[MRODM GOSPODAR
GLASILO ZflDRUŽOE ZVEZE V LJUBUflOI.
▻■I
H
Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono ; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin.

:: Telefon štev. 216. ::
C. kr. pošine hran. št. 64.816 Kr. ogrske „ „	„ 15.649

Izhaja 10. in 2o. vsakega meseca. —
Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega mesena. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopue petit - vrste, za večkratno inseraeijo po dogovoru.
K
A
Vsebina:	Peta moratorijska naredba. Vojne priprave na kmetih. Kako je mleti žito. Vestnik Zadružne zveze. Gospodarski
pregled. Občni zbori.
Peta moratorijska naredba.
S cesarskim ukazom z dne 25. januarja 1915, drž. zak. št. 18, so bili glede moratorija izdani novi predpisi, ki se pa od zadnje moratorij ske naredbe razlikujejo le malo.
Te cesarski ukaz se glasi:
„Na podlagi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 141, ukazujom tako:
Obseg odloga.
§ 1.
(1)	Pred 1. avgustom 1914 nastale zasebnopravne denarne terjatve, vštevši terjatve
iz menic in čekov, dalje denarne terjatve iz zavarovalnih pogodb, katere so bile sklenjene pred tem dnem, sc odlože v smislu naslednjih določil.
(2)	Kolikor ni v §§ 2 do 5 določenega nič drugega in ne krate v §§ 18 do 21 predvidenega sodniškega odloga, so poleg zneskov, ki so bili iz odloga izvzeti že po § 1, odstavek 2, cesarskega ukaza z dne 27. septembra 1914, drž. zak. št. 261 (v obliki ministrske naredbe z dne 1 3. oktobra 1914, drž. zak. št. 280) in po $ I, odstavek 2 in 3, cesarskega ukaza z tl ne 25. novembra 1914, drž. zak. št. 321,— sledeči nadaljni zneski izvzeti iz odloga in je plačati:
plačati j c
od terjatev, ki so zapadle:	v iVbruarju 1913	v marcu 1915 '-1’ ll;i,m:,u	ob datumu ,	- , prvotnega dneva	,	, dne 14. z.ip.l(llostii imi. prvotnega dneva kasneje dne 28.	zapadlosti			v aprilu 1915 ob datumu ,	1 1 ( prvotnega dneva (tne 14. zapadlosti, najkasneje dne 30.		v maju 1915 ob datumu prvotn. dneva zapadlosti
najkasneje	25 % dne 14. avgusta 1914'(3. četrt.)				ostanek		
med 15. in 31. avgustom 1914		25 o/o (3. četrtina)			ostanek	
v septembru 1914			25 % (3. četrtina)			ostanek
v oktobru 1914					25% (3. četrtina)			ostanek
v novembru 1914 							25% (2. četrt.)	
Vri menicah in čekih je najmanj 100 K plačati tudi tedaj, če 25 odstotkov terjatve ne dosega tega zneska.
(3)	Delni znesek, ki se ima plačati, je izračunati po znesku terjatve dne 1. avgusta 1914 ali po kasnejšem dnevu njene zapadlosti; obenem z delnim zneskom je poravnati do plačilnega dne tekoče obresti cele neporavnane terjatve in morebitne postranske pristojbine.
(4)	Ostanek terjatev, ki so bile zapadle v novembru 1914, dalje terjatve, ki so bile zapadle ali zapadejo v decembru 1914 in januarja 1915, se za enkrat odlože do vštetega 31. maja 1915.
(5)	Terjatve, ki zapadejo po 31. januarju 1915, so podvržene le sodniškemu odlogu v smislu §§18 do 21, kolikor v §§ 3 do 5 in 15, odstavek 2, ni določenega kaj drugega.
Iz odloga popolnoma izvzete terjatve.
§ 2.
Iz zakonitega odloga, določenega v § 1, so popolnoma izvzete:
1.	Terjatve iz službenih in mezdnih pogodb (§§ 1151 do 1163 o. d. z.);
2.	terjatve iz najemninskih in zakupnih pogodb;
3.	terjatve za prodane stvari ali dobavljeno blago na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred 1. avgustom 1914, ako je bila izročitev ali dobava stoprv po 31. julija 1914 izvedena ali se izvede, izvzemši, da jo je bilo izvršiti pred 1. avgustom 1914;
4.	terjatve društvenih bolniških blagajnic (§ 60 zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33) iu nadomestnih zavodov (§§ 65 zakona z dne 16. decembra 1906, drž. zak. št. 1, iz
1.	1907 in cesarskega ukaza z dne 25. junija 1914, drž. zak. št. 138) ua plačilo prispevkov za bolniško in pokojninsko zavarovanje;
5.	zahtevki ni plačilo obresti in anuitet;
a)	na podstavi terjatev, ki služijo kot prednostno kritje zastavnih pisem in fundiranih bančnih obveznic,
b)	na podstavi knjižno zavarovanih terjatev
hranilnic in skupnih sirotinskih blagajnic,
c)	na podstavi terjatev hranilnic proti občinam ali drugim javnim korporacijam,
d)	na podstavi drugih knjižno zavarovanih terjatev;
6.	rentne terjatve in zahtevki za vzdrževanje ;
7.	terjatve, ki neposredno ali na podlagi kakega nakazila (§ 1408 o. d. z.) pristojajo družbi Rdečega križa, dalje kakemu skladu za podpiranje svojcev mobilizovanih oseb ali za kakšno drugačno podpiranje ob priliki vojske;
8.	terjatve na plačilo obresti in na povračilna glavnična plačila iz državnih dolgov in od države zajamčenih obveznosti;
9.	terjatve na plačilo obresti in povračilna glavnična plačila iz zastavnih pisem, fundiranih bančnih obveznic in delnih zadolžnic;
10.	terjatve iz zastavnih pisem zastavljalnic in obrtnih zastavljalcev; vendar se prodaja zastavljenega predmeta v obratu zastavljalni-škega obrta ne sme izvršiti preje kakor šest mesecev po prvotno določenem času zapadlosti;
11.	terjatve kreditnih zadrug do oseb, ki so trajno nastavljene v kaki javni ali zasebni službi in katerih službeni prejemki se od 1. avgusta 1914 niso bistveno zmanjšali, na plačilo obresti in na povračilna glav-nična plačila iz posojil.
Terjatve iz zavarovalnih pogodb.
§ 3.
(1)	Iz zakonitega odloga so dalje izvzeti zahtevki:
a)	Iz življenskozavarovalnih pogodb na odkup ali dovolitev posojila do višine 500 K in na plačilo zavarovane vsote do višine 5000 K;
b)	iz zavarovalnih pogodb, ki so se posebej sklenile za slučaj smrti v vojski, do polne višine zavarovane vsote;
c)	pri vseh drugih zavarovalnih panogah do višine 5000 K in, če odškodninska vsota
presega 5000 K, na 5000 K in 20 odstotkov od 5000 K presegajočega zneska odškodninske vsote, nikakor pa ne več kakor skupaj 10.000 K;
d)	na plačilo zavarovalnih premij do višine 100 K.
(2)	Pogodbene, za plačevanje premij določene roke je vračunati v dobo zakonitega odloga.
(3)	Škodljivih pravnih nasledkov, ki so v pogodbi zvezani s popolnim ali delnim neplačilom živijenskozavarovalne premije, zavaro-vatelj ne more uveljaviti počenši od drugega zavarovalnega leta med časom, dokler je v veljavi ta cesarski ukaz, razun ako je zavarovanec tekom 14 dnij po preteku pogodb-benega, za plačilo premije določenega roka, izjavil, da zavarovanja ne nadaljuje. Ako zavarovanec take izjave ni podal ob pravem času, zavezan je plačati premijo.
Terjatve iz tekočega računa, blagajničnih listov in vložnih knjižic.
§ 4.
(1)	Terjatve iz tekočega računa in iz vlog na blagajnične liste se odlože z omejitvijo, da se more tekom enega koledaričnega meseca pri deželnih in akcijskih bankah zahtevati plačilo do višine 5 odstotkov terjatve, kakoršna je obstojala 1. avgusta 1914, najmanj pa 400 K, pri drugih kreditnih zavodih izvzemši rajfajznovke (zakon z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91) plačilo do višine 2 odstotkov one terjatve, najmanj pa 200 K, in pri rajfajznovkah plačilo do višine 50 K. Zahtevek na plačilo obresti, odpadajočih na drugo polovico leta 1914, ni podvržen odlogu, more se pa uveljaviti še le po 31. decembru 1914.
(2)	Plačilo višjih kakor poprej označenih zneskov se more iz terjatev iz tekočega računa in iz vlog na blagajnične liste zali te vati :
1.	Brez omejitve na kak določen znesek^ kolikor je odplačilo:
a)	Dokazano potrebno za poravnavo upniku po § 1, odstavek 2, 3 in 5 pripadajočih obveznosti za izplačilo plač in mezd v lastnem obratu upnika ali za poravnanje od upnika dolgovanih najemščin ali zakupnin ali obresti in anuitet, ki so po § 2, št. 5, popolnoma izvzete iz odloga;
b)	potrebno za poravnanje terjatev države ali davkov in javnih davščin, dalje za vplačila na izposojila države potom pre-odkaza ali pošiljatve blagajnici, kateri je poverjeno pobiranje;
c)	ako ga terjajo dežele, okraji, občine za za izpolnitev svojih obveznosti vštevši obrestovanje in plačilo deželnih in občinskih dolgov, nadalje banke in zavodi, ki so izdali zastavna pisma ali drugačne zadolžnice, za izpolnitev svoje iz tega nastale obveznosti za obrestovanje in plačilo, slednjič javnopravni zavarovalni zavodi za izpolnitev svojih obveznosti na-pram zavarovancem in njihovim svojcem ali zasebni zavarovalni zavodi dokazano za izpolnitev svojih po § 2, št. 6, in § 3 pripadajočih obveznosti;
d)	ako ga zahtevajo sodnije iz denarjev, ki so jih vložile;
e)	ako ga zahtevajo odvetniki in notarji iz denarjev, ki so jih vložili, dokazano za izpolnitev sodnih odredb in nalogov ali izpolnitev neodloženih obveznosti svojih naročiteljev.
LL V vsakem koledarskem mesecu do višine 20 odstotkov terjatve iz tekočega računa ali z vlog na blagajnične liste, kakor je obstojala dne 1. avgusta 1914, kolikor je povračilo dokazano neobhodno potrebno za vzdrževanje upnikovega obrata.
LIL V času od 1. februarja do 31. marca in v času od 1. aprila do 31. maja 1915 do višine 25 odstotkov terjatve iz tekočega računa ali iz vlog na blagajnične liste, kakor je obstajala dne 1. avgusta 1914, kolikor se povračilo dokazano potrebuje za izpolnitev obveznosti, ki jo ima kak kreditni zavod po tem
cesarskem ukazu za povračila iz tekočega računa ali iz vlog na blagajnične liste ali na vložno knjižico. Za izpolnitev obveznosti, ki pripada kreditnemu zavodu po št. L, črka b), se more brez omejitve na določen znesek zahtevati povračilo potoni preodkaza ali pošiljatve blagajnici, kateri je poverjeno pobiranje.
(3)	V drugem odstavku, št. L, II. in III., označeni zneski se morejo zahtevati vsporedno. Nasprotno se morejo tekom enega koledarskega meseca v prvem in drugem odstavku označeni zneski vsporedno zahtevati le do najvišjega zneska, katerega izplačati je kreditni zavod vsakokrat dolžan na podlagi določil ali prvega ali drugega odstavka.
(4)	Proti zahtevi, da se terjatve iz tekočega računa pri istem kreditnem zavodu pre-odkažejo na obstoječe račune (konte) ali na račune, ki se imajo otvoriti na novo, se z odlogom ne more ugovarjati; vendar se izplačilo preodkazanih zneskov med dobo odloga ne more zahtevati.
§ 5-
(1)	Terjatve iz vlog na vložno knjižico, ki so bile vložene pred 1. avgustom 1914, so odloženo z omejitvijo, da se more od iste vloge tekom enega koledarskega meseca pri deželnih in akcijskih bankah kakor tudi pri hranilnicah zahtevati plačilo do višine 5 odstotkov vloge, kakoršna je obstojala dne I. avgusta 1914, najmanj pa 200 K, pri drugih kreditnih zavodih, izvzemši rajfajznovke, plačilo do višine 2 odstotkov one vloge, najmanj pa 100 K in pri raj laj z nov k ah plačilo do višine 50 K. Zahtevek na plačilo obresti, ki odpadejo na drugo polovico leta 1914, ni podvržen o d -1 o g n.
(2)	Ako je pred 1. avgustom 1914 pri kaki deželni ali delniški banki ali pri kaki hranilnici vložena vloga na dan razglasitve tega cesarskega ukaza znašala več kakor 2000 K, more se poleg tega v času od 1. februarja do 31. marca in v času od 1. aprila do 31. maja 1915 zahtevati:
a)	po 20 odstotkov ostale vloge za poravnanje terjatev države ali davkov ali javnih davščin potom preodkaza ali pošiljatve blagajnici, kateri je poverjeno pobiranje in
b)	po nadaljnih 20 odstotkov, kolikor so dokazano potrebni za izpolnitev obveznosti, pripadajočih upniku po § 1, odstavek 2, 3 in 5.
(3)	Zneski za vplačila državnih izposojil potom preodkaza ali pošiljatve blagajnici, kateri je poverjeno pobiranje, kakor tudi od sodnij vloženi zneski se morejo zahtevati brez omejitve.
§ 6.
(1)	A k o je kr e d i t n i zavod na podlagi tekočega računa, na vlogo proti blagaj-ničnemu listu ali proti v 1 o ž n i k n j i ž i c i več i z p 1 a č a 1, kakor se je vsakokrat moglo zahtevati po §§ 3 in 4 cesarskega ukaza z dne 13. avgusta 1914, drž. zak. št. 216, in po §§ 4 in 5 cesarskega ukaza z dne 27. septembra 1914, drž. zak. št. 261, z dne 25. novembra 1914, drž. zak. št. 321 in tega cesarskega ukaza, more presežek vračunati, kadar se znova zahteva izplačilo.
(2)	Kolikor časa daje kreditni zavod za terjatve iz tekočega računa ali iz vlog proti blagajničneum listu ali vložni knjižici vsled enostranskega znižanja obrestne mere n i ž j e obresti kakor dne 1. avgusta 1914, se n a p r a m zahtevi za povračilo take terjatve ne more sklicevati na zakoniti odlog. To določilo se pa ne uporablja, ako znači znižanje obrestne mere le računsko izvedbo pogojenega razmerja med obrestno mero in vsakokratno bančno obrestno mero.
Zahtevki za nadomestilo iz plačila prednostnih terjatev.
§ 7.
Terjatve za nadomestilo dolga, plačanega za tretjo osebo na davkih ali javnih davščinah, so podvržene odlogu po določilih § 1, uživajo pa v konkurzu predpravice plačane terjatve.
:>7
Menice in čeki.
§ 8.
(1)	Pri menicah, ki so bile izstavljene pred I. avgustom 1914 in so bile zapadle ali zapadejo pred 1. februarjem 1915, veljajo kot plačilni dnevi za po $ 1, odstavek 2 in 3, iz odloga izvzete zneske ondi označeni dnevi.
(ld) Glede zneska, odloženega po § P odstavek 4, se plačilni dan začasno odloži do 1. junija 1915. Temu primerno se odloži tudi rok za vložitev protesta.
(3)	Ako sc izvrši delno plačilo, je na menici zaznamovati, kedaj, od koga in v kakšni višini se je plačalo. Plačniku je na prepisu menice izdati pobotnico.
(4)	Ako se plača ostanek menične vsote, tedaj je menico s pobotnico izročiti (člen 39 meničnega reda).
§ 9.
Ako je regresni zavezanec na menico, ki je bila zapadla pred 1. avgustom 1914, odplačal delni znesek (§ 1, odstavek '2 in 3), more poleg zaznambe po § 8, odstavek 3, in pobotnice zahtevati poverjen prepis protesta. Izročitev poverjenega prepisa je na protestu zaznamovati. Dvojnik ali več nego en poverjen prepis protesta za vsakokratno delno plačilo se ne sme izdati. Podpis avstro-ogrske banke na prepisu protesta nadomesti njega poveritev.
('2) Ako sc regresni zavezanec proti prednikom ali akceptantu potegne za nadomestilo od njega plačanega delnega zneska, tedaj je pri menicah, ki so bile zapadle pred 1. avgustom 1914, predložiti pobotnico in poverjeni prepis protesta, če pa je bil protest odpuščen, pobotnico in poverjen prepis menice.
§ io.
(1)	Pri menicah, ki so bile izstavljene pred 1. avgustom 1914 in so bile zapadle ali zapadejo med 1. avgustom 1914 in 31. januarjem 1915, je neplačilo delnega zneska (§ 1, odstavek 2 in 3) ugotoviti s protestom in
sicer tudi tedaj, ako je bil protest odpuščen. Prednike je obvestiti v smislu členov 45 do 47 meničnega reda.
(2)	Pri menicah, označenih v odstavku 1, se more protest zaradi neplačila delnega zneska (§ 1, odstavek 2 in 3) nadomestiti:
a)	z izjavo akceptanta (potezovnika), izstavi-telja lastne menice ali domiciliata;
b)	z izjavo meničnega imetelja, ako se more po § 1 zakona z dne 3. aprila 1906 nanj izdati ček, izvzemši slučaj, da se ne da izslediti poslovni prostor ali, če takega ni, stanovanje osebe, kateri je bilo treba prezentirati..
(3)	Izjava so mora napraviti na menici ali na listu, ki je ž njo zvezan (allonge) in jo mora izjavitelj podpisati. Obsegati mora dan prezentacije in pripombo, da se ni plačalo ali da se osebo, kateri je bilo menico predložiti, ni dobilo. V dosego meničnih pravic se mora dalje v roku, določenem za vložitev protesta, izposlovati poveritev prepisa menice, opremljene z izjavo. Poveritev prepisa je na menici zaznamovati. Več nego en prepis menice se za vsakokratno delno plačilo ne sme poveriti. Podpis avstro-ogrske banke na prepisu menice nadomesti njega poveritev.
(4)	Ako regresni zavezanec plača delni znesek na menico, označeno v odstavku 1, more poleg zaznambe po § 8, odstavek 3, in pobotnice zahtevati, da se mu izroči protest o neplačanem delnem znesku ali, če je bil protest nadomeščen po kaki v odstavku 2 označenih izjav, po predpisu odstavka 3 poverjeni prepis menice.
(5)	Ako regresni zavezanec uveljavlja nadomestilo od njega plačanega delnega zneska proti prednikom ali akceptantu, je pri menicah, označenih v odstavku 1, doprinesti pobotnico in protest ali po predpisu odstavka 3 poverjeni prepis menice.
§ H-
Določila. §$ 8 do 10 sc primerno uporabljajo za čeke.
Vpliv višje sile na menice in čeke.
§ 12.
Ako pri menicah in čekih, ne glede na plačilni kraj in dan izstavitve, vsled vojnih dogodkov nastala nepremagljiva zapreka (višja sila) ovira predložitev (prezentacijo) ali vložitev protesta, premakne se plačilni čas, rok prezentacije za sprejem ali za plačilo in za vložitev protesta za toliko, kolikor je potrebnoj da se" more po prenehanju zapreke opravit1 meničnopravno opravilo, najmanj pa do preteka desetih delovnih dnij po prenehanju zapreke. V protestu je kolikor mogoče ugotoviti zapreko in koliko časa je trajala.
Plačevanje obresti in blagajnični skonto.
§ 13.
(1)	Za čas, za katerega se vsled odloga (§§ 1, 3, 4, 5, 8 in 12) premakne plačilo, je plačati zakonite ali po pogodbi pristoječe višje obresti.
(2)	Pri izračunanju zneska, ki ga je iz odložene terjatve poravnati po preteku odloga, se v slučaju dvoma blagajnični skonto ne sme odtegniti.
Roki za zastaranje in tožbe.
§ 14.
Doba odloga se ne všteje pri izračunanju roka zastaranja in zakonitih rokov za vložitev tožhe.
Odpoved in dogovorjeni škodljivi pravni nasledki.
§ 15.
(1)	Odpoved denarne terjatve, katera bi, če bi bila zapadla, bila podvržena zakonitemu odlogu, velja kot podana:
a)	dne 1. oktobra 1914, če je bila podana med 1. avgustom in 28. septembrom 1914,
b)	dne 1. decembra 1914, če je bila podana med 29. septembrom in 25. novembrom 1914,
c)	dne 1. februarja 1915, če je bila podana ali se poda med 26. novembrom 1914 in 31. januarjem 1915,
(2)	Denarne terjatve, ki na podstavi med 1. avgustom 1914 in 31. januarjem 1915 podane odpovedi zapadejo med 1. februarjem in 31. marcem 1915, so odložene do vštetega 31. marca 1915, ako ni v §§ 4 in 5 določenega kaj drugega; od denarnih terjatev, ki so zapadle ali zapadejo na podstavi kake po 31. juliju 1914 podane odpovedi, se morejo med časom, za katerega se vsled odloga premakne plačilo zapadlega zneska, zahtevati le po pogodbi pristoječe obresti.
(3)	Upniku po pogodbi pristoječa pravica do odpovedi ali do takojšnjega izterjanja glavničnih zneskov, če bi se pravočasno ne plačale obresti, anuitete ali obroki terjatev, označenih v § 1, odstavek I, ali drugačni za označeni slučaj pogojeni škodljivi pravni nasledki se izvzemši obveznosti glede plačila zaostalih obrestij, ne morejo uveljaviti, ako je dolžnik v zaostanku le z obrestmi, anuitetami ali obroki, ki so bili zapadli ali zapadejo pred 1. junijem 1915.
Poračun.
§ 16.
Okolnost, da je terjatev po določilih tega cesarskega ukaza odložena, ne nasprotuje, da bi sc ne mogla poračunati s kako drugo terjatvijo.
Predpisi pravdnega reda.
§• 17.
(1)	Sodni postopek o tožbah, s katerimi se zahteva plačilo terjatev, ki so po § 1, odstavek 2 in 3, deloma izvzete iz odloga, je uradoma nadaljevati brez ozira na stanje postopka. Nove tožbe na plačilo takih terjatev so dopustne, če se obenem z njimi zahteva plačilo celega zneska terjatve. Nasprotno je zavrniti nove tožbe, ki merijo samo na plačilo odloženih zneskov terjatve. Na podlagi ■menic ali čekov, izstavljenih pred 1. avgustom 1914 in ki so bili zapadli ali zapadejo po 31. juliju 1914, so tožbe dopustne le glede zneska, ki je po § 1, odstavek 2 in 3, izvzet iz odloga.
(2)	Obsodba k izpolnitvi, za katero pri-stoja dolžniku ob času izrečene razsodbe še zakoniti odlog, je dopustna; vendar je rok za dajatev vštevši pravdne stroške tako določiti, da prične teči od zadnjega dne zakonitega roka, določenega za odlog. Ta dan je v sodbi koledarično označiti z navedbo dneva zapadlosti. Pričetek v sodbi določenega roka o dajatvi terjatvenih zneskov, katerih zakoniti odlog je s cesarskim ukazom podaljšan, vštevši pravdne stroške, se premakne na dan, katerega je po določilih tega cesarskega ukaza izvršiti plačilo.
(3)	Ce dan zapadlosti ni razviden iz razsodbe, ki je bila izrečena pred 1. oktobrom 1914, velja za izračunan]"e pričetka roka za dajatev 14. dan avgusta 1914 kot dan zapadlosti terjatve.
Sodniški odlog.
§ 18.
(1)	Pravdna sodnija more na predlog toženca, ako to opravičuje njegov gospodarski položaj in upnik vsled tega ne trpi nikake neprimerne škode, v razsodbi določiti daljši kakor zakonito odrejeni rok za izpolnitev
a)	za terjatve, ki so po § 1, odstavek 2 in 3, izvzete iz zakonitega odloga;
b)	za denarne terjatve, ki so nastale pred 1. avgustom 1914 in zapadejo med 1. februarjem in 31. majem 1915, toda ne spadajo k terjatvam, navedenim v §§ 2 do 5;
c)	za knjižno zavarovane terjatve nepogo-dovanih upnikov (§ 2, št. 5, črka d), ki ki so nastale pred 1. avgustom 1914 in so bile zapadle ali zapadejo med 1. avgustom 1914 in 31. majem 1915.
(2)	Tak rok se more dovoliti za celo terjatev ali za en del, vendar ne preko 31. maja 1915 dalje. Sodniški odlog, ki je bil dovoljen do vštetega 31. januarja 1915 ali je bil do tega dne podaljšan po § 18 cesarskega ukaza z dne 25. novembra 1914, drž. zakona št. 321, velja kot podaljšan do vštetega 31. marca 1915. Sodnija more na predlog po zaslišanju nasprotnika (§56 i. r.) dovoliti na-
da! j no podaljšanje do vštetega 31. maja 1915 ali skrajšati zakonito podaljšanje.
(3)	Toženec ima dejanske trditve, na katere opira svoj predlog, verjetno dokazati.
(4)	Sodnija more dovolitev roka napraviti odvisno od tega, da se poda varščina.
(5)	Proti dovolitvi ali odklonitvi sodniškega odloga ni nobenega pravnega sredstva.
(6)	Ta določila se ne uporabljajo na terjatve iz menic ali čekov.
§ 19.
(1)	Dolžnik more pri okrajni sodniji, v katere okolišu ima upnik svoje bivališče, pri-poznavši upnikovo terjatev predlagati, da se upnik povabi k razpravi o določitvi plačilnega roka za terjatve, označene v § 18, odstavek 1.
(2)	Sodnija ima v pripoznalni razsodbi, izrečeni na predlog upnika, ali če stranke v sodni poravnavi, sklenjeni o dolžnem znesku, prepuste sodniji določitev plačilnega roka, v posebnem sklepu odločiti o plačilnem roku. Stroške obravnave ima dolžnik povrniti upniku, razun če je upnik odklonil predlog, ki ga je dolžnik stavil izvensodno in ga očividno utemeljil.
(3)	Določila § 18 se primerno uporabljajo.
§ 20.
(1)	Najemnine za prostore, ki se popolnoma ali večjidel porabljajo za opravilna podjetja, se morejo, ne glede na to, ali je bila najemninska pogodba sklenjena pred 1. avgustom 1914 ali kasneje po določilih §§ 18 in 19 odložiti na tak način, da je od polletnega najemninskega obroka plačati polovico takoj, drugo polovico pa po četrtletju in od četrtletnega najemninskega obroka eno tretjino takoj in nadaljno tretjino vsak mesec.
(2)	Škodljivi pravni nasledki, ki so bili pogojeni za slučaj nepravočasne izpolnitve, nastopijo le tedaj, ako najemnik teh obrokov ne poravna pravočasno.
(3)	Ako se tak obrok ne poravna pravočasno, more najmodalec najemniku odpovedati z veljavnostjo za prihodnjo odpovedno dobo.
40
§ 21.
(1)	Obrtnikom in trgovcem, ki izpriče-valom trgovinske in obrtne zbornice dokažejo, da dobavljajo ali prejemajo v prvi vrsti blago, ki je namenjeno za izvoz v carinsko inozemstvo, dalje osebam, in podjetjem, ki dokažejo, da so v prvi vrsti navezani na prejemke ali dohodke iz tujskega prometa, se more pod v § 18, odstavek 1, označenimi pogoji dovoliti sodniški odlog najkasneje do vštetega 31. maja 1915:
a)	za terjatve, ki so po § 1, odstavek 2 in 3, izvzete iz zakonitega odloga;
b)	za denarne terjatve, ki so nastale pred 1. avgustom 1914 in zapadejo med 1. februarjem in 31. majem 1915;
c)	za terjatve v § 2, št. 1, 2, 3 in 5 označene vrste, ki so nastale pred 1. avgustom- 1914 in so bile zapadle ali zapadejo med 1. avgustom 1914 in 31. majem 1915, in sicer za terjatve iz najemninskih in zakupnih pogodb tudi tedaj, če so bile te pogodbe po 31. juliju 1914 molče odobrene.
(2)	Določila § 18, odstavek 3 in ti in § 19 se uporabljajo.
Izvršba.
§ 22.
(1)	Izvršilnih dejanj na korist odloženih
terjatev ni dovoljevati, dokler traja rok odloga, že d....Ijenih pa ni izvesti. Tekočega izvršil-
nega p .stopanja, izvzemši zasilno upravo in zasilno dajanje v zakup, ni nadaljevati. Že dostavljeni odkazni sklepi ostanejo v veljavi. Potom izvršbe poterjane zneske je razdeliti.
(2)	Izvršilna dejanja, ki so bila opravljena, še predno je bil cesarski ukaz z dne 13. avgusta 1914 drž. zak. št. 216 znan pri izvršilni sodniji, ostanejo v veljavi.
(3)	Izvršba v zavarovanje in začasne odredbe na korist odloženih terjatev se morejo dovoliti in izvršiti.
Odložitev izvršbe.
§ 23.
(1)	Izvršilna sodnija more na predlog zavezanca pod pogoji, označenimi v § 18, odstavek 1, odložiti izvršbo na korist ondi navedenih terjatev do najdalje 31. maja 1915, kolikor ne gre za rubežen predmetov premakljivega premoženja ali za zasilno utemeljitev zastavne pravice. Taka odložitev je nedopustna, ako je bil po §§ 18, 19 ali 21 že dovoljen plačilni rok.
(2)	Na dovolitev odložitve se primerno uporabljajo določila § J 8, odstavek 1 in 3 do 5.
(3)	Po § 18 cesarskega ukaza z dne 27. septembra 1914, drž. zak. št. 261 ali po § 23 cesarskega ukaza z dne 25. novembra 1914, drž. zak. št. 321 odložena izvršba se more, če rok za odložitev ni že potekel pred 31. januarjem 1915, pod istimi predpogoji na predlog zavezanca odložiti dalje do najkasneje 31. maja 1915.
7P) V slučajih, označenih v § 21, se more odložitev izvršbe dovoliti do 31. avgusta 1915. Določila prejšnjih odstavkov se uporabljajo.
Sodniški odlog za bojišče.
§ 24.
(1)	Osebam, ki imajo svoje bivališče (sedež) ali svoj stalni opravilni zavod v ozemlju, v katerem je bilo vsled vojnih dogodkov delovanje sodnije začasno ustavljeno, more za pomoč poklicana sodnija dovoliti odlog za obveznosti vseh vrst (§§ 18 in 19) in ravno tako izreči, da ne nastopijo ali da se odpravijo škodljivi pravni nasledki, ki so bili dogovorjeni za slučaj nepravočasne izpolnitve, izvzemši dolžnost do plačila zaostalih obresti. Določila § 23 se uporabljajo na take osebe brez ozira, kakšna je terjatev, na koje korist se vodi izvršba.
(2)	Pod pogoji, označenimi v odstavku 1, more sodnija dalje izreči, da se pravne posledice, ako ne nastopi kak pogoj, odpustijo ali odpravijo, ako je vsled vojnih dogodkov bilo nemogoče, da bi pogoj nastopil. Po potrebi je za izpolnitev pogoja določiti nov rok.
— 41
Pravica vzajemnosti.
S 25.
Kolikor morejo upniki, ki imajo svoje bivališče (sedež) v tuzemstvu, v kaki drugi državi uveljaviti zasebnopravne terjatve samo v manjšem obsegu ali pod dalje idočimi omejitvami, kakor je določeno v tem cesarskem ukazu, so enakim omejitvam podvržene terjatve upnikov, ki imajo svoje bivališče (sedež) v tej državi.
Pristojbinskopravna določila.
§ 26.
(1)	Ako se je pristojbina za protest že ob vložitvi protesta zaradi neplačanega delnega zneska poravnala na menici ali čeku, je protest zaradi neplačanega nadaljnega zneska oproščen pristojbine po tar. točki 116, črka g) ali a), zakona z dne 13. decembra 1862, drž. zak. št. 89. Natančnejša določila se izdado naredbenim potom.
(2)	V $ i O označena izjava akceptanta (potezovnika), izstavitelja lastne menice ali imetelja menice ali čeka ni predmet pristojbine.
Končna določila.
§ 27.
Vlada se pooblašča, izjeme in splošne odredbe odloga, ki so ugotovljene v § 2, št. 1 do 7, 9 do 1 1, in v §§ 3 do 8 tega cesarskega ukaza, ukazoma razširiti ali omejiti, kakor tudi določila §§ 1 in 9 do 26 izpremeniti ali dopolniti, kolikor to zahtevajo gospodarske potrebe.
Zlasti se vlada pooblašča, drugačne predpise nego so določila tega cesarskega ukaza izdati o odlogu zasebnopravnih terjatev proti dolžnikom, ki imajo svoje bivališče (sedež) ali svoj stalni opravilni zavod v kraljestvu Galiciji in Lodomeviji z velikim vojvodstvom Kra-kovo ali v vojvodstvu Bukovini. S
S 28.
(!) Ta cesarski ukaz stopi v veljavo dne 1. februarja 19 i 5. Hkratu izgubi veljavo ce-
sarski ukaz z dne 25. novembra 1 9 ! 4, državnega zak. št. 321.
(2) Izvršiti ta češarki ukaz je naročeno Mojemu pravosodnemu in Mojemu finančnemu ministru v sporazumu z udeleženimi ministri.
Dunaj, 25. januarja 1 9 i5.
Vojna priprava na kmetih.
Skrbimo za zgodnjo novino!
Kakor vse kaže, utegne nastati spomladi kljub skrajni varčnosti pomanjkanje živil. To pomanjkanje bo posebno občutno po mestih in večjih obrtnih krajih, pa tudi med revnejšimi kmečkimi sloji.
Seveda kmetovalec po deželi do sedaj v obče ni tako občutil tega, ker mu je ze-lenjad bolj postranskega pomena in ker je imel izvečine dovolj drugih živil do novine, ali pa je prikupil, kar je manjkalo. Vendar pa se že ob rednih razmerah tudi po kmetih čuti spomladi neka doba, ko gredo zaloge h koncu, novina pa še davno ni za užitek. Večkrat sem slišal gospodinje tarnati, češ, da na spomladi ni kaj kuhati.
Najbolj huda bi utegnila biti maj in junij, ko bo posameznikom zmanjkalo vsega, prikupiti pa ne bo mogoče ničesar. Ne bo torej napačno, ako ta, skoro bi rekli, neizogibni položaj začasa temeljito premislimo in kaj ukrenemo, da se izognemo pretečemu, če tudi samo začasnemu pomanjkanju in da kolikor mogoče olajšamo prehrano v hudi pomladanski dobi.
Splošno se trdi, da spomladi in v zgodnjem poletju največ živil niti za denar ne bo mogoče dobiti, ker jih bo povsod zmanjkovalo. Pomagati si moremo edino na ta način, da se bomo lotili pridelovanja takili rastlin, ki se lahko sejejo prav zgodaj spomladi, ki hitro rasto in vsled tega dajo najprvi užitek, ki se tudi na trgu lahko izpečajo in ki je naposled tudi dobra krma za domače živali, ako bi jih sami ne mogli uporabiti niti pro-
42 —
dati. Take pridelke nam dajejo zgodnje rastline.
Nemški časopisi opozarjajo že vso zimo s posebnim povdarkom na ta predmet in si obetajo odtod velike uspehe. Mi se nahajamo v enakem položaju kakor Nemčija, zato je tudi naša dolžnost, ukreniti vse potrebno, da bomo dosegli kolikor mogoče zgodnje pridelke. V dosego tega namena nasvetujem sledeče.
Semena.
Preskrbite si brez odloga semena od zgodnjih zelenjadnih rastlin! Zanesljivo seme je sicer drago, ali vendar veliko ceneje, kakor razna šara, ki jo prodajajo krošnjarji od hiše do hiše. Ako hočemo pridelati n. pr. zgodnjo glavno salato, moramo sejati zgodaj, pa tudi pravo zgodnjo vrsto (sorto), ki se hitro razvija in že meseca maja naredi glave. Ravno tisto velja za vso drugo zgodnjo zelenjad. Nič nam ne koristi, ako sejemo še tako zgodaj, ako nimamo primernega, zanesljivega semena. V sledečih vrstah navajam vse tiste zele-njadne rastline, o katerih sodim, da bi bile primerne in ki se dajo prav lahko zgodaj vzgojiti. V oklepaju so naznačene najbolj zgodnje vrste dotičnoga zelenjadnega plemena.
a)	Zgodnje kolerabe (dunajske zgodnje, bele in modre, erfurtske).
b)	Zgodnje zelje (sladkorno in erfurtsko zelje).
c)	Zgodnja repa (majeva bela in rumena, monakovska).
d)	Zgodnja glavna solata (pariška sladkorna, majevka, cesar Viljem), berivka (zgodnja bela).
c)	Zgodnje korenje (Nantaise, Karentan).
f)	Špinača (Viktorija, triumf).
g)	Grah (sladkorni grah, ki se uživa v stročju, zgodnji nizki); zrnati grah, ki se uživa od njega samo zrnje (ekspres, Vorbote zgodnji maj er).
h)	Zgodnji (pritlični, grmičasti) fižol (rumeni, voščeni in zeleni flagolet).
i)	Bob (zgodnje vrste).
j)	Zgodnji krompir v raznih preizkušenih domačih vrstah.
Zgodnji krompir.
Prav posebno moramo opozarjati na zgodnji krompir, ki mu v drugih krajih pripisujejo v sedanjih časih veliko važnost. Prišel mi je v roke nemški časopis, ki v zadnji številki ne obravnava prav nič drugega kakor samo pridelovanje zgodnjega krompirja. Tu se bere venomer: „Pridelujte zgodnji krompir!" — „Veliko zgodnjega krompirja!" — „Pripravite krompir za zgodnjo saditev!" itd. — samo zgodnji krompir in zopet zgodnji krompir.
Marsikomu se bo morebiti zdelo, da prezgodaj opozarjamo na to in ono. Pa ni prezgodaj, ampak prav skrajni čas je, da začnemo tudi pri nas misliti na vse to. Seme je treba naročiti. Zlasti se je treba pobrigati nemudoma za zgodnji semenski krompir. Tega bo manjkalo in pozneje ga bržčas ne bo dobiti za noben denar. Drugih zelenjadnih semen je dovolj v trgovini. Toda, ako semena naročimo, moramo čakati na nje včasih po več tednov. Ako pozno naročamo, tudi ni gotovo, da dobimo ravno tisto vrsto, ki jo želimo. V enem mesecu bo treba v ugodnejših krajih in legah pričeti s prvimi setvami. Torej ni prezgodaj, ako tudi tukaj pričnemo.
Kdaj in kje sejmo zgodnjo zelenjad !
Pripravite, kakor hitro dopusti vreme, najboljše zavetne in solnčne prostore za pridelovanje zgodnje zelenjad i! Domači vrtovi, solnčno in zavetno ležeče njive z lahko zagnojeno zemljo in sploh vsak prostorček, ki ima ugodno lego in dobro zemljo, je primeren v ta namen. Pripraviti je treda gnoj sedaj pozimi na mesto, da bo šlo obdelovanje čim hitreje od rok. In ko nastopijo meseca februarja in marca ugodni dnevi, nemudoma obdelajte in pripravite zemljo za zgodnjo setev. Za nas je važen zgoden pridelek. Hitro pa raste zelenjad le tedaj, ako je zemlja dovolj gorka, dovolj vlažna in dobro pognojena. Za povoljen
4;5
uspeh je tedaj pred vsem važno, da izberemo najboljše prostore, bodisi glede lege in zemlje.
Kdor ho'e pridelati prav zgodnjo zele-njad, naj seje prvo solato, kolerabe in zgodnje zelje na kakem zavetnem prisojnem mestu ob južnem zidu, ali pa še bolje v pravilno pripravljen gnojak (gorko gredo) že koncem februvarja. Za silo nam tudi služi kak zaboj, ki ga potopimo v zemljo, napolnimo s prstjo in pokrijemo s kakim oknom. Tako si na razne načine z majhnim trudom in malo pazljivostjo vzgojimo prav zgodnje sadike, ki jih potem, ko so dovolj razvite in dobro utrjene, presadimo na prosto.
Pri tej priliki bi še posebno opozoril na gredice ob južnih stenah. Na takih ugodnih prostorih se dajo tudi brez oken vzgojiti zgodnje sadike, ako setev ob mrzlih nočeh primerno pokrivamo in jo zalivamo samo ob lepih dneh, in sicer le dopoldne in pa z malo pogreto prestano vodo. Mrzla studenčnica je že sama na sebi jako neugodna za zalivanje. Ako pa zalivamo z njo proti večeru, je pa kakor strup za nežne rastline. Tudi v primernih zabojčkih, ki jih imamo na oknih v sobi, se da za silo vzgojiti nekaj sadik. Razen kolerabe, zgodnjega zelja in deloma solate sejemo vse naštete zelenjadne rastline kar naravnost na stalno mesto in jih nikoli ne presajamo. Najprej pride na vrsto korenje in bob. Potem po vrsti špinača, repa, solata in grah. Proti koncu marca ali prve dni aprila sadimo krompir in koncem aprila ali začetkom maja fižol.
Fižol, zgodnja repa.
Fižol je v takih časih bolj važna rastlina, ker daje prav tečen živež, ki se lahko proda. Po naših krajih ima fižol toliko večji pomen, ker ga lahko pridelujemo vmes med drugimi sadeži.
Fižola imamo nekaj prav zgodnjih vrst. Prav zgoden je „rumeni počepinček“, ki sc vživa v stročju. Kdor ima seme zgodnjega fižola, naj vsega vsadi, ali pa naj seme da
sosedu, da dobimo na ta način vsi zgodnjega pridelka.
Za prehrano ljudstva pride v poštev nadalje tudi zgodnja repa. Repo je najbolje vsejati med krško peso. Preden se pesa popolnoma razvije, se repa že lahko porabi. Ker pa repa potrebuje veliko redilnih snovi, mora biti njiva dobro pognojena, da ne zmanjka potem za razvoj pesi potrebnih snovi.
Ako je ugodna zima, se lahko tekom zime seje tudi še ozimni ječmen, kateri navadno boljše obrodi, nego jari. Ječmen je važno živilo, bodisi da se v moki porabi za kruh ali žgance, ali pa se vživa kot ješprenj.
Turšiča.
Poleg krompirja je treba letos več turšice. Turšiča je važna za naše kraje, posebno v takih časih, ker daje važne in dobre pridelke, dober kruh in izvrstno močno krmo. Poleg navadne turšice naj se seje tudi nekoliko zgodnje turšice, ki se zadovoljuje tudi na manj gnojeni njivi. Z ozirom na to, da bo letos več okopavine, gnoja pa malo, naj se obrne sem in tja kako detelj išče za turšico. Po dobrem deteljišču turšica tudi brez gnoja obrodi, kakor kažejo dolgoletne izkušnje na kmetijski šoli na Grmu. Tudi turšica naj se seje v vrste in v taki razdalji kakor krompir, da jo bo mogoče okopati z okopalnikom in osi-palnikom.
Obdelovanje zemlje.
Vsled mokre jeseni in prve polovice zime se je bati, da bo zlasti po onih krajih, kjer je težka ilovnata zemlja, pomladno obdelovanje zelo težko, zlasti še za to, ker nam bo ostalo do spomladi le malo konj in volov, vsled česar bode treba odbdelovati po večini le z mlado živino in s kravami. Zato naj se že sedaj po zimi odpelje, zlasti na oddaljene njive gnoj. Za vprego se naj uči že po zimi mlado živino in krave, da se ne bode spomladi z učenjem tratil dragi čas. Prej pa bode potrebna pri pomladnem obdelovanju vzajemna pomoč. Zavedati se moramo vsi težkega po-
ložaja, v katerem živimo. Naša dolžnost je, da ne skrbimo samo zase, temveč da pomagamo drug drugemu. Kdor ima dobro vožno živino, naj pomaga obdelati z isto tudi svojemu sosedu. Kjer je pri hiši večja družina, naj ravno tako pomaga onim družinam, ki imajo morda može ali fante v vojski. Bolj kot kedaj smo dolžni z ljubeznijo pomagati drug drugemu. Potem smemo tudi upati, da nam tudi gospod Bog podeli svoj blagoslov ter nas kmalu reši šibe vojske in njenih grozot.
Za uspešno, dobro in hitro obdelovanje potrebujemo pa tudi praktičnega in dobrega poljskega orodja. Z železnim plugom se oranje boljše in hitrejše opravi, nego s starim lesenim. Kjer je pripravna zemlja in lega, se naj krompir pod brazdo sadi. S tem se na času veliko pridobi. Pod brazdo vsajeni krompir se potem lahko s posebnim plugom okoplje. Ta plug, planet imenovan, zelo hitro in dobro dela ter stane 60 do 70 K kompleten. Tudi osipanje se izvrši lahko z nalašč za to pripravljenim plugom, kateri stane 30 do 40 K, Za sajenje koruze in pese imamo posebne prav praktične ročne in vprežne stroje. Z ozirom na to, da bode treba letos nasaditi precej okopanin, je potrebno, da se poslužujemo v večji meri strojev. Tudi v tem oziru je potrebna vzajemna pomoč. Več gospodarjev skupaj si lažje omisli eden ali več strojev, nego vsak posameznik zase.
Poleg dobrega obdelovanja pa je posebno gledati na dobro gnojenje. Brez gnojenja se ni nadejati dobrega pridelka. Za gnojenje se rabi hlevski gnoj, gnojnica, pepel in umetni gnoj. Zadnji je letos sicer drag, ter ga bo tudi težko dobiti, vslcd česar je toliko bolj gledati na gnoj in gnojnico. Gospodar, ki pusti teči gnojnico po dvorišču in politi, ne krade samo sebi, temveč tudi drugim. Komur pa količkaj dopuščajo denarne razmere, naj se poleg hlevskega gnoja in gnojnice posluži tudi umetnega gnoja. S porabo umetnega gnoja se pridelek podvoji, kar je za letos velike važnosti, ker moramo gledati na to, da
pridelamo doma, kolikor je mogoče veliko pridelkov. Pomisliti je treba namreč, da je nešteto ljudi, ki si ne morejo z lastnimi rokami pridelati potrebnega živeža, temveč so navezani na kmetov pridelek. Vse vrste pridelki pa so sedaj že toliko dragi, da se izplača zemlji tudi nekaj priboljška privoščiti, za kar se nam bo gotovo hvaležno izkazala.
Kako je mleti žito.
Trgovinsko ministrstvo je v sporazumu s poljedelskim in notranjim ministrstvom izdalo sledeče naredbo z dne 28. novembra 1914, drž. zak. št. 324 :
Na podlagi cesarske naredbe z dne 10. oktobra 1914, drž. zak. št. 274, se za dobo vsled vojnega stanja povzročenih izrednih razmer odreja kakor sledi:
§ 1.
V mlinih, kjer meljejo razne vrste mok, se sme pšenica, ki je določena, da jo uživajo ljudje, premleti v moko do največ 80 odstotkov. Iz te proizvajam: množine se smejo izdelati le sledeče tri vrste moke:
1.	Zdrob (greš) in fina pecivna moka do največ 15 odstotkov proizvaje v kakovosti zdaj običajne takozvane moke 0;
2.	Moka za kuhanje do največ nadaljnih 15 odstotkov;
3.	Moka za peko kruha iz ostale količine žita.
Mlini, ki meljejo le eno vrsto moke (enakovrstno moko), morajo premleti pšenico do 85 odstotkov.
§ 2.
Iz rži se sme proizvajati le moka ene vrste; za proizvajo te moke se mora premleti rž do 82 odstotkov.
S 3.
Pšenična moka za kuho (§ 1, točka 2) se sme spraviti v promet le zmešana tako, da obsega 70 odstotkov pšenične in 30 odstotkov ječmenove moke.
Pšenična krušna moka ($ 1, točka 3) in enakovrstna pšenična moka (§ 1, odst. 2.) se sme spraviti v promet tako zmešana, da obsega zmes 67 odstotkov pšenične in 33 odstotkov ječmenove moke ali pa 70 odstotkov pšenične in 30 odstotkov koruzne ali krompirjeve ali pa fine riževe moke.
§ 4.
Ržena moka (§ 2) se sme spraviti v promet le tako zmešana, da obsega zmes 67 odstotkov ržene moke in 33 odstotkov ječmenove moke ali pa 70 odstotkov ržene moke in 30 odstotkov pšenične, krompirjeve ali pa riževe moke.
§ 5.
Pri napravljanju zmesij iz pšenične krušne moke, pšenične enakovrstne moke in ržene moke (§ 3, odstavek 2 in § 4), se sme ječmenova moka, koruzna moka, krompirjeva moka in fina riževa moka tudi skupaj porabljati za mešanje, toda vsakokrat le po dve vrsti te moke; skupna množina primešane moke pa ne sme presegati 30 odstotkov tiste zmesi moko, ki se izdeljuje.
Pšenična krušna moka in pšenična enakovrstna moka se lahko v poljubnem razmerju zmešata z rženo moko; a taka zmes se sme tudi le z ječmenovo moko, koruzno moko, krompirjevo moko ali s fino riževo moko zmešana spraviti v promet v razmerju, določenem v § 3, odstavek 2 in § 4.
§ 6.
Za proizvajanje ječmenove moke se sme ječmen premleti največ do 70 odstotkov.
Za proizvajanje koruzne moke se sme uporabljati le naravno suha ali umetno posušena koruza; iz te sirove koruze se mora razim prahu izločiti najmanj 19 odstotkov kalij in lupin.
§ 7-
Mešanje moke, določeno v §§ 3 do 5, se mora načeloma izvesti že v mlinih, pri čemer se ne sme razločevati, če se mešanje izvede
z mlenjem mešanih žitnih vrst ali z mehaničnim mešanjem posebej zmletih vrst moke,
Politična deželna oblast sme izjemoma dovoliti posameznim mlinom, ki iz obratnih ali iz prodajalno-tehničnih razlogov ne morejo sami izvesti mešanja, da smejo do preklica oddajati posamezne vrste moke nemešane drugim mlinom ali onim, ki jo predelujejo po obrtno.
Ce se kakemu mlinu podeli tako dovoljenje, sme oni, ki moko po obrtno predeluje, spraviti v obrat le tako moko, oziroma končni izdelek, kakršno zmes predpisujejo §§ 3 do 5. Za, obrtno izdelavo kruha veljajo mešalni predpisi ministrskega odloka z dne 31. oktobra 1!) 14, drž. zak. št. 301.
§ 8.
V smislu te naredbe napravljene zmesi moke se smejo prodajati tako v vrečah kakor tudi v drugačnih zaprtih ovojih le, če sc napove odstotni znesek zmesi.
§ 9.
Za nadzorovanje o izpolnjevanju teh odredb se lahko ukrenejo posebne odredbe; osobito se lahko naroči, da se morajo voditi in pokazati seznami o sprejemu in' o izdaji blaga.
Politična deželna oblast ima v slučajih, ki jih navaja drugi odstavek § 7, istočasno, ko podeli izredno dovoljenje, skrbeti za na-daljne nadzorstvo mlinov kakor tudi obrtnih predelavcev moke, da se drže navedenih izrednih predpisov.
§ 10.
Predstojeći odlok se ne razteza na dobave vojaški upravi in se tudi ne uporablja na izdelavo tiste moke, ki jo žitni producenti dado za svojo domačo potrebo iz lastnega žita mleti proti plačilu.
§ H.
Trgovinskemu ministru je pridržano, da glede na razpečavanje nemešane moke, uvožene
— 46
iz carinskega inozemstva, dovoli izjeme od določil predstojeće naredbe.
§ 12.
Prestopke te naredbe in predpisov, ki se vsled nje izdajo, kaznujejo, v kolikor se ne kaznujejo sodnijsko, politična oblastva prve stopnje z denarnimi globami do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev.
Če zakrivi prestopek kak obrtnik, se lahko odredi, da se mu odvzame obrtna pravica, v kolikor so dani predpogoji § 133 b), odstavek 1, črka a) obrtnega reda.
§ 13.
Predstojeća naredba stopi v veljavo 7. decembra 1914; a tiste zaloge moke, ki se nahajajo navedeni dan še v trgovini, se smejo prodajati do vštetega 15. decembra 1914.
Vestnik Zadružne zveze.
Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani je sklicana na dan 10. marca 1915. Vrši se v hotelu „Union11 v Ljubljani. Pričetek ob pol desetih dopoldne.
Popoldne po občnem zboru bo razgovor o raznih aktualnih vprašanjih, tikajočih se gospodarskega življenja in našega zadružništva.
Z ozirom na sedanje izvanredne razmere je potrebno, da članice odpošljejo k Zvezini skupščini čim več svojih zastopnikov. Glavna skupščina seje sklicala na tako zgodnji čas zato, da bi spomladansko delo ne oviralo zastopnikov zadrug udeležiti se skupščine, Skrbite, da bo skupščina kar najbolje obiskana in se porazgovorite takoj, koga da bodete odposlali na Zvezin občni zbor!
Vojnega posojila se je v okrilju naše organizacije podpisalo vsega skupaj 1,932.000 kron. Zveza sama in posamezne njene članice so pod-pisale 386.400 K, vlagatelji so pri posameznih posojilnicah podpisali 431.000 K, pri drugih zavodih, oziroma uradih pa 1,114.600 kron ter so to vsoto dvignili iz posojilnic.
Gospodarski pregled.
Važne določbe v novem ko n kurz nem redu. V drugi polovici decembra 1914 izdani konkurzni red namerava pred vsem povečati sklad za po-
kritje terjatev vseh upnikov konkurzne mase. Temu namenu služijo — ne glede na nekatere določbe o zmanjšanju upravnih stroškov — osobito naslednje izpremembe nap ram dosedanjemu stanju.
1.	Eksekutivnc zastavne in zavarovalne pravice, ki so bile pridobljene tekom zadnjih 60 dnij pred otvoritvijo konkurza, ugasnejo načeloma. Svrha tej določbi je zabraniti, da bi upniki, ki so morda le slučajno ali celo v sporazumu z dolžnikom malo časa pred napovedjo konkurza izposlovali izvršilo, na ta način pripravili ostale upnike ob pokritje njihove terjatve. Da se pa vrhutega upravi konkurzne mase omogoči potrebni pregled o pri-poznanih zastavljenih predmetih, se more njih prodaja za nekaj časa odložiti. Ge gre za knjižne terjatve, so dotične osebe, ki sojih bile pridobile, zavezane, upravi konkurzne niasc predložiti seznam z obračunom o terjatvah, ki so jim bile odstopljene v zadnjem letu. Da se upniki iz knjižnih terjatev pripravijo do tega, da se odrečejo zavarovanju in tako povečajo sklad za pokritje terjatev, je nadalje določeno, da se oni, ki so bili pridobili knjižne terjatve, pri razdelitvi jemljejo v poštev samo z zneskom domnevanega izpadka, če se niso v korist celokupne mase odpovedali odstopljeni jim varnosti. Ravno tako se je odpravila izvršilna predpravica na hranilne vloge poštne hranilnice in na loterijske dobitke.
2.	Izpodbojna pravica, ki seje doslej dostikrat zlorabila, se je v korist upnikov temeljito zboljšala. Tako je sedaj predpisano, da mora biti listina o prejemu dote, ko jo je dobil kak član družine, izstavljena ali ob času, ko je bila dota prejeta, ali najkasneje dve leti (doslej eno leto!) pred otvoritvijo konkurza. Poleg tega je določeno, da se zahtevki za preskrbovanje za čas po otvoritvi konkurza ne morejo uveljaviti; ako pa je dolžnik morda dedič take osebe, ki je bila dolžna skrbeti za preskrbo, obstoji seveda taka dolžnost tudi naprej.
3.	Zakonita zastavna pravica, n. pr. najmo-dajalca, sc ne more uveljaviti za dalj časa kakor za eno leto pred otvoritvijo konkurza. Terjatve uslužbencev so sedaj uvrščene v prvi razred. Upravičene terjatve posameznih dolžnikovih dobaviteljev so sedaj bolje zavarovane.
4.	Po doslej veljavnem državljanskem pravu je lastninska pravica do prevažanoga blaga prešla od dobavitelja na naročnika že s časom, ko se je blago izročilo transportnemu podjetju; dobavitelj od tega časa naprej ni mogel zahtevati, da se mu blago povrne, čeprav še ni bilo plačano. Po novem konkurznem redu bo pa mogoče blago odpoklicati,
dokler še ni prišlo na oddajno mesto in ga ni lu dolžnik ali njegov namestnik sprejel v varstvo.
Naraščanje avstrijskih mest. Jako važen pojav v družabnem razvoju vseh kulturnih držav je naraščanje mest in padanje prebivalstva na deželi. O vplivu tega razvoja na število prebivalstva, na zdravstvene razmere ljudstva, na vse duševno in lizieno življenje narodov, seje že mnogo obravnavalo in sc je o njem sodilo zelo različno.
Naraščanje mest ni kar tako razvidno iz štatiske o naraščanju ljudstva; mesta v smislu ljudskega štetja so upravne enote, ki ne obsegajo vsega prebivalstva, katero spada v zemljepisnem in gospodarskem oziru k mestnemu selišču. Znano je n. pr. daje štelo stanovalstvo, pripadajoče Pragi, skoraj 600.000 ljudij, dočim šteje Praga kot mesto le 240.000 prebivalcev. Enako različno je razmerje med mestnim prebivalstvom in med prebivalstvom, ki pripada mestom, v raznih drugih krajih. Gospodarski in kumunalnopolitični vzroki govore v takih krajih za razširjenje mestnega upravnega okoliša, za spojitev mesta z bližnjimi" selišči, toda politični pomisleki večinoma ovirajo tako spojitev. Predkraji mest, pripadajoči sosednim občinam, se nacionalno ali socialno ali v obeh ozirih razlikujejo od mestnega prebivalstva in zato se jim noče priznati pravica političnega sodelovanja v mestu.
Ako se hoče razvoj mestnega prebivalstva zasledovati nekaj let, prišlo se bo do neoporečnega uspeha le tedaj, če se prej določi okoliš, ki ga je smatrati kot mesto in sc potem v nadaljnem raziskovanju ta pojem pridrži neizpremenjen. Tako obravnava naraščanje mest K. Engelmanu. Po njegovih izvajanjih seje prebivalstvo osmih avstrijskih velikih mest od 1. 1869 do 1910 pomnožilo od V6 na 6.9 milijonov, prebivalstvo 41 mest z več" nego 60.000 ljudmi pa od 2-3 na iV4 milijone. To po-menja, da je 1. 1869 od 100 Avstrijcev prebivalo 8 v velikih in 11 v srednjih mestih, I. 1910 pa 14 v velikih in 19 v srednjih mestih. Dasi sc tudi pri nas prebivalstvo čimdalje bolj nabira v mestih, vendar je to naraščanje zelo različno v primeri s sličnimi razmerami v Nemčiji in Italiji. Na Nemškem jc leta 1910 prebivalo že 20 milijonov ljudij v velikih mestih (ki imajo 100.000 duš), t. j. 310/0 vsega prebivalstva; v Italiji pa 7-8 milijonov ljudij v občinah z več kakor 80.000 prebivalci, t. j. 22.6% prebivalstva. V Nemčiji so se mnogo bolj kakor pri nas razvila velika mesta, v Italiji srednja mesta. Za onega, ki ne vidi nič dobrega, če ljudje preveč silijo v mesta, bo razveseljivo dejstvo, da narastek mestnega prebivalstva relativno nazaduje. Naraščanje
odstotnega deleža mestnega prebivalstva (t. j. občin z več nego 80.000 prebivalci) jc v primeri s celotnim prebivalstvom v 1. 1869 do 1880 znašalo v Avstriji 16, v zadnjem desetletju pa le 11. V enakem razmerju jc nazadovalo naraščanje velikih mest tako pri nas kakor na Nemškem. 8icer narašča mestno prebivalstvo pri nas in na Nemškem še vedno hitreje kakor število celotnega prebivalstva, vendar je opazovati, da jc to naraščanje čimdalje manjše. Vzrok jc iskati v tem, da v mestih nazaduje število rojstev in pa v tem, da sc industrija vsled razvoja v prometu vedno bolj decentralizuje.
Vabilo na redni občni zbor—
Hranilnice in posojilnice na Vrhniki,
reg zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 21. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v kaplanjji na Vrhniki.
Dnevni red;
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. * 1 2 3 4 5 * 7
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu,
reg. zadr z neom. zav. ki se vrši dne 28. februarja 1915 ob 8. uri dopoldne v zadružni dvorani.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva
7. Slučajnosti.
Vabilo na re 'ni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Kropi,
reg. zadr. z neomej. zav.
ki se bo vršil dne 21. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru,
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobrcnie računskega zaključka za 1. 1914.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.	Odbor.
Vabilo na redni obrni zbor
Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi,
reg. zadr. z neom. zav. ki bo 21. februarja 1915. ob 4. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4 Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure kasneje drug občni zbor na istem mestu, ki bo sklepal ne glede na število navzočih.
Vabilo na XXI. redni občni zbor.
Okrajne posojilnice v Radečah,
reg. zadr. neom. zav.
ki se bo vršil dne 21. februarja 1915. ob 3. uri popoldne v Narodnem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1914.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako ob 3. uri občni zbor ne bil sklepčen sklepa ob pol 4. uri veljavno brez ozira na število udov. Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu,
reg. zadr. z omej. zav.
ki se bo vršil dne 28. februarja 1915 ob 3 uri popoldne v Društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za I. 1914. in sklepanje o porabi dobička.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem časa ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal no glede na število navzočih zadružnikov.
Računi in p: edlogi nadzorstva bodo na vpogled zadružnikom od dne 18. februarja 1915.	Načelstvo.
Vabilo na Vil. redni občni zbor
Kmečke hranilnice iu posojilnice v St. .lurju oh Taboru,
reg. zadr. z neom. zav,
ki sc bo vršil v nedeljo dne 28. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1914.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
Vabilo na XVII. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Ratečah na Gorenjskem,
reg zadr. z om. zav.
ki‘se bo vršil v nedeljo 7. marca 1915 ob pol 11. uri dopoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
5.	Volitev treh udov načelstva G. Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tržiču,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 21. februarja 1915 ob 4. uri popoldne v posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1914.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, hode tri tedne kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske posojilnice v Logatcu,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 21. februarja 1915 popoldne ob pol 3. uri v posojilnični pisarni v Gorenjem Logatcu. Dnevni re d:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istim dnevnim redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Vavtivasi,
reg. zadr. z neoni. zav.
ki se bo vršil dne 21. februarja 1915 ob pol 3. uri popoldne v stari šoli.
1) n ovni red’
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
5.	Volitev jednoga člana načelstva.
G. Poročilo o izvršeni reviziji.
7. Slučajnosti.
A ko ob pol 3. uri občni zbor ne bil sklepčen, sklepa ob 3. uri veljavno brez ozira na število udov po istem dnevnem redu.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Sninrjeti,
reg. zadr. z om. poroštvom
ki se bo vršil dne 21. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v klaplaniji.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914,
4.	Volitev odbora.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnico v Zgornji Mesnici,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21 februarja 1915 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na XXI. redni letni občni zbor
Podgradskc posojilnico in hranilnico,
reg. zadr. ncom. poroštvom v Podgradu ki se bo vršil v četrtek dne 18. februarja 1915. ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni v Narodnem domu v Podgradu Dnevni red:
1.	Poročilo starešinstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjen)e računov za 1. 1914.
4.	Določitev odškodnin v smislu § 20 zadružnih pravil.
5.	Volitev starešinstva, nadzorstva in razsodstva.
6 Eventualnosti.
Ako bi za to uro določeni občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom, kateri sme brezpogojno sklepati.
Starešinstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Dolu pri Ljubljani,
registrovanc zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 21. februarja 1915 ob pol 4. uri popol-' dne v župnišču.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1914.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen. vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo k občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v St. Jerneju,
reg. zadr. z ncom. zav.
i
ki sc bo vršil dne 21. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v društveni dvorani.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
NB. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Bolj uncu,
regi str. zadr. z neomej. zavezo,
ki so bo vršil dne 21. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v prostorih, kjer je posojilnica.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučiynosti.
Ce bi ta občni zbor ne bil ob navedenem času sklepčen vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Slivnici pri Celju,
reg. zadr. z neoni. zav.
ki se bo vršil v nedeljo dne 21. februarja 1915 ob pol 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem obenem zboru.
2.	Čitanje zapisnika o zadnji reviziji.
3.	Predložitev in odobrenje računskega zaključka za
1.	1914.
4.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
5.	Dopolnilna volitev načelstva.
G. Slučajnosti, prosti nasveti in predlogi.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnov nem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnico in-posojilnice v Št. Tomažu pri Celovcu,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 19. marca 1915 ob 3. uri popoldne v društvenem prostoru.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1914.
4.	Volitev načelstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ob 3. uri občni zbor ne bil sklepčen sklepa ob
4.	uri veljavno brez oziia na število udov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice posojilnice v Šmartnem poti Šmarno goro,
reg. zadr. z neomejeno zavezo,
kateri se vrši dne 21. februarja 1. 1915 popoldne ob 3. uri v društveni dvorani v Šmartnem št. 2.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
NB. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
I. delavskega k o n sum nega društva na Jesenicah,
reg. zadr. omej. zav.
ki se bo vršil dne 28. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v Delavskem domu na Savi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mostu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Podkorenu,
reg. zadr. z om. zav.
ki se bo vršil dne 11. aprila 1915 ob 4. uri popoldne v zadružni hiši.
D n e v ni red:
1.	Poročilo o reviziji in čitanje revizijskega poročila.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
5.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se ono uro kasneje na istem metu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Škulji Loki,
reg. zadr. z om. zav.
ki se bo vršil dne 21. februarja 1915 ob 3. uri popoldne, v mlekarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje, in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
ti. Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne, glede na število navzočih zadružnikov.

Vabilo na X. rodni občni zbor
Mlekarske zadruge na Dobrovi,
reg. zadr. z omejeno zav.
ki se bo vršil dne 28. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v pritličju stare šole.
D n e v ni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika-^ zadnjem obenem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje 'računskega zaključka za 1. 1914.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev~nadzorstva.
0.	Slučajnosti.
Ta občni'’ zbor je po § 42. naših pravil sklepčen ob vsakem številu vdeleženih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečko hranilnice in posojilnice v Središču,
regi zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne^28. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih na Grabah.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1914.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na Število navzočih članov.
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
llvitniliiicc in posojilnice v Srednji vasi vf Bohinju,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 28. februarja 1915 ob 3. popoldne v uradnici.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika zadnjega’občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1914.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil so bo vršil čez pol ure drug občni zbor, kV bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Proseško-Kontovcljske posojilnice in hranilnice,
reg. zadr. z neom zav. na Proseku, ki se bo vršil dne 14. marca 1915 ob 1. uri popoldne v dvorani gosp. Drag. Starec na Proseku.
Dnevni rod:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Borovnici,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 28. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
D nevn i red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3 Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor.
Hranilnice in posojilnico v Št. Petru pri Novem mestu,
reg, zadr z neom. zav.
ki se bo vršil dne 28. februarja 1915 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slue;ynosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge na Vrhniki,
i og. zadr z omej. zav.
ki se bo vršil dne 21. februarja 1915 ob pol 4. uri popoldne v Mlekarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
5.	Volitev načelstva.
C. Volitev nadzorstva.
7,	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Hinjah,
reg. zadr. z ncom. zav.
ki se bo vršil dne 7. marca 1915 v uradnih prostorih D n ovni red:
1.	Čitanje in odbrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1914.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob navednem času sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
VABILO
REDNI SKUPŠČINI
Zadružne zveze v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se vrši dne 10. marca 1915, ob pol 10. uri dopoldne v Ljubljani v hotelu „Union'4.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnji
Zvezini skupščini.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev letnega računa in bilance za
1. 1914 in sklepanje o porabi čistega dobička.
5.	Volitev odbora.
6.	Čitanje revizijskega poročila.
7.	Slučajnosti.
Dr. J. E. Krek.
Izvleček iz pravil § 19. Zvezina skupščina je občni zbor zadrugejn sestoja iz odposlancev Zvezinih članic.
Vsako Zvezino članico zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezine članice. Ena oseba sme zastopati k večjem 10 zadrug.
Glasovalna pravica se ravna po številu vplačanih deležev in sicer ima vsaka Zvezina članica, ki ima založenih do 10 deležev, po en glas in za vsakih nadaljnih polno vplačanih 10 deležev po en glas; vendar ne more nobena članica imeti več kot 10 glasov.
Izdajatelj : Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze61.
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.