A l f o n z G s pan P R E Š E R N O V G R O B V K R A N J U Mecl d v e m a p o m e m b n i m a P r e š e r n o v i m a o b l e t n i c a m a — m e d s to le t - n ico s m r t i in s t o p e t d e s e t l e t n i c o r o j s t v a — p o s t a j a v p r a š a n j e p e s n i k o - vega g r o b a v K r a n j u p e r e č e . P o n o v e m m e s t n e m r e g u l a c i j s k e m n a č r t u b o d o o p u s t i l i s t a r o k r a n j s k o pokopa l i š če , k j e r p o č i v a p r a h d v e h n a š i h ve l i k ih m o ž : F r a n c e t a P r e š e r n a in S i m o n a J e n k a . V p r i h o d n j e b o n a t i s t em k r a j u m e n d a j a v e n n a s a d . T a sk lep , se zdi, j e d o k o n č e n in svo j c i d r u g i h u m r l i h in t a m p o k o p a n i h i m a j o že n a i zb i ro , d a ali d a d o p r e k o p a t i g r o b o v e al i p a pus te , n a j j i h p r e r a s e t r a v a . J a s n o j e , d a se bo p r o b l e m P r e š e r n o v e g a i n J e n k o v e g a g r o b a m o r a l reš i t i d r u g a č e . V s a j g lede u s o d e P r e š e r n o v e g a g r o b a p r i h a j a j o v poš tev t r i r e š i t v e : a l i o s t a n e g r o b ma s v o j e m mes tu , k a k r š e n j e , č e t u d i s e i z p r e m e n i o k o l j e ; a l i p r e n e s o n a g r o b n i k i n o s t a n k e p e s n i k o v e g a t r u p l a k a m d r u g a m , m o r e b i t i v V r b o ; ali i z k o p l j e j o p e s n i k o v p r a h , ga p r e n e s o v m a v z o l e j , k i g a n a m e r a v a j o zg rad i t i b l i zu p e s n i k o v e r o j s t n e hiše , s p o m e n i k p a os t ane , k j e r j e d a n e s . K a j b o z J e n k o v i m g r o b o m , m e n d a d o s l e j še n i od ločeno , t o d a p r o b l e m b o t r e b a r e ševa t i v z p o r e d n o s p r o b l e m o m P r e - š e r n o v e g a g r o b a in z n i č m a n j š o p i e t e to . K o se s p r e m i n j a l ice s t a r e g a k r a n j s k e g a p o k o p a l i š č a in k a ž e j o m n o g a z n a m e n j a , d a p r v a od n a v e d e n i h možnos t i žal n e b o o b v e l j a l a , j e p r a v , da o s v e t l i m o p r e t e k l e d o g o d k e , k i so v zvezi z z d a j š n j i m poč iva l i ščem F r a n c é t a P r e š e r n a . Č e o g l e d u j e š r d e č k a s t i , s sve t l imi ž i l ami p r e p r e ž e n i k a m n i t n i s t ebe r , p o s t a v l j e n n a n a j v i d n e j š e m m e s t u s red i s t a r e g a k r a n j s k e g a p o k o p a l i š č a , b e r e š n a n j e g a p r e d n j i s t r a n i p e s n i k o v o ime s p o d a t k o m o n j e g o v e m r o j s t v u in s m r t i t e r d v e m a v e r z o m a iz e l e g i j e V spomin A n d r e j a Smole t a , n a h r b t n i p a : V PESMIH neumerlimu postavili častitelji njegovi 1852 M e d r a z m i š l j a n j e m o p e s n i k o v e m ž i v l j e n j u in d e l u se ti u t e g n e ob pog ledu n a t a g r o b spoče t i v r s t a v p r a š a n j , n . p r . k a j se j e zgod i lo od d n e v a P r e š e r n o v e s m r t i p a d o 1. 1852, od k o d t a k a m e n , o k a t e r e m so zapisa l i , d a j e d o m a č — g o r e n j s k i , k d o j e za snova l t a p r e p r o s t i , a v e n d a r l e m o n u m e n t a l n i s t ebe r , z d r u ž u j o č an t i čne , s a r a c e n s k e i n celo b a r o č n e s t i lne p r v i n e , č i g a v o d l e t o ga j e k lesa lo , k d o ga j e n a r o č i l in plača l , k a k š e n de lež j e ime l a p r i t e m s l o v e n s k a c e l o k u p n o s t in s l e d n j i č , k a k o j e ž ive la t a k r a t A n a J e l o v š k o v a z os i ro t e l ima p e s n i k o v i m a po- tomce m a. N a vsa ta v p r a š a n j a dost i i z č r p n o o d g o v a r j a j o o h r a n j e n i v i r i . 1 P r v a r a z p o k a , k i v id iš s k o z n j o v p r e t e k l o s t in t e o p o z a r j a , d a u t e g n e b i t i z g o d o v i n a t ega g r o b a n e n a v a d n a , j e v a b i l o k s l a v n o s t n e m u o d k r i t j u n a g r o b n i k a , o b j a v l j e n o v N o v i c a h d n e 30. j u n . 1852.2 V d o p i s u iz L j u b l j a n e v a b i s icer n e p o d p i s a n i o d b o r za p o s t a v i t e v s p o m e n i k a »vse p r i j a t l e in čas t ivce r a j n i g a . . . P r e š e r n a , k t e r i g a s l a v a bo doné l a , d o k l e r b o svet stal , p o š i roc im svetu«, n a j se u d e l e ž e d n e 3. j u l . o b de se t i h s l a v n o s t n e g a o d k r i t j a s p o m e n i k a »na n o v i m grobu« . Y i s tem v a b i l u s to j i še s t a v e k : » S p o m i n e k l epo pos tav i t i , j e b i l r a j n i p o dovo- l j e n j i ča s t i t i ga c e r k o v n i g a in p a m e s t n i g a p r e d s t o j n i š t v a v n o v g r o b položen , n a d k t e r i m s t o j i iz k a m n a i zde l an i nov i s p o m i n e k , k t e r i g a p o s t a v a se b o z i m e n o v a n o c e r k o v n o s l o v e s n o s t j o v s a b o t o p r a z - novala .« P o t e m t a k e m t a g r o b ni p r v o , m a r v e č j e že d r u g o poč iva l i š če pe sn i - k o v e g a t r u p l a . T o d e j s t v o d o s l e j n i b i l o sp lošno znano , j e p a v r e d n o , d a t r d i t e v p re i ščemo, j o i z p r i č a m o , h k r a t i p a p o j a s n i m o še d r u g e o k o l - nos t i v zvezi z g r o b o m . I P o o p r a v l j e n e m p o g r e b u , k i se j e začel v sobo to d n e 10. f e b r . 1849 o b 10. u r i i z p r e d h i še p e s n i k o v e smr t i , t a k r a t Mes to št. 181, s e r a zv i l p r o t i ž u p n i c e r k v i , k j e r j e b r a l d e k a n Jožef D a g a r i n o b š tev i ln i a s i s t en - ci zadušn ico , o d t a m p a k r e n i l n a pokopa l i š če 3 in se k o n č a l m a l o p r e d p o l d n e v o m , so se t is t i p o g r e b c i , k i so se b i l i p r i p e l j a l i iz L j u b l j a n e . T rž iča , R a d o v l j i c e in o d d r u g o d , z b r a l i v gost i ln i P r i s t a r i pošti .4 N i j i h b i l o mnogo , za to j i h p a tud i t e d a n j i č a sn ik i ne n a v a j a j o . S l o v e n i j a se v p o r o č i l u o p o g r e b u z d n e I I . f e b r . ce lo z a r a d i t e g a t a k o l e p r i t o ž u j e : ' Kakor smo bili napovedovali, j e včeri v K r a j n j u bil pogreb našiga brez- smertniga pevca Prešerna. Tu so se kakor pri več priložnostih zopet Krajnci skazali iskrene in dobro spoznavajoče domorodce, koliko zgubo je smert tega moža slovenski domovini naklonila. Cela narodna straža ga je spremila k poko- jišu. Tudi iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev se je bilo nekoliko častivcov rajnciga sošlo, vendar njih množica z njegovimi visokimi zaslugami za sloven- sko pismenstvo v nikakoršni primeri ni bila . . . 1 Mimo tedanjega časopisja, Ernestinih in Lenkinih spominov in druge literature, ki jo sproti navajam, uporabljam predvsem naslednje doslej neizčr- pane rokopisne vire: a) izpisek iz dnevnika Prešernovega znanca Franca Po- točnika; NUK, Ms 456, št. 77; — b) dnevnik pesnice Josipine Turnogra jske ; NUK, Ms 655, št. 2; — c) račune, pisma in druge spise, nanašajoče se na Prešernov grob, ki jih je zbral ravnatelj Kmetijske družbe Gustav Pire in izročil ob sto- letnici Prešernovega rojstva Fr. Levcu, s čigar delom literarne zapuščine so prišli v NUK; Ms 495 IV, št. 54—49. 3 N 50. jun. 1852, list 52, str. 208. 3 LZg 10. febr. 1849; Pravi Slovenec 12. febr. 1849, list 7, str. 55; Sja 15. febr. 1849, list 15, str. 50; IB 13. febr. 1849, list 13, str. 49; N 14. febr. 1849, list 7, str. 29. 4 Gl. op. la. n Sja 13. febr. 1849, list 13, str. 50. I m e n a teh gos tov n a m j e o h r a n i l F r . P o t o č n i k v s v o j e m d n e v n i k u . Iz L j u b l j a n e s o se p r i p e l j a l i : d r . J a n e z Ble iwe i s , ž i v i n o z d r a v n i k dr . S imon S t rup i , " d v a z a s t o p n i k a k o m o r n e p r o k a t u r e , n a m r e č d r . H e n - r i k H a a n in d r . E r n e s t L e h m a n n , o d v e t n i k d r . J a n e z Ahač ič , u r e d n i k S l o v e n i j e M a t e j C iga le , s k r i p t o r l i c e j s k e k n j i ž n i c e M i h a Kas te l i c in » o g n j e v i t i Buča r« , n a m r e č Žiga, t a k r a t med ic inec , k a s n e j e z d r a v n i k v N o v e m m e s t u i n K o č e v j u , znan i p e v e c in d e k l a m a t o r p r i b e s e d a h Slo- v e n s k e g a d r u š t v a in i g r a l e c p r i d i l e t a n t s k i h p r e d s t a v a h v L j u b l j a n i . 7 Iz R a d o v l j i c e so p r i š l i : o k r a j n i s o d n i k I g n a c i j G u z e l j , t is t i , k i j e bil po p o l i c i j s k i h i n f o r m a c i j a h o b d o g o d k i h 1848 t a k o r e v o l u c i o n a r n o r azpo - ložen, d a j e j a v n o s r a m o t i l d i n a s t i j o in p o d p i h o v a l o k o l i š k e k m e t e , n a j n e p l a č u j e j o d a v k o v , 8 sodni a v s k u l t a n t Mor i c D e l Neg ro , d a l j e n e k i Žurga , 0 W a g n e r 1 0 in Hornau . T r ž i č a n a s ta p r i š l a d v a : o k r a j n i p r e d s t o j - n i k d r . F r a n c S c h r e y in A l b e r t J a b o r n i g , k a s n e j š i p o l i c i j s k i k o m i s a r v L j u b l j a n i , z B l e d a p e s n i k o v s o i m e n j a k in p r i j a t e l j , poses tn ik F r a n c e P r e š e r e n , 1 1 z J e sen ic p a u r a d n i k R u a r d o v i h f u ž i n P e s j a k in ces tn i n a d - z o r n i k i n ž e n i r F r a n c P o t o č n i k . S l e d n j i j e zap i sa l o s e s t a n k u P r i s t a r i poš t i tole:1 2 Denselben Tags Mittags speisten die mehrersten (!) Gäste im Gasthause auf der alten Post; Bučar las das Sonet: О Verba draga vas domača — und weinte, tief bewegt schlugen wir unsere Gläser einander und leerten aus den letzten Tropfen zur Erinnerung, der nun dahin ging, »von dess Gefielden kein Wanderer wiederkehrt«" — »far well!« — Wir beschlossen, dass wir nächsten Samstag den 17. d. M. in Krainburg die Octave feiern wol l en . . . S l o v e n i j a , I l l y r i s c h e s Bla t t in Novice 1 4 v n a s l e d n j i h d n e h v p o r o - či l ih o p o g r e b u r e s v a b i j o p e s n i k o v e čas t i l ce k o s m i n i v K r a n j , d a bi se t a m pogovor i l i z u r a d i n a g r o b n i k a . T a k o se j e v k r o g u z b r a n i h p o g r e b c e v r o d i l a misel , d a b i čas t i lc i r a j n e g a z b r a l i s r e d s t v a i n p o s k r b e l i za d o s t o j e n g rob . K a k o bi b i lo s ice r s to r eč jo , j e t e ž k o reč i . z las t i če bi b i l a s k r b p r e p u š č e n a le pesn i - k o v i m s o r o d n i k o m . Bra t J u r i j , ž u p n i k n a n e m š k e m Koroškem, 1 5 j e m e d p e s n i k o v o b o l e z n i j o , k o n i b i l o z a s l u ž k a in j e t r k a l a n a v r a t a b e d a , n e k a j k r a t segel v žep in p o m a g a l . Tis t ih z a d n j i h 30 g o l d i n a r j e v , k i j i h j e s e s t r a K a t r a še ime la o d f a j m o š t r a , j e t a k o j p o d o k t o r j e vi s m r t i i z roč i l a d e k a n u D a g a r i n u . L e n k a p r a v i o t e m : » K a k o r d a b i b i l D a g a - " O njem gl. uradne šematizme od 1848 navzdol in N 13. jan. 1855, list 47, str 188 7 À. Trstenjak, Slovensko gledališče 34, 37, 39; SBL 1 63. 8 Mal, Zgodovina slovenskega naroda 670, 671 in 700. 0 Skorajda Janez Ž., konceptni praktikant pri okr. komisariatu v Radov- ljici; šematizmi pred 1849; Mal, Zgodovina 671. 10 Morda Franc W., pisar prav tam; šematizmi. 11 Kidrič, Prešerni od konca 15. do srede 19. stoletja, ČJKZ 1927, str. 188 si. (št. 92). " Gl. op. 4. 13 Citat iz Schleglovega prevoda Shakespearovega Hamleta. 14 Gl. op. 3. "> Kidrič, Prešerni, str. 190 (št. 108). r i n n e k a j t e r j a l , če se p r a v s p o m i n j a m . 1 6 Da rigor.ist J u r i j pos l e j n i ču t i l n o b e n i h dolžnos t i več, j e v ide t i iz tega , da n j e g o v e g a i m e n a n i k j e r ne s r e č a m o v zvezi s s p o m e n i š k o a k c i j o . O č e t a in m a t e r e že do lgo ni b i lo več med ž iv imi : Š imen j e u m r l 1838 v S k a r u č n i , M i n a p a 1842 v Š e n t r o p e r t u p r i B e l j a k u . 1 7 S ses t rami 1 8 p a j e b i lo t a k o l e : n a j s t a r e j š a , J e r a , j e ž ive la o m o ž e n a s P r i m o ž e m A m b r o ž i č e m na K o r o š k e m , t r e t j a . Mina , j e z m o ž e m Jože fom V o v k o m g o s p o d a r i l a n a R i b i č e v i m v Vrb i . d r u g a p o s tarost i , K a t r a , j e z d o k t o r j e v o s m r t j o i zgub i l a r e d n i k a , zad- n j i dve , Urša in L e n k a , p a s ta živel i od J u r i j e v e mize na K o r o š k e m . Še b r e z u p n e j š i j e bil p o l o ž a j m a t e r e d v e h še ž iveč ih P r e š e r n o v i h di- r e k t n i h po tomcev , A n e Je lovškove . Z a r a d i t a k š n i h r a z m e r j e r a d o v o l j - iio p o r a v n a l celo p o g r e b n e s t r o š k e ( » k o u d u k t , b a k l e in še d rugo 1 0 ) boga t i b l e j s k i »stric« F r a n c e P r e š e r e n , ki p a ni bil s p e s n i k o m v n i k a - k e m b l i ž n j e m so rods tvu , j e pa iz s p o š t o v a n j a d o u m r l e g a p r i j a t e l j a ču t i l to dolžnos t . N a s l e d n j o s o b o t o (17. 11. 1849), k o ma j bi se spet zb ra l i p e s n i k o v i čast i lc i v K r a n j u in se d o d o b r a pogovor i l i o s p o m e n i k u , se j i h j e o d z v a l o n a p o v a b i l a v ča sn ik ih le m a j h n o š tevi lo . Iz L j u b l j a n e j e p r i še l m e n d a ed in i B le iwe i s in z Jesen ic Po točn ik , 2 0 n a v z o č n i so bil i go tovo t u d i P r e š e r n o v i znanc i iz K r a n j a . O b o s m i n i so o snova l i v o k v i r u l j u b l j a n s k e g a S l o v e n s k e g a d r u š t v a n e k a k š e n s p o m e n i š k i o d b o r , ki n a j bi p r e v z e l s k r b za p e s n i k o v g rob . I m e n a t ega o d b o r a so n a m znana . 2 1 P r v o b e s e d o j e imel s e v e d a dr . Ble iweis , o b s t ran i pa so mu s t a l i d r . J. Ahač ič , m a g i s t r a l n i s v e t n i k in d r ž . p o s l a n e c Mihae l A m b r o ž , kus tos l j u b l j a n s k e g a m u z e j a K a r e l D e ž n i a n , sodn ik I g n a c i j G u z e l j , b i b l i o t e k a r Miha Kas te l i c , d r . E r n e s t L e h m a n n , p r e d a v a t e l j na p r a v o - s lovni f a k u l t e t i v L j u b l j a n i , 2 2 k i pa j e b i l a še is to l e to u k i n j e n a , l j u b - l j a n s k i z v o n a r S a m a s s a in d r . S imon S t r u p i . T o d a k j e dob i t i s r e d s t v a ? N a k a k o d r ž a v n o , d e ž e l n o ali o b č i n s k o l>odporo t a k r a t ni b i lo mis l i t i . P o t j e b i l a e n a s a m a ; n a m r e č t is ta , k i j o j e že 13. f e b r . p r e d l a g a l a S l o v e n i j a : »Misl imo za res , d a i m a j o de la r a j n e i g a t o l i k o ceno, d a bi v v s a k i m s l o v e n s k i m selu, t e r g u , m e s t u b r e z vse o p o m b e podp i se za p r i n e s k e za ta ž l ah tn i n a m e n pob i r a t i imeli.« T o r e j j a v n a n a b i r k a p r i vseh n a r o d n o p r e b u j e n i h S lovenc ih , s loneča n a d o b r i o r g a n i z a c i j i in p o d p r t a z ž ivo a g i t a c i j o . Ali t a k š n i h n a b i r a l n i h a k c i j j e b i lo v t is t i dob i p r v i h s l o v e n s k i h po l i t i čn ih o r g a n i z a c i j zelo v e l i k o : vse o d z b i r a n j a p r i s p e v k o v za J e l ač i cevo v o j s k o zope r u p o r n e M a d ž a r e p a d o razn ih d o b r o d e l n i h a k c i j za pogore l e« in d r u g e nes reč - 16 Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje, str. 54. 17 Kidrič, Prešerni, str. 192 (št. 118), str. 193 (št. 119). 18 Kidrič, Prešerni, str. 192, (št. 121, 122, 123, 124 in 125). 18 Lenka, str. 41. Gl. op. 4. al ßleiweisovo povabilo na sejo spomeniškega odbora dne 4. jan. 1852; NUK, Ms 495, št. 49, priloga p. и Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, Zgodovina slovenske univerze v L jub l jan i do 1929. str. 67 si. nežc . O d b o r se j e moge l z a n a š a t i r a z e n na d a r o v e p o s a m e z n i k o v ie še n a p o m o č S l o v e n s k e g a d r u š t v a . Še p r e d e n j e izšel v j a v n o s t i k a k ok l ic , n a j l j u d j e z b i r a j o d e n a r , j e p r i r e d i l o d n e 11. m a r c a 1849 S l o v e n s k o d r u š t v o v l j u b l j a n s k e m s ta- n o v s k e m g l eda l i š ču »besedo« n a čast P r e š e r n o v e m u spominu . T a m ьо pel i , d e k l a m i r a l i iz P r e š e r n o v e » p e s e m s k e zapušč ine« i n V o d n i k o v o M o j spominek . 2 3 S ledi l i so si n a t o t r i k r a t p o t r i j e og las i v N o v i c a h (v a p r . in m a j u 1849, v f e b r . in m a r c u 1850) in u r a d n e m l i s tu L a i b a c h e r Ze i tung (v a p r . in m a j u 1850). P r v a s e r i j a p o v a b i l se glas i t ako le : 2 4 Povabilo na vse Slovence! Na grobu našiga slovénskiga pesmenika dr. Prešerna je več njegovih pri- jatlov in častivcov sklenilo, si pr izadjât i , de se spomin na mojs t ra naših pčvcov, n j emu in domovini spoaôbin, z napravo veličastniga spominka pri- hodnosti izroči. Sklenilo se j e tedaj , L jub l jansko slovénsko družtvo naprositi, de bi pr ineske za ta spomin i k nabirat i počelo in celo to misel izpeljalo. Podpisani odbor slovénskiga družtva se je krasne misli hvaležnosti domo- vine do slavniga pésnika z veséljem poprijél, in povabi, opustivši razkladanje občnoznanih zaslug ranjciga za pisménstvo slovensko, rojake k obilnim prinê- skam. Po njih izidu se bo izpeljava našiga namena ravnala, in občinstvu po- zneje na znanje dala. Prinéski, kteri se bodo po časopisih oznanovali, na j se izročč v pisarnici slovénskiga družtva v Salendrovili ulicah Nro 195 v Ljubljani. V Ljubljani 13. maliga travna 1849. Odbor slovénskiga družtva. V j u n i j u 1850 so začel i o b j a v l j a t i s e z n a m e d a r o v a l c e v in j i h d o o k t o b r a n a s l e d n j e g a l e t a p r iobč i l i v N o v i c a h s edem, v L a i b a c h e r i c i p a enega . 2 5 V m e s so še r azpos la l i 15. j u l . 1851 k a k i h 40 l i t o g r a f i r a n i h o k r o ž n i c n a nas love r a z n i h d o m o r o d c e v n a K r a n j s k e m in j i h pros i l i , n a j z n a b i r k a m i m e d znanc i p o s p e š i j o d o t o k darov . 2 8 K o se j e n a t e k l o do a p r i l a 1851 n e k a j n a d 300 gld, j e o d b o r i ska l o s n u t k e za n a g r o b n i k . S t v a r pa se j e le v l e k l a in šele t i k p r e d 4. j a n . 1852 j e d r . B l e i w e i s sk l i ca l o d b o r o v o s e j o z n a s l e d n j i m z n a č i l n i m vab i lom: 2 7 Einladug zur definitiven Erledigung des Prešern'sehen Grabsteines Sonntag den 4. d. M. in der Kanzlei der Landwirtschafts- gesellschaft (Salendergasse) um 11 Uhr. Es ist hohe Zeit, dass wir mit der Setzung des Grabmahles, wofür die Beiträge schon lange im Kasten liegen, zu Ende kommen, und so mehr, als der Steinmetzmeister Thomann wissen möchte: ob er die Arbeit in Angriff nehmen wird oder nicht, indem er im letztern Falle dann ein anderes Monu- 23 N 7. sušca 1849, list 10, str. 42. 24 Dokladni list к N št. 17 (25. apr. 1849, str. 50), št. 18, (2. maja 1849, str. 58) in št. 19, (9. maja 1849, str. 66). 30 Dokladni list: 12. jun. 1850, 5. febr., 30. apr., 23. jul., 6. avg. in 1. okt. 1851. 28 Dor. Prešerns Denkmahl. Geld-Journal. NUK, Ms 493, št. 49 (citiram: G—J); vpis z dne 6. jul. 1851: Litographie und Briefmarken für 40 St. Einla- dungschreiben — 1 Fl 36 kr . 27 Gl. op. 21. Poročilo o seji gl. N z dne 7. jan. 1852, list 2, str. 8. ment zur Ausarbeitung übernimmt. — Ich ersuche daher die Herrn ver- lässlich erscheinen zu wollen. P . T . Hr. Dr. Ahačič wird erscheinen (podpis) „ M. R. Ambrož dtto „ Prof. Dežman „ „ „ Asses. Guzeli „ „ „ Bibliothekar Kastelic „ „ Dr. v. Lehmann „ „ „ Samassa „ „ „ Dr. Struppi Hr. Steinmetzmeister Thomann wird ebenfalls ersucht, hierzu zu erscheinen. Šele n a t e j s e j i d n e 4. j a n . 1852 j e p r e d t r e m i le t i spoče t a mise l d o - b i l a t a k š n o o b l i k o , da so pol l e t a k a s n e j e mogl i o d k r i t i P r e š e r n o v n a g r o b n i k . II P r e j , k o j e izšla v N o v i c a h p r v a s e r i j a p o v a b i l k p r i s t o p u d č l e ž - n ikov , j e k o t p r v i pos la l s v o j s icer s k r o m n i d a r (40 k r ) P e t e r Kozler„ sodn i a k t u a r v R o v i n j u , t a k r a t m u d e č se k o t po l i t i k n a D u n a j u . 2 8 P a p r v i o b j a v i o g l a s a j e p r i s p e v a l d r u g i d a r o v a l e c 3 gld, n a m r e č l j u b - l j a n s k i N e m e c , a d v o k a t d r . M a k s i m i l i j a n W u r z b a c h . 2 " Is t i d a n , k o j e izšel d r u g i og la s (2. m a j a ) , j e pos la l k r a n j s k o n e m š k i f e v d a l e c , p e s n i k i n p o l i t i k A n t o n A l e k s a n d e r grof A u e r s p e r g - A n a s t a z i j G r ü n 20 g ld i n n a p i s a l S l o v e n s k e m u d r u š t v u pismo,3 0 češ d a ga sili d v o j n a dolžnost , , p r i s p e v a t i k a m e n k s p o m e n i k u : Ich folge nicht nur, um als Sohn des Landes, dessen Volkssprache der vaterländische Sänger bereichert und veredelt hat, meinen Obolus fü r diesen Todten beizusteuern, sondern ich möchte auch vor Ihnen, meine Herren, noch ein anderes Todtenopfer in dieses Grab senken, nämlich das des wärmsten* unauslöschlichen Dankes, den ein Schüler dem einstigen Lehrer seiner jugend- tage schuldet. Wenn jemals der in der Knabenbrust schlummernde Funke zur edleren Flamme, der unentwickelte Keim zur Blüthe wurde, so danke ich es ihm, vor Allen! — Der Mann, dessen odysseeischer Geist »Vieler Menschen Städte gesehen und Sitten gelernt hat«, fühl te es gar wohl, dass eine gebildete Volks- sprache der wohlthätige Strom sei, der in seinen Tiefen die Goldkörner j ener höhern Gesittung führe, welche allein die in Krämpfen liegende Welt endlich zu beruhigen und neuzugestalten vermag. — In diesem Sinne hat der Verewigte in seinen Schriften eines der kostbarsten Vermächtnisse fü r sein Volk hinter- lassen. N a d r u g o o b j a v o P o v a b i l a se j e og l a s i l o 9 d a r o v a l c e v : m e d n j i m i 2 k m e t a z J e z e r s k e g a (Jožef Koš i r , M i h a S k u b e r ) , 2 i n d u s t r i j c a (A. Sa - massa , F i d e l i s T e r p i n c ) , k a p l a n iz Že lezne K a p l e (Ant . Š k r j a n c ) , t r g o v e c iz L j u b l j a n e (Jožef D e b e v c ) i n n e i m e n o v a n i d a r o v a l e c iz Š e n t v i d a , n a j - 28 G-J, vpis z dne 3. apr. 1849. 20 G-J, vpis z dne 28. apr. 1849. 30 LZ 1882, 581—2; G—J, vpis z dne 4. ma ja 1849. b r ž v i p a v s k e g a , p i s a t e l j in čas t i l ec P r e š e r n o v M a t i j a Ver tovc . 8 1 N a t r e t j e v a b i l o se j e o d z v a l o že 25 l j u d i : 11 d a r o v a l c e v iz s n e ž n i š k e g a o k r a j a , 1 v e l e p o s e s t n i k (Fr . Rudež ) , t u č i t e l j (A. Bi tenc) , 2 p r a v n i k a ( Ivan l r k i č in A n t o n Lašan) , t š t u d e n t (Žepič, k i j e n a b r a l 5 gld) , mi - r e n s k i ž u p n i k (J. H o č e v a r ) in k a p l a n (J. G r u d e n ) , 1 i n d u s t r i j e c (Dav id Mol ine iz L o n d o n a ) , n e k i Jože iz P a z i n a itd.32 P o t eh p r v i h d a r o v i h , ki so da l i s k u p a j n e k a j m a n j k o 100 gld , j e l i a b i r k a n e k a k o ob t i ča l a . O d z v a l o se j e d o s l e j še le 39 d a r o v a l c e v in d o 15. f eb r . 1850 s ta k a n i l a s a m o še d v a : d u n a j s k i s lovensk i p lesn i k o m i t e j e z b r a l n a j b r ž n a k a k i s v o j i p r e d p u s t n i p r i r e d i t v i 10 gld in a d v o k a t d r . V ik to r H r a d e c k y . p r e v z e m n i k P r e š e r n o v e o d v e t n i š k e p i s a r n e v K r a n j u , j e p r i s p e v a l prav tol iko.3 3 T u d i r a z n e o b j a v e p r e v o d o v P r e š e r n o v i h p e s m i in p o s n e t e k R i c c i j e v e k r i t i k e P o e z i j , p r i o b č e n v S l o v e n i j i 28. dec. 1849, n iso vzbu- d i l e t o l i k š n e pozornos t i , d a b i b i l o k a j p o z n a t i v n a b i r k i z a s p o m e n i k . O d b o r j e pos la l v s v e t d r u g o s e r i j o poz ivov in j o nas lovi l » P r i j u l - l j e m in č a s t i t e l j e m r a j n c i g a d r . P r e š e r n a « . O d z i v j e bi l z d a j b o l j š i . Med 7. I I I . i n 20. IV. 1850 se j e p r e j š n j i m p r i d r u ž i l o 64 nov ih d a r o v a l c e v in p o v e č a l o n a b r a n o vso to za n e k a j čez 80 g ld ; p o s a m e z n i p r i s p e v k i so b i l i t o r e j s o r a z m e r n o n i ž j i . V t e j d r u g i s k u p i n i n a j d e m o imena , k a k o r : M i h a K a s t e l i c (1 gld!), d r . Jos ip M u r š e c iz G r a d c a (10 gld) , d r . Jos. J u r i j S t r o s m a y e r (5 g ld) , m i n i s t r s k i s v e t n i k Me te l Ožegov ič , m i n i s t r s k i kon - c ip i s t Kušev ič , p o s l a n e c J. Tomič , l i tograf Ivanov ič , p u b l i c i s t Št. P e j a - kov ic , p e s n i k Iv . M a ž u r a n i č , A n d . T . Ber l i č , d r . D i m i t r i j D e m e t e r , z d r a v n i k Jos. K u l m e r , A. V r a n i c a m , L o v r o P i n t a r , več n a D u n a j u ž iveč ih S l o v e n c e v — m e d n j i m i L o v r o T o m a n , M a t e j C i g a l e , d r . M a t i j a D o l e n c — t e r 19 t r ž a š k i h S lovencev , H r v a t o v i n S r b o v (Simon R u d m a š , I v a n M a c u n , F e l i k s G l o b o č n i k , A l e k s Mariinovic, A n d r e j S t o j k o v i c ) itd. T a k o j n a t o j e B le iwe i s v r g e l m r e ž o še z o g l a s o m v LZg. O d z v a l a s t a se v t e j zvezi le d v a : f evda l ec , b r d s k i g r a š č a k A n t o n b a r o n Zois, p r a n e č a k Žigov, z n a j v i š j i m z n e s k o m v v s e j n a b i r k i (50 gld)3 4 in l j u b l j a n s k i t rgo - vec V. S e u n i k (20 kr) , m e d t e m k o j e pos la l p r i s p e v k e osmih u r a d n i k o v in 1 t r g o v c a z V r h n i k e č lan s p o m e n i š k e g a o d b o r a G u z e l j , k a z e n s k o p r e m e š č e n iz R a d o v l j i c e n a V r h n i k o , od tod p a v L j u b l j a n o , 8 5 go tovoda n e g l e d e n a p r o š n j o , p r i o b č e n o v n e m š k e m l i s tu . N e p o s r e d n o p r e d o b j a v o p r v e g a s e z n a m a d a r o v a l c e v (N 12. j u n . 1850), ki n a j b i t ud i u č i n k o v a l a i z p o d b u d n o , j e segel v žep dr . B le iwe i s in p o d p i s a l 5 g ld . t a k o d a j e b i l z a d n j i v o b j a v l j e n e m seznamu. 8 8 N e k a k o č is to o s a m l j e n j e v p i s a n v b l a g a j n i š k o k n j i g o k a s n e j š i n a r o d n i o d p a d n i k K a r e l D e ž - m a n s p r i s p e v k o m 1 gld.3 7 Ves t a čas j e v n e t o n a b i r a l p r i p r i j a t e l j i h z las t i v g o r n j i savsk i do l in i in v Š m a r t n e m p r i L i t i j i F r . P o t o č n i k in 31 G-J. vpisi z dne 2—8. ma ja 1849. 3S G-J, vpisi z dne 12. maja — 11. sept. 1849. 33 G-J, vpis z dne 15. febr. 1850. 34 G-J, vpis z dne 23. maja 1850. 35 Mal, Zgodovina 671. 30 G-J, vpis: juni j 1850 (torej brez navedbe dneva). 37 G-J, vpis z dne 4. okt. 1850. z a i n t e r e s i r a l za n a b i r k o v e č k o 20 l j u d i , m e d n j i m i : 2 f u ž i n s k a d e l a v c a ( Janeza in Jože ta V i lmana ) in več n a m e š č e n c e v s S a v e p r i J e sen icah , 3 ž u p n i k e (J. V a r i a iz K r a s n e , F r . A m b r o ž a iz F u ž i n pod M a n g r t o m in F r . D e r m e l j a iz Ra teč ) in 2 k a p l a n a ( J a n e z a K r u š o v c a in J o ž e t a L ipov - š k a iz K r a n j s k e gore) , 2 p o š t a r j a ( L e n k o K e r s t e i n in L o v r e t a R a b i č a z Jesenic) , po e n e g a i n d u s i r i j c a ( V i k t o r j a R u a r d a , l a s t n i k a s a v s k e žele- za rne) , v e l e p o s e s t n i k a (Fr . Kosa iz Fuž in ) , » f r o n k a č a iz K r a n j s k e gore« ( Janeza R o k a ) itd.3 8 Za d r u g o o b l e t n i c o p e s n i k o v e s m r t i s t a se og las i l a u č i t e l j A n d r e j P r a p r o t n i k in p e s n i k F r a n c è C e g n a r in d a r o v a l a v s a k po 1 gld.39 N a j b r ž pod v t i som o b j a v e d r u g e g a s e z n a m a d a r o v a l c e v (5. f e b r u a r - j a 1851) se j e oglas i l K r a n j . D o 22. a p r . 1851 j e zb ra l n e i m e n o v a n n a b i - r a l e c s o r a z m e r n o l ep z n e s e k : 32 gld. M a n j o d e n e g a g o l d i n a r j a ni da l n o b e n da rova l ec , t oda mož, k i j e n a b i r a l , n i imel p r a v l a h k e g a d e l a in j e m o r a l o p r a v i t i p r e c e j po tov p a si j e m e n d a z a t o z a r a č u n a l za t r u d in čas cel go ld ina r . S e z n a m K r a n j č a n o v o b s e g a 19 imen . M e d n j i m i j e 5 t r g o v c e v ( K o n r a d P le iwe i s , Rudo l f in K o n r a d L o k a r , J a n e z H o l c e r , Ka re l F l o r j a n in F r a n c e K r i š p e r ) , 2 d a v č n a i n 2 s o d n a u r a d n i k a , z d r a v - nik A n g e r e r , k n j i g o v e z F . W . Resell , d e k a n Kos, poš t a r , v o d j a z e m l j i - š k e k n j i g e , poses tn i ca A n t o n i j a K a l a n idr . 4 0 K o j e o d b o r izvedel , k o l i k o b i v e l j a l p r i m e r e n n a g r o b n i k , in n i imel v b l a g a j n i v e č k o 350 gld, se j e n a r a v n o s t o b r n i l z o k r o ž n i c o še n a t i s te r o d o l j u b e , k i se d o s l e j š e n iso odzval i . B e s e d i l o t e o k r o ž n i c e , o h r a n j e n e v B le iwe i sovem zapisu, 4 1 se g l a s i : Prečastiti gospod! Za neravno prekrasni, vunder za našiga perviga pesnika dohtarju Prešerna spodobni grobni spominek nam še denarja manjka. Tudi Vašiga imena še manj- ka v versti tistih domorodcov, ki so k temu spominku k a j darovali. Vemo, da Vi, ki ste za blagor in čast domovine vnet rodoljub, ste le dosihmal pozabili se vdeležiti te domorodne naprave v slavo neumerjočiga domačiga pevca. Prosim Vas tedaj za blagorodni donesek, in da bi še ktere domorodce svoje bl ižnje okolice v tu namen nagovorili, — blagodare pa v enim tednu meni po- slali, ker se mudi, da še to jesen pride spominek na grob v Krajnju, kjer naš Prešern počiva. Z Bogam! V Ljubljani 5. julija 1851. S e z n a m n a s l o v l j e n c e v , k i so t a B le iwe i sov dop i s p re j e l i , 4 2 j e zan i - miv, k e r k a ž e t r o j e : do z d a j se j e d u h o v š č i n a , k i j e p r e d s t a v l j a l a še z m e r o m v e č i n o m e d s lovensk imi i zobraženc i , iz z n a n i h v z r o k o v n a vse p r o š n j e s l abo o d z i v a l a , k a j še le d a b i s a m a v z e l a n a b i r k o v r o k e ; d o s l e j s o p r a v n i k i k o t p e s n i k o v i s t anovsk i t o v a r i š i — t o d a n e a d v o k a t i , p a č p a s o d n i k i — p o k a z a l i n a j v e č , r e k e l b i , s t a n o v s k e so l idarnos t i , z a to bi j i h b i l o t r e b a še b o l j p r i t e g n i t i ; n e k a t e r i »domorodc i , za b l a g o r 38 G-J, vpis z dne 30. jan. 1851. ;,B G-J, vpis z dne 8. febr. 1851. ,0 G-J, vpis z dne 22. apr. 1851. " NUK, Ms 495, št. 37. 4- NUK. Ms 495 št. 46. i n čas t d o m o v i n e vne t i r o d o l j u b i « , se n i t i n a to d i r e k t n o B l e i w e i s o v o p i s m o n i s o o m e h č a l i , d a b i odveza l i s v o j e m o š n j i č e . L j u d j e iz t e t r e t j e s k u p i n e so n . p r . : l j u b l j a n s k i ž u p a n d r . M a t i j a B u r g e r , ž u p n i k i n pe- s n i k B laž P o t o č n i k , n a r a v o s l o v e c F e r d i n a n d Schmid t , t ist i , k i m u j e P r e š e r e n zap isa l , d a i m a »s lovensko srce«, z g o d o v i n a r V i n c e n c F e r e r i j K l u n , s l ovn iča r F r . Me te lko , d o m o p i s e c H e n r i k Cos ta , sodni a k t u a r n a B r d u Jožef K e r s n i k , o č e J a n k o v , s o d n i k a J. S e ž u n iz M o k r o n o g a in M. P i n t a r iz R a d o v l j i c e , n a j b r ž p a t u d i še s o d n i k i F r . O m a h e n iz St ične , J. P o d b o j iz B i s t r i ce in A l o j z Šeber iz K r š k e g a . N e k a t e r i m e d temi , k i so os ta l i g luh i t u d i za t o p r o š n j o , so b i l i č r n o g l e d i ze lo t j e , k i š e v e d n o n i s o o d p u s t i l i p e s n i k u l j u b e z e n s k i h pesmi , r a z n i h šal in sp loh p r o s t o - d u š n e š i r ine , d r u g i — zlast i b i r o k r a t j e — že n i s o v e č r a d i s l išal i , d a j i h k d o n a glas i m e n u j e s l o v e n s k e al i s l o v a n s k e r o d o l j u b e i n d o m o r o d - ce, k a j t i z m e r o m o s t r e j š i po l i t i čn i v e t e r j e n a p o v e d o v a l s k o r a j š n j o v l a d o B a h o v i h h u z a r j e v , t r e t j i p a so se v s k o p u š k i z a k r k n j e n o s t i d e - la l i , k a k o r da s o pozab i l i . D a i m a j o in d a b i l a h k o k a j p r i s p e v a l i , to j e B le iwe i s d o b r o vede l , s icer b i j i m n e b i l p o š i l j a l p i s em t e r p l ače - va l poš tn ine . Č e p a j e b i l m e d t e m i v e n d a r l e kdo , k i j e r a j š i p o m a g a l č l o v e k u v bed i , v k a k r š n i j e ž ive la A n a s s v o j i m a i n P r e š e r n o v i m a o t r o k o m a , m u z g o d o v i n a r a d a o d p u š č a , d a ga n i mod d a r o v a l c i . O d z i v n a to p o s l e d n j o v e č j o odiborovo a k c i j o j e b i l spe t z a d o v o l j i v . P r i s p e v k i so se s t e k a l i od j u l i j a 1851 do f e b r u a r j a 1852. L e t e m i » j e b i l t a k o počasen , d a j e za j e s e n o b l j u b l j e n o o d k r i t j e s p o m e n i k a p a d l o v vodo. Ko t p o s a m e z n i k i so se o d z v a l i n e k a t e r i že d r u g i č (dr. M. D o - lenc) , n e k a t e r i p r v i č ( S t r i t a r j e v b r a t k a p l a n J a n e z — 2 gld) , p ro f . G r e - g o r T u š a r — 2 gld, t r ž a š k i u č i t e l j Jože L e v e č — 1 gld, r o k a v i č a r in t r g o v e c V a c l a v H o r a k , p r i k a t e r e m se j e A n a izuč i la rokav iča r s tva 4 : l — 2 gld , d r . J. Al iač ič — 10 gld , t i s k a r B l a z n i k — 5 gld, t r g o v e c J. B a u m g a r t n e r — 10 gld, t r ž a š k i p roš t , p i s a t e l j M i h a e l V e r n e — 2 gld i td.4 4 N a j v e č p a so v r g l e n a b i r k e , k i so j i h i zved l i sodni a d j u n k t i in s o d n i k i : J a n e z K e r s n i k v Senožečah , p i s a t e l j e v s t r ic , J a n e z Reš v I d r i j i , M o r i c D e l N e g r o v K r a n j s k i gor i , F l o r i j a n K o n š e k v K a m n i k u , E v g e n O b l a k v P o s t o j n i , Jožef Ž u r g a v Ložu, I v a n Bro l ih v Č r n o m l j u , J a n e z I r k i č v V ipav i , R a j k o K o č e v a r v M e t l i k i in M i h a e l L a v r i č v Žužem- b e r k u . 4 0 B l a g a j n i k s p o m e n i š k e g a o d b o r a A n d r e j B r u s j e vp i sa l v b l a g a j - n i š k i d n e v n i k 110 n o v i h i m e n in n a d 200 g ld vplač i l . P r e d e n so b i l i vsi r a č u n i z a k l j u č e n i , so p r i s p e v a l i še z a d n j i t r i j e d a r o v a l c i v e č j e v so t e : D a v i d Mol ine se j e oglas i l 6. s ep t . 1852 iz L o n d o n a in p r i s p e v a l že d r u g i č (p rv ič 5, t o k r a t 10 gld) , b l e j s k i P r e š e r e n j e da l 30 g ld , z a i z r a v - 4a E. Jclovšek, Spomini 46. 44 G-J, vpisi z dne 9. jul. 1851 — 28. febr. 1852. 45 NUK, Ms 495, št. 39; G-J, vpis z dne 15. jul. 1851. — Ms 495, št. 40; G-J , vpis z dne 15. jul. 1851. — Ms 495, št. 41; G-J, vpis z dne 15. jul. |185l. — Ms 495, št. 42; G-J, vpis z dne 15. jul. 1851. — Ms 495, št. 43* G-J, vpis z dne 19, jul. 1851. — Ms 495, št. 44; G-J, vpis z dne 21. jul. 1851. — Ms 495, št. 48: G-J, vpis z dne 19. jul. 1851. — Ms 495, št. 38; G-J, vpis 'z dne 6. avg. 1851. — Ms 495, št. 47; G-J, vpis z dne 6. avg. 1851. — G-J , vpis z dne 27. sept. 1851. n a v o d o h o d k o v ill i z d a t k o v — s l e d n j i so o b r a č u n s k e m z a k l j u č k u d n e 31. j u l . 1853 znaša l i 626 gld 45 k r , d o h o d k i p a le 586 g ld 29 k r — j e p r i m a k n i l o S l o v e n s k o d r u š t v o iz s v o j e b l a g a j n e 40 gld 16 k r . " O d n o s več ine s l o v e n s k e d u h o v š č i n e d o te a k c i j e ž ivo p o n a z o r u j e t a t a l e d v a p r i m e r a : J a n e z K e r s n i k v S e n o ž e č a h j e b i l zelo v n e t n a b i r a l e c . T r k a l n i le p r i b o g a t i n i h . P r i d o b i l j e 24 d a r o v a l c e v ; r a z e n P r e š e r n o v e g a s t a n o v s k e g a t o v a r i š a in. k o r e s p o n d e n t a d r . A l b e r t a M e r k a , p e s n i k a Mi- r o s l a v a V i l h a r j a in d r u g i h so vp i san i n a n j e g o v i n a b i r a l n i poli4 7 n a 11.. 12. in 13. m e s t u n a s l e d n j i : ena uboga vdova 30 kr Gosp. Anton Pokoril iz Senožeč, fajmošter . 20 kr en ljudomili berač 30 kr. C e j e K e r s n i k m e h a n i č n o zap i sova l d a r o v a l c e p o v r s t n e m r e d u , k a k o r j i h j e p r i d o b i v a l , g o v o r i j o znesk i s ami d o v o l j zgovorno , da ž u p n i k n i da l od srcu, če pa j e n a b i r a l e c n a m e n o m a p o s t a v i l mod s i ro- m a š n o žen ico in b e r a č a ž u p n i k a , j e h o t e l p o v e d a t i o d b o r u , d a se g o n j a z o p e r P r e š e r n a s te s t r a n i n i po l eg l a n i t i pO' smr t i . — D r u g i m i g l j a j v s e b u j e t a l e d o s t a v e k k p i smu , k i j e s p r e m l j a l o d e n a r n o p o š i l j k o nab i - r a l ca R a j k a K o č e v a r j a iz Met l ike : 4 8 » G o s p o d j e d u h o v n i b i se bil i t u d i ude lež i l i , a m p a k j i m t u d i p o m a n j k u j e : če b o j o , k a k o r so o b l j u b i l i , p o z n e j š i k a j dal i , bom V a m p r e c poslal .« » G o s p o d j e d u h o v n i « o b l j u b e n i so n i k d a r i zpo ln i l i , le o d k r i ž a t i so se ho te l i n a d l e ž n e g a p r o s i l c a z z a v i t o besedo , d a b i se j i m n e b i l o t r e b a i z g o v a r j a t i , z a k a j n e dado . P r e g l e d o v a n j e r a č u n o v n a m p o v e še t o in ono . K o l i k o r j e m o g o č e ugo tov i t i p o k l i c e de l ežn ikov , j e b i l o m e d n j i m i k a k i h 50 p r a v n i k o v , p r a v t o l i k o d r u g i h u r a d n i k o v ( p o š t a r j e v , d a v k a r j e v , g r a š č i n s k i h o s k r b - nikov', p i s a r j e v itd.), n e k a j m a n j p o s e s t n i k o v , 21 d u h o v n i k o v , n a j v e č iz e e v e r o z a p a d n i h p r e d e l o v S l o v e n i j e — z n a m e n j e , d a se t a m j a n z e n i - s t i č n a ozkosrč i ios t mi to l iko u k o r e n i n i l a — 10 ve l eposes tn ikov , 7 d i j a - kov , 6 z d r a v n i k o v in p r a v t o l i k o i n d u s t r i j c e v , 3 uč i t e l j i , 2 k o v i n a r j a in o b r t n i k a i td . D r u g a u g o t o v i t e v : a k c i j a j e z a j e l a s k o r a j i z k l j u č n o le K r a n j s k o ; a g i t a c i j a ni segla — k a k o r bi b i l a m o r a l a — na Š t a j e r s k o , K o r o š k o , G o r i š k o , v Js t ro . I z j e m i s ta le T r s t t e r D u n a j , v l e t i h p r v e g a p a r l a m e n t a to r i šče m n o g i h s l o v e n s k i h in s l ovansk ih po l i t i kov . Med s l e d n j i m i so p o s e b n o z a s t o p a n i H r v a t j e , k a r si r a z l a g a m o s t e m , d a so se t u d i S lovenc i m a l o p r e j ude lež i l i n a b i r a l n e a k c i j e , k i so j o sprož i l i H r v a t j e , n a m r e č za J e l a č i č e v o v o j s k o . Med d a r o v a l c i j e n e k a j k r a n j - sk ih N e m c e v , n e k a j S r b o v , 3 Č e h i in 1 Anglež . R a č u n s k e k n j i g e i zka - z u j e j o o k o l i 280 de l ežn ikov , v i š ina p r i s p e v k o v se g i b l j e med 8 k r a j c a r j i in 50 g o l d i n a r j i , b l izu 120 l j u d i j e p l a č a l o p o 1 gld. P o t e k in u s p e h n a b i r k e p o s t a n e m n o g o j a s n e j š i , če ga v z p o r e d i m o z že o m e n j e n o n a b i r a l n o a k c i j o za J e l ač i čevo vo j sko . 4 0 T u d i t o a k c i j o 4,1 NUK, Ms 495, št. 45; G-J. vpis z dne 29. s ep t 1852, 14. in 31. jul . 1853. 47 NIJK. Ms 495, št. 39. 49 NUK, Ms 495, št. 47. i. 4e Ilešič, Slovenski novčani prinosi za Jelačičevu vojsku godine 1848, Hrv. Kolo 111 (1906), 315—326. j e nu p o b u d o iz Zagreba o rgan iz i r a l dr . Bleiweis s p o m o č j o Slovenske- ga d r u š t v a in j o vodil n a e n a k nač in : dal j e o b j a v i t i pozive v Slove- n i j i , Novicah in La ibacher ic i — p r v o vabi lo j e izšlo 22. avg. 1848 — te r se obrn i l na 47 nab i ra lcev , od ka t e r ih so se n e k a t e r i odzval i , d r u g i ne. Raz l ika pa j e v tem, da so p r i n a b i r k i za Jelačica a k t i v n o sodelovali mnogi duhovn ik i , z a v e d a j o č se, da s t em p o d p i r a j o s v o j o s tvar , n a m r e č r e a k c i j o in k o n t r a r e v o l u c i j o . Mars ika t e r i n j i h o v dopis, k i j e s p r e m l j a l poš i l jko d a r o v , izzveni v p o v e l i č e v a n j e Je lačiceve vo j ske , ki d a ее v o j s k u j e »za vero, dom, ce sa r j a« ali pa »za c e s a r j a F e r d i n a n d a in za celo Avs t r i jo« . Zato n e p reseneča r a z m e r j e med obema n a b i r k a m a n e glede na število darova lcev , ne glede n a viš ino n a b r a n i h d a r o v in ne g lede na to, ko l iko časa s ta t r a j a l i . Za Jelačica j e d a r o v a l o k a k i h 813 Slovencev, n a b i r k a , ki j e t r a j a l a k o m a j 6 mesecev, j e v r g l a 1955 gld; a k c i j e za P r e š e r n o v spomen ik pa se j e udeleži la k o m a j t r e t j i n a , vsoti d a r o v s ta v s o r a z m e r j u s š tevi lom deležnikov, toda p r i spevk i za na- g r o b n i k so se s teka l i o s e m k r a t d l j e . Le n e k a j n a j i z r a z i t e j š i h vzpore- d i t e v n a j še osvet l i obe p o d j e t j i . S a m o za Jelačica so p r i speva l i : n. pr . Sv. A n d r a ž n a Koroškem (torišče škofa A. M. Slomška) 62 gld, Ce lovec 31 gld 30 kr , Št. J u r i j o b Ščavnici (nab i ra lec domačin , r adgonsk i kap lan A. Kref t ) 40 gld, t r e b a n j s k i o k r a j 182 gld, Podče t r t ek , k j e r s ta ag i t i r a l a dr . Š te fan Kočevar in župn ik A. Wolf , 40 gld, C e l j e 25 gld, Mokronog 69 gld, Novo mes to 81 gld 25 kr , Gor i ca 59 gld 50 k r i td. Za Je lač ica j e n a b r a l a Vipava 45 gld, za P r e š e r n a 17 gld, I d r i j a za p r v e g a 102 gld, za d r u g e g a 3 gld 42 kr , Lovro P i n t a r j e zbra l med znanci 61 gld za Hrva t e , za spomen ik j e p r i speva l sam 5 gld, Mi rna j e pos la la v Zagreb 85 gld in še 5 f r ancosk ih f r a n k o v , P r e š e r n u p a n a m e n i l a le 2 glcl 20 k r , v K r a n j u so nab ra l i za b a n a 86 gld 50 kr , za spomenik pesn iku , č igar ime j e t a k o tesno povezano z zgodovino tega mesta, pa le 32 gld. P isma, ki s p r e m l j a j o d a r o v e za vo jsko , p r e k i p e v a j o včas ih od n a v d u š e n j a za s lovensko-h rva t sko in vses lovansko slogo, za d inas t i jo , za A v s t r i j o itd., spoš tovan je do pe sn ika pa govori le iz dopisa Gr i inovega , Kersni- kovega , O b l a k o v e g a , Mol inovega in Do lenčevega . K j e so ostali s svo j imi p r i spevk i pesn ikovi še živeči v r s tn ik i i/, dobe Obelice, k a k o r : Levičnik , Cigler , Kosmač, Kovačič, G r a b r i j a n in Tušek , k j e S t a n k o Vraz , D a v o r i n T r s t e n j a k , Oros lav Caf , Rados lav Razlag, Bož idar Raič, L u k a Svetec, Ivan Navra t i l , F r a n c Malavašič , Anton Ja- nežič, k j e ve l ik i noviški g romovn ik in tačas p r e d s e d n i k t r ž a š k e g a Slav - j a n s k e g a d ruš tva , Jovan Vesel-Koseski, k j e M a t i j a M a j a r - Z i l j s k i , An- d r e j E insp ie le r in dr . Š te fan Kočevar , k j e F r a n Miklošič in še to l iko d r u g i h ? D a sta naš kmet in de lavec t a k o slabo zas topana, j e bil pač k r i v d ružben i r azvo j , ko l i ko r se seveda ti l j u d j e iz l j u d s t v a ne s k r i v a j o med t is t imi anon imnimi devetdeset imi darovalc i , ka t e r ih s t anovske p r ipadnos t i zaradi nepopoln ih p o d a t k o v ni moči dognat i . P r e š e r n o v p r v i g r o b n a k r a n j s k e m p o k o p a l i š č u j e bil n e k j e d r u g j e in n e t a m , k j e r j e danes . Al i j e p o s t o le t ih , k l j u b t e m u , da že d a v n o ni več n o b e n e ž ive p r i č e p a t u d i ne k a k i h z a p i s k o v ali d r u g i h d i r e k t n i h v i rov , mogoče ugotov i t i , k j e j e bi lo p r v o p e s n i k o v o počiva l i šče , k d a j so t r u p l o p r e k o p a l i in z a k a j ? J e r n e j L e v i č n i k , t is t i čbe l i ča r , k i j e P r e š e r e n n a n j i n n a H o l z a p f l a n a p e r i l h u d o m u š n i e p i g r a m L e s n i č n j e k u in L e v i č n j e k u , j e leta 1850 iz s a m o t e — h r i b o v nad O s o j s k i m j e z e r o m , k j e r j e s l užbova l — ob i ska l L j u b l j a n o . 5 0 S p o t o m a se j e u s t a v i l v K r a n j u , o b i s k a l m o j s t r o v g rob , n a t o p a z b r a l n e k a j p o d a t k o v in o b d r u g i ob le tn i c i P r e š e r n o v e smr t i o b j a v i l v C a r i n t h i j i č l a n e k , v s e b u j o č v a ž n e p r i s p e v k e za p e s n i k o v o b iog ra f i j o . 5 1 T a m p r a v i m e d d r u g i m : An dr. Prešcrns Todtenbahre verstummten Hass und Neid. Alles wett- eiferte, dem Manne des Volkes eine prachtvolle Bestattung zu bereiten. Am Friedhofe in Krainburg, rechter Hand, bald am Eingange, ist er beigesetzt, und voriges Jahr erhielt er ein »seiner würdiges Denkmal«. P r v a n a v e d b a , da j e p e s n i k s p r v a poč iva l n a desno , t a k o j p r i vho- du , m o r a v s e k a k o r d r ž a t i , v b e s e d a h pa , p o s t a v l j e n i h n a l a š č m e d n a r e - k o v a j e , da j e dobi l P r e š e r e n že 1849 »sebe v r e d e n s p o m e n i k « , t iči b r i d k a i r o n i j a , s a j j e m o r a l b i t i p e s n i k o v čas t i l ec g l o b o k o r a z o č a r a n , k o j e 1850 naše l n a g r o b u v K r a n j u le b e r a š k o z n a m e n j e . P r e š e r n o v g r o b j e bil t e d a j d e s n o od v h o d a , in s icer ob p o k o p a l i - š k e m zidu, k a k o r b o m o še v idel i . I n k a k š e n j e b i l ta g r o b ? V d n e v n i k u pesn i ce Jos ip ine T u r n o g r a j s k e , t a k r a t s r e č n e z a r o č e n - k e m l a d e g a p r a v n i k a d r . L o v r a T o m a n a , b e r e m o v z n a č i l n e m » l u n i n e m j e z i k u « pod d a t u m o m 8. avg . 1851 n a s l e d n j e : 5 2 /• Bila sini na grobu neumerjočega Prešernu, — bila ondi presrečna iz istoga občutja , kteri je bil nesreča slavnoga pesnika — na strani Lovreta. Tresli so se še zlatotoki na večernom nebu, ko smo stopili na mesto, kjer počiva truplo, u ktcrom je omagalo blago, od svela nepoznano, zaverženo serce. Zelena travica pokriva njegovo zapuščeno gomilo. Čern, lesen, reven križec stoji na n jo j — žalostno znamenje krajnske rodoljubnosti. Celo življenje nesrečnega pevca mi je stopilo pred dušne oči. Černi, slabi križ še zdaj oznanuje, kako oni »svet« blago serce, kako bister um, kako plačuje iskrenim rodoljubom. — In stopi Lovro, beli pergamentni blekec se kmalo blišči na černom križu, sledeče bese- dice je na n j napisal: Dokler živ — si bil nesrečen, Mrtev рак si — pevec večen. Vila sim jaz nesrečnomu Prešernu iz lepih cvetličic venec. Obesim ga zdaj na leseni križ. Kaka sprememba zdaj! Bila je gomila pred zapušena — najbol j revna na pokopališu, in zdaj? Venec — dar ljubezni jo kinči! Zdelo se mi je, kakor da bi se vse pesmice miioga pevca zopet uživele u rožicah. — In zatonu je sonce u blesku večerne zarje, hladen pihljejček dije čez okinčano gomilo, čudni 50 SBL I 649. 51 Ponatis v LZg 15. marca 1851, št. 62, str. 258: Dr. Franz Prešern. Nekro- log. (Aus der Carinthia.) 52 NUK, Ms 655, št. 2, str. 89 sl. miriš razdihajo cvetlice, kakor da bi hotele počastiti neumerjočega pevca. Tužno se tresejo travice, žalostno obesijo svoje glavice, kakor da bi hotele solzico milovanja potrositi na gomilo .nesrečnega'. — Oh, sa j mu je »svet« ne daruje! — Lahka ti žemljica bila, slavni Prešern! Prestal si t a j svet, prestal njegovo nehvaležnost! Tamka j si zdaj, kjer je duh oprostjen teživnih sponov, kjer se gleda u neznano morje luči in čistosti, k jer te ne more več raniti nehva- ležnost sveta! — Srečen si zdaj! Še a v g u s t a 1851 j e s ta l n a P r e š e r n o v i gomil i , k i j e b i l a t o r e j e n a i z m e d n a j b o l j z a n e m a r j e n i h n a v s e m k r a n j s k e m p o k o p a l i š č u , le p r e - p ros t , č r n l esen k r i ž , n e pa k a k — p e s n i k a v r e d e n s p o m e n i k . Jo s ip in in p o d a t e k d o b r o p o d p i r a t a vp i s v b l a g a j n i š k i k n j i g i in o h r a n j e n a , z Blei- w e i s o v o r o k o n a p i s a n a r a č u n s k a pr i loga , 5 3 k i se g las i : Za začasni spominek na grob d r j a Prešerna v Kra jn j i , kter iga sini dal na občne žel je mesca kimovca 1849 mu postaviti, sim pre je l iz zato nabranih de- na r j ev po gosp. Brusu 3 gld 5 kr. Y Ljub l jan i : 19./9. 1849. — Dr. J. Bleiwcis. D o p o m l a d i 1851 se j e n a t e k l o o d n a b i r a l n e a k c i j e že t o l i k o d e n a r - j a , d a j e b i l o r e s k a r n u j n o , n a d o m e s t i t i p r o v i z o r i č n i n a g r o b n i k z do- k o n č n i m . Za to s e j e d r . B le iwe i s o b r n i l z d o p i s o m z d n e 22. m a r c a 1851 n a l i v a r n o k n e z a A u e r s p e r g a v D v o r u p r i Ž u ž e m b e r k u , n a j p o d j e t j e s t a v i o d b o r u p o n u d b o , k o l i k o b i s t a l p r i m e r e n n a g r o b n i k i z l i t ega železa.5 4 T a k š n i s p o m e n i k i so bi l i t e d a j p r i nas ze lo v n a v a d i in j i h j e b i l o n. p r . n a s t a r e m l j u b l j a n s k e m p o k o p a l i š č u p r i Sv. K r i š t o f u več, v m e s t u d i Zoisov. Zdi se, d a j e B l e i w e i s pr i lož i l s v o j e m u p i s m u p r e p r o - s t o skico, k a k o si o d b o r z a m i š l j a s p o m e n i k , in ta sk i ca j e o h r a n j e n a . 5 5 P o d o b a k a ž e že lezno al i k a m n i t n o ploščo, s e g a j o č o od t a l k a k p o l - d r u g i m e t e r v i soko , o b d a j a p a j o v a n t i č n e m s logu z i d a n a k a p e l i c a . C e l o t a j e z a m i š l j e n a t a k o , d a b i sod i la le k p o k o p a l i š k e m u z idu . K o o p o z a r j a t v r d k a v p o n u d b i , k i j i j e p r i l o ž e n o 5 l i s tov s s k i c a m i n a - g robn ikov , 5 8 n a p o s e b n o p r i k l a d n e o s n u t k e in n a v a j a n j i h cene, p r i - p o r o č a od šes t ih v z o r c e v 4 za k z idu in l e 2 p r o s t o s t o j e č a s p o m e n i k a . T o d a B l e i w e i s se j e o b r n i l še n a n e k o n e z n a n o n a m k a m n o s e š k o p o d - j e t j e in t u d i to s tav i p o n u d b o za » s t e n s k o p loščo v m a v e r s k e m s logu« iz š t a j e r s k e g a b e l e g a m a r m o r a in i h a n s k e g a k a m n a . 5 7 T o n a m j e t e d a j d o v o l j t r d e n dokaz , d a j e bil P r e š e r e n d n e 10. f e b r . 1849 r e s p o k o p a n n a de sno o d v h o d a o b p o k o p a l i š k e m z idu . Vpos l an i o s n u t k i p a o d b o r u n i so u g a j a l i . S a j so b i l i z a r e s zelo s t e r eo t i pn i , n e o k u s n i in ne i z r az i t i , p a č t o v a r n i š k i s e r i j s k i l i v a r s k i i zde lk i . K a j t e d a j u k r e n i t i , k o d o m a č e g a a r h i t e k t a - u m e t n i k a t a k r a t n i s m o imel i? B l e i w e i s se j e odloči l , d a se p o s v e t u j e z de l ežn ik i , z a t o j e p r i obč i l v N o v i c a h tole vab i lo : 5 8 53 NUK, Ms 495, št. 49, priloga a; G-J, vpis z dne 9. sept. 1849. 61 NUK, Ms 495, št. 35; pismo ni ohranjeno, vendar se da iz odgovora z dne 27. marca 1851 razbrati njega vsebina. 55 NUK, Ms 495, št. 35, priloga a. 58 NUK, Ms 495, št. 35, priloge e—g. 87 NUK, Ms 495, št. 35, priloga b. 58 Dokladni list k N št. 18 (15. jan. 1851). Povabilo gosp. deležnikom Prešernoviga spominka Odbor za grobni spominek za rajniga dr. Prešerna si je prizadjal z ozirom na nabrane doneske zvedeti: koliko bi tak spominek ali iz karanja ali vlitiga železa veljati utegnil. Vse to se je zda j zvedilo in je bilo s zvedenimi možmi posvctovano. Da pa se ta reč do dobriga sklene in potem berž delati da, povabim vse prijatelje našiga slavniga rojaka, ki so se te domorodne naprave z doneskam vdeležili, na j bi se prihodnjo nedeljo ob 11. uri o pisarnici Kmetijske družbe v Salendrovili ulicah snidili, svojo misel v ti napravi razodet, ktera se bo po večini glasov potem izpeljala. V Ljubljani 12. rožnika 1851. Di-. Bleiweis. S k l e p t ega z b o r o v a n j a , k i n e vemo, k d o vse se ga j e ude l ež i l r a z e n o d b o r n i k o v , n a m j e z n a n s a m o p o s r e d n o . D n e 50. j u n i j a 1851 j e pros i l d r . B le iwe is na D u n a j u s t a lno ž ivečega r o j a k a , v e l j a v n e g a p r a v n i k a in t a k r a t v n e t e g a b o r c a za Z e d i n j e n o S l o v e n i j o d r . M a t i j a D o l e n c a , za svet.6 8 Č e z t r i t e d n e j e p r i s p e l t a l e D o l e n č e v odgovor : 6 0 Predragi prijatelj! Vi se čudite, da Vam na Vaše zadnje prijetno pismice tako dolgo odgovoril nisem. Vzrok te zamude je tale. Precej po tem, ko mi je Vaše pismice v roke prišlo, sem čas, kar mi ga je čez moje goste opravila ostalo, k temu obrnil, da sem v dvorni cesarski kniž- nici marno pregledal vse bukve, ktere stavbne spominke raznih europejskili omikanih narodov v podobah predstavljajo, in ktere mi je Dr. Miklošič rado- voljno podal. Vi želite, tla bi Vam za nad grob slavnega Prešerna spominek slavjau- skega značaja nasvetoval. Ta želja je hvale vredna. Alj kako ji zadostiti? V stavbnih rečeh je znan Stil grški, bizantinski, Gotov, Lahov, à la renaissance in marsikateri drugi. Slavjani pa na tem polju umetnosti dosihmal še nič kuj posebnega, značajnega dovršili niso, kar bi imena lepoumetka vredno bilo. Za- stojn sem gor omenjene knige pregledoval — spominka slavjanskega značaja ni bilo najti. Scer so tudi vsi spominki, ki sem jih pregledal, večdel tako krasni, da bi tisuče goldinarjev potrošili, ako bi enega izmed tistih postaviti hotli. Po tem sem se na meni dobro znanega lepostavbnika (arehiteeta) obrnil, kteri mi je pa še le predvčerejnim obrazek nadgrobka podal, kjer ga zavoljo odida iz Dunaja in popotovanja na Koroško pred dovršiti mogel ni. Ta obrazek Vam bode po pošti došel, po kteri sem ga Vam poslal. Gledé na male denarce, ki jih za to reč potrošiti morete, je izmišljava umetnika se le v tesnim prostoru gibati mogla. Torej je to, kar je izvalila, prosto delo, ktero pa se z mnogoterimi pristavki in z malimi stroški še polepšati da. Namreč bi pristvalo, ako bi se spominski stebr z lepo železno štirivoglato ograjo obdal, in ako bi se na voglih, na dveh pri vsakemu ena lipa, na ostalih dveh pa pri vsakimi ena babilonska vrba vsadila, prostor med ograjo in stebrom рак z raznimi cvetlicami, sosebno planinskimi in z obršlanam posadil. Stebr bi bilo na j boljši iz granita izdelati, k jer bi že to na sebi nevmrjoč- nost pesnika razodevalo. Pa tudi krajnski marmor se bode prilegel. Zvezda, ki je v nndglavku stebra viditi, je simbol nevmrjočnosti. Če je Vam in drugim domorodcum s tem obrazkam vstreženo, me bode močno veselilo: če pa ne, mi bode to veseli dokaz, da v Ljubljani umetni ja dunajski zaostala ni. 59 G-J, pod datumom 30. jun. 1851 vpisan izdatek: »Francirung eines Brie- fes an Dor. Math. Dolenz in Wien — 9 kr.c 60 NUK, Ms 495, št. 49, priloga b. Scer se Vam, Vaši gospej in vsem drugim našim prijateljam prijazno pri- poročim in, Vas iz serca spoštovaje, se podpišem Vaš zvesti prijatelj Dr. Dolenc Na Dunaju 20. dan avgušta 1851. T a dop is n a m p o v e m n o g o tega , k a r s m o žele l i v e d e t i o n a g r o b n i k u . Misel, spoče ta t a k o j po P r e š e r n o v e m p o g r e b u , s e j e še le d v e le t i k a s - n e j e t o l i k o s k o n k r e t i z i r a l a , d a j o j e b i l o t r e b a l e še izvest i . O s n u t e k d u n a j s k e g a » l epos t avbn ika« , č iga r i m e n a žal n e m o r e m o ugotovi t i , j e o d b o r u t a k o u g a j a l , d a ga j e v ce lo t i in v p o d r o b n o s t i h s p r e j e l , l e n a m e s t o g r a n i t a se j e od loč i l za m a r m o r in g r o b a n i so zasadi l i z l i p a m a in v r b a m a - ž a h i j k a m a . 0 1 P r o r a č u n za k a m n o s e š k a de la so d a l i izdela t i l j u b l j a n s k e m u m o j s t r u I g n a c i j u T o m a n u . P o l e g p o s t a v k za dovoz , pos t av i t ev in r a z n o g r a d i v o se g las i g l a v n a p o s t a v k a t ako le : 0 2 Das Monument aus rothen Marmor, und zwar aus dem Steinbruche zu Kotavle, dasselbe wird laut beigelegter Zeichnung verfertiget auf allem 4 Sei- ten poliert, 2°—0'—6" hoch, 2'—0" dick und mit einer Fundamentplat te ver- sehen, welche 1 Schuh dick, 4 Schuh in quadrat seyn muss, und mit der Erde gleich zu stehen kommt, kostet ohne Inschrift — 300 FI. T o m a n o v p r o r a č u n , k i j e p r e d v i d e v a l 384 gld s t ro škov , j e imel Ble iwe is v r o k a h 30. ali 31. dec. 1851, 4. j a n . n a t o so se ses ta l i č l an i o d b o r a k se j i , s p r e j e l i p o n u d b o in o d d a l i k a m n o s e š k a d e l a T o m a n u , o g r a j o iz l i t ega že leza p a j e na roč i l S a m a s s a iz l i v a r n e v Dvoru . 0 : ' K e r j e b i l n a g r o b n i k z a s n o v a n k o t p r o s t o s t o j e č s t e b e r in n e ko t z i d n a plošča, so o d b o r n i k i go tovo t u d i n a t e j s e j i skleni l i , d a d a d o p re lož i t i g r o b o d z idu na l epše m e s t o s r ed i pokopa l i š ča . D o g o d k i so si začel i z d a j s led i t i k a r n a g l o d r u g za d r u g i m . C e z z imo so v D v o r u ul i l i o g r a j o in j o pos la l i v L j u b l j a n o 19. apri la ."4 Mesec d n i k a s n e j e j e p r e j e l k a m n o s e k za o č i t n o že i z k l e s a n i s t e b e r p r v i o b r o k p o g o j e n e vsote, n a m r e č 100 gld.or ' D n e 12. j u n i j a j e o d b o r zap ros i l ž u p n i u r a d v K r a n j u , 0 0 d a določi k r a j , k j e r n a j s t o j i n a g r o b - nik . P r o š n j i so b r e z o d l a š a n j a ugodi l i , i zb ra l i p r i m e r n o m e s t o i n od- red i l i p r e k o p . K m a l u p o t e m d n e v u , t o r e j m e d 12. in 24. j u n i j e m , k o j e T o m a n p r e j e l 2. d e l izp lač i la za p o s t a v i t e v n a g r o b n i k a in j e b i l s tem n j e g o v r a č u n p o r a v n a n , s p o m e n i k p a že d o g r a j e n , so p r e k o p a l i p e s n i k o - 61 Šele v osemdesetih ali devetdesetih letih so zasadili na grob 4 ciprese. Na j s t a re j ša do danes znana fotograf i ja groba nekako iz šestdesetih let je bila ob jav l jena v Tovarišu 4. II. 1949, str. 120. Podobo groba iz 1. 1900 gl. LZ 1900. str. 781. 02 NUK, Ms 495, št. 49, priloga o. O izvoru kamna za nagrobnik gl. še N 25. VI. 1855, str. 198. ю NUK, Ms 495, št. 49, priloga j. 114 NUK, Ms 495, št. 49, priloga 1. G-J, vpis z dne 23. maja 1852. Ta prošnja doslej ni v evidenci, je pa v G-J vpisan pod datumom 12. jun. 1852 izdatek 15 kr: »Stpl. zum Gesuch für den Monuinentstandpunct — an die Kirchenvorstehung«. vo t r u p l o in ga p re lož i l i v nov i grob. 0 7 D n e 30. j u n . so Nov ice o b j a v i l e vab i lo k o d k r i t j u s p o m e n i k a . P o t e k svečanos t i v K r a n j u d n e 3. j u l . 1852 j e znan . O n j e j so d n e 7. j u l . 1852 i z č r p n o po roča l e N o v i c e : med d r u g i m i so se j e ude lež i l i l j u b l j a n s k i v i š ješo lc i k o t pevci , zape l i so t u d i p r a v za t o p r i l i k o z loženo L e v s t i k o v o N a g r o b u P r e š e r n a v k o m p o z i c i j i G r e g o r j a R i h a r j a , s l avnos tn i g o v o r p a j e govor i l p r e d s e d n i k spome- n i škega o d b o r a d r . J. Ble iweis , l e p o r e č n e , p r a z n e in p r e c e j p l a š n e b e s e d e . . . T a k o j e p r i š lo P r e š e r n o v o n c i z t r o h n j e n o s r ce s l e d n j i č do s v o j e g a m i r u ; B le iwe i su pa , k i m u j e u s o d a n a k l o n i l a čast , d a s p o m e n i š k o za- d e v o i zpe l j e , j e b i l a to spe t e n a izmed pr i ložnos t i , d a si u t r d i v o d i l n o v logo k o t »oče s l o v e n s k e g a n a r o d a « . Pod n j e g o v i m p r e d s e d s t v o m j e t e d a j s p o m e n i š k i o d b o r s p a t r i a r h a l n o l a g o d n o s t j o — b o l j pod p r i t i - s k o m t i s t ih m a l o š t e v i l n i h p r a v i h p e s n i k o v i h čas t i l cev in n a j e t e g a o b r t - n ika k a k o r iz s v o j e n o t r a n j e n u j e — o p r a v i l n a l o ž e n o m u obveznos t . Ko bi B le iwe is res d o j e l P r e š e r n o v o vel ič ino, b i m o r a l b i t i n jegov o d n o s p o z n e j e d o p e s n i k o v e zapušč ine , 6 8 p a t ud i do t i s t ih , k i so hotel i kot P r e š e r n o v i d u h o v n i ded ič i po pot i n a p r e d k a , v resn ic i d r u g a č e n , k a k o r j e b i l . IV Č e j e p r e d u s o d n i m 8. f e b r u a r j e m 1849 šes t indva j se t l e t rna r o k a v i - č a r i c a A n a Je lovškova , ž iveča v L j u b l j a n i v p o l j a n s k e m p r e d m e s t j u št. 36 (danes K a p i t e l j s k a 11) z d v e m a o t r o č i č e m a : s e d e m l e t n o T i n k o in t r i i n p o l l e t n i m F r a n c e ! j n o m , r e s še u p a l a , d a b o k d a j t a k o , k a k o r j i j e r e k e l n e k o č P r e š e r e n : 0 0 » . . . če b i se pa v e n d a r l e zgodilo, d a bi p r e j umr l , k o bos t a m o j a o t r o k a p r e s k r b l j e n a , u p a m , d a m o j a o t r o k a ne b o s t a z a p u š č e n a . Šele p o m o j i smr t i uv id i m o j n a r o d , k a j sem stori l z a n j ! . . . M o j a o t r o k a ne bos t a s i r o t i . . . « , in če j i j e v s a j z a t r e n u t e k v z p l a m t e l a i s k r i c a u p a n j a , k o j e p r e b r a l a D a g a r i n o v o p i smo , češ P r e š e - ren j e t i k p r e d s m r t j o p r i z n a l o č e t o v s t v o n j e n i h o t rok , 7 0 j i j e l eg la še s t r a š n e j š a s k r b n a s rce , k o j e i zvede l a za b e s e d i l o n j e g o v e p o s l e d n j e vo l j e . » V e r m ö g e n bes i t ze icli o h n e d i e s s ke ines , sol l te a b e r doch e t w a s z u r ü c k b l e i b e n , so so l len da s se lbe d ie zwei K i n d e r b e e r b e n , w e l c h e ich mi t e i n e r s i c h e r e n J e l o v š e k in L a i b a c h h a b e . . . A u c h d ie g o l d e n e S a c k u h r soll o b i g e n zwei K i n d e r n d e r J e lovšek gehören .« 7 1 Sodišče j e 87 G-J, vpis 24. jim. 1852; Tomanova pobotnica o prejemu vsega zneska v dveh obrokih (302 gld) z datumom 6. jul. 1852 je ohranjena kot Ms 495, št. 49. priloga il ; račun za prekop sam pa je bil poravnan šele 8. jul. 1852 na osnovi naslednje ohranjene Bleiweisove pobotnice: »Empfangsbestätigung über zwei Gulden, welche ich zur Ausbezahlung der Ausgrabungskosten des Leichnames an den Herrn Bürgermeister in Krainburg aus den Monument-Geldern richtig empfangen habe, liiemit bestättigt — Laibach den 8. Juli 1852 — Dr. Bleiweis.« 08 E. ejlovšek, Spomini 130. A. Žigon, Korytkova pogodba z Blaznikom iz leta 1838. (Prispevek k Prešernovi literarni zapuščini.) LZ 1920. 460—467. Be E. Jelovšek, Spomini 49 in 109. 70 E. Jelovšek, Spomini ~ 71 E. Jelovšek, Spomini 62: A. Žigon, Zapuščinski akt 18. d n e 9. m a r c a 1849 ses tav i lo i n v e n t a r d o k t o r j e v e zapušč ine . Z a p i s n i k o b s e g a t e le p o s t a v k e : 7 2 1. go tov ine ob s m r t i n i b i lo nič, 2. s t r a n k e so mu d o l g o v a l e za p r a v n e pos le 483 gld 49 k r , 3. z l a t o u r o so ocen i l i n a 12 gld, 4. 107 k n j i g v 137 z v e z k i h j e p r e d s t a v l j a l o v r e d n o s t 120 gld, n e p r o d a n i i zvodi P o e z i j 450 gld in K r s t a 44 gld, 5. o s t a l e p r e m i č n i n e •— p i s a l n i k in o m a r a iz m e h k e g a l e sa t e r 4 stoli — p a 2 g ld 30 k r ; vse s k u p a j t o r e j 1151 g ld 20 k r . D n e 10. avg . i s t e g a l e t a j e sod išče ugoto- v i lo t u d i do lgove p o k o j n e g a : s t r a n k e so p r i j a v i l e r az l i čne t e r j a t v e v v iš in i 774 gld 45 kr . 7 3 P o z a p i s n i k u o z a p u š č i n s k i r a z p r a v i s ta E r n e - s t i n e in F r a n c e l j p o d e d o v a l a p o s v o j e m p o š t e n e m , 21 let v t r d o d e l o v p r e ž e n e m o č e t u n a p a p i r j u 522 gld 11 kr . 7 4 T o d a od d o l ž n i k o v ni b i l o mogoče i z t e r j a t i v sega d e n a r j a in t a k o j e iz sp isov u g o t o v l j e n o , d a j e A n a p r e j e m a l a za o t r o k a iz P r e š e r n o v e z a p u š č i n e šele o d a v g u s t a 1853 d o j u l i j a 1855 le . izkupiček za P o e z i j e , in s i ce r 5 gld 25 k r n a mesec v 24 ob rok ih . 7 8 K a k o j e ž i v o t a r i l a A n a z o t r o k o m a , m e d t e m k o so z b i r a l i d e n a r za n a g r o b n i k , k a ž e n. p r . t a l e o d l o m e k iz E r n e s t i n i h spominov : 7 6 Es war einige Wochen später (po smrti). Wir hatten alle zusammen den ganzen Tag nichts zu essen, als eine ordinäre Semmel. Mutter weinte, als sie jedem die Hälf te gab, ich bot ihr nun, da ich nicht essen konnte, indem ich sie weinen sah, meine Semmelhälfte, inzwischen war Brüderchen fertig geworden, bat um noch — ich gab ihm nun mein Stück. Inzwischen sammelte man für Prešerns Grabstein, gab im Theater eine Dilletanten-Vorstellung, und dekla- mirtc dabei: »Ne hčere ne sina po meni ne bo.« Meine Mutter hat es selbst gehört. Z a v r ž e n a , o s r a m o č e n a , i zobčena se j e m o r a l a A n a p o k o r i t i za g r e h . d a j e z v sem o g n j e m s v o j e mlados t i l j u b i l a moža , k i n i b i l ve l ik le k o t č lovek , m a r v e č t u d i k o t p e s n i k . N j e n i n a r a v n i p r e p r o s t o s t i in n e p o - k v a r j e n o s t i j e s t a l a n a s p r o t i n e č l o v e š k a mi se lnos t : z l agana , b i g o t n a m a l o m e š č a n s k a m o r a l a . G a r a l a j e i n si p r i t r g o v a l a o d us t , d a b i n a k r m i l a o t r o k a , toda za s lužek j e b i l b e r a š k i . N a s o d n e m v a r u h u j e t o r e j bi lo, d a se p o svo j i č lovešk i in s l u ž b e n i do lžnos t i z a v z a m e za s i rot i . In t a k o j e l j u b l j a n s k i a d v o k a t d r . A n t o n Rudo l f d n e 15. dec. 1849 vloži l n a s l e d n j o p r o š n j o : 7 7 Stempelfrei in Armensachen. Wohllöbliche Armen-Instituts Commission! Ich bin mittelst Décrétés ddto 3. März 1849 Z. 2022 in •/• zum Vormunde der unehelichen mit Dr. Franz Preschern erzeugten Kindern Ernestine, und Franz Jellouscheg ernannt. In solcher Eigenschaft habe ich mich überzeugt, dass vorerst aus dem zu einer Krida geeigneten Verlasse des seel. Dr. Preschern für meine Pupillen nicht der geringste Zufluss zu erwarten steht. Weiters muss. 72 A. Žigon, Zapuščinski akt 21. 73 A. Žigon, Zapuščinski akt 37 si. 71 A. Žigon, Zapuščinski akt 46 si. 75 NUK, Ms 495, št. 24; A. Žigon, Zapuščinski akt 52. 78 NUK, Ms 493/1, str. 13 a, b. 77 NUK, Ms 495, št. 30. ich versichern, dass die Mutter Anna Jellouscheg, Taglöhners Tochter, nur zu den höchst unglücklichen und bedauerungswerthen Geschöpfen gehört, und jedes Mitleidens und jeder Unterstützung würdig ist. Die zwei schuldlosen schö- nen Kinderlein sind in der nothdürftigsten Lage beinahe ohne Kleidung, und bei dem täglich höchstens auf 15 kr mit allem Kleisse erzwingenden Verdienste der Mutter ist auch die Möglichkeit jedweder Erziehung in das Reich der Un- möglichkeit gedrängt. Da mir aber die Erziehung dieser viel Talent versprechen- den schuldlosen Geschöpfe sehr am Herzen liegt, und ich fest überzeugt bin, dass selbst der Gemeinde durch gute Erziehung hoffnungsvoller Geschöpfe am besten Rechnung getragen wird, so erlaube ich mir nach Thunlichkeit fü r Unterstützung zu sorgen. Der Umstund, das« uneheliche Kinder auf Stiftungen gewöhnlich keinen Anspruch machen dürfen, und die laut Armuths-Zeugnisses ddto 10. Dez. 1849 in 2 •/• ämtliche Bestätigung der Richtigkeit meiner Angaben bestimmen mich zur gehorsamsten Bitte: Die wohllöbliche Armeninstituts-Commission wolle geneigtost den darge- stellten Sachverhalt einer gütigen Würdigung unterziehen, und zur Bekleidung und Erziehung der zwei schuldlosen hoffnungsvollen Geschöpfe, folglich zur Ermöglichung der heiligsten Menschen- und Bürgerpflicht eine Gnadengabe mir zukommen lassen. Laibach, am 15. Dezember 1849. Dr. Anton Rudolph, Vormund der mj. Ernestine und Franz Jellouschek. T o n e k a m n e n a v a d n o s o č u t n o in k a r n e b i r o k r a t s k o s e s t a v l j e n o p r o š n j o , k i j i j e p r i l o ž e n o u b o ž n o sp r i čeva lo , p o d p i s a n o p o š e n t p e t r - s k e m ž u p n i k u M. Svet l ič iču , so reš i l i u g o d n o . N a h r b t n i s t r a n i v l o g e s to j i o d l o č b a l j u b l j a n s k e g a š k o f a A. A. W o l f a , p r e d s e d n i k a k o m i s i j e : o t r o k a b o s t a z a č a s n o p r e j e m a l a o d s i ro t i šn ice od 1. j a n . 1850 d a l j e v s u k po 2 k r a j c a r j a n a d a n . T o d a k a j si dob i l t a k r a t za k r a j c a r ? N a t o ti o d g o v a r j a j o Nov ice : e n o ž e m l j o . š e p r e d e n se j e p o v r n i l d a t u m pesn i - k o v e smrt i , s ta b i l a n j e g o v a k r v n a p o t o m c a u r a d n o z a b e l e ž e n a k o t o b č i n s k i s i ro t i ! J a s n o j e , da z 19 k r a j c a r j i na dan , t o j e z A n i n i m za- s l u ž k o m in p o d p o r o za o b a o t r o k a , t r i j e l j u d j e ne bi mogl i ž ivet i . K d o vse j e s ta l s i r o t a m ob s t r an i , d a A n a ni o b u p a l a , n e vemo . O t r o k a s ta r a s l a . T i n k a j e zače la hod i t i k u r š u l i n k a m v šolo, r e d n i d o h o d k i pa so os ta l i isti. V s a j e n k r a t m e d n a b i r k o za s p o m e n i k j e A n a z a p r o s i l a m a g i s t r a t za i z r e d n o p o d p o r o , k e r d a j e d r a g i n j a vse h u j š a i n k e r j i š i b k o z d r a v j e d e l a s k r b i za p r e h r a n o . O g l a s i l a se j e d n e 8. m a j a 1851 p r i m a g i s t r a t n e m s v e t n i k u A m b r o ž u , d a j e vzel n j e n o p r o š n j o n a zapisn ik . 7 8 P o d p i s a n j e p a j e A m b r o ž dos tav i l , d a o t r o k a že p r e j e m a t a o d »očeta ubožcev« P r i m o ž a H u d o v e m i k a »ubožno p o r - c i jo« . L j u b l j a n s k i ž u p a n j e t o o p o m b o u p o š t e v a l i n se p i s m e n o o b r n i l n a o d b o r S l o v e n s k e g a d r u š t v a , češ p r o s i l k a j e res v s t i ski , k e r p a so s r e d s t v a za ubožce že vsa r a z d e l j e n a in n i d e n a r j a za i z r e d n e p o d p o r e , n a j d r u š t v o , p r e d e n z g r a d i P r e š e r n u n a g r o b n i s p o m e n i k za sve t , r a j š i p o s t a v i s p o m e n i k hva l ežnos t i v s r c ih o b e h p e s n i k o v i h po tomcev , in s icer t ako , d a j i m a n a k l o n i v d v a n a j s t i h m e s e č n i h -ob rok ih vsega s k u p a j 24 g ld iz d o s l e j n a b r a n e g a s p o m e n i š k e g a d e n a r j a . 7 0 D r u š t v o j e p r o š n j o 78 NUK, Ms 495, št. 36, priloga. 79 NUK, Ms 495, št. 36. us l i ša lo v p r e d l a g a n e m smis lu d n e 27. m a j a , k a r d o k a z u j e j o B le iwe i - sova b e l e ž k a n a h r b t n i s t r a n i spisa , vp i s i z d a t k a v b l a g a j n i š k i k n j i g i pod d a t u m o m 28. m a j a in p o t r d i l o m a g i s t r a t a , da j e z n e s e k 24 gld p re j e l . 8 0 T a k o s t a s i ro t i T i n k a in F r a n c e l j p r e j e m a l i za » p r i b o l j š e k « od j u n i j a 1851 do m a j a 1852, t o r e j t i k d o o d k r i t j a s p o m e n i k a , v s a k še p o 2 k r a j c a r j a n a d a n iz s p o m e n i š k e g a s k l a d a . T e m u č l o v e k o l j u b n e m u d e j a n j u s p o m e n i š k e g a o d b o r a n a p r v i po- g led ni n i č oč i ta t i . B i r o k r a t s k o j e s icer r e š e v a l b i r o k r a t s k i p r e d l o g m e s t n e g a ž u p a n s t v a , a u s t r ege l mu j e v e n d a r l e t ako , d a j e z l epo ges to n a k l o n i l s k o p o mi lošč ino b e d n i m . D a b i se p a o d b o r k d a j sam, r e c i m o n a p o b u d o p r e d s e d n i k o v o , k i j e d o b r o pozna l An in p o l o ž a j , p o z a n i m a l za p e s n i k o v o r o d n o k r i , o t e m vsi v i r i t r d o v r a t n o molče . T o d a t a č l o v e k o l j u b n o s t se n a m p o k a ž e v e n d a r l e v č i s to d r u g a č n i luči , če še e n k r a t p r e l e t i m o š t ev i lke v b l a g a j n i š k e m d n e v n i k u in p o g l e d a m o , k a k o j e o d b o r g o s p o d a r i l z n a b r a n i m d e n a r j e m . D o h o d k o v i z k a z u j e j o r a č u n i 586 g ld 29 k r , i zda tk i , ki so znaša l i s k u p a j 576 gld 28 k r , p a se d a d o p r e g l e d n o s t rn i t i t a k o l e : 1. s t rošk i za začasn i n a g r o b n i k , za s p o m e n i k , o g r a j o , p r e k o p , za b i l j e ob svečan i b l agos lov i tv i s p o m e n i k a t e r za u r e d i t e v g r o b a 519 gld 14 k r ; 2. p o d p o r a P r e š e r n o v i m a o t r o k o m a 24 g ld ; 5. u p r a v n i s t rošk i , k a k o r : p o š t n i n a , ok rožn i ce , oglasi , p a 33 gld 14 k r . Za v e č i n o t e h i z d a t k o v so o h r a n j e n a r a č u n s k a p o t r d i l a in pobo t - nice. R a č u n b i m o r a l t e d a j i zkaza t i 10 g ld 1 k r p r e b i t k a . Č e m u p a j e po t em v e n d a r l e m o r a l o S l o v e n s k o d r u š t v o iz s v o j e g a š te t i še 40 gld 16 k r . da j e b i lo doseženo r a v n o v e s j e m e d d o h o d k i in i z d a t k i ? Ali z d r u g o b e s e d o : v k a k š n e n a m e n e j e s p o m e n i š k i o d b o r o b r n i l lep i zne sek 50 gld 17 k r , znesek , iz k a t e r e g a b i — r a z d e l j e n e g a k a k o r o n a p o d p o r a o b e m a o t r o k o m a — še d o b r i d v e let i d l j e s i ro t i l a h k o d o b i v a l i za » p r i b o l j š e k « v s a k še p o 2 z e m l j i n a d a n . Pod d a t u m o m 6. m a r c a 1852 s t o j i v b l a g a j - n i š k e m d n e v n i k u res p o s t a v k a 50 gld 17 k r , t a k o l e v p i s a n a ko t i z d a t e k : »Die K o s t e n des C o n c e r t e s f ü r d ie d u r c h d ie U e b e r s c h w e m m u n g Ver - u n g l ü c k t e n a u s d iesen G e l d e r n bes t r i t t en .« Za k a k š e n k o n c e r t , p a n a j j e b i l t u d i r e s n i č n o p r i r e j e n v d o b r o d e l n e namene , 8 1 j e smel o d b o r — ali p r a v za p r a v d i k t a t o r B le iwe i s — 4 mesece p o p r e j , k o j e bil o d k r i t s p o m e n i k P r e š e r n u in p r e d e n j e bi l p l a č a n sp loh k a t e r i k o l i r a č u n za n a g r o b n i k , i zda t i t o l i k š n o vsoto, in d o k l e r s t a p e s n i k o v a p o t o m c a d o b e s e d n o s t r a d a l a k r u h a t e r hod i l a o k r o g m a l o n e gola in b o s a ? In 80 NUK, Ms 495, št. 49, priloga d. 81 LZg in N z dne 15. marca 1852 poročata o dobrodelnem koncertu, ki ga je priredilo dne 5. t. m. Slovensko društvo s sodelovanjem Filharmonične druž- be, in navajata, da je deželni glavar razdelil čisti dohodek te prireditve (125 gld) tako, da so dobili polovico revni Črnomaljci in Metličani, polovico pa »povo- denjci«, ne omenita pa, da predstavljata dve petini tega dobička prispevek iz sklada za Prešernov spomenik. Letak in program tega koncerta sta ohranjena v Bleiweisovi zapuščini v NUK. k a k o j e to, da ta visoki i z d a t e k n i p o d p r t p r a v z n o b e n o pobotn ico , d a j e bi l res k d a j in k o m u r k o l i i zp l ačan? Sploh j e za d a n a š n j e p o j m e čudno , da pod r a č u n s k i m z a k l j u č k o m razen b l a g a j n i k a n i noben od- b o r n i k p o d p i s a n ko t p r e g l e d n i k . P a rec imo, d a j e b i l o b l a g a j n i k o v o r a č u n s k o p o s l o v a n j e v r e d u , t o d a vtis , ki ga i m a č lovek o b t eh ugo to- v i tvah , j e v e n d a r l e p o r a z e n . E d i n o o d g o v o r n o bi bi lo , k o bi S l o v e n s k o d r u š t v o da lo n a r a v n o s t t i s t ih 40 gld za p o p l a v l j e n c e , ne p a da j e o d b o r vmeša l a k c i j o za P r e š e r n o v s p o m e n i k v n e k o d r u g o p o d j e t j e , k i z n j i m ni ime lo n i č s k u p n e g a , h k r a t i pa izsesal iz s p o m e n i š k e g a s k l a d a 10 gld. S t e m j e t a k o r e k o č b e r a č e m , k i j i h j e p o d p i r a l s k r a j c a r j i , u k r a d e l d e s e t a k . Ali j e p o t e m k r i v i č n o , če E r n e s t i n e v s v o j i h S p o m i n i h ne m o r e za B l e i w e i s a n a j t i d o b r e besede , das i v sega t ega , o č e m e r g o v o r i j o s u h e š t ev i lke , ni t i v e d e l a n i ? V p o m a n j k a n j u i n p o n i ž a n j u , v s k r b e h za v s a k d a n j i k r u h se j e m o r a l a A n a u b i j a t i zase in za o t r o k a . Za to p a č n i čudno , da j e ta n e k o č o g n j e v i t a in t e m n o l a s a dek l i ca , k i j e s s v o j o n a r a v n o l e p o t o v z b u j a l a pozo rnos t m o š k i h , os ive la , k o j i j e b i l o k o m a j 30 let.82 In k d o ve, k o l i k o j e p r i s p e v a l a b e d a t u d i k t e m u , d a j e ed in i d i r e k t n i mošk i p o t o m e c p e s n i k o v , m n o g o o b e t a j o č i F r a n c e l j , u m r l m e s e c dn i p r e d svo- j i m e n a j s t i m r o j s t n i m dnem. 8 8 P r e š e r e n si p a č n i misli l , d a bo »slo- vensk i n a r o d « t a k o p l a č e v a l n j e g o v i m a n e p r e s k r b l j e n i m a p o t o m c e m a n a j v i š j o s lužbo, k i m u j o j e s luž i l s s v o j o p e s m i j o . A k d o j e t a k r a t p r e d s t a v l j a l t a »na rod«? T e n k a p las t m e š č a n s k i h p r i d o b i t n i k o v , k i so pozna l i d e l o v n e g a č l o v e k a le, d o k l e r so se p o n j e g o v e m h r b t u v z p e n j a l i d o p r e m o ž e n j a i n u g l e d a . In če j e E r n e s t i n a k l j u b v semu pos ta l a ko- r i s tna č lan ica č loveške d r u ž b e t e r d o č a k a l a 75 let , p o t e m se j e t o zgo- d i lo le, k e r se j e o d l o č n o s p o p r i j e l a z ž i v l j e n j e m in se od z g o d n j e m l a - dos t i s p r i d n i m i r o k a m i p r e ž i v l j a l a , noseč v s r cu s p o m i n na s v o j e g a v e l i k e g a oče ta . R é s u m é L'auteur expose sur base de documents jusqu 'aujourd 'hui inédits, con- servés au département des manuscrits de la Bibliothèque Nationale et Uni- versitaire de Ljubl jana , l 'historique de lu tombe du poète France Prešeren à Kranj . Au lendemain des obsèques, le 10 février 1849, quelquesuns des amis du disparu résolurent de lui élever un monument funéraire . Huit jours après, ils constituèrent un comité qui avait pour tâche d'organiser une collecte pour trouver les moyens nécessaires. Dans ce comité, organisé sous les auspices du »Slovensko društvo«, première organisation politique et culturelle slovène, fu ren t élus, outre le président J. Bleiweis, l'avocat J. Ahačič, les juges I. Guzel j et E. Lehmann, le conseiller municipal M. Ambrož, le vétérinaire S. Strupi, le conservateur de musée K. Dežman, le poète M. Kastelic et l ' industriel A. Samassa. La collecte fu t organisée au moyen des souscriptions dans les 82 E. Jelovšek, Spomini. 83 Kidrič, Prešerni 194 (št. 132). j o u r n a u x et des let tres que le président adressai t à divers patriotes. Au bout de qua t re années, une somme de 626 florins fu t réunie. L'historique de cet te souscription démontre que la collecte n 'embrassai t pas toutes les provinces slovènes, étant l imitée à la seule Carniole; que sur les 280 souscripteurs, les plus f idèlement dévoués f u i e n t les collègues du dé fun t poète. Cependant , ce no fu ren t pas ses amis du bar reau , mais des magistrats. Sur les listes de sou- scription f iguraient aussi d 'au t res employés d'État, des propriétaires , des étudiants, des médecins, des industriels, des inst i tuteurs, il y avait même une ^pauvre veuve« et un »mendiant généreux«, tandis que le clergé qui, en ce temps, représentai t la major i t é des Slovènes instrui ts et qui, cependant , fut . avec de rares exceptions, hostile au poète, ne prit qu 'un intérêt faible à l 'entre- prise. Parmi les souscripteurs, il y avait également un nombre assez considé- rable do Croates, quelques Allemands du pays, plusieurs Serbes, 3 Tchèques et 1 Anglais. Pour t i rer une parallèle, la collecte pour l 'a rmée du politicien réact ionnaire croate J. Jelacié, organisée en même temps, réussit beaucoup mieux, ayan t joui du support du clergé. Selon les investigations de l 'auteur, le poète fu t en te r ré d 'abord dans une fosse si tuée au pied du mur du cimetière, à droi te de l 'entrée. En été 1851 encore, il s'y élevait une humble croix de bois et, selon l 'aff i rmat ion de la poétesse slovène Josipina Turnogra j ska , la tombe du poète était parmi les plus négligées au cimetière de Kran j . Lorsque la somme réun ie fu t suff isante, l 'avocat slovène M. Dolenc qui vivait à Vienne fit exécuter , par un archi tecte viennois dont le nom nous reste inconnu, un p ro je t pour le monument funé- raire. A L jub l j ana , le tai l leur de pierres I. Toman tailla d 'après ce pro je t une colonne de marb re de Hotavl je . Au début de l 'été 1852, les cendres du poète fu ren t exhumées et mises dans une au t r e tombe si tuée au plus bel endroit , au centre du cimetière. Le 3 jui l le t 1852 eut lieu l ' inaugurat ion so- lennelle du monument qui s'y dresse toujours . Pendant ce temps-là, les deux enfants naturels du poète et leur mère Ana Jelovšek vivaient dans le plus grand dénûment . La femme gagnait sa vie et celle des orphel ins par des t r avaux de couture. Vers la fin de l 'année 1849. l 'avocat A. Rudolph que les autor i tés avaient nommé tuteur , réussit à obtenir de la commission de l 'assistance publ ique un secours de 2 kreutzers par jou r pour les enfants . Le comité de la collecte pour le monument , de sa par t , con- t r ibua 24 florins. L'initiative pour tant ne fu t pus prise par ce comité lui-même, mais vint de la par t des autor i tés municipales. Le président Bleiweis cepen- dant employa une par t ie de la somme réunie à une a u t r e œ u v r e de bien- faisance qui n 'avait rien de commun avec l 'é lèvement du monument . Les documents publiés et les conclusions de l 'auteur révèlent les con- ditions misérables qui, en cet te époque-là, régnaient en Slovénie, de même que l ' incompréhension des méri tes du plus grand poète slovène et le manque du sens de responsabil i té de ceux qui s 'étaient chargés des tâches à leur confiées plutôt par intérêt personnel que pa r dévouement à la cause.