Listek. Na jug! Crtioa 8 pota. — Avguštin Stegenšek. (Da^je.) 5. Ko je bila Bolonja še najslavnejše vseučilišee, so hodili sem tudi Slovenci. To je gotovo. Nisem pa našel zapisano, ali se je pripetilo kateremu kaj takega, kakor meni koj prvi večer, ko sem prišel. Izročil sem sebe in svojo prtljago gostilniškemu vozu. Koni je vlekel, kočijaž je priganjal, voz je ropotal, jaz pa sem oblastno sedel v zaprti kletki. Pričakoval sem že, s kako častjo me bodo sprejeli v hotelu «Bella Venezia,* kajti bil sem edin potnik, katerega jim je nakloniia nocojSni večer nevoščljiva usoda. Mimo nas pa so Svigali električni vozovi, črne kočije in kaj lepi hotelski vozovi in to tako drzno in naglo, gor in dol, da sem se vsak trenutek bal, da bomo trčili. Kar se naS voz strese in z ropotom obstane, jaz pa se plaSno ozrem po šipah, je-li ne letijo že po meni. Hvala Bogu, vse so bile cele. Cakara kaj bo. Kar odpre kočijaž vratica in obupno upije nad mano: «Non fe mai cascato, mai cascato!» Na pol sem razumel, na pol pa videl, kaj hočereči. To kljuse, ki je ležalo tako nesrečnosredi ceste, vse svoje dolgo življenie — šeni padio nikdar! Kdo bi lo vrjel! Smililo se mi je, ko ga je vlekel zdaj za ušesa, zdaj za rep, zdaj porival od strani, dokler si ni opomoglo po dolgem naporu. Revče! Nikdar Se ni padlo! Jaz sem mu moral prinesti šele nesrečo, da je potem klaverno stopicalo — bolj po treh ko po štirih domov. Benedkam pravijo, da so »kraljica morja,> o Bolonji pa bi rekel, da so «mesto hodnikov.> Ko sem se ta večer sprehajal po mestu, sem se kar čudil. V znamenitejših ulicah ima skoro vsaka hiša pri tleh hodnik pod katerim se Setajo sprehajalci. Kako lepo je videti tako ulico! Ob obeh straneh jo spremljajo lični stebri, ki so zgoraj zvezani z okroglimi loki, nad temi pa se dviga nadstropje. Ako bi bili ti hodniki nizki in ozki, ne bi bili pol tako lepi; a njih visokost in prostornost je najlepši kras mesta. Nehote se zamisliš nazaj v ono dobo, ko so šetali pod 'njimi dijaki iz vseh delov sveta, dasi Bolonja tačas, ko so jih zidali, ni bila več tako na glasu, kakor v 13. stoletju, ko je štela včasih po desettisoč ukaželjnih gostov. Ti hodniki pa tudi pričajo, da so bili meščani nekdaj premožni. Rokodelstvo je imelo še zlata tla. Tkalci so si postavili lepo zadružno hišo. pa tudi trgovcem ni slabo predla. Leta 1294 so si sezidali gotiško palačo, ki nima para v Bolonji; meni se je zdelo, da je najokusnejSi v celem mestu. A nekaj še moram pristaviti na čast tedanjih Bolonjčanov. Ne samo za stavbo hiš in zadružnih palač so imeli denar, ampak tudi niso bili skopi, kadar je trebalo pri cerkvi. Na čast sv. Petronija, zaščitnika bolonjskega mesta, so začeli leta 1390 staviti ogromno cerkev. Morala bi biti po načrtu 200 m. dolga — največa na svetu. Skušali so se s Florentinci, ki so tedai zidali svojo stolnico, ki je merila v dolžini samo 150 m. Pa glejte, Bolonjčani so se preveč lotili! Florentinska cerkev je dozidana, od cerkve sv. Petronija pa stoiijo samo tri ladije do tam, kjer bi se morala pričeti poprečna ladija. Mesto da bi delo nadaljevali, so potegnili tam zid poprek in so sklenili stranski ladiji v ravni črti, srednjo pa v polukrogu. Taka je cerkev sv. Petronija še dandanes. A pri vsem tem je veličastna. Ko stojiš na trgu pred njo, se nehotč čudiS tej častitljivi prikazni. Ozek napušč deli pročelje visoko nad vrati v dva dela : spodnji je ves obložen s sekanim karanom; ob podbojih trojih vrat zreš umetne vzbokniene podobe, nad vrati pa v linah izborne kipe iz jako spretnih rok. Ostali dve tretjini pročelja nad napuščem pa sta ostali taki, kakoršni ste bili, ko so podrli oder. V zatemneli, nepobeljeni steni iz opeke se vidijo Se line, v katerih so sloneli odrovi tramovi. Morda Se napoči kedaj tudi za Bolonjo vesel praznik, ko se bode dozidala fasada, kakor se je zgodilo tudi pri florentinski stolnici 1. 1887. Pa vstopimo v cerkev! Ceprav ni dozidana, je vendar 117 m. dolga. Dvanaist visokih mogočnih slopov, na vsaki strani po Sest, deli cerkev v tri proslorne ladije; na vsaki strani pa }e še prizidana cela vrsta kupel. Nekatera okna so ohranila slike na steklu še iz srednjega veka. Znamenita je prva kapela ob levi, ko prideš v cerkev. Ta je bila prva zgotovljena in se bliSči še v vsej svoji srednjeveški krasoti. Stare slike na stenah ti pripovedujejo o živi veri tiste dobe, skozi pisana okna pa prihaja jasna svetloba in daje vsem predmetom, altarju in stolom, poseben čar. Stoli so mojstersko delo srednjeveSkega mizarstva in rezbarstva. VSeč mi je posebno bil napis, ki se vije ob sklepčnem robu stolovih naslonjal ob obeh straneh altarja. Glasi se: •Introibo ad altare Dei .. . Stopil bom pred aitar Gospodov, ki razveseljuie mojo mladost», in potem še vse besede tega kratkega psalma, s katerim začnejo mašnik vsakokrat sv. maSo. Kras te kapelice pa je altarni nastavek. V knjigah, ki govorijo o laški umetnosti, se na- vadno ta altar stavi za vzorec drugih. Ves }e drobno izrezljan iz lesa in lepo pozlačen. Malo se bojim s peresom popisovati podobe, katere se na njem nahajajo. Najrajši bi Ti, ljubi bralec, ponudil sliko, ali dvomim, da bi s tem bil zadovoljen «Gospodarjev» blagajnik. Imej torej potrpljenje; to je prvi in zadnji altar, ki ti ga popišem. Ta nastavek je dolg poldrugi meter do dva metra in v razmerju malo višji. Ne more se primerjati z marsikaterimi izmed oriaških nastavkov na naših domačih oltarjih, ki silijo s vso silo pod obok in zaslanjajo s Sirokimi plečami celo vshodno steno. In vendar kako je krasen! Kako ukusno je ta mala ploskev razdeliena! Ob levi in desni je prislonien vitek osmerokot stolpič. Oglejva si onega na levi! Na njetn naStejeva šest vrst gotičnih lokov, pod vsakim lokom pa zreš slikano podobo pobožnega svetnika. Ker se vidijo le tri strani osmerokota, imava torej na enem stebru že 3 X 6 = 18 svetnikov; zdaj pa še na desnem stebru, ki je temu celo podoben, 16, je že skupaj 32, torej skoro pol litanij! Te slike niso dosti večje kakor podobice, ki jih devamo v molitvenike, a so izdelane silno marljivo in trpežno in vsaka čopifieva poteza priča, da ga ni imel v rokah — samouk šušmar. Nad osmo vrsto pa stoji kip, ne vem, ali predstavlja kako čednost ali svetnico — in nad kipom je streha, ki sloni na Stirih vitkih stebričih in končuje v visokih zašiljenih vršičkih s cvetlieo na vrhu in z angeljem. Ta stoji na cvetki in z razpetimi perutami in dolgocevnato trobento v rokah naznanja svoje veselje. Med tema stolpičeaia na levi in desni je umetnik razvrstil podobe v treh vrstah. V spodnji vrsti so slike pod prav nizkimi loki; predstavljajo pa dogodke iz življenja Jezusovega in Marijinega. Skoro štirikrat višji so loki v srednji vrsti. Pod niimi stoji ob levi sv. Peter, sv. Petronij in sv. Janez Krstnik, ob desni pa sv. Andrej, sv. Lovrencij in sv. Pavel. Srednja lina pa je malo višja in dvakrat tako široka ko obstranske. V njej se vidi kronanje Marijino. Marija sedi na levi — proti evangeljski strani — ponižno ima priklonjeno glavo in poveSa v neizmerni sreči oči, roki pa drži liubko in priprosto sklenjeni na prsih. Kristus pa sedi na desni, oblečen v kraljevsko dalmatiko in plašč in s krono na glari; z levo drži žezlo, z desno pa polaga krono Mariji na glavo. Vse je tako priprosto izraženo in neprisiljeno, vendar pa veseli in povzdiga krščansko srce. Nad temi sedmimi loki gre čez in &ez nizka ograja sestavljena iz malih klinčkov. Mislim, da se je umetniku ravno ta misel posebno posrečila, kajti za ograjo je razvrščenih pod loki 7 doprsnih kipor in je videti, kakor da bi stali — v drugem nadstropju — za ograjo na hodniku in bi radovedno gledali tja dol, kjer Kristus krona Marijo. Ako bi bil umetnik ograjo izpustil in bi bil tudi v drugi vrsti razstavil svetnike v celi postavi, imel bi bil oltar kar dve hibi. Prvič bi bil malo višji, kakor zahteva lepo razmerje, drugič — kar je mnogo važneje — srednja vrsta, ki je zdaj najvišja, bi izgubili poleg enako visoke tretje vrste svoj odločilni pomen in glavna misel, duhovno sredotočje altarnega nastavka — kronanje Marijino — bi nehalo biti sredotočje tudi v umetniSkem oziru. Nad temi doprsnimi podobami se pa končuje oltar v samih špiCastih stolpih. Srednii je veliko višji ko drugi, prekosi eelo ona dva osmerokota stolpa, ki Sčitita strani nastavkove; nosi pa na vrhu kip junaka nebeških trum — sv. Mihaela, a v lini pod streho je kip sv. Janeza Krstnika, ki kliče: Glejte jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta . . . Ostalih šest vršičkov nosi doprsne kipe prerokov. V rokah imajo dolge liste iz pergamenta in berejo v njih svoja prerokovanja o Kristusu in njegovom prihodu. Kaj ne, tak oltar bi tudi ti rad videl, dragi bralec! (Dalje prih.) Smešničar. MrliČ v kovčku. To je bil dirindaj v poštnem vlaku južne železnice. V III. razred je vstopil v bližini Celja nek mož v vidni razburjenosti. PlaSne poglede je pošiljal na kovček, katerega je prinesel seboj. Iz kovčeka se je širil sumljiv duh. Vsi potniki v vozu so bili prepričani, da je plašni mož — morilec in da ima v kovčeku zaprto svojo žrtev. V bližini Gradca je hotel mož izstopiti, a potniki so ga zadržali in v Gradcu izročili policiji. Na kolodvoru so odprli kovček. Iz kovčeka je Sinil nepopisen smrad. Policaji so se morali prijeti za nos, v kovčku pa so bili veliki kosi pokvarjenega — štajarskega sira. —jBil je mrlič, v njem pa polno črvov!