tudi knjižico najljubših pesmi, ki se vsak četrtek slišijo iz prostorov Berganove vile v Žalcu, kjer se skupini sestajata. Člani pa ne pojejo le sami, večkrat se jim pridružijo tudi vrtčevski otroci, s katerimi tudi telovadijo ali jim pripovedujejo zanimive življenjske zgodbe o življenju nekdaj, ko še niso poznali računalnikov in avtomobilov. Dejavnostim, ki krepijo telo in duha, se enkrat mesečno pridružijo pestri izleti v naravo. Starostniki na ta način spoznavajo kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti naše bližnje in daljne okolice. Tako sledijo reku: »Dokler živimo, se moramo učiti umetnosti življenja.« Slednjega se učijo tudi od zanimivih gostov in na predavanjih ali delavnicah ter od somišljenikov, saj se nenehno povezujejo z drugimi sorodnimi skupinami in društvi v občini ter širše v Sloveniji. Poleg članov društva in drugih udeležencev so se slovesnosti ob obletnici udeležili številni gostje, poleg prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka tudi Janja Romih z Ministrstva za delo, družino in socialno delo in enake možnost, poslanec Dr- Tekli so za zdravje. Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je skupaj s številnimi podporniki in nevladnimi organizacijami drugo junijsko soboto pripravilo že »17. Tek - hoja za življenje bolnikov z rakom in zdravih«. Na prireditvi v Športnem centru Žalec je zbrane nagovorila predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije Viktorija Rehar, ki se je med drugim zahvalila vsem, ki so kakor koli pomagali pri pripravi in izvedbi prireditve, še posebej pa žalskemu županu Janku Kosu. V nadaljevanju sta udeležencem prireditve spregovorila Romana Jordan in Andrej Črnigoj. Sledil je tek oziroma hoja bolnikov in ostalih udeležencev, ki so po opravljeni preizkušnji prejeli rdeč nagelj in priznanje. V pestrem kulturnem programu so nastopili Godba Za-bukovica, najmlajši iz žalskih vrtcev, učenci osnovnih šol žalske občine, Glasbene šole Risto Savin Žalec in dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. Na prireditvi je bilo tudi več stojnic, na katerih so se predstavili člani društva Zimzeleni Žalec, predstavniki Evropske unije in drugi. PETKA jih je pogostila s palačinkami, razdelili so veliko promocijskega materiala Evropskega parlamenta, ob koncu prireditve in pred prižigom spominskih svečk pa so predstavili bolnike in druge udeležence teka oziroma hoje. T. Tavčar Koncert župnijskih zborov žavnega zbora RS Ljubo Žnidar in podžupanja Občine Žalec dr. Hana Šuster Erjavec. Četrt stoletja delovanja skupin Zimzelen je za njimi. Kot so napovedali, pa se bo jeseni začela sestajati nova skupina, ki bo usmerjena v bralno kulturo, pogovore o prebranem in njihovih občutkih ob branju. O tem in še o marsičem so se pogovarjali tudi v družabnem delu jubilejne prireditve, ki je dala piko na njihovo četrtstoletno delo za pomoč in kakovostnejšo starost. D. Naraglav V farni cerkvi v Šempetru so drugi junijski petek pripravili koncert župnijskih pevskih zborov tamkajšnje župnije. Nastopili so Mešani pevski zbor, ki ga vodi župnik Mirko Škoflek, Otroški pevski zbor Zvončki, Mešani pevski zbor Skala, oba vodi Andreja Randl, Moški pevski zbor Savinjski zvon, ki ga vodi Nives Haložan, in kot gostje so se občinstvu predstavili Petrovi tambura-ši. Zbori so ob koncu skupaj zapeli ob spremljavi Petrovih tamburašev tri pesmi, in sicer Pozdrav skladatelja Lahar- Med nastopom MePZ, ki ga vodi župnik Mirko Škoflek. nerja, Slovenija, od kod lepote tvoje in La Paloma. Ob tej priložnosti so pevcem Peti Magričev memorial Žalski odbor policijskega veteranskega društva Sever iz Celja je zadnjo majsko soboto organiziralo 5. Magričev memorial, ki se ga je udeležilo več kot 50 udeležencev. Ob ribniku Preserje so se tradicionalno pomerili v lovu rib, v družabnem delu pa tudi v metanju pikada. Predvsem pa so se družili in se ob tem spomnili na svojega nekdanjega sodelavca in tudi na osamosvojitveni čas pred 25 leti. Tekmovanju v lovu rib je sledil družabni del, ki so se ga udeležili tudi člani celjskega in mozirskega odbora Sever. Med udeleženci so bili tudi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo za Spodnjo Savinjsko dolino Adi Vidmajer, podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Viljem Petek, pod- Dober ulov, a ne zmagovalen ... župana občine Tabor in Polzela Ludvik Miklavc in Igor Pungar-tnik ter žena pokojnega Meta Magrič. Na memorialni tekmi v lovu rib s plovcem, na kateri so nastopili člani društva in njihovi družinski partnerji, je prvo mesto osvojila Gana Mohorko, ki je dosegla 27.360 točk, drugo mesto je osvojil Filip Miklavžič s 23.020 točkami in tretje Jernej Novak z 12.520 točkami. V pi-kadu je bil najboljši Jernej Novak, drugi je bil Adi Vidmajer in tretji Vlado Borovnik. D. N. in pevkam podelili bronasta, srebrna in zlata priznanja. Zlato priznanje za 30 let prepevanja v zboru so prejeli Marija Božič, Franci Čremožnik, Dani Gačnik, Ivan Halužan, Stane in Peter Klančnik, Ana Lenko, Milan Ojstršek, Nada Ocvirk, Pavel Regulj in Ana Šuster, srebrno priznanje za 25 let Ani Košak in bronasto za 20 let petja Julijana Čede, Ludvik Divjak, Simona Gačnik, Marija Randl, Berta Tašker in Boltežar Vasle. Nives Halužan je prejela priznanje za 30 let vodenja pevskih zborov in orglanja v cerkvi, Mateja Zvonar Kandare za 30 let orglanja v cerkvi in sodelovanja pri petju in za 25 let vodenja otroškega zbora, Anica Randl pa je prejela priznanje za 20 let orglanja in za pet let vodenja zbora Skala. Posebno priznanje pa so za 30 let delovanja podelili Mešanemu pevskemu zboru, ki ga vodi župnik Mirko Škoflek. T. Tavčar _SaAurUs&e/.daiitte/A PO DOLINI |uni| 2016 15 Dobrodelno na mivki Rolanje za najmlajše Z odbojkarskega turnirja na mivki Športna zveza Prebold je tudi letos organizirala začetni in nadaljevalni tečaj rola-nja za otroke zadnje starostne skupine preboldskega vrtca in prvega razreda osnovne šole. V dveh skupinah se je tečaja udeležilo kar 64 otrok. Izvedbo tečaja je preboldska športna zveza tokrat zaupala Športnemu društvu Gibitus iz Brezove v Šmartnem v Rožni dolini. Mali tečajniki so se veščin rolanja učili od 23. do 27. Maja, zadnji dan učenja pa so na postavljenem poligonu staršem pokazali, kaj znajo, hkrati pa tudi obljubili, da bodo veliko rolali, a vedno z vso potrebno opremo, da bi se izognili poškodbam. Med podelitvijo medalj, priznanj in majic Ob koncu tečaja so vsi tečajniki prejeli medaljo in zahvalo za udeležbo, Športna zveza Prebold, ki jo je zastopala pod- predsednica Ksenija Rozman, pa je vsakemu podarila majčko in jih tako še dodatno razveselila. D. N. V soboto, 18. julija, je na dveh odbojkarskih igriščih pri TVD Partizan v Braslov-čah potekal dobrodelni odbojkarski turnir na mivki, ki ga je organiziral Goran Cestnik s Polzele. Ves dan so otroci igrali odbojko in se zabavali. Pripravili so bogat srečelov in s proda- jo srečk zbrali 285 evrov. Preko Facebooka Goran Cestnik pa poteka tudi licitacija dresov slovenskih odbojkarjev s podpisi vseh reprezentantov. Zbrana sredstva bodo namenili družini iz okolice Ljubljane z majhnim otrokom, ki je zbolel za rakom, oče jih je zapustil in so v zelo težki situaciji. Klepetulje razstavljale Organizator Goran Cestnik se vsem, ki so kakor koli pripomogli, da so izpeljali ta dobrodelni turnir, in vsem, ki so že in še bodo licitirali drese, iskreno zahvaljuje. Zahvala velja tudi staršem in otrokom, ki so sodelovali na turnirju, ter plesalkam, ki so popestrile dobrodelno prireditev. T. T Spominski šahovski turnir V okviru Društva up oko -jencev Velika Pirešica - Galicija že vrsto let deluje Kle-petalnica ročnih del, ki jo je kar nekaj časa vodila Ivanka Falant, zdaj pa jo vodi Nada Fartelj. In v okviru tradicionalnih Galiških dni, ki jih maja in junija zaznamujejo številne prireditve, so pripravile že 12. razstavo ročnih del. Poleg najrazličnejših izdelkov članic Klepetalnice ročnih del, ki so prikazale prave mojstrovine šivanja, vezenja, klekljanja, pletenja, so bili Večina članic sekcije Klepetalnica ročnih del obiskovalci navdušeni nad vazami in cvetličnimi aranžmaji iz domačega cvetja. Tudi to- Od češnje do češnje Udeleženci pohoda po Brdih 76 planincev Planinskega društva Šempeter se je v nedeljo, 5. junija, udeležilo pohoda Od češnje do češnje, in sicer po poti »Ene žlahtne štorije«. Planinsko društvo Brda je že dvanajstič organiziralo pohod po briških gričih in dolinah, skozi briške vasi mimo naravnih in kulturnih znamenitosti. Pohodniki so se zbrali pri vinski klet Goriška brda, kjer je bil Udeleženci šahovskega turnirja z ženo in s hčerko pokojnega Ernesta Šelerja kratno odprtje razstave pa so pospremili s prijetnim kulturnim programom. D. N. Šahovsko društvo Savinj-čan Šempeter, ki ga vodi Jože Peternel, je tudi letos organiziral hitropotezni šahovski turnir v spomin na nekdanjega prijatelja šahista, upokojenega učitelja, kiparja in krajana Prebolda Ernesta Še-lerja, ki je umrl pred 19 leti. Turnirja se je v preboldskem hotelu udeležilo 21 šahistov iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter Velenja. Žena in hči pokojnega Ernesta, Jožica in Mojca, pa sta poskrbeli za priboljšek tekmovalcev. K spominskemu turnirju je veliko prispeval tudi Franci Huš, ki je vsako leto pokrovitelj turnirja in prispeva tudi pokale za najboljše šahiste. Zmagovalec turnirja je postal Gregor Goršek iz Šahovskega kluba Žalec, ki je zbral 8 točk. S pol točke manj je drugo mesto osvojil njegov klubski kolega Dušan Brinovec, tretje mesto pa je osvojil Jurij Blatnik iz ŠK Griže. Od šahistov Šahovskega društva Savinjčan, ki je organiziral tekmovanje, je bil najboljši Marjan Knez, ki je v skupnem seštevku pristal na četrtem mestu. D. N. Zmagal Blatnik Šahovski klub Savinjčan Šempeter je pripravil me-morialni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 15 šahi-stov iz Savinjske doline. Zmagal je Jurij Blatnik (ŠK Griže), drugo mesto je osvojil Dušan Brinovec, tretje Radovan Kranjc, četrto Tomo Studnički (vsi ŠK Žalec), peto pa Ivan Lorenčak (ŠK Griže). T. T. Defibrilator tudi v Letušu tudi cilj. Vsi so uživali v lepem vremenu, slastnih češnjah in odlični organizaciji. Na koncu so se ustavili še v zanimivi vasici Šmartno. T. T. V Sloveniji je že blizu 1200 avtomatskih AED-defibri-latorjev. Vse več jih je tudi v naši dolini. Od nedavnega ga imajo tudi v Letušu; nameščen je pri vratih v tamkajšnji gasilski dom. Denar zanj so zbrali krajani sami, akcijo pa je vodila tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa. Krajani Letuša so od letošnjega marca do maja skupaj darovali 2.570 evrov. S temi sredstvi so kupili defibrilator in zunanjo ogrevano omarico, ostala sredstva pa bodo namenili nakupu novih elektrod. Kot so povedali, je defibrilator dostopen vsem, saj smo dolžni vsi pomagati poškodovancem in ga uporabiti do prihoda nujne medicinske pomoči, kajti prve sekunde so najodločilnej-še za preživetje poškodovanega. Poleg tega nujna medicinska pomoč preko številke 112 aktivira tudi gasilce, ki lahko takoj posredujejo in uporabijo defibrilator, če je potrebno. O nujnosti nudenja prve pomoči in uporabi defibrila-torja je žalsko združenje RK v Letušu v začetku junija pripravilo tudi prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED-defibrilatorja. Letušani so z zanimanjem spremljali predavanje in prikaz oživljanja in predavateljici Martini Lesjak Povše zastavili precej vprašanj, da bi bili tako čim bolj poduče-ni z ravnanjem z AED-napra-vo, ki edina lahko reši človeško življenje v primeru srčnega zastoja. D. N. 16 |uni| 2016 PO DOLINI _SaAMAii&be/. datine/S Dvakrat več Mavričnih tekačev Ob prazniku župnije tudi nogometno Udeleženci nogometnega turnirja v Petrovčah V pobarvanem Mavričnem teku v Petrovčah je letos otročje uživalo dvakrat več tekačev vseh starosti. Brez dobrega množičnega ogrevanja seveda ni šlo. Športno društvo Petrov-če je prvo junijsko soboto v okviru Petro včevanja pripravilo drugi Mavrični tek. Gre za eno zanimivejših tekaških prireditev, ki je k nam prišla iz ameriškega mesta Ames-bury blizu Bostona. Tekači se namreč pred tekom posujejo z naravnim barvnim prahom. Kot je povedal predsednik športnega društva Denis Kozel, se je teka udeležilo 472 tekačev različnih starosti. Porabili so okoli 200 kilogramov različnih barv, s katerimi so se udeleženci štiri kilometre dolgega teka posuli in ustvarili zares mavrično podobo. Na progi med tekom je bilo tudi nekaj ovir, posebej zanimiva pa je bila drča z milnico. Ma- Vitez z otroki Barv ni nikoli preveč... vrični tek torej ni le priložnost za zdravo gibanje, je tudi odlična zabava, če sodimo po obrazih in odzivih udeležencev. Pred startom se je bilo potrebno ogreti, za kar so poskr- K Petrovčevanju spada tudi praznovanje lepe nedelje. Dopoldanske procesije po vasi in slovesne maše v baziliki so se udeležili predstavniki Krajevne skupnosti Petrov-če, folklorna skupina, gasilci, mažoretke in godba na pihala iz Svetine, pogostitvi vseh pa je v telovadnici OŠ Petrovče sledil mednarodni nogome- tni turnir. Na turnirju so se med sabo pomerile ekipe reprezentanc slovenskih in avstrijskih duhovnikov, hrvaških domini-kancev in ekipa Naj športnik iz Žalca. Zmagala je ekipa Naj športnik, druga je bila reprezentanca slovenskih duhovnikov, na tretje mesto so se uvrstili hrvaški dominikanci, na četrto pa avstrijski duhovniki. Kot je povedal pater mag. Ivan Arzenšek, so tudi letos pri pripravi Petrovčevanja združila moči vsa društva, ki delujejo v Krajevni skupnosti Petrovče in župnija. Predvsem pa so veseli, da so dogodek s svojimi aktivnostmi sooblikovali vsi krajani Krajevne skupnosti Petrovče. T. Tavčar 25 let tenisa v Petrovčah V soboto, 28. maja, so v okviru Petrovčevanja organizirali jubilejni teniški turnir dvojic za člane kluba in krajane KS Petrovče. 25 let igranja tenisa v Petrov-čah so proslavili, kot se za tak jubilej spodobi. Vsi tekmovalci so prejeli praktične nagrade, prvi trije pari tudi kolajne, zmagovalca pa seveda še pokal. Predsednik teniške sekcije Sergej Zupanc je ob tem povedal, da so zmagovalci vsi, ki so v tako vročem soncu zdržali na igrišču. Vrstni red: 1. Jani Govejšek S teniškega tekmovanja v Petrovčah in Bojan Ratej, 2. Andrej Debelak in Zvone Turnšek, 3. Iz- tok Kučer in Aljaž Debelak. T. Tavčar beli godbeniki Glasbene šole Risto Savin Žalec in plesna skupina Pleši z mano. Tekače je nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos in jim zaželel varen tek. T. Tavčar Namiznoteniški turnir Športno društvo Petrovče oziroma njegova sekcija namiznega tenisa je v času Petrovčeva-nja pripravila namiznoteniško tekmovanje, ki se ga je udeležilo 22 krajank in krajanov. Pri članicah je zmagala Neža Kumer, druga je bila Valerija Čakš Resnik in tretja Brigita Baloh. Pri mlajših članih je zmagal Timon Čakš, drugi je bil Urban Bernard Pesjak, tretji pa Vasja Zajc Petrak. Pri članih je zmago slavil Tomaž Volk, na drugo mesto se je uvrstil Stane Petrič, na tretje pa Vojko Hanjšek. V dvojicah sta zmago slavila Valerija Čakš in Marija Vok, drugo mesto sta zasedla Timon Čakš in Urban Pesjak, tretje in četrto mesto pa so si delili Vojko Hanjšek in Tomaž Volk ter Stane Petrič in Andrej Baloh. T. T. Mojco zanimajo pozitivne spremembe Hišo Sadeži družbe Žalec je v vsej svoji viteški opremi obiskal čisto pravi vitez s srednjeveškim imenom Rochwald Saksenfeld (Žalski) iz vseslovenskega društva Vitezi belega volka. Žalski medgeneracijski sku-pnostni center je na obisk povabil otroke prve enote žalskih vrtcev in otroci so bili navdušeni. Najpogumnejši so lahko poprijeli za meč in preizkusili njegovo težo. Ena izmed dejavnosti društva je približati otrokom zgodovino bližnje okolice, za vse generacije pa Vitezi belega volka organizirajo tudi prikaz mečevanja, dvobojev, Vitez Rochwald Saksenfield Žalski med otroki lokostrelstva in sodelujejo v bitkah, kot je hrvaška »buna« oziroma boj Matije Gubca. Člani društva Vitezi belega volka si želijo, da bi lahko del žive zgodovine prikazali tudi občanom Žalca in okolice. T. Tavčar Nasmejana Mojca Mavec v Žalcu V okviru oddaje Utrinki, kjer se predstavljajo različni projekti s pozitivnim vplivom na celotno skupnost, je Mojca Mavec s televizijsko ekipo obiskala žalski medgeneracij-ski skupnostni center Slovenske filantropije - Hišo Sadeži družbe Žalec. In ker Mojco zanimajo pozitivne spremembe in primeri dobrih praks, kaj lahko naredimo drug za drugega, so prostovoljci Hiše predstavili nekaj svojih rednih delavnic. In sicer: kuharsko delavnico zakonca Glinšek, vegi in presne jedi Nataša Meznarič, risanje in slikanje za odrasle Andreja Vidmajer, delavnica Tai Chi Dragica Kulic, energijski Qi Gong Danilo Breznik, osnove šivanja Tatjana Vodeb in Katja Vipotnik z vitezom Rochwal- dom Saksenfeldom iz društva Vitezi belega volka. Obiskal jih je tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je več povedal o lokalni podpori centra. T. Tavčar Lepotni atelje Ursula Podaljševaje trepalnic, nega obraza in telesa, KAVITACIJA, depilacije in masaže. Delovni čas po dogovoru na tel. št.: 070 369 660. Šlandrov trg 42, Žalec (nasproti vhoda v cerkev) 10 % POPUST NA STORITVE Z IZREZANIM OGLASOM ZA NAROČILA MED 25. 6. in 17. 7. 2016 IN IZVEDBO STORITVE MED 18. 7. in 31. 7. 2015. _SaAtirUs&e/.daiittes.J NAPOVEDNIK |uni| 2016 17 OBČINA ŽALEC Petek, 1. julij, ob 20. uri 99. kavarniški večer: Jan Šmarčan; Dvorec Novo Celje; GLD Aletheia. Petek, 1. julij, ob 21. uri koncert VS Jazzva; Šlandrov trg. Petek, 1. julij, ob 21. uri Kino pod zvezdami (ob slabem vremenu odpade); Rimska cesta v Šempetru. Sobota, 2. julij, mladi planinci: Od gojzarjev do kopalk; pred pisarno PD Žalec. Vsako soboto v juliju med 8. in 12. uro Podeželska tržnica Žalec. Sobota, 2. julij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; TOD Lipa Gotovlje. Vsako soboto v juliju in avgustu ob 9. uri brezplačna sobotna vodenja po Žalcu in Avantura Zeleno zlato z začetkom pred ekomuzejem; TIC Žalec. Sobota, 2. julij, ob 21. uri 14. Smaragdna kraljica; Šlandrov trg. Nedelja, 3. julij, ob 17. uri rudarska razstava; Dom kulture Svoboda Griže; ob 18. uri proslava »Dan slovenskih rudarjev«; Letno gledališče Limberk. Torek, 5. julij, ob 21. uri koncert Simfoničnega orkestra, Jazz Big Banda iz Brightona in Hova (Vel. Britanija); Šlandrov trg. Sreda, 6. julij, ob 5. uri Stol; iz Migojnic; PD Zabukovica. Petek, 8. julij, ob 21. uri glasbeno-filmski večer v spomin Sergeja Vučerja; atrij Savinove hiše. Sobota, 9. julij, ob 5. uri Prisojnik; iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 9. julij, ob 7. uri Koralpe; s Petrovega trga v Šempetru; PD Šempeter. Sobota, 9. julij, ob 7. uri kolesarjenje v Logarsko dolino; start pri Hotelu Žalec. Sobota, 9. julij, ob 19. uri odprtje razstave M. Vošnjak, Savinov likovni salon, ob 21. uri ulično gledališče Ana Desetnica; Šlandrov trg. Ponedeljek, 11. julij, ob 21. uri Savinov večer; atrij Savinove hiše. Petek, 15. julij, ob 21. uri Kino pod zvezdami; atrij Savinove hiše. Sobota, 16. julij, ob 21. uri koncert in natečaj Stresi oder; Šlandrov trg. Nedelja, 17. julij, ob 5. uri Storžič; iz Migojnic; PD Zabukovica. Sreda, 20. julij, ob 19. uri Kako potovati in poučevati na Kitajskem, potopisno predavanje Petra Zupanca; MS knjižnica Žalec. Četrtek, 21. julij, ob 7. uri Kisovec-Velika planina; iz Migojnic; PD Zabukovica. Petek, 22. julij, ob 21. uri Kino pod zvezdami; atrij Savinove hiše. Sobota, 23. julij, ob 5. uri Mrzla gora (2203 m) z Okrešlja; odhod izpred Kili Liboje PD Liboje. Sobota, 23. julij, ob 21. uri koncert ansambla Lunca; Šlandrov trg. Nedelja, 24. julij, ob 5. uri Avstrija; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Od 25. julija do 29. julija in od 8. avgusta do 12. avgusta, med 7.30 in 15.30 KUL počitnice - varstvo otrok; Ribnik Vrbje in druge lokacije; TIC Žalec. Petek, 29. julij, ob 21. uri koncert Marjana in Majde Petan; Šlandrov trg. Sobota, 30. julij, ob 5. uri Krnica-Špik ali Vrtaško Sleme; s Petrovega trga v Šempetru; PD Šempeter. Sobota, 30. julij, ob 21. uri koncert skupine »Uživo«; Šlandrov trg. Četrtek, 4. avgust, ob 19. uri razstava fotografij Milana Žolnirja; Savinov likovni salon. Petek, 5. avgust, ob 20. uri 100. kavarniški večer »Poletni literarni Jam session«; Dvorec Novo Celje. Petek, 5. avgust, ob 21. uri Kino pod zvezdami; atrij Savinove hiše. Sobota, 6. avgust, ob 4. uri Škrlatica; izpred Kili Liboje; PD Liboje. Sobota, 6. avgust, ob 5. uri izvir Mure (Avstrija); s Petrovega trga v Šempetru; PD Šempeter. Sobota, 6. avgust, ob 5. uri Krn; iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 6. avgust, ob 10. uri 12. tradicionalna golažijada; Letno gledališče Limberk. Sobota, 6. avgust, ob 20. uri Žalska noč mladih - Warm up party; Šlandrov trg. Nedelja, 7. avgust, ob 7. uri krožna pot Golte; iz Migojnic; PD Zabukovica. Od 12. do 14. avgusta, ob 16. uri teniški turnir; Teniško igrišče Dolinar v Grižah. Petek, 12. avgust, ob 21. uri Kino pod zvezdami; atrij Savinove hiše. Sobota, 13. avgust, ob 5. uri Mrzla gora; iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 13. avgust, od 15. ure dalje 40. hitrostno gasilsko tekmovanje in gas. tekmovanje »Loschangriff«, veselica s Fanti izpod Lisce; Gasilski dom PGD Zabukovica. Sobota, 13. avgust, ob 21. uri koncert skupine ZEUS; Šlandrov trg. Od 16. do 19. avgusta, umetniške delavnice v Dvorcu Novo Celje za otroke od 4. do 15. leta od 9. do 13. ure, za dijake in odrasle od 16. do 20. ure; TIC Žalec. Četrtek, 18. avgust, ob 7. uri Trije kralji na Pohorju; iz Migojnic; PD Zabukovica. Četrtek, 18. avgust, ob 20. uri 3. koncert skupine M.J.A.V. z gosti; šotor ob župnijskem domu v Libojah. Petek, 19. avgust, ob 9. uri meddruštveno tekmovanje upokojencev OŽ; Letno gledališče Limberk. Petek, 19. avgust, ob 9. uri predstavitev čebelarstva v Grižah; Letno gledališče Limberk. Petek, 19. avgust, ob 19. uri odprtje likovne razstave; Dom kulture Svoboda Griže. 19. in 20. avgust, Triglav; PD Žalec. Petek, 19. avgust, ob 20. uri nastop ansambla Igor in Zlati zvoki; Šlandrov trg. Sobota, 20. avgust, ob 9. uri pohod ob spomenikih NOB KS Griže; spomenik v Migojnicah. Sobota, 20. avgust, ob 10. uri zaključek umetniških delavnic; Dvorec Novo Celje. Sobota, 20. avgust, ob 10. uri šahovski turnir; Letno gledališče Limberk, ob dežju Gostilna Pri vaški lipi. Sobota, 20. avgust, ob 16. uri turnir generacij v rokometu; Osnovna šola Griže. Sobota, 20. avgust, ob 20. uri nastop skupine Flora&Paris; Šlandrov trg. Sobota, 20. avgust, ob 20. uri 10 let, koncert Petrovih tamburašev; Rimska nekropola, ob slabem vremenu v Hmeljarskem domu v Šempetru. Torek, 23. avgust, ob 19. uri proslava ob prazniku KS Griže; Letno gledališče Limberk, ob dežju Dom kulture Svoboda Griže. Sreda, 24. avgust, ob 19.30 13. zahvalni dobrodelni koncert; šotor ob župnijskem domu v Libojah. Četrtek, 25. avgust, ob 17. uri likovna delavnica "Ko klobuki oživijo"; zelenica nasproti TC v Levcu. Četrtek, 25. avgust, ob 19.30 5. večer zabavne glasbe (Coda express z gosti); šotor ob župnijskem domu v Libojah. Petek, 26. avgust, ob 19.30 2. srečanje ljubiteljev dalmatin. pesmi; šotor ob župnijskem domu v Libojah. Petek, 26. avgust, ob 20. uri večer akustične glasbe - FAG 2016; atrij Savinove hiše. Sobota, 27. avgust, ob 5. uri Bavški Grintovec; izpred Kili Liboje; PD Liboje. 27. in 28. avgust, ob 5. uri Stenar-Bavški Grintavec; s Petrovega trga v Šempetru; PD Šempeter. Sobota, 27. avgust, ob 8. uri Festival Zeleno zlato: Pohod po hmeljski poti; start pred ekomuzejem. Sobota, 27. avgust, med 9. in 18. uro odprtje razstave ročnih del ob 30-letnici krožka JELKE; na ogled še 28. 8., med 8. in 18. uro; dvorana DU Griže. Sobota, 27. avgust, ob 14. uri dan odprtih vrat in FIRECOMBAT; dvorišče in gasilski dom PGD Griže. Sobota, 27. avgust, ob 20. uri nastop skupine Fossily band; Šlandrov trg. Nedelja, 28. avgust, ob 8. uri po obronkih Ponikve; Gasilski dom Ponikva; PD Žalec (sekcija Ponikva). Nedelja, 28. avgust, ob 9.00 uri odprtje razstave 80 let slovenskega lovstva v Grižah, ob 10.00 uri slovesnost ob 80-letnici; Dom kulture Svoboda Griže. Nedelja, 28. avgust, od 10. ure dalje 21. praznik župnije, nastop Poskočnih muzikantov in libojskih mažoret; cerkev sv. Neže v Libojah. Nedelja, 28. avgust, ob 20. uri koncert dalmatinskih pesmi; dvorana KZ Petrovče. Torek, 30. avgust, ob 19. uri Festival Zeleno zlato: »Pjebi, pejmo na pir!«; razstava Venija Feranta; ekomuzej. Sobota, 6. avgust, ob 17. uri 5. tekmovanje starih brizgaln za pokal savinjsko-šaleške regije. Sobota, 6., in nedelja, 7. avgust, Pohod na Triglav. Nedelja, 7. avgust, od 7. ure dalje ribiško tekmovanje ob 54. Dnevu hmeljarjev; za pokal »hmeljske kobule«; ribniki Preserje. Petek, 12. avgust, turnir ženskih dvojic v odbojki na mivki za pokal »hmeljske kobule«. Sobota, 13. avgust, turnir moških dvojic (U13, U15 in člani) v odbojki na mivki za pokal »hmeljske kobule«. Sobota, 13. avgust, ob 8. uri šahovski turnir za pokal »hmeljske kobule. Sobota, 13. avgust, pohod na Sv. Višarje. Nedelja, 14. avgust, ob 15. uri Osrednja prireditev ob 54. Dnevu hmeljarjev s povorko z godbo na pihala in z Ansamblom Roka Žlindre. Sobota, 20. avgust, pohod na Jezersko Kočno. Sobota, 27. avgust, ob 15. uri 22. tekmovanje za pokal »hmeljske kobule«; memorial Žige Rožiča. OBČINA BRASLOVČE Nedelja, 10. julij, pohod po Fužinarskih planinah. Sreda, 13. ulij, pohod na Veliko Kozje. Sobota, 16. julij, pohod na Montaž. Sobota, 30., in nedelja, 31. julij, pohod na Kogel in Kalško goro. Sreda, 3. avgust, pohod po Žerdonerjevi poti. Petek, 29. julij ob 21. uri in 19. avgust, ob 20.30 Kino pod kozolcem; ciklus animir. filmov v sodel. z Animateko (ob slabem vremena odpade); prireditveni prostor v Braslovčah. OBČINA PREBOLD Sobota, 2. julij, Zmorem preplavati 100 m; Bazen Prebold. Sobota, 2. julij, turnir v odbojki na mivki; igrišča pri Bazenu Prebold. Sobota, 2. julij, nočni turnir v malem nogometu; Športno igrišče Latkova vas. Sobota, 2. julij, od 8. do 10. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija. Sobota, 2. julij, pohod na Menino planino. Vsak ponedeljek v juliju in avgustu ob 17. uri pogovorna skupina; stara sejna soba Občine Prebold. Od ponedeljka, 4., do petka, 8. julija, nadaljevalni plavalni tečaj in teniški tečaj za osnovnošolske otroke; Bazen Prebold in teniška igrišča pri bazenu. Sobota, 9. julij, pohod na Mangart. Sobota, 9. julij, pohod do Kisovarja. Sobota, 16. julij, od 8. do 10. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija. Sobota, 16. julij, Igriše. Nedelja, 17. julij, pohod na Komelj. Sobota, 23. julij, pohod Črna prst-Rodica. Sobota, 23. julij, ob 16. uri gasilsko tekmovanje starejših članov, ob 18. uri hitrostno tekmovanje, memorial B. Lebra in Noč na vasi; Športni center Matke. Nedelja, 24. julij, ob 9. uri lovsko strelsko tekmovanje na Golavi. Sobota, 30. julij, turnir v odbojki na mivki; igrišča v Mariji Reki. Sreda, 3. avgust, nogometni turnir; igrišče pri bazenu. Sobota, 6. avgust, od 8. do 10. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija. Nedelja, 7. avgust, Tekma koscev, grabljic in štangarjev v Sv. Lovrencu. Nedelja, 7. avgust, pohod na Šipek nad Blagovico. Od ponedeljka, 8., do četrtka, 11. avgusta, športna tekmovanja DU Prebold. Sobota, 13. avgust, 18. memorial Draga Gajška. Sobota, 13., in nedelja, 14. avgust, srečanje članov DU Prebold; razstava Petelj in zeliščarske sekcije; Gaj Prebold. Ponedeljek, 15. avgust, nogometni turnir za dečke do 15 let; Športno igrišče Marija Reka. Ponedeljek, 15. avgust, kolesarjenje v Logarsko dolino. Ponedeljek, 15. avgust, romanje v Marijo Reko. Sobota, 20. avgust, od 8. do 10. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija. Sobota, 20. avgust, Graška gora, 72. let XIV divizije 26., in 27. avgust, od 16. ure dalje ustvarjalne delavnice; Gaj in Bazen Prebold. Sobota, 27. avgust Šport pod Žvajgo; igrišča pri bazenu. Sobota, 27. avgust, ob 20. uri Žur pod Žvajgo; Gaj Prebold. Sobota, 27. avgust, zaključek počitniških dejavnosti; ŠD Marija Reka. Sobota, 27. avgust, gasilsko tekmovanje za pokal PGD Groblja; Športni park Latkova vas. Sobota, 27. avgust, košarkarski turnir trojk; Športni park Latkova vas. Sobota, 27., in nedelja, 28. avgust, pohod na Triglav. Nedelja, 28. avgust, župnijsko kolesarjenje po SSD. 18 |uni| 2016 KULTURA _SaAjlnis&e/. datine/S Večer rime, globine in Vpogleda Telo spoznanja v Novem Celju Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec v Savino-vem likovnem salonu v Žalcu organizirala tradicionalni Večer rime in globine s predstavitvijo 18. številke revije za književnost in kulturo Vpogled, ki jo izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Odgovorni urednik revije je eden osrednjih slovenskih pesnikov tega časa, urednik, esejist in kritik Zoran Pevec, ki je predstavil vsebino literarne revije. Njegova desna roka je urednica Marija Končina, ki je napisala uvodnik, revijo je oblikovala Simona Kropec, delo uredništva pa kot predstavnica izdajatelja usklajuje Lidija Koceli. Svoje prispevke so predstavili: Nuša Ilovar (glas Simona Kropec), Aleš Jelenko, Med nagovorom odgovornega urednika Zorana Pevca Andrejka Jereb, Zoran Pevec, Dani Bedrač, častni gost Ervin Fritz, Bojan Ekselenski, Maja Horvat, Matjaž Lesjak, Marko Vitas, Peter Rezman, Milan Novak in hrvaška pesnica Ljubica Ribič, Alenka Domjan, Lidija Koceli in Marija Končina. Med branji so zbrani prisluhnili izvrstnim glasbenim improvizacijam pianista, zbo- rovodje in skladatelja Matevža Goršiča. Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec s tem dogodkom že vrsto let povezujeta z občinstvom ustvarjalce pesniških in proznih prispevkov, likovne in glasbene umetnike, fotografe, oblikovalce, restavratorje in kritike. T. T. Savinjčan v Cankarjevem domu Prejšnji mesec so v prvem preddverju Cankarjevega doma v okviru cikla predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov odprli samostojno razstavo fotografskih umetnin - aktov mednarodnega mojstra fotografije, Savinjčana Žiga Gričnika iz Griž. Izbor del za razstavo je opravil likovni kritik Boris Gorupič, prav tako Savinjčan in član Slovenskega društva likovnih kritikov. Tokratna razstava Žiga Gričnika, ki je sicer tudi predsednik Društva fotografov Svit Celje, je že osma samostojna, sodeloval pa je tudi na več kot tridesetih skupinskih ter na domačih in tujih natečajih. V začetku ustvarjanja se je dotikal vseh tem, pozneje pa je začel vse več pozornosti namenjati portretom, saj z njimi čuti največjo povezanost. Predvsem mu je v veselje fotografirati ljudi v njihovem domačem in urbanem okolju, svoj kritični in cinični pogled na svet pa najraje izraža preko ženskega in moškega izraznega akta, za katerega se je v zadnjem obdobju posebej specializiral. Žiga je svojo izobraževalno pot po končani osnovni šoli v Grižah kot dijak nadaljeval na ekonomski gimnaziji v Celju. Po uspešno opravljeni maturi se je odločil za študij prava, danes pa je zaposlen v odvetniški pisarni. Že od malega ga je zelo zanimala fotografija. Veliko je fotografiral na potovanjih, resneje pa se te umetnosti ni nikoli dotaknil. Ravno obiskovanje tujih dežel ga je vodilo k želji, da iz svojih fotografij iztrži nekaj več. To mu je tudi uspelo, čeprav mu izzivov ne manjka. Žiga Grič-nik je soustanovitelj in od leta 2013 tudi predsednik najuspe- Boris Gorupič in Žiga Gričnik ob odprtju razstave v Cankarjevem domu šnejšega slovenskega fotografskega društva. V okviru društva se je udeleževal domačih in tujih natečajev pod pokroviteljstvom FZS, FIAP in PSA, na katerih je prejel več nagrad in priznanj. Imel je že okrog štirideset samostojnih in skupinskih razstav. V letih 2008 in 2009 se je uvrstil med deset najuspešnejših razstavljavcev v Sloveniji, leta 2010 pa je bil tretji najuspešnejši razstavljavec v Sloveniji. Umetniški svet Fotografske zveze Slovenije mu je leta 2009 podelil naziv kandidat za mojstra fotografije, 2011 pa je prejel tudi mednarodni fotografski naziv EFI-AP. D. Naraglav Koroška v Savinjski dolini Od 27. maja do 30. septembra je v Dvorcu Novo Celje na ogled razstava Telo spoznanja, ki jo s svojimi stvaritvami bogatijo trije umetniki: Zdenko Huzjan z likovnimi deli, Ana Kranjc s kiparskimi stvaritvami in Nataša Prosenc Stearns s projekcijo dveh videov -Subsurface (Podpovršje) in Emerging Fossils (Pojav fosilov). Avtorje razstave so ob slovesnem odprtju 27. maja v baročni dvorani dvorca predstavili kustosi razstave Matjaž Brulc, Alenka Domjan in Milena Zlatar. V kulturnem programu je s poezijo Zdenka Huzjana sodelovala Lidija Ko-celi, ki je prireditev tudi povezovala, večer pa sta svojim nastopom obogatila baritonist Tilen Naraks in korepetitor asist. mag. Primož Mavrič. Alenka Domjan je o razstavi Telo spoznanja povedala: »Danes se nam kažejo osupljivo različne podobe ter zgodbe v svetu umetnosti. Pluralnost kot posledica novih tehnologij je še posebno prisotna na področju vizualnih umetnosti, a zanimivo, tradicionalni likovni mediji (slikarstvo, kiparstvo ...), ki so jih mnogi že odložili na smetišče, še vedno živijo in ohranjajo svoje temeljne postulate - bogastvo estetike in likovno formo, s katerimi vstopajo tudi v druge, s tehnologijo podprte medije. Tako v preseku različnih mediati-ziranih podob, predvsem v fotografiji, videu, filmu, lahko opazimo slikarske formulacije, ki v globini njim lastnim struktur razvijajo vzorčne slikarske ekvivalente (barvo, svetlobo, teksturo . ). Vendar to gotovo ne velja za vso vizualno kulturo, ki se danes skozi vseprisotno tehnološko realnost širi tudi na neumetniška, trivialna področja. /.../ Tokratna razstava Telo spoznanja se torej ozira k interpretacijam, izraženim v klasičnih likovnih formulacijah, in njihovim refleksijam, ki skozi dramatur- Kustosinja razstave Alenka Domjan Telesa spoznanja... Zdenko Huzjan (1948, Lendava) je diplomiral na ALUO v Ljubljani, smer slikarstvo, pri prof. Gabrijelu Stupici (1974), nadaljeval študij na specialki za slikarstvo iste akademije pri prof. Janezu Berniku. Univerza v Ljubljani ga je leta 1988 izvolila za docenta in leta 1997 za rednega profesorja za slikarstvo in risanje. Je predavatelj za slikanje in risanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za likovno pedagogiko. Anja Kranjc (1982, Šempeter pri Novi Gorici) je leta 2008 diplomirala na ALUO v Ljubljani, smer kiparstvo, pri prof. Matjažu Počivavšku in dr. Igorju Škamperletu ter na isti akademiji končala magistrski študij kiparstva. Nataša Prosenc Stearns je video umetnica in režiserka, ki živi v Venice Kalifornija. Diplomirala je na oddelku za oblikovanje na ALUO v Ljubljani, kjer je ustvarila svoje prve videe ter jim kmalu pridružila še instalacije in filme. S Fulbrightovo štipendijo je končala podiplomski študij na California Institute of the Arts v Los Angelesu. Živi in ustvarja v ZDA. ške prvine razpirajo vsebino telesa ter presnavljajo njegovo podobo v gibljivo, zvočno sliko (video). S tem ponuja več medijsko izraznih načinov v odnosu do mentalnih in vizu- V razstavno-prireditvenem prostoru KD Svoboda Griže je bila do nedavnega na ogled likovna razstava z naslovom Koroška v Savinjski dolini. In to dobesedno, saj so svoja dela na ogled postavili koroški likovniki, ki so se z veseljem odzvali povabilu KD Griže oziroma predsednici društva Lilijani Jančič ter vodji raz-stavno-prireditvenega prostora Lidiji Tamše. Razstavo so slovesno odprli zadnji majski petek. Prireditev je vodila Olga Markovič, z glasbo pa je duše udeležencev napajala dinamična, eksplozivna ulična glasbenica Vesna Prevolšek iz Vojnika. Kitarist- ka si je kruh najprej služila kot pantomimičarka, po prihodu v Španijo pa je nastop prilagodila tamkajšnji publiki in izbrala špansko kitaro. Glasbenica je s svojim igranjem in petjem dala kulturnemu večeru nepozaben pridih, ki je obogatil razstavljena likovna dela desetih likovnikov, ki delujejo v okviru Kulturnega društva koroških likovnikov, ki bo prihodnje leto praznovalo že 40-letnico svojega delovanja. Društvo, ki ima sedež v Ravnah na Koroškem, združuje slikarje, kiparje, rezbarje, grafike, risarje, vizualiste in dizajnerje. Svoja dela so razstavili Štefan Bobek, Danilo Gorišek, Feliks Koroški umetniki so gostovali v Grižah. Fruhauf - Sreč, Leander Fužir -Landi, Mojca Kovač, Alojz Kre-vh - Luigi, Jože Kremžar - Ma- estro, Zoran Rožič (predsednik društva), Hermina Jeseničnik in Ivan Podovšovnik. D. N. alnih struktur, ki plemenitijo formo in vsebino v zanimive osebne interpretacije. Tako v delih umetnikov, Zdenka Huz-jana, Ane Kranj in Nataše Pro-senc Stearns, odkrivamo specifične ustvarjale subjektivitete in v njih spoznavamo resnico o življenju, o Rojstvu in Smrti, da sta le začetni in končni točki našega kratkega potovanja v tostranstvu. A v tem ne iščemo ničesar tragičnega, kar bi nas odvrnilo od podob in prebiranja fragmentov v tišini prostora. Nemara nas prav to vodi v odsotno in ne-povedano; v zarezo podobe sveta, kjer v nevidnih plasteh vihra domišljija in v neskončnem, brezobličnem prostoru Niča išče skrivnostno energijo naše Biti.« Razstavo so omogočili Občina Žalec, ZKŠT Žalec, ki je izdal tudi zloženko, Ministrstvo za kulturo RS in pokrovitelj razstave, ki si jo je mogoče ogledati vsako soboto in nedeljo od 17. do 20. ure, druge dni pa po predhodni najavi po telefonu 041 338 519 ali v TIC. D. Naraglav _SaAtiriisAe/.daiitte/S KULTURA |uni| 2016 19 Kresnično s Svetlanino poezijo Joco Žnidaršič: Svetlobni zapisi Dvorec Novo Celje v znamenju kresničnega večera Na dan, ko je svetlobe največ, ko slavimo poletni sončev obrat in začenjamo najrazko-šnejši letni čas - poletje, se že vrsto let zbiramo pred Dvorcem Novo Celje in slavimo življenje. Tako so se tudi v torek, 21. junija, na povabilo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec številni obiskovalci ob 21. uri zbrali pred dvorcem, osvetljenim z svečami. Rdeča nit programa, ki so ga pripravili skupaj z dijaki Gimnazije Celje - Center, je bila poezija Svetlane Makarovič. Njene pesmi pogosto izhajajo iz starega obredja na eni in globokega razočaranja nad ljudmi in družbo sodobnega sveta, v katerem se je človek odtrgal od korenin svoje pove- zanosti z globokim zemeljskim. V kulturnem programu so nastopili Samanta Kunst, Maja Lobnikar, Klementina Zavšek, Ana Golnar, Ana Kolšek Orlač, Urška Frangež, Eva Vrečko, Simona Kropec in Lucija Šorn, Lidija Koceli ter Matjaž Romih, ki zna kot vsak dober kantavtor nastaviti ogledalo "Svetlaninim Slovenceljnom". T. T. Schönbrunn v Preboldu Tako so poimenovali zanimiv glasbeni projekt, ki ga je v sodelovanju z Moškim pevskim zborom KD Svoboda Prebold pred parkom in Aninim domom Župnije sv. Pavel v Preboldu pripravilo KD Antona Schwaba Prebold. V Kulturnem društvu Antona Schwaba si na pragu poletnih mesecev dneve radi popestrijo z opero, opereto in muzikalom. Lani so v športni dvorani izpeljali zelo odmevno prireditev Firence v Preboldu, načrtujejo pa tudi že tretjega, ki bi naj bil še obsežnejši in odmevnejši. Tokratni večer so pripravili z roko v roki z Moškim pevskim zborom KD Svoboda Prebold, ki je v uvodu poskrbel za snubljenje deklet s podoknicami. Prepeval je o zakonskem življenju in fantovskih mukah, prav posebej pa se je izkazal tenor-baritonist Luka Hrovat, ki je kot Alfred v Netopirju prepričal svojo belo golobi- Operni solisti (z leve) Luka Juteršek (tenor), Bernarda Rošer (sopran) in dr. Janez Kunaver (bas) co, da se mu je pridružila na sprehodu, in tako obiskovalce povedel v drugi del dogodka, kjer sta najprej s čarobno Casto divo očarali flavtistka Nia Jakop in pianistka Ana Rudnik Pavlica, nato pa so besedo prevzeli solisti: Marija Plavec, Bernarda Rošer, Luka Juteršek, dr. Janez Kunaver in prof. Karine Gishyan na klavirju, ki so večer obogatili z ljubezensko Male vokalne skupine na Komendi Kulturno-umetniško društvo Polzela je na grajskem dvorišču Gradu Komenda na Polzeli prvo junijsko soboto pripravilo 18. srečanje malih vokalnih skupin Polzela 2016. Zbrane pevce in poslušalce je pred koncertom nagovoril predsednik KUD Polzela Marko Slokar. Poudaril je pomen manjših pevskih sestavov za ohranjanje pevske tradicije, še posebej ljudskih pesmi na Slovenskem. Tokrat je nastopilo trinajst sestavov, in sicer Kvintet Go-milsko, Vokalna skupina Candela iz Petrovč, Oktet sv. Mihaela z Vranskega, Andraški oktet, Kvartet Oljka Polzela, Vokalna skupina Šestica Na- Predsednik KUD Polzela Marko Slokar in Kvartet Oljka Polzela klo, Kvartet Savinja Letuš - Do-brovlje, Vokalna skupina ZaPet Ponikva pri Žalcu, Vokalna skupina Stična, Ljudski pevci s Tepanja, Vokalna skupina V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 30. junija odprta razstava fotografij priznanega fotografa Joca Žni-deršiča. Zbrane je v imenu ZKŠT Žalec pozdravil Uroš Govek, avtorja in njegovo delo pa je predstavil kustos razstave Matjaž Brulc. V kulturnem programu sta nastopila Jan Vodovnik (vokal) in Peter Smolič (klavir), razstavo pa je odprl župan Občine Žalec Janko Kos. Joco Žnidaršič se leta 1938 rodil v Šoštanju, leta 1963 je ab-solviral na ljubljanski medicinski fakulteti. Že v času študija se je začel ukvarjati z reportažno in umetniško fotografijo, pozneje pa se je tej dejavnosti povsem posvetil. Kot fotoreporter je sodeloval s Študentsko tribuno, TT-jem, revijo Tovariš, od leta 1974 do upokojitve pa je bil zaposlen kot urednik fotografije pri Delu. Poleg novinarskega dela je zasnoval številne fotomono-grafije, ki so mu prinesle sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov in ki so bile tako med kritiko kot občinstvom zelo dobro sprejete. Joco Žnidaršič je mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP. Za svoje delo je prejel več kot 50 domačih in tujih nagrad in priznanj. Vse od leta 1974 pa do upo- Avtor ob fotografiji, ki je zaznamovala osamosvojitveni čas. kojitve je deloval kot urednik fotografije pri časniku Delo in bil ob tem nekaj časa tudi Titov fotograf. Živi in ustvarja v Ljubljani, kjer deluje kot svobodni fotoreporter. Matjaž Brulc pa je o razstavi povedal: »Razstava v Savino-vem likovnem salonu predstavlja ozek izbor Žnidaršičevega ustvarjanja. Njen značaj določa izbor nekoliko starejših, črno--belih analognih fotografij, ki jim je dodana manjša serija novejših del - niz fotografij znamenitih primorskih konj, ki jih je Žnidaršič objavil v monografiji z naslovom Lipicanci. Izbor starejših del predoča različne žanrske in vsebinske preoku-pacije, med katerimi vsekakor izstopa portretna fotografija: gre za niz sugestivnih del, ki zmorejo podati psihološko prepričljive podobe večinoma anonimnih posameznikov, ki jih je kamera ujela sredi njihovega vsakdana. Znidaršičevi portreti ne skušajo ustvarjati vtisa grandiozne reprezentativnosti, iz njih izžareva kvečjemu iskreno zanimanje za sočloveka in njegovo usodo. Podobe teh človeških likov, včasih zagrenjene s pelinom melanholije, nemalokrat zaznamuje tudi nakazana socialna nota, pri čemer so tovrstni poudarki pri podobah brezdomcev še dodatno stopnjevani.« V sklopu razstave ob soglasju producenta predvajajo dokumentarni film Neznosna lahkost fotografiranja režiserke in scenaristke Maje Weiss. Dokumentarni portret Joca Znidar-šiča je nastal v produkciji TV Slovenija leta 2005. T. Tavčar Razstavljata mati in hči obarvanimi glasbenimi biseri. Za piko na »i« so ob zaključku poskrbeli združeni zbori, Mo PZ Svoboda Prebold, MePZ sveti Pavel Prebold in KPZ Glas srca so namreč podobno kot lani zapeli pesem Splavaj, misel iz Verdijeve opere Nabucco, in sicer v poklon naši prelepi rodni zemlji, samostojni državi, ki letos praznuje srebrni jubilej. D. N. Draž Andraž nad Polzelo, Vokalni kvartet Stična in Kvintet Lastovka Polzela, program pa je povezovala Urška Jeršič. T. T. Na Gradu Komenda je do konca tega meseca odprta druga skupna razstava likovnih del dveh ustvarjalk, matere in hčere, Kristine Kočevar in Klavdije Sitar s Polzele. Kristina Kočevar je že več kot 17 let članica likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva na Polzeli. Slikanje, ki je njena strast že iz otroštva, je intenzivneje razvila v obdobju, ko se ji ni bilo več potrebno v popolnosti posvečati družini in je sprostitev iskala v likovnem ustvarjanju. Cikel podob, ki jih je ustvarila, je bogat in raznolik. Je intimna slikarka, ki zna najti lepoto in mir. Njen slog je predvsem realizem, privlačijo pa jo krajinski pejsaži in tihožitja, ki jih upodablja v tehniki olje na platno, blizu ji je tudi risba. Sodeluje na vseh skupinskih razstavah društva, sodelovala je na razstavah v okviru Zlate palete in imela nekaj samostojnih razstav. Svoje likovno znanje je večkrat izpopolnjevala v poletni slikarski šoli Ciaroscuro akademskega slikarja Rudija Španzla in na likovnih izobraževanjih v okviru likovne sekcije KUD Polzela. Njena hči Klavdija Sitar se poklicno ukvarja z arhitekturo. Nanjo je v rani mladosti vplival in ji približal likovni svet njen oče Jože Kočevar. Predstavil ji je čar likovnega ustvarjanja, Klavdija Sitar in Kristina Hočevar ob svojih delih fotografije, astronomije in zakonitosti simetrije, zato brez tega skoraj ne more živeti. Cikel podob, ki jih je Klavdija naslikala v zadnjih nekaj mesecih, odlikujeta tako izvedba kot vsebina, opažamo pa različne teme in avtorske pristope. V svoje slikarstvo vpleta arhitekturno kompozicijo detajla, rada ima slikarsko neposrednost, pogosto utemeljeno na hitrih, ski-coznih potezah, in koloritu, ki sega od monokromije in umirjenih tonov do uporabe intenzivnih, nasičenih tonov. Razstavljene slike so razpete od realističnega zrcaljenja bistva do impresivnega doživljanja specifik, izpostavljanja barvnih in svetlobnih razpoloženj, od ekspresivnih preoblikovanj in poenostavljanj vse do abstraktnih rešitev, v katerih predmetna stvarnost zaživi le na posreden način. V zadnjem času se je navdušila tudi nad grafiko, za kar je bilo sokrivo tudi izobraževanje na Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, kjer se je pobližje spoznala s tehnikami sitotiska, lesoreza, suhe igle in litografije. Sama pravi, da jo je vonj tiskarskih barv popolnoma prevzel in zastrupil. Doslej je sodelovala na več skupinskih razstavah v sklopu likovne sekcije KUD Polzela, likovnih kolonijah po Sloveniji in na skupinski razstavi Zlata paleta 2015 Zveze likovnih društev Slovenije v Trbovljah z naslovom »Moderno slikarstvo«. Za svoje delo »Sanjam goro Fuji« je prejela certifikat Zveze likovnih društev Slovenije in Zlato paleto 2015. Letos pa je na Zlati paleti 2016 za svojo grafiko prejela priznanje. T. Tavčar 20 |uni| 2016 SPORT _SaAjlnis&e/. datine/S Taekwondoisti z uspešno sezono Najuspešnejši žalski karateisti Člani Taekwondo kluba Sun Braslovče Urh Černivšek, Simon Zajec in Simon Jan so se v okviru Kickboxing zveze Slovenije med 3. in 5. junijem v italijanskem Riminiju udeležili svetovnega pokala Best fighter in na najboljši način upravičili svoj nastop. Simon Zajec je med starejšimi kadeti klonil šele v finalu in osvojil drugo mesto, Urh Černivšek je v zahtevni kategoriji med člani izgubil v polfinalu ter osvojil tretje mesto, Simon Jan pa je med veterani osvojil prvo mesto. Sicer pa je bil konec sezone 2015/16 za člane braslovškega taekwondo kluba zelo pester. Začelo se je že sredi aprila, ko se je Sabina Bec udeležila svetovnega pokala v kickboxingu v Innsbrucku v Avstriji, kjer je v disciplini light contact po zmagah nad Madžarko, Danko in Slovakinjo klonila šele v finalu proti italijanski nasprotnici ter osvojila odlično drugo mesto. Sredi maja so se Urh Černivšek, Filip Žak Glavnik in Simon Zajec kot člani slovenske izbrane vrste udeležili evropskega prvenstva v ta-ekwondoju v grškem Solunu, vendar jim kljub odličnim nastopom tokrat ni uspelo Dobitniki medalj svetovnega pokala v Riminiju (z leve Simon Zajec, Simon Jan in Urh Černivšek) poseči po medaljah. Filip Žak Glavnik se je v istem času, med 15. in 17. majem, v okviru kickboxing reprezentance udeležil svetovnega pokala v Budimpešti ter po odličnem nastopu in dveh zmagah žal po podaljšku izgubil v četrt-finalu. Nekaj dni kasneje so se člani kluba udeležili mednarodnega odprtega prvenstva v Ljubljani in se domov vrnili s 13 zlatimi, 3 srebrnimi in 7 bronastimi medaljami. Zlato so si v formah priborili Ana Jan, Zmagovalci v športnih borbah dečkov od leve proti stojijo Maks Medved, Žiga Suša in Kenan Isakovič ter trener Matjaž Končina, v ozadju predsednik KK Žalec Silvo Marič. Pia Zoja Glavnik, Marko Pečar in Boštjan Šketa. V borbah so bili zlati Pia Zoja Glavnik, Ema Mešič, Marko Pečar, Filip Žak Glavnik, Sabina Bec, Simon Jan in ekipa kadetinj v postavi Ema Mešič, Pia Zoja Glavnik in Ana Sajtl. Ob vseh uspehih je treba povedati, da so letos nekateri člani kluba opravili izpite za višje pasove, še posebej pa so ponosni na Jana in Tilna Šketa, ki sta opravila izpit za črni pas II. dan. D. N. Karate klub Polzela je v tamkajšnji športni dvorani pripravil ekipno državno prvenstvo v karateju. V katah in športnih borbah je nastopilo 113 ekip iz 30 slovenskih klubov. Hkrati je potekalo tudi prvenstvo Slovenije za osebe s posebnimi potrebami, na katerem je v izvajanju kat že drugič zapored zmagal član KK Žalec Igor Dobrič. S to zmago si je zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu oktobra letos v avstrijskem Li-enzu. Tekmovanje je odprl podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Tudi v ekipnem delu so se najbolje borili tekmovalci Karate kluba Žalec, ki so s šestimi ekipami nastopili v vseh starostnih kategorijah. Zmagali so v športnih borbah dečkov (Medved, Suša in Isakovič) in športnih borbah kadetinj (Hočevar, Suša in Haberl). V izvajanju kat so članice zasedle drugo mesto (Ljubanšek, Rampre in Pučko), kadetinje (Topolovec, Ugovšek in Kvas) in mladinke (Zupančič, Ljubanšek in Puč-ko) pa so osvojile tretje mesto. Po osvojenih medaljah so zasedli četrto mesto, in sicer za karate klubi iz Trbovelj Nove Gorice in Velenja. Uspešni so bili tudi doma- Igor Dobrič, član KK Žalec, se bo udeležil svetovnega prvenstva. čini iz Karate kluba Polzela, ki so zmagali v športnih borbah mlajših kadetinj (Bergant, Žerjav in Jurinec), osvojili so drugo mesto v izvajanju kat med mlajšimi kadetinjami (Žerjav, Bergant in Avžner) in štiri tretja mesta, in sicer v katah kadetov (Repnik, Vranič in Podpečan), katah mladincev (Podpečan, Repnik in Vindiš), športnih borbah mlajših kadetov (Bašič, Fekonja, Podpečan in Vranič) in mladincev (Pod-pečan in Vindiš). Zmage pa se je veselila tudi ekipa mladink iz Karate kluba Nestor (Kovačec, Gračner in Smiljan). T. Tavčar Pokal JK Shido Bronasti Mai Bašič Fekonja Judo klub Shido iz Celja je s svojo podružnico v Letušu na prvo junijsko nedeljo v Športni dvorani Braslovče organiziral prvi judo turnir za pokal Braslovč. Zaradi velikega zanimanja za ta šport med mladimi Letušani je Judo klub Shido v Letušu že pred časom ustanovil svojo podružnico. Fantje in dekleta marljivo trenirajo v tamkajšnjem kulturnem domu. Na prvem turnirju za pokal Občine Braslovče je nastopilo 115 otrok iz 5 klubov. Tekmovalci so prikazali lepe in srčne borbe in se že veselijo ponovnega snidenja naslednje leto, saj si želijo, da bi turnir v Braslovčah postal tradicionalen. Vrstni red ekipno: 1. JK Shi-do Braslovče, 2. JK Branik Maribor, 3. JK Hoče, 4. ŠD Judo Jaka in 5. JK Drava Ptuj. T. Tavčar Alešev memorial za mlade atlete Prvo junijsko soboto so na atletskem stadionu v Žalcu pripravili tradicionalni 8. Alešev memorial, ki ga je Tekaško društvo Savinjčan v sodelovanju z AK Žalec organiziralo v spomin na Aleša Gašpariča, nekoč odličnega atleta iz Žalca, ki je zastopal barve AD Kladivar, po končani tekmovalni karieri pa je bil trener najmlajših atletov. Mitinga se je udeležilo več kot 100 mladih atletov iz vse Slovenije, preizkusili pa so se v tekaških disciplinah kot tudi v metih in skokih. Vse kategorije od U8 do U14 so tekle na 60 metrov. V kategoriji U8 pa so se pomerili tudi v metu žogice in skoku v daljino z mesta. Ostale kategorije so tekmovale v metu vorteksa in v skoku v daljino. Vsi pa so se pomerili tudi v teku na 150 m (U10), Dobitnika pokalov Hana Agrež in Valentin Vidovič sta najhitreje pretekla 60 m. 200 m (U12) oziroma 300 m (U14). V zelo močni konkurenci so se dobro uvrstili tudi atleti iz obeh domačih klubov, ki so osvojili lepo bero medalj. Pokal mesta Žalec, ki ga prejmeta najhitrejši in najhitrejša v teku na 60 m in ga prispeva Mestna Polzelski karateisti nadaljujejo z izjemnimi mednarodnimi uspehi. Kar trije njihovi člani so se z otroško reprezentanco Slovenije udeležili 21. balkanskega prvenstva za otroke v Beogradu. Največ uspeha je imel Mai Bašič Fekonja, ki je v kategoriji borbe za mlajše kadete do 40 kg dosegel odlično tretje mesto in si priboril bronasto medaljo. Nuša Žerjav in Lan Podpečan tokrat nista imela toliko športne sreče kot pred mesecem dni na tekmovanju v Avstriji. V Beogradu je tekmovalo več kot 830 tekmovalcev iz 11 držav, zato je Majeva bronasta medalja za Karate klub Polzela in Polzelane »zlata«. T. T. Mai Bašič Fekonja Med tekmovanjem najmlajših judoistov Zaključek Tolkec lige skupnost Žalec, pa je šel tokrat v roke Hani Agrež iz Atletskega kluba Žalec, ki je slavila s časom 8,48 sekunde, in Valentinu Vidoviču iz Atletskega društva Štajerska iz Maribora, ki je dosegel čas 8,11 sekunde. Pokal jima je izročil Adi Vidmajer. D. N. V preboldski občini že 29 let poteka medkrajevna liga v malem nogometu na travi, imenovana Tolkec liga Občine Prebold. Nogometni navdušenci igrajo jesenski in spomladanski del, ki se konča z zaključnim turnirjem in podelitvijo pokalov. Ligo zadnjih šest let vodi Matej Golavšek iz Šešč. Tudi v letošnji sezoni je v ligi sodelovalo dvanajst ekip, in sicer Omega Morana Šešče, ŠD Latkova vas, ŠD Trnava, ŠD Matke, Kaplja vas team, ŠD Risi Zabukovica, DMN Šempeter Smile caffe, Merzelj Kaplja vas, ŠD Partizan Prebold, ŠD Lokavc, FC Pragwald in Zlatorog Marija Reka. Slednja je postala tudi zmagovalka tokratne Tolkec lige in s tem po sedmih letih svojemu športnemu društvu ponovno priborila nekdanjo »slavo«. V 22 kolih so dali 63 golov, prejeli pa le 26 Vodja Tolkec lige Matej Golavšek (desno) med podelitvijo prehodnega pokala kapetanu ekipe Zlatorog Marija Reka Mateju Tratniku zadetkov. Na drugo mesto se je s 100 zadanimi in 44 prejetimi goli uvrstila ekipa ŠD Partizan Prebold, ki je krojila vrh v preteklih letih in jo je tudi letos ločila do zmage le točka, tretje mesto pa je osvojila ekipa ŠD Risi Zabukovica, ki je 52-krat zatresla nasprotnikovo mrežo in prejela 44 golov. Najboljši strelec lige je z 31 doseženimi goli postal Davor Miljatovič iz ŠD Partizan Prebold. Na zaključnem turnirju, ki je tokrat potekal v Šeščah, je zmagala ekipa ŠD Lokavc iz Sv. Lovrenca, na drugo mesto se je uvrstila ekipa DMN Šempeter, tretje mesto pa je osvojila zmagovalna ekipa Tolkec lige Zla-torog Marija Reka. D. N. _SaAtirUsAe/.daiitte/A SPORT |uni| 2016 21 Dekleta državne prvakinje Starejši dečki državni prvaki V soboto, 28. maja, je v Braslovčah potekal zaključni turnir državnega prvenstva v mini odbojki za deklice. Naslov državnih prvakinj so osvojile Braslovčanke. V konkurenci petdesetih ekip iz vse Slovenije so igralke iz Braslovč celotno sezono premagovale nasprotnice. V drugi del tekmovalne sezone so se uvrstile brez izgubljenega niza, izgubile pa le eno tekmo. Na polfinalnem turnirju jih je namreč premagala ljubljanska ekipa Vital. V finalu so Bra-slovčanke najprej gladko odpravile ekipo Luke Koper, za prvo mesto pa so se ponovno pomerile z ekipo Vital, ki pa so jo tokrat premagale in se veselile naslova državnih prvakinj. Ekipa mini odbojke trenira pod vodstvom trenerke OK Braslovče Taje Steblovnik, njena pomočnica pa je Janja Selič. Vsako leto deklice mlajših selekcij OK Braslovče dosegajo vrhunske rezultate. Že nekaj Na sliki z leve proti desni stojijo: Eva Marinšek, Anja Matvoz, Zoja Kalar, Rima Posedel, Živa Donko, Lara Jelen, Živa Šalej, Hanna Turnšek; z leve proti desni sedijo: Taja Steblovnik (trenerka), Danica Tajnšek (podžupanja), Branimir Strojanšek (župan) in Janja Selič (pomočnica trenerke). let zapored so med šestimi najboljšimi v državi. Letos pa jim je po osmih letih ponovno uspel velik uspeh v mini odbojki - naslov državnih prvakinj. Ob tem visokem priznanju sta župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in pod-županja Danica Tanjšek za mlade odbojkarice pripravila sprejem, ki so se ga udeležile Šempetranke druge V organizaciji OK Spodnja Savinjska Šempeter je ob odličnem vzdušju v polni dvorani OŠ Šempeter potekal finalni turnir državnega prvenstva v mali odbojki za deklice. Na zaključni turnir so se poleg šempetrskega Ne-kropolisa uvrstile tudi ekipe Nova KBM Branik I, Sobota I in Formis mala I. Gledalci so bili priča odlični odbojkarski predstavi, v kateri so vse ekipe dokazale, da so se zasluženo uvrstile na finalni turnir. Največ pa so pokazale mlade Mariborčanke, ki so v finalu z 2 : 0 premagale domačo ekipo Nekropolis in se veselile naslova državnih prvakinj. Ob razglasitvi in podelitvi medalj in pokalov so izbrali in nagradili tudi najboljše igralke posameznih ekip. V ekipi Nova KBM Branik I je bila najboljša igralka Lorena Lorber Fijok, v Športni plezalci v Grižah V Savinjski dolini, ki ima v okoliškem hribovju ogromno opremljenih naravnih plezalnih sten, je športno plezanje prav gotovo perspektiven šport, ki ga je smiselno razvijati že pri otrocih. Planinsko društvo K2 iz Zaloga pri Šempetru je letos drugič gostilo najboljše športne plezalce v dolini. 25 otrok Spodnje Savinjske doline se je pomerilo v dveh kategorijah, in sicer mlajše deklice in dečki ter starejše deklice in dečki. Pri mlajših deklicah je zmagala Lana Gorič, druga je bila Blažka Krebs in tretja Julija Mladi plezalci v Grižah OBVESTILO O JAVNI RAZSVETLJAVI V ŠPORTNEM CENTRU ŽALEC Vso zainteresirano javnost obveščamo, da bo julija in avgusta osvetljeno košarkarsko igrišče v Športnem centru Žalec vsak petek in soboto do 22.30, ostala igrišča pa po dogovoru na tel. št. 03/712 12 67. ZKŠT Zmagovalna ekipa starejših dečkov OK SIP Šempeter z vodstvom ekipe igralke Zoja Kalar, Rima Posedel, Živa Šalej, Hanna Turn-šek, Živa Donko, Lara Jelen, Anja Matvoz, Eva Marinšek, trenerka Taja Steblovnik in njega pomočnica Janja Selič. Župan Strojanšek je igralkam in obema trenerkama čestital in izrazil željo, da bi bile tudi v prihodnje tako uspešne. T. Tavčar Odbojkarji OK SIP Šempeter so si v finalu starejših dečkov v odbojki v prijetnem okolju Draš centra pod Pohorjem in v organizaciji Odbojkarskega kluba Maribor priborili naslov državnih prvakov. Za naslov najboljše ekipe v državi so se potegovale tudi ekipe Maribor SGD Strdin, KEKO Oprema Žužemberk in BenQuick Volley. Uvodni polfinale so odigrali odbojkarji KEKOOprema Žužemberk in odbojkarji iz Maribora. Domačini so zmagali z 2 : 0 in se uvrstili v finale. V drugi polfinalni tekmi med ekipama SIP Šempeter in BenQuick Volley so Šempetrani s še prepričljivejšo igro ravno tako z 2 : 0 slavili zmago. V velikem finalu sta nastopili ekipi SIP Šempeter in Maribor SGD Strdin, Šempetrani pa so slavili s 3 : 0 in postali državni prvaki. T. Tavčar Tenisačica državna prvakinja Članica Teniške akademije Tomaža Volka iz Žalca Barbara Volk je maja na tekmovanju Športne zveze Univerze v Ljubljani v tenisu osvojila naslov državne prvakinje. S tem si je zagotovila udeležbo na študentskem Evropskem prvenstvu v tenisu, ki bo v sredini julija v Zagrebu. L. K. Rokometašice bronaste tudi na mivki šempetrski ekipi Maša Božič, v ekipi Sobota I Anja Kolmanič in v ekipi Formis I Lucija Col-narič. T. T. Tominšek. Pri mlajših dečkih je zmagal Aljaž Krebs, drugi je bil Aljaž Terpin in tretji Filip Zagožen. Pri starejših deklicah je na zmagovalno stopničko stopila Liza Carmen Kvartuh, drugo mesto pa sta si delili Zoja Kovač in Aja Kvartuh. Pri starejših dečkih je zmagal Matija Florjan, drugi je bil Rožle Kot in tretji Gašper Brumec. T. T. Na prvem državnem prvenstvu v rokometu na mivki so si rokometašice letnika 2000 in 2001 RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom trenerja Jerneja Rantaha priigrale odlično 3. mesto. Dekleta, ki so sicer državne kadetske podprvakinje v dvoranskem rokometu, vodi jih trener Aleš Filipčič, so se tako rekoč brez posebnih treningov in ob nekoliko drugačnih pravilih izkazale tudi na mivki. V polfinalu so šele po streljanju sedemmetrovk izgubile z ro-kometašicami ŠD Notranjska rokometna liga A, ki so kasneje osvojile mesto državnih prvakinj, in rokomet na mivki trenirajo že dlje časa. Naj vratarka je postala Žalčanka Larisa Grebovšek. Med sedmimi ženskimi ekipami letnika 2000/2001 je torej zmagala ekipa ŠD Notranjska rokometna liga A, druge so bile rokometašice ZRK Ptuj. Rokometašice RK Zelene Doline Zalec so na začetku le za gol izgubile z ekipo iz Izole, a prva tekma je bila zanje nekako uigravanje in spoznavanje pravil. V drugo in tretjo igro so vstopile že bolj samozavestno in z navodili trenerja Jerneja Rantaha obe tekmi zmagale (Logatec in Notranjska rokometna liga B) in si tako priborile polfinale, kjer so šele po streljanju enajstmetrovk izgubile proti kasnejšim državnim prvakinjam, zato pa so potem v bitki za tretje mesto premagale ekipo Izole in ji dokazale, da je bil prvi poraz posledi- Ekipo so sestavljale žalske kadetinje (po abecedi) Pina Držan, Saša Golavšek, Larisa Grebovšek, Neža Herodež, Kaja Kolar, Kaja Leskovšek, Lina Krulec, Kaja Seles, Katarina Stepišnik s trenerjem Jernejem Rantahom. ca tega, da še niso "posvojile" drugačnih pravil rokometa na mivki. »Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi naša dekleta imela vsaj kakšne tri posebne treninge na mivki in bi osvojile še posebne mete z obratom, ki prinesejo 2 točki,« je ob tem na glas razmišljal trener Jernej Rantah. Ti so bili namreč pri metanju se- demmetrovk ključni za zmago Notranjk v polfinalu. Poudaril pa je, da to sploh ni pomembno, dekleta niso prišla na DP s kakšnimi posebnimi pričakovanji, odrezala pa so se odlično. Bron na mivki je nekako smetana na tortici za odlično in naporno sezono. T. T., L. K. Petdeset rokometašic v Makarski Kar petdeset rokometašic RK Zelene Doline Žalec, od letnika 2000 do 2005, se bo do konca tedna pomerilo z ekipami iz vse Evrope na mednarodnem rokometnem turnirju v hrvaški Ma-karski. Predstavljajo se s štirimi ekipami po različnih starostnih skupinah pod vodstvom trenerjev Aleša Filipčiča, Tane Sutaj, Jerneja Rantah in Danila Kovačiča. Žalčankam so se pridružile tudi tri rokometašice iz partnerskega kluba RK Nazarje, s katerim RK Zelene Doline Žalec gradi dolgoročno sodelovanje. Mini rokometašice letnika 2005 pod vodstvom Tane Sutaj so že konec maja na 17. odprtem prvenstvu Zasavja v mini rokometu (Handball cup Zasavje 2016) zasedle odlični 2. in 4. mesto (dve ekipi). V začetku junija pa se je dvajset najmlajših rokometašic RK Zelene Doline Žalec v dveh ekipah pod vodstvom Tane Sutaj in Aleša Filipčiča predstavilo na zaključnem festivalu v mini rokometu za deklice v Celju., kjer pa je bilo od rezultata pomembnejše druženje mladih rokometašic. 22 |uni| 2016 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI _SaAjlnis&e/. datine/S UTRIPOV HOROSKOP ♦ OVEN Večje število planetov v ognjenih znamenjih bo pravi bencin za vaš pogon. Nič vas ne bo ustavilo, uspešni boste na področjih, ki ste si jih zastavili, zato se velja kar najbolj zavzeti, saj uspeh ne more izostati. Še zlasti dobro vam kaže od sredine meseca dalje. V drugi poletni mesec boste vstopili polni optimizma in smelih načrtov za prihodnje mesece. Zadovoljni boste tudi na čustvenem področju, strastno in brez zadržkov boste pokazali, kaj je za vas najpomembnejše. Tega bo seveda najbolj vesel vaš partner, ki bo cenil vaše izraze dobre volje in pozitiven pristop. Z zabavno glasbe 20. stoletja ♦ BIK Pomladanski ciklus se je že zaključil in bliža se čas poletne vročice. Ničesar ne boste prepuščali naključju, svojo strategijo, ki vas vodi navzgor, boste modro načrtovali. Tudi ko bodo drugi že počivali, boste vi pripravljeni delati, kar bo vsekakor zelo dober temelj vašega uspeha. Vaša vitalna energija bo nekoliko upadla, zato bi bilo pametno, da bi delovali preventivno. Ne čakajte, da vam poidejo moči, kajti potem bo težje ponovno vzpostaviti energetsko ravnovesje. Vaše družabno življenje bo polno veselja, še zlasti v sezoni piknikov na prostem. Ljubezen vas bo našla, pripravljene ali nepripravljene, zato uživajte v vsakem trenutku in lepo vam bo. ♦ DVOJČKA Čas vam bo mineval izredno hitro in prav čudili se boste, s kakšnim pospešenim tempom se vse odvija. Poskrbite, da boste z vsem na tekočem, sicer se vam lahko hitro naberejo zaostanki pri delu, kar pa bi lahko spravilo ob živce. Lepši kot bodo dnevi, težje vam bo ostajati v zaprtih prostorih, zato si delo modro razporedite, da bo vsemu zadoščeno. Poletja se vedno veselite in tudi tokrat ste vanj vstopili polni prijetnih pričakovanj. Klepeti v dvoje ali v večji družbi vam bodo vedno v veselje. Tudi krajše počitnice bodo prav čudežno vplivale na vaše počutje, tako se jih boste veselili. ♦ RAK Mesec julij je tradicionalno vaš čas, ki se ga lahko res veselite. Večje število planetov v vodnih znamenjih obeta živahno dinamiko dogajanj in dolgočasno vam zagotovo ne bo. Za delo in dosego dobrih rezultatov velja izkoristiti prvo polovico meseca, ki vam je zelo naklonjena. Poleg Sonca sta v vašem znamenju še Merkur, ki je zadolžen za delo, in Venera, ki se sklada s financami. Za dovolj energije, vztrajnosti in moči pa bo poskrbel Mars v sorodnem vodnem znaku. Venera, ki bo do 12. potovala v vašem znaku, vas bo vidno polepšala. Samski se boste lahko celo na novo zaljubili, vezanim pa bo zelo lepo v ustaljenih razmerjih. ♦ LEV Za delo in dosego dobrih rezultatov bo odlična druga polovica meseca julija. Merkur vam bo pomagal pri dogovarjanju, komunikaciji, pisanju, kreativnem delu in študiju, saj bo vse do konca meseca potoval prav po vašem znaku. Venera vam bo prav tako nudila zaščito in oporo, tudi na finančnem področju, s katerim bi morali biti zadovoljni. Od 22. dalje boste dobili še enega zaveznika v Soncu, ki bo z vstopom v vaš znak dvignilo raven vaše vitalne energije. Odlično! Bi si sploh lahko želeli še kaj več?! Venera vas bo naredila privlačne in zanimive, zato boste lahko samski našli svojo sorodno dušo v drugi polovici meseca, vezanim Levom pa bo najlepše v domačem gnezdecu. ♦ DEVICA Poletje bo julija na vrhuncu, vi pa še nikakor ne boste mogli izpreči in pozabiti na svoje obveznosti. Delo se bo še dodatno kopičilo zaradi okoliščin, na katere ne boste mogli vplivati. Še dobro, da se znate odlično organizirati in se vsega lotiti sistematično. Pazite le, da si ne boste zapletli neke pravzaprav zelo preproste zadeve. V zasebnem življenju bo vse potekalo po ustaljenih tirnicah. Narava bo vaš največji zaveznik, zato preživite čim več časa z ljubljenimi osebami na sprehodih, krajših izletih ali dopustu, če si ga boste lahko v tem času vzeli. ♦ TEHTNICA Imeli boste občutek, da se pred vas postavlja vedno več dela, in včasih se boste celo spraševali o lastni sposobnosti. Ni bojazni, da ne bi bili vsemu kos, dejstvo pa je, da že potrebujete odmor. V psihičnem smislu boste v tem obdobju nekoliko bolj izpostavljeni, zato je izredno pomembno, da si privoščite dovolj počitka. Nič vam ne bo ušlo, zato si dovolite nekoliko znižati nivo lastnih zahtev. Najpomembneje je, da ohranjate harmonijo v medosebnih odnosih, saj vam to veliko pomeni. In to vam bo uspevalo že z najmanjšim trudom. ŠKORPIJON Lahko, da boste imeli občutek, da se je čas zavrtel nazaj, saj vas bodo morda obremenjevali dogodki iz prvega tromesečja tega leta. Nič hudega, znana rutina vas bo lahko celo pomirila. To je zelo pomembno, kajti Mars, ki bo ves julij potoval prav po vašem znaku, zna včasih razgreti strasti in povzročiti (pre)več energično delovanje. Previdnost prav na vseh področjih torej ne bo odveč. Na čustvenem področju bo izredno zanimiva prva polovica julija, saj vam bosta skladna Venera in Mars postregla z odličnimi pogoji. V vaši domeni je, da jih kar najbolje izkoristite sebi v prid. ♦ STRELEC Večje število ognjenih planetov obeta izredno zanimivo dogajanje na vrhuncu poletja. Saturn, ki potuje retrogradno po zadnjih dneh, rojenih v prvi dekadi Strelca, sicer zahteva od vas treznost in premišlje-nost, vi pa bi najraje kar poleteli od smelih idej in načrtov. Srednja pot bo najboljša izbira, čeprav vas bo mikalo bistveno več. Z dobro organizacijo si lahko prihranite marsikateri korak (in evro), zato bodite premišljeni, izplača se. Vpliv tujine je zelo pozitivno prisoten. Vroče bo tudi v ljubezni, prasketalo bo od strasti. Tega se lahko veselite vezani, samski pa boste v tem času zelo zaželeni v vsaki družbi. Izkoristite svojo priljubljenost in najdite svojo ljubezen. KOZOROG Retrogradno gibanje vašega planeta vladarja lahko spremeni tok ustaljenih dogodkov, pride lahko do spremembe, o kateri ste razmišljali že v zimskem času in ob začetku pomladi. Videti bo, kot da je čas za spremembo zdaj dozorel. To, da ste imeli dovolj časa za razmislek, je samo plus za vas. Novonastalo stanje lahko sprva povzroči nelagodje, vendar boste hitro ujeli ritem in se v vseh situacijah odlično znašli. V čustvenem smislu bo v prvi polovici julija občasno malce kritično. Imeli boste občutek, da življenje do vas ni pravično. Vendar brez skrbi, oblaki se bodo hitro razkadili in ponovno bo posijalo sonce. ♦ VODNAR Za delo in pomembnejše zadeve morate izkoristiti prvo polovico meseca, saj boste takrat v dobri formi. Izkoristite svoj šesti čut, ki vam lahko v ključnih trenutkih narekuje pravilno ravnanje. Kasneje bo energija nekoliko upadla in občutek, da vsi preveč zahtevajo od vas, vas bo spravljal ob živce. Če le lahko, bi bilo odlično, da se odpravite na počitnice najkasneje v zadnji tretjini julija, tako boste najbolj modro razporedili svoje moči. Odlična družba, kakšno zanimivo potovanje ali izleti, vse to bo prebudilo vašo radovednost in v vaše delovanje vneslo strast. Znali si boste organizirati lepe in prijetne trenutke, tako sami kot v dvoje. ♦ RIBI Vaš vladar Neptun bo ves julij potoval retrogradno, zato boste imeli večkrat občutek, da ne napredujete dovolj skladno s svojimi prizadevanji. Prepričani boste, da nazadujete. Da ste se motili, boste ugotavljali kasneje, ko bodo vse kocke na svojem mestu. Ne spreminjajte ničesar, ostanite pri starih in preverjenih pristopih. V ljubezni bo romantično in lepo še zlasti v prvi polovici meseca. Poskrbite, da boste čim več časa preživeli ob vodi, pa naj bo to ob morju, reki, jezeru, kajti voda je vaš naravni element, ki vedno oživi vaše moči. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Med nastopom mladinskega in otroškega pevskega zbora Na koncertu ob koncu pouka je zazvenela pesem žalskih pevcev, učencev I. osnovne šole Žalec. S tradicionalnim tematsko obarvanim koncertom so pevci občinstvo popeljali skozi razvoj popularne glasbe. Tako so se s pesmijo sprehodili od spiritualne pesmi in začetkov popularne glasbe do vseh mejnikov vse do popularne slovenske popevke. Vsi zbori na matični šoli v Žalcu, otroška pevska zbora Pedenjped in Kobulka ter mladinski pevski zbor, prepevajo pod taktirko zborovodkinje Zdenke Markovič. Med posameznimi pesmimi so pevci sami povezovali koncert z vmesnimi besedili, pevci glasbeniki pa so nekatere pesmi spremljali z instrumenti. Občinstvo je prisluhnilo tudi štirim solistkam zbora (Katarini Stepišnik, Mii Vučkovic, Alenki Vozlič in Michelli Kočevar), nekaterim fantom, zapel pa je tudi nonet. Zbrane je v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pozdravila ravnateljica šole Tatjana Žgank Meža in se zahvalila vsem pevcem in zbo-rovodkinji za vložen trud med šolskim letom, saj se za ubranim petjem skriva veliko ur vaj in trdega dela. Mladi pevci z zborovodkinjo vsako leto znova prepričajo, da se za prihodnost ubranega petja v Žalcu ni bati T. Tavčar Popoldan v znamenju plesa in pesmi Polzelski učenci navdušili s plesom in pesmijo V petek, 27. maja, so v športni dvorani na Polzeli pod vodstvom svojih mentoric peli in plesali učenci tamkajšnje osnovne šole. Pred številno publiko so se predstavile različne plesne produkcije in skupine učenk in učencev od 2. do 9. razreda, ki so obiskovali plesne predmete. Slovesno noto so prireditvi dodali praznično oblečeni plesni pari osmošolcev, ki so pripravili plesni venček. Okoli 250 učencev z matične in podru- Občina Žalec po meri invalidov Izvršni odbor Medobčinskega društva invalidov Žalec je podal pobudo, da se prihodnje leto Občini Žalec podeli priznanje Zveze delovnih invalidov Slovenije - listina »Občina po meri invalidov«. V zahtevnem postopku priprav je župan imenoval dopolnjen sestav Sveta za invalide. Na prvi seji je bil za predsednika sveta izvoljen Marijan Turičnik, za namestnika pa Brane But. žnične šole je napolnilo plesišče ter z razigranostjo in veseljem navdušilo številno občinstvo. Plesno dogajanje so popestrili pevci, ki so se predstavili v treh zborovskih sestavih - pevski zbor Polžki pod vodstvom Mojce Rodič, pevski zbor Sončki in mladinski pevski zbor z zboro-vodkinjo Mijo Novak. Z revijo zapetih pesmi so pokazali svoje pevsko znanje in se slovesno poklonili najzvestejšim pevcem. Ti so iz rok mentorice Mije Novak in ravnateljice Bernardke Pisma bralcev Seznanil se je tudi z obsegom priprav za pridobitev listine. Župan je že imenoval posebno delovno skupino, ki bo pripravila oceno odnosa in položaja invalidov v občini, in akcijski program za izboljšanje življenja invalidov (po standardih in pravilih OZN). Invalide in vse druge odgovorne dejavnike pozivamo, da na MDI Žalec in Občino Žalec -Urad za negospodarske javne službe posredujete pobude in predloge, kako še izboljšati položaj invalidov v občini, kako Sopčič prejeli bronasto, srebrno in zlato priznanje. Ob koncu prireditve so učenci pripravili prijetno presenečenje svoji dolgoletni mentorici plesa na pol-zelski osnovni šoli Naniki Cvikl, ki je svoje bogato plesno znanje prenašala na številne generacije osnovnošolcev. Na melodijo Straussovega dunajskega valčka se je tokrat tudi sama zavrtela in zaplesala skupaj s plesalcem Plesnega vala, občinstvo pa je mentorico in njen trud nagradilo s stoječimi ovacijami. T. T. odpraviti razne ovire v prometu in javnih zgradbah za lažjo dostopnost itd. Svet za invalide opozarja predvsem na urejanje pločnikov in prehodov, krpanje lukenj na voziščih, urejanje nujnih kolesarskih poti (Žalec-Šempeter, Levec-Medlog in druge). Pri semaforjih so potrebni zvočni signali in ponekod je potrebno namestiti zvočne zanke. Gre za izenačevanje možnosti invalidov, občine pa naj bodo prijazne invalidom. Janez Meglič, MDI _SaAtiriisAe/.daiitte/S MLADI |uni| 2016 23 Slovo pevcev devetošolcev Naša Slovenija Slovo od devetošolcev, ki so prepevali v pevskem zboru. Športno dvorano OŠ Prebold so predzadnji majski petek preplavili zvoki glasbe in petja šolskih zborov in instrumentalnih skupin. Tokrat je bilo glasbeno dogajanje v znamenju slovenskih zimzelenih melodij. Hkrati je bil to eden tistih vsakoletnih čustvenih trenutkov, ko se od mladinskega pevskega zbora poslovijo pevke in pevci, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje. Povsem pola tribuna športne dvorane, ki se je tudi tokrat spremenila v kulturni hram, a prvič za tovrstno zaključno prireditev pevskih zborov in instrumentalnih skupin, je najprej uživala ob nastopu mlajšega otroškega pevskega zbora pod vod- stvom Vanje Krajnc. Sledil je nastop učencev izbirnega predmeta glasbena dela 9. razreda pod mentorstvom Bojane Hrovat. Orffovci so zaigrali skladbo Mini in maksi, Nika Ribič pa na tamburici pesem Ti si moja ljubezen. Kulturni program so obogatili pevke in pevci otroškega pevskega zbora pod vodstvom zboro-vodkinje Bojane Hrovat, ki vodi tudi mladinski pevski zbor in je mentorica izbirnega glasbenega predmeta od 7. do 9. razreda. V nadaljevanju so se predstavili učenci glasbenega projekta 8. razreda, ki so na orffove instrumente zaigrali pesem Zemlja pleše, trio flavt (Zala Kuhar, Ana Ribič in Ana Ropret) pa je zaigral skladbo Življenje je vrtiljak. V nadaljevanju je nastopil mladinski pevski zbor in dvorano so prevevale pesmi Ne čakaj na maj, I have a dream, Na vrhu nebotičnika in Šuštarski most. Ob koncu so nastopili učenci izbirnega predmeta an-sambelska igra 7. razreda in postregli z uspešnico Dan ljubezni, Zala in Nejc Druškovič pa sta zapela pesem Kako sva si različna. Sklepno dejanje glasbenega večera je bilo slovo šestih pevk in pevca. ki so se zahvalili svoji zborovodki-nji Bojani Hrovat in tudi Vanji Kranjc ter Karmen Zazijal za pomoč in delo z njimi v preteklosti, zbranim pa je ob tej priložnosti spregovoril ravnatelj Oton Račečič. D. Naraglav V Žalcu živi tudi jazz 1 \ ,jat večer; J Cool kids Risto Savin Jazzy band v akciji V dvorani Glasbene šole Ri-sto Savin Žalec so v sredo, 15. junija, pripravili jazz večer. Nastopila je skupina učencev, ki deluje pod imenom »Cool Kids Risto Savin Jazzy band«, sestavljajo pa jo pa učenci glasbene šole Jan Mogu (klavir), Andrej Trofenik (tolkala - baterija), Lev Podbregar (tolkala - vibrafon), Matija Kreča (trobenta), Mia Vučk-ovič (petje), njihov mentor pa je profesor Anton Alatič (bas kitara). Da gre res za zelo zanimivo zvrst glasbe, je dokazala popolnoma polna dvorana glasbene šole. Skupina se je prvič predstavila s celovečernim koncertom, na program pa so uvrstili kar 15 skladb jazzovskega značaja. Odlična izvedba skladb in izvrstni solistični vložki mladih glasbenikov so pričarali pravo jazzovsko vzdušje, ki ga v Žalcu nismo bili vajeni. Publika je vse nastopajoče učence in Učitelji in učenci II. OŠ Žalec se ne bojijo novih izzivov. Vključili so se v državni projekt Video S-Faktor, ki spodbuja vključevanje otrok s posebnimi potrebami v ustvarjanje glasbenega videospota. II. OŠ Žalec je bolj majhna, a kar prekipeva od dobre volje, srčnosti in iskrenosti otrok. Točno to so želeli prikazati v videu, v katerem poleg otrok nastop popestrita glasbenika Jože in Jernej iz skupine Čuki. Pri nastajanju videospota so otroci izrazili skrite potenciale, se naučili osnov rokovanja z avdio-vizualno tehniko, izboljšali samopodobo in se nadvse zabavali. Omenjeni projekt ni le nov način vključevanja otrok s posebnimi potrebami, je tudi tekmovalnega značaja, saj bodo izbrali šolo, ki bo posnela najboljši videospot. S prireditve V ta namen so se učenci zbrali v dvorani Glasbeni šoli Risto Savin Žalec na prireditvi z naslovom Naša Slovenija. Učenci II. OŠ Žalec so preko plesa, recitalov in skečev predstavili značilnosti krajev šol, ki sodelujejo na tekmovanju, in ponovno dokazali, da lahko pod mentorstvom učiteljev pripravijo čudovite nastope. Skupaj s povabljenimi gosti in starši so si ogledali posnetke, ki so jih ustvarili naši konkurenti, oddali glasove za najboljše in po končani prireditvi nadaljevali s prijetnim druženjem na šolskih delavnicah. T. Tavčar Shakespeare na griški šoli Ker letos praznujemo 400. obletnico smrti velikana angleške in svetovne književnosti, Williama Shakespearea, smo učenci angleškega debatnega kluba prebirali tudi njegova dela. Veseli smo, da lahko na šoli gostimo naravnega govorca z Irske, gospoda Gerryja Britovška, ki z učenci 3. triade tedensko izvaja debatni klub, v katerem je poudarek na pogovoru v angleščini. Uprizorili in z recitali dopolnili smo odlomke Shakespearovih dramskih del: Romeo in Julija, Hamlet, Julij Cezar, Beneški trgovec, Macbeth, Sen kresne noči ter Sonete 2, 18 in 55. V veliko veselje nam je bilo, da sta nas z obiskom počastila tudi zakonca Thorn iz Anglije, ki živita v Grižah, in nam namenila veliko lepih in spodbudnih besed za naše nadaljnje učenje tujega jezika. Učenci angleškega debatnega kluba, OŠ Griže Dober pevski podmladek mentorja nagradila s stoječimi ovacijami, nastopajoči pa so se publiki zahvalili z dodatnimi zaigranimi skladbami. Prof. Antonu Alatiču, ki je zaslužen za razvoj jazza v žalski glasbeni šoli, in vsem nastopaj o čim učencem je ob koncu koncerta čestital ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Koz-mus, v imenu staršev pa se je mentorju, profesorju Antonu Alatiču, zahvalil Matej Podbre-gar. T. Tavčar Župnija sv. Marjeta Polzela je drugo junijsko nedeljo v župnijski cerkvi na Polzeli pripravila 14. srečanje otroških pevskih zborov in glasbenih skupin iz šestih župnij žalske dekanije. Na srečanju so se številnim poslušalcem predstavili cerkveni otroški zbori. Cekinčki s Polzele so peli pod vodstvom zborovodkinje Mateje Stražar, Zvončki iz Šempetra pod vodstvom Andreje Ran-dl, Mana Griže pod vodstvom zborovodij Davida Sopotnika in Mateje Cafuta, Liokorn Žalec pod vodstvom zborovodje Tomaža Kozovinca, Jurčki iz Gotovelj pod vodstvom zborovodkinje Barbare Bosnar in Med nastopom Cerkvenega otroškega pevskega zbora Jurčki iz Gotovelj Otroški pevski zbor sv. Jakoba iz Galicije pod vodstvom Jana Grobelnika, ki vodi tudi mladinsko pevsko skupino. Ob koncu so vsi zbori skupaj zapeli štiri pesmi, mladim pevcem in številnim poslušalcem, ki so napolnili polzelsko župnijsko cerkev, pa se je zahvalil dekan žalske dekanije in šempetrski župnik Mirko Škoflek. T. Tavčar 24 |uni| 2016 SAVINJSKE ZGODBE _SoAtlnis&e/. datine/S Katjine pesmi za dvojino Prepevali ob dvajsetletnici V Dvorcu Novo Celje je v petek, 3. junija, potekal 98. kavarniški večer. Tokratna gostja je bila domačinka, Žalčanka Katja Plaskan, ki je izdala svojo pesniško zbirko z naslovom Pesmi za dvojino in druge in s tem ohranila pesmi, ki jih je napisala proti koncu osnovne šole in v gimnaziji. Z mlado pesnico se je pogovarjala in odstirala njeno literarno pot Simona Kropec. Kavarniški večeri se približujejo okrogli stoti številki. Kar nekajkrat so se selili, najprej z Vranskega v Žalec, nato v Griže in v Grajsko Mego, tokrat pa so prvič »zašli« med zidove Dvorca Novo Celje. Tudi naslednji večeri bodo v poletnem času potekali v tem prijetnem ambientu. Katja Plaskan je sicer absolventka kineziologije na Fakulteti za šport, kjer je našla tudi drugačne izzive, drugačno potešitev svojih občutkov, misli ... od pesnikovanja. Kot je dejala, je pisanje pesmi zanjo že najbrž preteklost, kar potrjuje tudi s tem, da je zadnjo pesem napisala leta 2012. Z izdajo pesniške zbirke pa se je odločila pozabi iztrgati tisto, kar je napisala. »Največ sem pisala konec osnovne šole in Katja in Simona med branjem pesmi vsa leta gimnazije, kjer sem se leta 2009 uvrstila med pet najboljših srednješolskih pesnikov in prejela priznanje Župančičeva frulica. V obdobju zgodnje mladosti mi je pisanje pesmi predstavljalo svet, kamor sem se lahko skrila, ko je pravi svet postal prevelik,« je med drugim povedala Katja in dejala, da se ji zdi, da zdaj ne bi več znala napisati pesmi, da je zdaj odrasla in da so pred njo druge stvari, ki jih mora in želi ustvariti in uresničiti. Kljub temu pa meni, da je v njej še vedno malce umetniške duše, ki jo zdaj pač hrani z drugimi stvarmi, drugimi izzivi in interesi, hkrati pa dodaja, da bo mogoče še prišel čas, ko se ji bo zahotelo ustvarjati poezijo. Če ne, pa jo bo na mladost vedno spominjala njena pesniška zbirka, ki jo je izdala v samozaložbi. Ali kot je zapisala Lidija Ko-celi v spremni besedi: »Četudi se ti zdaj zdi, da je ta svet daleč, da si že »zdavnaj z obema nogama na tleh«, bo za vedno ostal del tebe. V tebi je in nikamor ne more oditi, mu ni treba oditi. Ko si zaželiš njegovega vonja, njegovega dotika, enostavno sežeš vase. In se nagradiš s spominom na tisto sebe, ki si bila in jo zdaj hraniš v nedrju svojega spomina.« Za prijetno glasbo so poskrbeli kitarista in tolklalist, Katjin brat Jurij. D. Naraglav Po več kot pol stoletja skupaj Na sliki: Z leve proti desni: zgornja vrsta: Franc Hudina, Franc Arnšek, Vili Vengust, Pavle Rozman, Dušan Zidar, Martin Mrzdovnik, Zoran Božič, Ivan Detoma; srednja vrsta: Friderik Gaber, Henrik Princ, Anton Ježovnik, Rudi Kronovšek, Ervin Zabav, Konrad Cokan; spodnja vrsta: Robert Karel, Stanko Romih, Boro Kizič, Jože Vozelj, Stane Lednik, Franja Cerar in Ivan Deželak. Na letošnji dan mladosti so se ponovno zbrali sošolci, ki so pred več kot pol stoletja kot prva generacija strojnih tehnikov končali šolanje na leta 1959 ustanovljeni Tehnični srednji šoli s strojnim in gradbenim oddelkom v Celju. Iz Spodnje Savinjske doline jih je bilo več kot polovica. Srečanja, ki ga je v novih po-slovno-proizvodnih prostorih Termotehnike Braslovče organiziral njihov sošolec Rudi Kronovšek, se je udeležilo 23 sošolcev. V prijetnem večur-nem klepetu so eni obujali spomine na prvo službeno leto kot strojni tehniki, ki jih je celjska industrija kar razgrabila, drugi na nadaljnji študij strojništva v Ljubljani, nekateri pa na svoje izkušnje pri delu v tujini. Skratka, za vsemi je več Mešani planinski pevski zbor ob 20. jubileju V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so prejšnji mesec z jubilejnim koncertom obeležili 20-letni-co svojega delovanja pevke in pevci Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec, ki prepevajo pod taktirko zborovodje Brede Veber, predsednica zbora pa je Meta Petriček. Zbor je začel svojo pot kot sekcija Planinskega društva Žalec. Tako je deloval dve leti, potem pa so se zaradi finan- ciranja iz naslova kulturnega delovanja odločili za samostojno kulturno društvo. Zbor so ustanovili Viktor Zotler, Janez Meglič in Mira Kodrun, ki je bila tudi prva zborovod-kinja. Pevce je nato več let vodila Meta Berk, v sezoni (2006/2007) so prepevali pod vodstvom Matjaža Kača, zdaj pa jih vodi Breda Veber. Zbor se lahko pohvali s svojo številčnostjo (štel je že tudi 50 članov, trenutno jih je 28) in ubranostjo ter lepim številom nastopov tako doma kot tudi širše. Njihov program sestavljajo planinske in ljudske pesmi ter popevke in s takim repertoarjem so se predstavili tudi občinstvu na jubilejnem koncertu. Nekaj pesmi so odpeli ob klavirski spremljavi Ane Rudnik Pavlica in ob glasbenem sestavu celjske folklorne skupine, s svojim nastopom pa navdušili občinstvo in obeležili okrogli jubilej. D. N. Po pol stoletja znova skupaj "da" ali manj uspešna kariera. Vili Vengust, ki že dolga leta skrbi za srečanja, je ob koncu vsem zaželel še veliko zdravja in jih ob 54-letnici šolanja na celjski tehnični šoli povabil k sošolcu Ivanu Deželaku, upokojenemu direktorju podjetja Termo iz Škofje Loke. T. T. Zakonca Ivica in Konrad Brunšek iz Andraža nad Polzelo, ki sta se poročila pred petdesetimi leti, sta v soboto, 21. maja, znova potrdila zaobljube ljubezni in zvestobe. Civilni obred je na Gradu Komenda na Polzeli opravil polzelski župan Jože Kužnik, cerkvenega pa v cerkvi sv. Andreja v Andražu župnik Jože Kovačec. Ivica in Konrad sta svoji življenjski poti združila, ko sta bila še rosno mlada. Ivica jih je štela malo več kot 18, Konrad pa 23 let. V zakonu sta se jima rodila sin Roman in hčerka Božena. Otroka sta poročena, družina Brunškovih pa se je povečala za vnukinji Marušo in Anjo ter vnuka Filipa. Ker kmetija ni zadoščala za preživetje, se je Konrad zaposlil, Ivica pa je ostala doma in podpirala tri vogale pri hiši. Skrbela je za posestvo, ob tem pa je bila tudi močna opora možu pri njegovih družbenopolitičnih aktivnostih. Vedno sta znala stopiti skupaj, zato sta ustvarila uspešno družino, ki živi na urejeni domačiji. Kot si znajo razdeliti delo, si znajo razdeliti tudi skr- Zlatoporočenca Ivica in Konrad Brunšek bi, zato je njihova življenjska zgodba srečna. Svojo srečo sta znala zlato-poročenca vedno deliti. Tako je bilo tudi na dan slavja. Z njima so bili njuni najdražji - hči in sin z družinama, sosedje in prijatelji. Torej vsi, ki se v njuni družbi počutijo lepo in ju imajo radi. Iskreno in iz srca so jima zaželeli še veliko srečnih in zdravih let. Prijeten sprejem so slavljencema pripravili tudi domači gasilci, saj je bil Konrad med ustanovnimi člani Gasilskega društva Andraž in vsa leta njegov član in podpornik. Na jesen življenja sta še vedno mladostna in polna energije za delo na kmetiji pa tudi za razvedrilo in druženje. T. Tavčar M DAVIDOV HRAM Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. _SaAurUs&e/.daiitte/A SAVINJSKE ZGODBE |uni| 2016 25 Taborniki bistre Savinje praznovali Aljaž Primožič "Pišem že od nekdaj" Na Dan tabornikov, ko je tudi svetovni Dan zemlje, so v Šempetru obeležili 20-le-tnico delovanja Društva tabornikov Rodu bistra Savinja Šempeter, ki deluje pod tem imenom od šolskega leta 1995/96, kar je pravzaprav že tretje obdobje taborništva v Šempetru. Njegove korenine segajo namreč že daleč nazaj, saj prvi podatki o delovanju taborništva v Šempetru segajo v leto 1960. Po nekaj aktivnih letih je takratno delovanje več ali manj zamrlo, znova pa vzniknilo v letih 1980 do 1989. Pod sedanjim imenom delujejo že 20 let, od takrat, ko se je zaradi spremenjenih statutarnih določil Zveze tabornikov Slovenije Odred bistre Savinje preimenoval v Društvo tabornikov Rod bistre Savinje Šempeter. Ob svojem jubileju, ki so ga namenoma proslavili na Dan tabornikov, so medse povabili svoje starše, da se preizkusijo v orientaciji. Pripravili so jim foto orientacijo po Šempetru. V mešanih skupinah , ki so jih določili z žrebom, se je tako v popoldanskem času po ulicah Šempetra podalo 48 staršev. V dobre pol ure so morali poiskati šest točk ter rešiti zastavljene naloge. Kot so povedali je bilo vse skupaj zelo zanimivo in prijetno, tako da bi z veseljem ponovili kaj takšnega, saj je bilo prisotno malo tekmovalnosti, predvsem pa ni manjkalo zabave in dobre volje. Medtem ko Na taborjenju se prileže tudi počitek. so starši raziskovali po kraju in iskali orientacijske točke, pa so taborniki v avli šole opravili še zadnje priprave na prireditev imenovano Dan na taboru. Po foto orientaciji so se starši in povabljeni gostje pridružili tabornikom v avli in se prepustili toku dogajanja v počastitev 20 letnice. Med prikazom dneva na taboru so si pogledali projekcijo fotografij in se ob tem spomnili akcij v dvajsetih letih delovanja rodu. Od začetka, ko je poleg vodnice Božene in starešine Ivice bilo le 7 tabornikov, do danes, ko je v rodu kar 94 članov. V vseh teh letih so bili med drugim na 18 taborjenjih, prav toliko zimovanjih, sodelovali na mnogih območnih in državnih mnogobojih ter bili tudi na treh svetovnih srečanjih tabornikov - jamboreejih. S prikazom fotografij so se spomnili tudi na decembrsko praznično vzdušje, ki jih je skupaj s taborniki RZR Zreče že desetkrat popeljalo na Dunaj, kjer so sprejeli plamen Luči miru iz Betlehema ter ob tem tudi občutili utrip skavtskega gibanja izven naših meja. Ob zaključku jih je nagovoril starešina RBS Jure Vrenko in se zahvalil vsem, ki so v teh letih pomagali pri delovanju društva. Nekaj spodbudnih besed, zahvale in sodelovanja in dobrih želja pa sta tabornikom namenila predsednica sveta KS Šempeter Zdenka Jan in ravnatelj OŠ Šempeter Uroš Vidmajer. S simboličnim prižigom ognja, taborniško himno ter na koncu s sklenjenim krogom in pesmijo Dan je šel pa so zaključili uradni del programa. Druženje se je nadaljevalo na dvorišču za šolo, kjer so taborniki pripravili tri ognjišča. Otroci in starši, pa tudi gostje so na pripravljene vrbove palice nataknili hrenovke, nekateri tudi kruh, vse skupaj popekli in si privoščili nepozabno večerjo. D. Naraglav V Lipici pri Sežani so prvo junijsko soboto podelili literarne nagrade natečaja Mlada Vilenica. KD Vilenica iz Sežane s pomočjo mednarodnega literarnega natečaja opozarja na obetavne mlade literate iz Slovenije in širše. Nagrajenec tretje triade osnovne šole je letos postal Aljaž Primožič, učenec OŠ Prebold. Nagrade so podelili v kategorijah vrtec, prva, druga in tretja triada osnovne šole ter srednja šola. Nagrajenec tretje triade OŠ Aljaž Primožič je to literarno nagrado prejel za pesem Ker človek ne sliši, v kateri avtorjev pesniški subjekt v svetu tako imenovane normalnosti išče svojo lastno senco, pri čemer odkriva predvsem odtujenost in osamljenost. Tokratna literarna nagrada pa za Aljaža Primožiča, ki je osnovno šolo končal kot najboljši učenec in je prejemnik dveh zlatih državnih priznanj iz zgodovine in slovenščine, doslej ni edina. S svojo poezijo se je namreč uvrstil tudi med pet najboljših na razpisu Župančičeva frulica in med deset najboljših mladih pesnikov na festivalu Pranger (ELA). Z Aljažem smo se pogovarjali na sprejemu pri županu Vinku Debelaku. Povedal je, da mu poezija predstavlja možnost širjenja svojih idej, misli in čustev in da je zelo vesel, da nekdo le sliši glas njegove pesmi in da spoštuje njegovo mnenje, izraženo Aljaž na sprejemu pri županu Vinku Debelaku med verzi. Na vprašanje, kdaj ga je pritegnilo pisanje, pa je povedal: »Pišem že od nekdaj. Konkretneje pa sem se posvetil pisanju v zadnjih dveh letih. Za to gre zahvala predvsem moji mentorici in učiteljici Vesni Kumer. Pred nekaj meseci sem v Londonu srečal pesnika brezdomca, ki je pisal po glavnih trgih prestolnice. Njegovo edino premoženje je bila škatlica kred, imel pa je samo nekaj kosov oblačil. Res je živel za pisanje. Takrat sem vedel, da moram tudi sam nadaljevati s poezijo.« Aljaž je bil urednik šolskega časopisa Veseli veter, v veliko veselje mu je tudi filmsko ustvarjanje in v zadnjem šolskem letu so na šoli posneli dva filma. »Pozimi smo snemali film Pankrt, ki temelji na knjižni predlogi Prešernove Nezakonske matere. Film sem napisal in režiral sam, v njem pa so večinoma igrali moji vrstniki, ki so se odlično odrezali. Film je prejel srebrno priznanje na tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik. Meseca aprila pa smo se s filmom Ves svet je oder posvetili dvema dogodkoma, ki sta dvignila veliko prahu na področju kulture -400. obletnici smrti Shakespe-ar j a in smrti režiserja Tomaža Pandurja. Film smo uporabili tudi za iztočnico Noči branja na naši šoli,« nam je še povedal Aljaž, ki bo, kot pravi, s kulturnim ustvarjanjem z veseljem nadaljeval tudi v srednji šoli. Vsekakor mu izzivov in zamisli ne manjka, tako da bomo o njem zagotovo še veliko slišali. Kot je na sprejemu za najboljše učence dejal župan Vinko Debelak, pa bomo veseli, če bodo mladi s svojimi znanji in energijo tudi v prihodnje bogatili življenje v kraju pod Žvajgo. D. Naraglav Krivolov ali kraja jamskih hroščev V Vrački zijalki na Dobro-vljah je v petek, 3. junija, potekala velika medijska akcija za obveščanje državljanov in usklajeno delovanje Inšpekcije za okolje in prostor, kriminalistične policije, Zavoda RS za varstvo narave in njegove celjske enote, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, skupine za speleobiologijo in jamarjev Jamarskega kluba Črni galeb Prebold in Jamarskega kluba Podlasica Topol-šica pri preprečevanju pridobivanja - kraji zavarovanih jamskih živali, ki so tudi zanimivo tržno in dobičkonosno blago. V slovenskih jamah živi približno 160 različnih vrst in podvrst podzemeljskih hro-ščev, med njimi so tudi zelo redke in endemične, vezane le na eno ali nekaj jam. Te redke in endemične vrste, zlasti slepi jamski hrošči, že od nekdaj mikajo tuje zbiratelje in preprodajalce. Na evropskih borzah žuželk lahko cena nekega jamskega hrošča endemita doseže tudi 5000 evrov. Odvzemanje kakršnih koli jamskih živali je pri nas po zakonu o varstvu podzemnih jam prepovedano. Odvzem jamskih živali je mogoč le za znanstvenorazi- skovalne namene, za to pa je potrebno dovoljenje, ki ga izda ARSO. Pasti, ki jih raziskovalci postavijo, so praviloma označene s podatki imetnika dovoljenja. Pasti, ki so jih odkrili v petih jamah na osamelem krasu Dobroveljske planote (Jerekov brlog, Krapljetova jama, Vrač-ka zijalka, Neskončno brezno in Veternica na Vranskem) niso imele nobenih oznak in tudi ne v Eleonorini jami na Kočevskem, kjer so najprej našli tovrstne pasti (kar 150) in v njih okrog 500 mrtvih jamskih živalic. »Nekateri jamski hrošči so zelo zanimivih oblik, imajo podaljšane okončine in telo, so slepi in tudi veliko svetlejši kot površinski sorodniki. Zaradi teh posebnosti in tudi same redkosti so že od vsega začetka vzbujali zanimanje ne le pri znanstvenih raziskovalcih, ampak tudi pri zbirateljih in preprodajalcih. V začetku 20. stoletja so jamske hrošče javno preprodajali zbirateljem. Nenadzorovano in dolgotrajno odvzemanje teh žival iz narave, še posebno, če so tako ozko razširjene, pa lahko zelo ogrozi njihov obstoj na nekem območju. Zato je odlov podzemelj- skih živali v zgolj zbirateljske namene že dolgo prepovedan. Očitno pa to ne ustavi nekaterih zbirateljev in preprodajalcev,« pravi Teo Delič iz skupine za spelebiologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je v Vrački zijalki pokazal nastavljene pasti. »V vseh primerih, ki so jih krivolovci želeli dobiti, so bile ciljne živali jamski hrošči, ki so na našem ozemlju in na Dinarskem krasu skorajda vsi iz dveh poddružin: brezokci (Trechinae; družina Carabi-dae) in mrharčki (Leptodiri-nae; družina Cholevidae). Z veliko gotovostjo lahko domnevamo, katere vrste so zbiratelji želeli dobiti, saj je vsaka od teh jam tipsko nahajališče kake podvrste ali vrste. Na območju Dobroveljske planote domnevamo, da so skušali dobiti primerke hroščev iz rodu Aphaenopidius. Dve vrsti tega rodu sta znani le iz slovenskega dela Kamniško-Savinjskih Alp in predalpskega krasa Dobroveljske planote." Vse najdene pasti so bile izjemno dobro skrite. V dveh jamah smo nanje naleteli povsem naključno, pri raziskovanju jam DZLJ Ljubljana in naše skupine za speleobiologijo. O pasteh v tretji jami pa so nas obvestili člani Jamarskega društva Črni galeb iz Prebolda.« Kdo natančno nastavlja pasti, za zdaj še niso ugotovili. Domačini vedo povedati, da so v bližini jame zasledili avtomobile s tujimi registracijami. Na osnovi tega sklepajo, da to počnejo zbiratelji in preprodajalci iz Avstrije, Nemčije, Italije, s Češke ... Gre za to, da lahko pasti v jamah ostanejo dalj časa, tudi več mesecev, saj je v njih tekočina, ki jamske živali konzervira. Krivolovce pa je težko zasačiti pri njihovem početju, saj pasti nastavljajo v različnih letnih časih, največkrat jeseni, spomladi pa iz njih pobirajo ulov. Hrošči končajo na kateri od borz žuželk po Evropi in nato v zasebnih zbirkah. Da bi takšno početje, ki je po naši zakonodaji prepovedano, preprečili, se je Zavod RS za varstvo narave odzval na opozorila skupine za speleobiolo-gijo in sklical sestanek z vsemi inštitucijami, ki se jih problematika krivolova dotika. Odzvali so se vsi: Jamarska zveza Slovenije, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, skupina za speleobiologijo, Inštitut za raziskovanje krasa, NIB, CKFF, ARSO, Notranjski muzej, Ge- neralna policijska uprava in Inšpektorat RS za okolje in prostor. Skupaj so pripravili protokol ukrepanja v primeru najdbe nelegalnih pasti v jami. Po tem protokolu morajo pasti ostati nedotaknjene, fotografirane, obvestiti je potrebno najbližjo policijsko postajo, policija in inšpekcija morata opraviti ogled v jami in zaseči dokazni material ter v nadaljevanju speljati kazenski oziroma prekrškovni postopek. Pomembno vlogo pri odkrivanju kršiteljev lahko odigrajo domačini v bližini ogroženih jam, ki so povedali, da so se pogovarjali s tujci, ti so jim celo povedali, da lovijo jamske živali. Domačine so opozorili, naj podatkov o jamah ne dajejo tujcem, prav tako pa naj si v primerih, ko opazijo tujce v bližini jam, zabeležijo registrsko številko avtomobilov in pokličejo policijo, ki bo preverila, ali imajo dovoljenje za lov oziroma vstop v jamo. S to skupno akcijo v Vrački zijalki, v kateri so poleg predstavnikov medijev in preboldskih in topolških jamarjev sodelovali dr. Darij Krajičič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, in njegova sodelavka Mina Dobravc, Ljudmila Stra- Biospeleolog Teo Delič med prikazom pasti hovnik s sodelavkama s celjske enote ZRSVN, Andreja Slapnik z Inšpektorata za okolje in prostor, Urša Belaj, predstavnica MNZ, Uprava kriminalistične policije, biospeleolog Teo Delic in povezovalka Mateja Kocjan, so naredili pomemben korak k preprečevanju tega nelegalnega početja in s tem siromašenja našega naravnega ekosistema. D. Naraglav 26 |uni| 2016 NASA DEDIŠČINA Pohod in proslava Streha in fasada dobivata novo obleko Župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu je od začetka tega meseca odeta v oklep gradbenih odrov, ob njej pa je tudi visoko gradbeno dvigalo, kar daje nevsakdanjo podobo temu sakralnemu objektu v središču Prebolda. Cerkev je bila zgrajena konec 19. stoletja kot že tretja cerkev v zgodovini kraja, prvotna je namreč prvič omenjena v listinah že leta 1302. Ob teh delih velja spomniti na letošnja jubileja, povezana z gradnjo tega objekta, ki je potekala v času župnikovanja Mihaela Plešnika in glavnega pobudnika ter finančnega mecena Norberta Zanierja. Sklep o gradnji nove cerkve je bil namreč sprejet leta 1891 in tako mineva letos 145 let od tistega časa, ko se je sestal stavbni odbor za gradnjo nove cerkve, in 150 let, odkar so v še nedokončani cerkvi postavili začasni oltar in prisluhnili prvi sveti maši. Dve leti pozneje, na praznik posvečenja vseh cerkva 16. oktobra 1998, pa je cerkev posvetil lavantin-ski knezoškof dr. Mihael Na-potnik ob strokovni pomoči celjskega opata Franca Ogra-dija. V vseh teh letih so cerkev že večkrat obnovili, tokrat bodo zamenjali streho in jo na novo prepleskali. Celotna investicija bo stala okoli 100.000 evrov. Denar zanjo so začeli zbirati na božični večer leta 2014. Kot je povedal župnik Damjan Ra-tajc, so v letu in pol zbrali 73 odstotkov vseh sredstev, ostalo naj bi zagotovili s pomočjo fa-ranov in drugih donatorjev. Z deli so začeli 6. junija, z njimi pa naj bi končali v roku enega meseca. D. N. Pohodniki tik pred ciljem Zadnjo majsko nedeljo so se v zloglasnem zaporu »Stari pisker« v Celju znova spomnili na čas II. svetovne vojne in streljanje talcev. Njihovemu spominu so se poklonili pohodniki, ki so se odpravili na triurno pot iz Celja ob Savinji, preko Kasaz in Porenc pod Gozdnik, kjer je potekala vsakoletna proslava v spomin na deset talcev, ki so jih Nemci na tem mestu postrelili 29. maja 1943. Pohodniki so se zbrali na dvorišču zapora, kjer jih je pozdravila in osvetlila dogajanje med vojno v zaporu kustosinja celjskega muzeja novejše zgodovine. V spominski sobi ob dvorišču, kjer so Nemci streljali slovenske rodoljube, pa so si ogledali stalno razstavo Stari pisker. Od 4. septembra 1941 je bilo v Starem piskru v šestih streljanjih, brez kakršnekoli obsodbe, ustreljenih 374 ljudi, od tega 325 moških in 49 žensk. Največ so jih ubili 22. julija 1942, ko je pod streli izgubilo življenje kar 100 talcev. Zadnje strele je bilo na dvorišču zapora slišati 15. avgusta 1943. S streljanjem talcev so nato nadaljevali v mariborskih zaporih ter na prizoriščih partizanskih akcij. Tudi 10 talcev iz Starega piskra je bilo pred 73 leti ubitih pod Gozdnikom. Glavni organizator pohoda in proslave je bilo tudi letos Združenje borcev za vrednote NOB Žalec oziroma Krajevna organizacija NOB Griže, ki je spominski dogodek tudi letos pripravila ob pomoči Občine Žalec, KS Griže, Društva po-hodnikov Stari pisker in Pla- Slavnostni govornik, 96-letni Ivan Grobelnik - Ivo, med svojim govorom, ob njem moderatorka slovesnosti Danica Vončina Veligošek ninskega društva Zabukovica. Pohoda se je udeležilo rekordno število pohodnikov, kar preko 200, ki so po treh urah hoje ob zvokih harmonike Aleksandra Bobovnika ponosno prikorakali na prireditveni prostor pred spomenikom, kjer jih je z aplavzom pozdravila množica udeležencev spominskega dogodka. Slovesnost se je začela s prihodom praporščakov ob zvokih koračnice Godbe Za-bukovica. Po odpeti himni je delegacija, v kateri so bili predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik , predsednik krajevne borčevske organizacije Franc Hriberšek in članica Terezija Žuža pred spomenik talcem položila venec. Slovesnost pa je s svojo prisotnostjo tudi tokrat počastila častna straža garde Slovenske vojske pod poveljstvom poročnice Viktorije Virag. Tokratni slavnostni govornik je bil 96-letni Ivan Grobelnik - Ivo, edini še živeči partizan, od šestih, ki so, preoblečeni v nemške uniforme, v noči s 14. na 15. december 1944 osvobodili iz Starega piskra 129 zapornikov (po nemških podatkih). V svojem govoru je Grobelnik, ki je svoje korenine pognal v Arji vasi, kjer so starši kupili nekdanjo Lesjakovo gostilno, najprej spomnil na tokratni dogodek in na skoraj 2000 talcev, ki so umrli na drugih moriščih, ter na vse ostale žrtve okupatorja. Spominsko slovesnost je vodila Danica Vončina Veligošek, s kulturnim programom pa so jo obogatili Godba Zabuko-vica pod vodstvom Boštjana Mesarca, Mešani pevski zbor Griže pod vodstvom Zdenke Markovič in ob spremljavi harmonike Matevža Čadeja, učenci OŠ Griže in KUD Svoboda z recitatorko Olgo Markovič. Po proslavi je sledilo družabno srečanje, na katerem so obujali spomine na vojni čas in se pogovarjali tudi o aktualnih dogodkih. D. Naraglav Preboldska cerkev, ovita v gradbeni oder Keramika v Libojah V Kulturnem domu Libo-je so se 7. junija predstavile mlade raziskovalke OŠ Pe-trovče ter njihovi mentorici, ki so si za tokratno raziskovalno temo izbrale zgodbo o libojski keramični industriji v povezavi z družbenim statusom. Predstavitev raziskovalne naloge z naslovom Družbeni status - zgodbe o uspehih in porazih Počil je lonec in zgodbe ... so začele s krajšo dramsko uprizoritvijo, v kateri je glavno vlogo odigral keramični lonec, ki se je ne glede na svojo nepopolnost izmaknil "štircu". Mlade avtorice so nato predstavile raziskovalno nalogo, v kateri so v teoretičnem delu zajele zgodovino libojske keramike, v empiričnem pa so med mladimi preverjale, ali vedo, da je bila v Libojah svetovno znana tovarna keramika, če poznajo koga, ki je v njej delal, in ali so seznanjeni s keramičnimi izdelki. Veliko svojega dela so mlade raziskovalke posvetile tudi delu na terenu. Spoznale in pogovarjale so se z ljudmi, ki so nekoč delali v tovarni, jo dobro poznajo ali so kakor koli še danes povezani z njo. Avtorice so se med drugim pogovarjale tudi z nekdanjo delavko Jerico Čretnik, ki je na zanimiv način opisala razmere v keramični tovarni, delo v njej in tudi njeno vpetost v domači kraj Liboje. Namen predstavitve raziskovalne naloge je bil mlajše generacije seznaniti z dediščino keramike in jih na ta način povezati s starejšimi generacijami. D. N. Gostinski lokal, Mestni trg 5, Žalec tel. 041 971 430 VSAK DAN 5 SVEŽE PRIPRAVLJENIH RIBJIH IN MESNIH MALIC. ffma ca Vabljeni na slastne perutničke in ribje jedi. BIFTEK IZ PREKAJENIH POSTRVI IVA d. o. o. AVTODELI Peter Sedovšek PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES. Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 7001611 E-mail: iva.doo-sempeter@triera.net j Brglez, d. o. o. Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko Pekarna in slaSčičarna-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaščičarne: Nik Žalec: 713 30 90, Petrovče: 713 30 84, Šempeter: 703 30 46. Ttgovine: Žalec: 713 30 82, Griže: 713 30 80, Tabor: 703 43 70, Vransko: 703 30 42, Ostrožno Celje: 428 20 60, Laze v Miinju: 834 52 50, Jaka Zagorje: 566 02 80. Trgovina in bar Vrbje:713 30 86 (trgovina), 713 30 87 (bar). Spoštovani, Pred dnevi smo zakorakali v poletje. To je čas dopustov izletov, potovanj in uživanja ob morju, rekah, jezerih, v planinah ali kjerkoli, Iger se počutimo prijetno. Poletje je tudi čas, ko se nam prilezejo kakšni hladni napitki in okusni sladoledi. Vse to in še več čaka na vas tudi v naših lokalih na Vranskem, v Šempetru, Žalcu, Petrovčah in drugod, kjer smo prisotni s svojo ponudbo. V maju smo dopolnili že 32 let svojega delovanja. Veseli smo, da ste del naše zgodbe tudi vi, ki nam zaupate in ostajate naši zvesti potrošniki. Vabljeni v naše lokale tudi v prihodnje. NAŠA DEDIŠČINA / NAGRADNA KRIŽANKA |uni| 2016 27 TUTSI: pastirska plemena GAETA: ita. kopališče TAUBE: nemški pisatelj ŠTELE: slovenski zgodovinar POLILEMA: posredni sklep MCIRI: ruska pesnitev EANES: portugalski politik TINEL: belgijski B, Nagradna križanka »VASLE IN JURGEC« Rešitev križanke »Peternel«, objavljene v majski številki Utripa: PEKARNA-PETERNEL-PRED-PETDESETIMI-LETI-PEKOVSKE-DOBROTE-ZA-LEPŠI-DAN. Izžrebani nagrajenci: 1. Sonja Zmrzlak, Na zelenici 17, Prebold; 2. Florjan Brežnik, Železno 27, Žalec; 3. Marjan Pinter, Rimska cesta 87, Šempeter. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje Natalija Peternel, s. p., iz Prebolda. Rešitev križanke »Ribnik Steska«, objavljene v majski številki Utripa: UŽIVAJTE-SKUPAJ-Z-NAMI-V-NARAVI-RIBJE-DOBROTE-RIBNIKA-STESKA. Izžrebani nagrajenci: 1. Martina Rajh, Šešče 20 b, Prebold; 2. Marinka Rojnik, Malteška 63, Polzela; 3. Matjaž Ciglar, Petrovče 217, Petrovče. Nagrajence bo o nagradi obvestila Turistična kmetija Cokan, Ribnik Steska, Studence. Pokrovitelja tokratne križanke sta podjetji AVTO SERVIS RONA ROBI VASLE & OLJA ESSO - MOBIL FRANCI JURGEC Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16. 8. 2016. 28 |uni| 2016 ŽIVIMO Z ZEMLJO _SoAtlnis&e/. datine/S Kmetija Flis z novimi priznanji Kmetija Flis - Četina iz KS Šempeter velja za zelo napredno kmetijo v dolini, saj ima zelo modernizirano mlečno proizvodnjo. Krave so opremljene s čipi, kar jim omogoča računalniško krmljenje, predvsem pa molžo in sprotno spremljanje posamezne krave, količino in kakovost mleka. Vsako leto odprejo vrata svoje kmetije za obiskovalce, že kar tradicionalno pa se ponašajo tudi s priznanji za svoje mlečne izdelke s sejma Dobrote s kmetij. Letos sta bili zlati njihovi sladka skuta in kisla smetana. Na dnevu odprtih vrat obiskovalcem iz Savinjske doline in drugih slovenskih krajev predstavijo kmetijo, delo in paleto svojih mlečnih izdelkov. Poskrbijo tudi za otroke, ti lahko ustvarjajo v likovni delavnici ali plezajo po plezalni steni, ki je še ena zanimivost te kmetije, ki se lahko pohvali tudi z vrsto priznanj za svoje izdelke. Tudi na letošnjem sejmu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so osvojili pet visokih priznanj. Ocenjevalno komisijo so tokrat najbolj prepričali s sladko skuto in z domačo kislo smetano in zanju prejeli zlati priznanji. Poleg tega so dobili še srebrno priznanje za mladi sir z dodatki in za domače maslo ter bronasto priznanje za sir za žar. S tem so k dosedanjim zlatim priznanjem za skuto, sadni jogurt, sir za žar ter k srebrnim za mladi zeliščni sir in druge izdelke, ki jih imajo v svoji ponudbi, dodali pet novih priznanj. Vse te krasi tudi priznanje znak kakovosti za trikratno zaporedno prejeto zlato priznanje za skuto. Kmetija Četina, po domače Flis, je prvenstveno usmerjena v pridelavo mleka, obdelujejo pa tudi 60 ha kmetijskih zemljišč. V hlevu imajo okoli 145 glav živine, od tega je 75 krav molznic črno-bele pasme, ostalo je mlada živina. Letno pridelajo okoli 600.000 l mleka, ki ga prodajo v mlekarno, precej pa ga predelajo v mlečne izdelke. Stojnice so ponujale najrazličnejše dobrote. Na tokratnem dnevu odprtih vrat so lahko obiskovalci okušali njihove izdelke in tudi druge dobrote. Svoje pa sta dodali kmetija Kač iz Šešč s suhomesnatimi izdelki in do- mača pekarna Emila Pocajta. Obiskovalci so si lahko pod strokovnim vodstvom ogledali tudi posestvo in hleve. Letošnja priznanja za mlečne izdelke Otroci so lahko jezdili ponija in se sladkali s sadnimi jogurti in namazi, pili domači sok in uživali v lepem popoldnevu. Starši pa so obisk kmetije izkoristili tudi za kakšen nakup v trgovinici na kmetiji in na stojnicah. D. Naraglav Kar 55 zlatih vin Na letošnjem prazniku vina, ki so ga konec maja v Dvorcu Novo Celje pripravili člani Društva savinjskih vinogradnikov, se je zbralo okoli sto udeležencev. Zbrane je nagovoril predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, ki je med drugim poudaril, da je na letošnjem ocenjevanju od 84 vin kar 55 ocenjenih vin prejelo zlato diplomo, 18 pa srebrno. Na pokušnji, ki jo je vodila specialistka za vinogradništvo in vinarstvo Kmetijskega zavoda Maribor Tadeja Vodov-nik Plevnik, so vinogradniki ponudili 15 najboljših vin Boža in Srečka Cvirna, Vinka Mežnarja, Vilija Vengusta, Rudija Janežiča, Leopolda Drameta, Vinka Ušena, Marjana Omana, Jožeta Drameta, Štefke Krašovc, Silva in Romana Mariča, Adolfa Sevčnikarja, Rada Gašperšiča, Emila Med-veška, družine Čakš in Mirka Krašovca. Ob pokušnji vin so se udeleženci prepričali, da so vina res odlične kakovosti in da so številna izobraževanja, ki jih pripravljajo vse leto, obrodila sadove. K vinom so tokrat ponudili nekaj domačih jedi. Prireditev je povezoval David Sopotnik, nekaj vinskih napitnic pa je zapela glasbena skupina Eros. T. Tavčar Še več nagrajenih dobrot s kmetij V prejšnji številki časopisa smo objavili rezultate ocenjevanja na tradicionalni državni razstavi Dobrote s kmetij. Seznam, ki smo ga prejeli, je bil nepopoln, zato zadnjič neobjavljene nagrajence objavljamo zdaj in se jim ob tem opravičujemo. V kategoriji mesnih izdelkov je slavil tudi Adolf Laznik iz Miklavža pri Taboru, ki je prejel zlato za grabnerjevo salamo in srebrno priznanje za grabnerjevo špehovko. V kategoriji žganih pijač je Franjo Pasarič iz Vrbja prejel srebrno priznanje za tepkovec in bronasto priznanje za pirmanov tro-pinovec. Med olji je bronasto priznanje za bučno olje prejel tudi Boštjan Povše iz Podloga, pri žitnih izdelkih pa je domače janeževe upognjence s srebrom okitil Jože Dobravc iz Zg. Roj. L. K. Četrta vseslovenska Zelemenjava Pokušnjo vin je vodila Tadeja Vodovnik Plevnik. Silvu Mariču dve zlati Člani Društva savinjskih vinogradnikov so sodelovali na že 50. ocenjevanju vin vinorodne dežele Podravje v Mariboru »Vinski letnik 2015«. Vina je ocenjevala 31-članska strokovna komisija. Ocenjenih je bilo 155 vin, med njimi tudi štiri savinjska. Rudolf Janežič je za modro frankinjo prejel oceno 17,82 in srebrno diplomo, Emil Medvešek za rumeni muškat 18,08 in prav tako srebrno diplomo, Silvo Marič pa je za šardone prejel oceno 18,13 in zlato diplomo ter za kerner oceno 18,21 in prav tako zlato diplomo. Priznanja bodo vinogradnikom podelili 2. oktobra na mariborskem Lentu, in sicer v času trgatve najstarejše trte na svetu. T. T. ESSO - Mobil Franci Jurgec s.p. Petrovče 1, 3301 Petrovče Po ugodni ceni ponujamo zelo kakovostna olja za traktorje, delovne stroje, kamione, osebna vozila in industrijo ... MOBIL 1, AKROS , AMBRA, ARBOR, JOHN DEERE, ARAL, TOTAL, ELF, CASTROL ... GSM: 040 215 403, e-pošta: esso.mobil@siol.net Letos je potekala v Sloveniji že četrta vseslovenska akcija, imenovana Zelemenjava. Od vsega začetka v njej sodeluje tudi Društvo Ajda Štajerska, ki je to akcijo letos izpeljalo prvo junijsko soboto. Glavna pobudnica je bila Ingrid Smrkolj, ki je skupaj z Justiko Škoberne in s Smiljo Verbov-šek tudi glavna pobudnica za to akcijo v Žalcu. Na prvi Zelemenjavi je sodelovalo 12 slovenskih krajev, na naslednjih dveh 21, letos pa tudi najmanj toliko krajev. Tradicionalna akcija, ki je pravzaprav civilna iniciativa za izmenjavo presežkov domačega vrta, znanj in zamisli, bo v prihodnje zagotovo privabila številne ljubitelje domačih pridelkov. »Cilj Zelemenjave je menjava viškov zelenjave, ki jo pridelamo sami na svojih vrtovih na ekološki način, brez uporabe umetnih gnojil, pesticidov, v sodelovanju z naravo in živimi bitji. Zelemenjava spodbuja solidarnost, lokalno samooskrbo, prijetno druženje, izmenjavo idej, sadik, semen, knjig, receptov in še kaj. Pri tej menjavi sodelujemo vsi ne gle- Ingrid Smrkolj (levo) na dan akcije v Žalcu de na družbeni ali ekonomski položaj. Pobudnica je bila gospa Darja Fišer, profesorica iz Ljubljane, za Žalec pa smo za akcijo poskrbele članice Društva Ajda Štajerska. Pri delu nas podpira naš delovni predsednik društva Stanko Krašo-vec. Društvo Ajda spodbuja najstarejšo in najuglednejšo sonaravno metodo pridelovanja najodličnejše hrane. Uči nas odgovornosti do kulturnih rastlin, živali in ljudi, do narave, ki jo moramo neokrnjeno ohranjati za bodočnost. Naša ideja je na solidaren, naraven in zabaven način povezati so- krajane in vse navdušence domačih dobrot in lepot z vrta brez izjeme: popolne začetnike, vrtnarske guruje, kmete, mlade in stare. Vabljeni so vsi z zelenjavo, s semeni ali tisti, ki znajo kaj dobrega speči ali vložiti. Vsekakor bomo to še nadaljevale, saj bodo ljudje kmalu spoznali, da se jim to pozna tudi pri družinskem proračunu. Prineseš, kar imaš viška, in zamenjaš, česar sam nimaš. Vmes izmenjaš dobro mnenje in blagovna menjava je dobila nek dodaten pomen. Če ne drugega, toplino pri srcu,« poudari Ingrid Smrkolj. D. N. _SaAtirUsAe/.daiitte/A ŽIVIMO Z ZEMLJO / INFORMACIJE |uni| 2016 29 Visok jubilej šempetrskih čebelarjev Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev Slovesno ob šestdeset letnici Čebelarsko društvo Šempeter, ki šteje trenutno 21 članic in članov, praznuje letos 60 let svojega obstoja. Jubilej so v soboto, 18. junija, proslavili pri svojem društvenem domu oziroma čebelnjaku v Martja-kih v Zalogu. Slovesnost so s čebelarsko himno začeli pevci Moškega pevskega zbora Savinjski zvon iz Šempetra, 60-letno društveno delo pa je v svojem govoru povzel predsednik Pavel Rozman, ki je poudaril, da ima tradicija čebelarjenja v Šempetru bistveno globlje korenine, kot je tokratni jubilej, saj so se včasih kmetje poleg kmetije zelo pogosto ukvarjali tudi s čebelarjenjem, predvsem zaradi pomanjkanja sladkorja. Tudi na osnovni šoli, takrat še štiriletni, so imeli čebelnjak, kjer so se šolarji naučili čebelariti in jim tako privzgojili ljubezen do čebel. Čebelarji so se okrog leta 1954 začeli povezovati in so se včlanili v takratno Čebelarsko društvo Celje. Že leta 1956 pa so ustanovili svojo Čebelarsko družino Šempeter in dobili uradni žig. Leta 1979 so se odločili zgraditi svoj čebelarski dom. Zavihali so rokave in s svojim prostovoljnim delom ter prispevki sovaščanov začeli graditi. Zemljišče, na katerem zdaj stoji dom, je dal čebelarjem v brezplačno uporabo kmet Jože Vedenik, in sicer za čas delovanja društva. Leta 1981 so končali z gradnjo, dom pa so svečano odprli junija is- tega leta. »Nato smo ves čas postopoma izvajali še vse ostalo. Električni priključek, hišno številko in vodovod smo uredili v letu 2011, ko smo prekrili tudi streho. Zdaj ga redno vzdržujemo in smo ponosni nanj,« je med drugim povedal Pavel Rozman, ki je nato spregovoril tudi o drugih dejavnostih v društvu, na primer o rednih sestankih, predavanjih, strokovnih ekskurzijah, raznih prireditvah ... »Zelo ponosni smo na čebelarski krožek na OŠ Šempeter, ki ga vodi mentorica Valentina Toman Čremožnik, ter na dobro sodelovanje s KS Šempeter, Občino Žalec, TD Šempeter in ostalimi čebelarskimi društvi in Čebelarsko zvezo SSD,« je poudaril Rozman, glede čebelarjenja pa je izpostavil tudi nekatere težave, zlasti slabo pašo zaradi neugodnih vremenskih razmer, svoj govor pa je zaključil z besedami, da je prepričan, da bodo v društvu še naprej s svojim delom prispevali v dobro marljivih čebelic in dobrobit potrošnikov medu in medenih izdelkov. Jubilej je seveda primerna priložnost tudi za zahvalo vsem marljivim čebelarjem. Najprej je predsednik podelil tako imenovane zaslužne značke za dolgoletno delo v čebelarstvu. Značke za 10 let dela v čebelarstvu so prejeli Franc Moškon, Alojz Narat, Peter Pečnik in Franc Glušič, za 20 let Roman Ploštajner, Pavel Regulj, Ivan Spasič in Aleš Udrih, za 30 let Pavel Rozman, za 40 let Jože Jelen, za 50 let in več pa Edi Ploštajner, Franc Udrih, Ludvik Kodra, Edi Svet in Boltežar Vasle. V nadaljevanju je društvo podelilo tudi posebna priznanja za sodelovanje in pomoč, in sicer Občini Žalec, Krajevni skupnosti Šempeter, OŠ Šempeter, Turističnemu društvu Šempeter, Pekarni in trgovini Fijavž, Moškemu pevskemu zboru Savinjski zvon in ZŠAM Savinjska dolina. Podelili pa so tudi odlikovanja Čebelarske zveze Slovenije. Red Antona Janše III. stopnje so si prislužili Matija Hrovat, Peter Pečnik in Aleš Udrih. Delo šempetrskega čebelarskega društva so pohvalili in čebelarjem čestitali za jubilej župan Občine Žalec Janko Kos, predsednica Krajevne skupnosti Šempeter Zdenka Jan in predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Žiga Grm. S kulturnim programom so slovesnost polepšali učenci Osnovne šole Šempeter z mentorico Valentino Toman Čre-možnik in Moški pevski zbor Savinjski zvon z zborovodkinjo Metko Jagodič Pogačar. Uradnemu delu je sledilo prijetno druženje ob golažu in pogovorih o čebelah in čebelarjenju, društvo pa je svoje goste pogostilo z jubilejnim medenim kozarčkom. D. Naraglav Uratnik na državno prvenstvo V soboto, 11. junija, je na Vrhu nad Laškim potekalo izbirno tekmovanje lastnikov gozdov v veščinah dela z motorno žago. Med sabo se je pomerilo 30 tekmovalcev s celjske in brežiške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Med njimi tudi sedem tekmovalcev iz Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline. Od Spodnjesavinjčanov je bil najuspešnejši Darko Ura-tnik, ki je v skupnem seštevku petih tekmovalnih disciplin dosegel odlično drugo mesto in si s tem zagotovil udeležbo na državnem sekaškem tekmovanju, ki bo avgusta v Gornji Darko je prejel pokal za 2. mesto. Radgoni. Njegov uspeh je še toliko večji, saj se je prvič zgodilo, odkar potekajo izbirna tekmovanja, da je v tekmovalni ekipi Preboldski čebelarji so praznovali. Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev je že tradicionalni dogodek, ki ga skupaj s čebelarskimi društvi organizira Čebelarska zveza Slovenije. Letos so čebelarska društva odprla svoja vrata v petek, 17. junija, nekatera društva pa so ta dan prilagodila programu praznovanja svoje lokalne skupnosti. Med temi so bili tudi čebelarji Čebelarskega društva Prebold, ki imajo svoj društveni čebelnjak ob Aninem domu. Dan odprtih vrat pripravljajo že od leta 2006, takrat so namreč slovesno odprli svoj čebelnjak, pred dvema letoma pa so v njem uredili apiterapevtsko komoro. Ob dnevu odprtih vrat predstavijo svoje delo, opremo za čebelarjenje, čebelje pridelke in vse, kar je povezano s čebelarjenjem in čebelami ter njihovim življenjem, ob tem pa poskrbijo tudi za medene napitke in dobrote, ki jih po navadi napečejo žene čebelarjev. Predsednik društva Branko Valenčak nam je povedal, da je bila letošnja vseslovenska akcija predstavitve čebelarstva najobsežnejša doslej, saj je svoja vrata odprlo preko 150 slovenskih čebelarskih društev. D. N. 5. fotografski natečaj TD Žalec, ki ga pripravljamo v sodelovanju s ŠKD Vezalka: '' TRADICIJA V MESTU ŽALEC'' Fotografije pošljite v digitalni obliki (JPG) na elektronski naslov turisticnodrustvo.zalec@gmail.com ali na prenosnem mediju na naslov Turistično društvo Žalec, Hmeljarska 3, 3310 Žalec, najkasneje do 31. 8. 2016. Razstava bo septembra 2016. Razpisne pogoje bomo poslali na prošnjo prijavljenih na njihov elektronski naslov ali FB-stran. član Društva lastnikov gozdov SSD, ki bo na tekmovanju zastopal celjsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. D. N. Direktorat za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor ter Direktorat za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo s tem J A V N i M N A Z N A N i L O M obveščata javnost o javni seznanitvi s spremenjenimi rešitvami državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug i. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo naznanjata javno seznanitev: - Spremenjene rešitve iz osnutka DPN (za javno seznanitev), Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug, (Izdelal: RC Planiranje, d. o. o., številka projekta 506/09-6, datum: junij 2016); - Okoljsko poročilo - dopolnitev po javni razgrnitvi (za javno seznanitev), Državna cesta od razcepa Šentrupert do priključka Velenje jug (Izdelal: Aquarius, d. o. o., številka projekta 1205-09 OP, datum: avgust 2010, dopolnitve: november 2010, januar 2011, januar 2012, april 2012, maj 2012, junij 2012, april 2015, junij 2016); - povzetka za javnost; - ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega načrta. Na javni seznanitvi bodo predstavljene spremenjene rešitve, ki so nastale kot posledica upoštevanja pripomb in predlogov z javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta za državno cesto od Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug. ii. Gradivo iz prejšnje točke bo od 4. julija 2016 do 18. julija 2016 javno razgrnjeno v prostorih: - Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 21, Ljubljana, - Ministrstva za infrastrukturo, Direktorata za kopenski promet, Langusova ulica 4, Ljubljana, - v prostorih Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, - v prostorih Občine Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 69, Šmartno ob Paki, - v prostorih Občine Braslovče, Braslovče 22, Braslovče, - v prostorih Občine Polzela, Malteška cesta 28, Polzela, - v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor na naslovu: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_in_ seznanitve/ in - na spletnih straneh občin Velenje, Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzela. iii. Javne obravnave bodo potekale: - 12. 7. 2016 s pričetkom ob 17. uri v Kulturnem domu Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 72, Šmartno ob Paki, - 14. 7. 2016 s pričetkom ob 15.30 v sejni dvorani Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, - 14. 7. 2016 s pričetkom ob 18.30 v Domu kulture Braslovče, Braslovče 2 a, Braslovče (za občini Braslovče in Polzela). Barbara RADOVAN GENERALNA DiREKTORiCA DiREKTORATA ZA PROSTOR, GRADiTEV iN STANOVANJA Mag. Darja KOCJAN v. d. GENERALNE DiREKTORiCE DiREKTORATA ZA KOPENSKi PROMET sc |uni| 2016 KRONIKA / INFORMACIJE _SaAjlnis&e/. datine/S MALI OGLASI PRODAM luščeno KORUZO trdinko v 40kg žakljih, 0.20 €/kg, Prebold. Info.: 031 603 955 Nudim BALIRANJE SLAME, 130 cm, noži, vezanje z mrežo. Okolica Prebolda. Info.: 031 603 955 PRODAM okroglo MIZO in štiri STOLE za TERASO, izdelek Alpos, in nov GLASBENI STOLP ''PHILIPS'' v garanciji. Info.: 031 734 139 NUDIM NEGO IN POMOČ na domu. Info.: 040 658 555 (Duška) NUDIM NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim. Info.: 041 821 218 (Mateja) V kraju Vrhe (tik ob smučišču Medvednica) PRODAMO POČITNIŠKO-BIVALNO TRIETAŽNO 126 m2 veliko hišo s pogledom na Savinjsko dolino. Dostop je mogoč iz Prebolda ali Trbovelj (približno 10, 15 minut vožnje). Info.: 041 621 982 (Walas) ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Potrebujete DODATNI ZASLUŽEK? Info.: 031 706 281 PRODAM VEČ BURSKIH KOZLIČKOV, starih 4 mesece. Info: 040 899 983 PESTRA PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE, zastopstvo gozdarskih strojev Kotschenreuter, prodaja traktorjev, delovnih strojev in priključkov iz zaloge in po naročilu. Info.: www.merks.si, 03 809 0008 __SoAMsii&Szes. d&titt&A NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net. Pogrebna služba - cvetličarna 1 MORAMA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Odšel si mnogo prezgodaj s knjigo nedokončano. Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna. Spomini nate nam dajejo moč, da se brez tebe naučimo živet. V SPOMIN DANI RIBIČ iz Braslovč (5. 2. 1983-19. 7. 1915) Mineva žalostno leto, kar nas je zapustil ljubljeni sin, brat, stric in prijatelj. Ostajajo nam nepozabni spomini in žalost, zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi domači V SPOMIN DANI RIBIČ iz Braslovč Čeprav je minilo že leto dni, je bolečina še vedno enako močna kot tisti dan, ko si za vedno odšel od nas! Pomirja nas misel, da nekje na nebu paziš na vsak naš korak. Zate smo postali še bolj povezani, nosimo te v svojih srcih. Tvoji prijatelji za vedno POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR. POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec _SavinisAe/^daline/^I Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik, lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Ne moremo doumeti..., ne moremo razumeti..., zakaj se usoda tako kruto igra? Da naše drage iztrga iz tega sveta . V naših srcih hudo bolečino zada, ki se je nikakor zaceliti ne da! ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, tast in svak MARIJAN ČIŽIC iz Petrovč 103 (26. 7. 1953-11. 6. 2016) Posebna zahvala Metki in Štefanu Habrunu z družino, dr. Alenki Kobal, dežurni službi ZD Žalec, onkološkemu inštitutu, dr. Tomažu Kompanu, pogrebni službi Ropotar, pogrebcem JKP Žalec in gospodu Dejanu ter gospe Magdi Šalamon. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Žalskih lekarn, VDS Saša Žalec, kolektivu obrata šivalnica TN Polzela, kolektivu TUŠ Polzela in kolektivu podjetja Novem Žalec. Hvala vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogrešali ga bomo ... Žalujoči: žena Ljubica, sin Željko, hčeri Nevenka in Biserka z družinama Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi . Med nami si! V SPOMIN 23. maja je minilo leto dni, odkar je odšel v svoj drugi dom FERDINAND VASLE iz Matk (13. 6. 193C-23. 5. 2C15) Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Pogrešamo ga. Vsi njegovi Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili... V SPOMIN 19. junija je minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga mama in oma ELIZABETA KUS iz Braslovč Iskrena hvala vsem, ki jo nosite v svojem spominu in postojite ob njenem zadnjem domu. Marina, Vikica, Matjaž, Sanda, Tjaša in Lara Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in velika bolečina te zbudila ni, a ostala je velika praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, ati, ata in brat LOJZE STANKO iz Dolenje vasi 84, Prebold (10. 9. 1938-19. 4. 2016) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in potrebe cerkve. Hvala g. župniku Ratajcu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem v cerkvi in pevcem na pokopališču za čudovito odpete pesmi. Hvala ga. Šalamon za izbrane besede ob slovesu, praporščakom, članom PD Ojstrica Celje in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nas tolažili. Vsi njegovi _SaAurUs&e/.daiitte/A KRONIKA |uni| 2016 31 ANICA ČAKŠ iz Žalca (9. 7. 1935-28. 7. 2011) Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu. Vsi tvoji V SPOMIN 6. julija bo minilo 22 let žalovanja, odkar nas je zapustil naš ljubljeni sin ROBI KOPRIVA (6. 7. 1970-6. 7. 1994) Vsem, ki se ga še radi spominjate in obudite spomin nanj ter ga obiščete na njegovem mnogo preranem grobu, hvala. Njegovi: ati, Zlatka, Peter in Petra Temna noč se je storila, sanjalo prenekatero je oko, tiho si oči zaprla, takrat spoznal sem, da nazaj te več ne bo. Kar prehitro leta so minila, a srce še kar boli. Tako večno bo ostalo, dokler v meni kaj življenjske bo moči. Zopet temna noč se je storila, mesec je sijal, mnogo zvezd na nebu je žarelo, ko sem v žalosti spoznal, da brez tebe, draga mama, sem na svetu sam ostal. V SPOMIN 23. junija so minila 3 leta, od kar je za vedno odšla draga mama DOROTEJA BLATNIK iz Poljč Solza se utrne in vsako leto cvet zacveti, le tebe, draga mama, nazaj nikdar več ni. Je želja neskončna, da še kdaj bi te objel, pa čeprav smo za trenutek, kako bi bil vesel. Iskrena hvala Vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Matjaž Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA Odšel je naš MARJAN DOLAR iz Šempetra (24. 2. 1946-27. 5. 2016) Želimo se zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter bivšim sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena sožalja in darove. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Čeprav med nami več te ni, v naših srcih bolečina in žalost tli. Vendar spomin nate ne bledi, saj ustvaril močne si sledi, v katerih večno živel boš ti! ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po hudi in težki bolezni zapustil dragi ati, tast, dedi, brat, stric JOHANN KAPP (2. 7. 1941-19. 5. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam podali roko in izrekli tolažilne besede. Hvala za vse darove, sveče, cvetje in tolažilna posvetila. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen pogrebni obred, JKP Žalec, pogrebni službi Ropotar za govor, pevcem za odpete pesmi in odigrane melodije. Hvala ZD Žalec in dr. Kravosu za pomoč ter nasvete, Hospicu Celje za vse obiske na domu in nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem za poslednje korake, ki ste jih na njegovi zadnji poti posvetili njemu. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA V neizmerni žalosti ob izgubi našega ljubega moža, očeta in zeta ANTONA VOVKA iz Zabukovice (27. 9. 1969-14. 5. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo ekipi ZD Žalec za hitro intervencijo in izkazano pomoč. Iskrena hvala, predvsem pa posebna zahvala kolektivu in vodstvu podjetja Vafra Company iz Griž. Prav tako iskrena hvala tudi osebju in strankam lokala Bar Ana Zabukovica ter osebju in strankam lokala Bar Lily iz Kasaz. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec za vse storjeno na najbolj human in spoštljiv način. Hvala tudi vodstvu podjetja Uniforest za izkazano pomoč. Žalujoči: žena Metka, hči Tea, tast Marjan in tašča Fanika To je tvoja močna duša, ki mi je nov svet odprla, ko je zadnja lučka dogorela in umrla, ko so moje mlade želje svojo sončno pot zgrešile. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi drage mamice, življenjske sopotnice, hčerke in sestre ALEKSANDRE ŠTORMAN iz Podloga (1. 10. 1971-11. 5. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala pogrebni službi Ropotar, Moškemu pevskemu zboru Zvon in gospodu župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo do 16. avgusta 2016 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Savinjska dolina, domači moj kraj, najlepša dežela, kar pomnim jih kdaj, svobodno kot ptica poletel bi rad prek zelenih poljan tja do logarskih trat . ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil dobri mož, ate, dedi, brat in tast, kmetovalec in hmeljar VIKTOR KARNOVŠEK - TRNAVARJEV VITKO iz Šempetra, Ob rimski nekropoli 29 Hvaležni smo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znance za darovano cvetje, sveče, svete maše in številne izraze sožalja. Hvala gospodu župniku Škofleku za opravljen obred in sveto mašo, domačim pevcem, trobentaču, Društvu hmeljarskih starešin in princes Slovenije za izkazano spremstvo, DU Šempeter ter pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve in poslovilni govor. Vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Marica, sin Darko in hčerka Andrejka z družinama Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spon nate ostaja in živi . ZAHVALA V 90. letu je tiho zaspala naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra BARBARA LORGER iz Pariželj (1926-2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in za potrebe cerkve. Posebna zahvala osebju ZD Polzela za skrbno nego, gospodu župniku Jožetu Kovačcu za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Morana. Hvala vsem in vsakemu posebej za vsa izrečena sožalja. Vsi njeni Minile zate so vse bolečine, a v naših srcih pustil si neizmerne lepe, drage nam spomine! ZAHVALA Ob slovesu našega dragega moža, očeta, dedija FRANCA ŠPORNA iz Pariželj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala patronažni sestri Urški, gospodu župniku Gosaku za opravljen obred, govorniku gospodu Pungartniku, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 32 |uni| 2016 ZANIMIVOSTI _SoAtlnis&e/. datine/S Družinski izziv Po dolini 162 kolesarjev Vožnja po pletenici očitno sproža pozitivna čustva Planinsko društvo K2 je letos že drugič organiziralo adrenalinski izziv družin. V društvu se namreč trudijo povezovati tudi družine in ta izziv je kot nalašč, da se družinski člani z lastno strategijo borijo za čim boljšo uvrstitev in se ob tem skupaj zabavajo. Letos so na novem poligonu pripravili najrazličnejše preizkuse. Na vrvi in hlodu so lovili ravnotežje, ob pomo- či vrvi preskakovali vodo, po plavajoči boji prečkali vodo, se zagugali v krošnjo dreves in se morali znajti v dvigovanju bremen. Na poligonu AID se je pomerilo šest ekip. Ker pa so bili rezultati precej izenačeni, so si lahko ekipe s sodelovanjem v štirih dodatnih igrah popravile rezultat. Po gajbicah so se vzpenjali v igri od pekla do raja, med vožnjo po plete-nici (zajli) so preizkušali na- Zadnjo junijsko nedeljo je v organizaciji ZKŠT Žalec in v sodelovanju z občinami Spodnje Savinjske doline potekalo 15. tradicionalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Pot, dolgo 56 kilometrov, je prekolesarilo 162 kolesarjev različnih starosti, potekala pa je od Žalca preko Vrbja, Prebolda, Kaple vasi, Grajske vasi, Tabora, Vranskega, Pod-vrha mimo Žovneškega jezera, Braslovč, Polzele, Zgornjih Grušovelj in Gotovelj nazaj v Žalec. Start in cilj sta bila pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, za progo pa so kolesarji potreb ovali slabe tri ure in pol. Na poti so imeli pet postankov, v občinah Prebold, Tabor, Vransko, Braslovče in Polzela so ko- lesarjem ponudili okrepčilo za nadaljnjo pot, na cilju v Žalcu pa toplo malico. Na cilju so med udeleženci kolesarjenja z mednarodno udeležbo izžrebali kolesarja, ki je prejel gorsko kolo, ki ga je podarilo podjetje BIKE SHOP iz Šempetra, srečni dobitnik pa je bil Slavko Resnik ml. s Polzele. T. Tavčar tančnost, z lokom pa so skušali ugnati malega peklenščka. Preizkusili so moči v metanju ključa 100, v igri »Curijev met«, kjer so dobili, po nam znanih podatkih, svetovnega prvaka Matjaža Čulka, ki je vrgel ključ kar 10,65 metrov. Zmagovalna ekipa je bila družina Kolšek iz Rimskih Toplic, druga je bila družina Krebs iz Šempetra in tretja družina Studnički iz Žalca. T. T. Zadovoljni organizatorji kolesarjenja po SSD in nasmejan dobitnik glavne nagrade. Odlične plesalke Vrtčevski mini maturanti Najmlajše braslovške plesalke so osvojile prvo mesto. Plesna sekcija Športnega društva Škofljica je skupaj z Društvom Moja Občina in ZNPS-zveza navijaških in pom pon skupin Slovenije v športni dvorani na Škofljici organizirala veliko mednarodno plesno tekmovanje, in sicer odprto državno prvenstvo navijaških, pom pon in akrobatskih navijaških skupin Slovenije in Hrvaške. Tekmovanje so poimenovali »Slovenian and Croatian Cheer Dance Open«. Na parketu se je za naslove državnih prvakov Slovenije in Hrvaške pomerilo 600 plesalk in plesalcev. Na tekmovanju so nastopile tudi plesalke Kulturnega društva plesa in animacije Mavrica iz Braslovč, ki ga vodi Zina Vovk. V kategorije pom pari tekmovalke (starost 7 let) sta si Jerca Zbičajnik in Neža Rojc priplesali 3. mesto, Tija Pšaker in Laura Cukjati pa sta v kategoriji hip hop pari (starost 1012 let) zasedli 3. mesto. V kategoriji mini hip hop skupine so uspešno nastopili najmlajši tekmovalci (6 let), ki so osvojili zlate medalje. Z zanimivo plesno točko v kategoriji show pom dance (starost 8 in 9 let) so plesalke iz Braslovč osvojile 1. mesto. Po kratkem odmoru se bodo začele pripravljati na evropsko prvenstvo navijaških in pom pon skupin, ki bo 9. julija v Kopru. T. T. Preboldski mini maturanti so zelo radovedni, kaj jih čaka »na šolski« strani od septembra dalje. Številni malčki so se junija poslovili od vrtcev in s tem sklenili pomembno obdobje na poti svojega odraščanja. Jeseni bodo prvič sedli v šolske klopi in zato so »finalu« (UREDITVE SPOKtHEW ^ZPNINVO NtAJ TpTEMBER 2gL6 ZMOREM PREPLAVATI 100m SOBOTA, 2. julij, ob 10.00 TEK PO ULICAH ŽALCA SOBOTA, 17. september PLAVALNI IZLETI 4. julij - 8. julij 22. avgust - 26. avgust Vodeni izleti v znana slovenska kopališča za osnovnošolce plavalce WWW.ZKST-ZALEC.SI RazpnimoJadra in napovedi novega začetka marsikje posvetili posebne svečanosti. V Vrtcu Prebold so malčke ob slovesu poimenovali kar mini maturanti. Letos so imeli v Preboldu kar 56 mini maturantov, ki so staršem pripravili kratek kulturni program in se na nepozaben, igriv in vesel način poslovili od vrtca. Vzgojitelji- ci Magdica Motoh in Matejka Končina sta jih pospremili k sklepnemu dejanju in se vedno znova čudili, da bodo ti malčki jeseni že prvič prestopili šolski prag. Kot seveda številni drugi malčki po dolini. Uspešen začetek vsem skupaj, še prej pa prijetne počitnice! L. K., foto: Vrtec Prebold RKS - Območno združenje Žalec prosi tiste, ki ne potrebujete več še delujočih gospodinjskih aparatov (pralnih strojev, štedilnikov in hladilnikov), da jih podarite socialno ogroženim. Za oddajo pokličite telefonsko številko 03/571 66 16 ali pošljite sporočilo na e-naslov: zalec.ozrk@ozrks.si.