192
Važna novica iz Frankobroda.
Nemški narodni zbor v Frankobrodu je začel na-gimu avstrijanskimu cesarstvu zmirej nevarniši prihajati.
27. dan pretečeniga mesca je sklenil celo dve ustavne postavi, ktere imajo name'n, naše cesarstvo po čili popolnama razdjati in pokončati — sklenil je, brez de bi bil le avstrijansko cesarstvo prašal, dežele našiga cesarstva razcepiti, de bi razcepljene in po tem oslabljene ložeje v svojo pest dobil.
35 poslancov avstrijanskiga cesarstva v Frankobrodu se je odreklo taki sovražni namembi, de se nočejo nikakor takim postavam udati. Zato so položili zboru odrekljivo pismo. De bi pa njih volja veči moč zadobila, 60 spisali tudi na svoje voljivce razglas in ga v tiste dežele razposlali, ki so jih v Frankobrod poslale, de naj hi tudi voljivci ta njih odrek (jnotest) podpisali in ga jim z veliko podpisi kmalo v Frankobrod poslali.
Gospod Korl G o Id so tudi vre d niš t vu Novic en iztis imenovanima razglasa s prošnjo poslali, de naj ga poslovenjenima berž po Novicah razglasimo, de se jih
bo po krajnski deželi veliko voljivcov podpisalo in tako odrekljivo pismo berž v Frankobrod poslalo.
Ker bo v ti reči še kaj več govoriti treba, podamo za zdej le imenovani razglas, de se bojo Slovenci pomenili med seboj, in de bojo pripravili krepko besedo zoper Frankobrodski zbor, ki se nepoklican v avstrijanske zadeve vtika ? našiga Cesarja gospodariti, in nas za-treti hoče. Imenovani razglas je tale:
Svojim voljivcam!
Sklepi ustavivniga nemškiga narodniga zbora v Frankobrodu 27. kozoperska tega leta so za celo našo avstrijansko domovino tako važni v svojih nasledkih, de se nasproti svojim voljivcam in celimu cesarstvu primo-rane čutimo, njih svobodno in očitno govoriti.
Po teh sklepih se glasi 2. in 3. razdelk prihodnje ustave nemške deržave takole:
2,$. 2. Noben del nem&ke deržave ne sme % nenemškimi deželami v eno deržavo zedinjen biti."
„§. 3. Ako ima kaka nemška dežela % eno nenemško deželo edini ga deržavniga vladarja, se ima dotika med obojnima deželama po postavah čisto samiga osebniga združenja vravnati.^
Ako se te postavi na avstrijansko cesarstvo ober-nete, se mora ta cela deržava razdeliti, — zveza, ktera njene nemške in nenemške dežele edini, razter-gati in vse družtvo edino samo na osebo deržavniga vladarja pripeti. Po tem se ima vse, kar zgodovinsko obstanje, moč in velikost Avstrije podpira, razdreti, z zedinjeno močjo na edino središe se gibajoče deržavno življenje njegovih dežela pokončati, in dežele v pravicah in postavah, v ustavi in vladanji, popolnama sak-sebi razrušene biti.
Ljudstva avstrijanskiga cesarstva, poprej po oblasti? zdej pa v svobodi in bratovšini z enakopravnostjo* v si h narodov v eno telo zedi njene, bi ee potem takim ločile, na nove in neznane pota silile, in v nevarnost pogube pahnile, ktere bi zavoljo raziočno-sti vladarskih svetovavcov v ločenih deželah razcepljena volja ustavniga vladarja varovati ne^ mogla. Celost avstrijanskiga cesarstva, ime Avstrije bi zginilo iz zgodovine.
Naše vestno prepričanje o tem težko krivico spozna, ne le zastran ustavnih postav avstrijanskih narodov, temuč tudi zastran njih terdno med saboj zvezaniga prida in zastran njih močne volje, ktera jih je skupej deržala v časih nar veči sile in nevarnosti.
Jeli taka krivica potre'ba nemški deželi? Ali je Nemčii v prid, kar Avstrijo pokonča? Nikdar ne! Nemčije prihodnost se opira na Avstrijo! Na Avstrijo, ki je staro braniše Nemčije proti jutrinim deželam — na Avstrijo, ktere ljudstva so se tudi v zahodnjih deželah za svobodnost nemške dežele bojevale, — na Austrijo, ki je ob časih miru nemško vedenje, nemški duh clo na daljne brege Donave zanesla, — na Avstrijo, ktera bo v zavezi z Nemčijo v tiste kraje tudi nemško svobodo prinesla in tako nemški narod k občnozgodo-vinskimu poklicu pripeljala.
Akoravno nas tedej nar živejši nagnjenje za nar tesnejši zavezo Avstrije z Nemčijo nadušuje, —akoravno visoko važnost zedinjene politike spoznamo, — akoravno potrebo spoznamo, de bi se vse ograje med njima o-vergle in de bi se zastran telesniga in dušniga prida edina voditva vpeljala, nas vunder vse to ni moglo k temu pripraviti, de bi mi imenovana 2 razdelka brez vse sneme spoznali in se v teh razdelkih zapopadeni o-sebni vezi podvergli, ktere namen je: avstrijansko cesarsto razdjati.
Ker to očitno na znanje damo, se nadjamo, de smo ravno tako po vošilih avstrijanskih narodov; kakor
193
po zaupanju  svojih  voljivcov ravnali,  in tedej  pričakujemo, de nam bojo svoje misli razodel i. V Frankobrodu na Majnu 1. listopada 1848.
Avstrijanski poslanci ustavniga nemškiga na-
rodniga zbora.
Benedickt iz Koroškiga, Czornig iz Ceskiga, Fr. grof Deym iz Ceskiga, Edlauer iz Stajarskiga, Egger iz Dunaja, Engelmaver iz gorniga Avstr., Fritsch iz gorniga Avstr., Fugerl iz spod. Avstr., Gobel iz Slež-kiga, K. žlahtni Gold iz Krajnskiga, Gspan iz Tirolskima^ žl. Haydn iz gorniga Avstr., Herzig iz Ceskiga, Hochsmann iz Marskiga, Kagerbauer iz gorniga Avstr., Ign. Kaiser iz spodniga Avstr., Ign. žl. Kursinger in Lienbacher iz Solniga grada, Mally iz Stajarskiga, žl. Miihlfeld iz Dunaja, J. G. Neumann iz Ceskiga, Petzer iz Tirolskiga, Piringer iz gorniga Avstr., S. žl. Pretišv iz Tifolskiga, Polatseheck iz Marskiga, Rasvsl iz Ceskiga, Reindl iz gorniga Avstr., Renger iz Ceskiga, Riegler iz Marskiga, Scheliessnig iz Koroškiga, Sehmidt iz gorniga Avstr. ^ Schrott iz Krajn-skiga, žl. Sommaruga iz Ceskiga, Stein iz Gorice, Stulz iz Vorarlberga, Tomascheck iz Marskiga, Weiss iz gorn. Avstr., Wolf iz Stajarskiga, Beda Weber iz Tirolskiga.                   __________