242 Kmetijstvo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Minoli četrtek vršil se je v mestni dvorani občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. K zborovanju je prišlo nad 100 društvenikov, mej drugim tudi več veleposestnikov. Zbor je nagovoril g. cesarski svetnik Murnik, pozdravil navzočega vladnega zastopnika in deželnega glavarja ter je prosil, da bi se vlada in dežela zanimali za kmetijske družbo v naši deželi, ter podpirati delovanje prekoristne kmetijske družbe. Ob kratkem je gosp. predsednik narisal stanje kmetijstva v lanskem in letošnjem letu. Kakor kaže, upati je letos dobre letine. Krme bode dovolj, kar je velicega pomena za živinarstvo, ki je glavna panoga našega kmetijstva. Zaradi tuje konkurence žito kmetu ne donaša dosti dobička in ga ne kaže več pridelovati, kakor ga potrebuje za dom, zaradi tega pa more bolj gledati na živinarstvo. Za rejo živine je naša dežela ugodna in tudi pri živini kmet dobi denarja. Zakon za povzdigo živinarstva bode dobro vplival, če se bode prav izvrševal. Nekatere pomankljivosti so se res že pokazale pri tem zakonu, katere bode treba odpraviti. Kolikor jih ni uničila trtna uš, tudi vinogradi dobro kažejo, le žal da vipavskemu vinu mnogo škoduje dovažanje italijanskih vin, ko se je zanje znižala carina. Kmetijska družba tako lepo napreduje, da je veselje. Sedaj ima že nad 67 podružnic in blizu 3000 članov, kar kaže, da je prebivalstvu mari družba in napredek kmetijstva. Bog torej blagoslovi kmetijstvo in navzoči naj se v začetku zborovanja spominjajo mogočnega podpiratelja kmetijstva presvetlega cesarja in zbor je na to zaklical naudušeno „Živio" in „Slava". Vladni zastopnik g. vitez Laschan in pa dež. glavar g. Detela zahvalivši se za prijazen pozdrav zagotovljata družbi krepko podpcro. Na to je tajnik g. Gustav Pire poročal o delovanji družbe v minolem letu in mi posnemamo iz njegovega poročila, da je družbi lani pristopilo 557 novih članov. Imelo je 18 častnih, 9 dopisujočih in 2786 pravih članov. Ustanovilo se je nanovo 13 podružnic in njih naraslo na 63. Koncem maja letos je že družba imela 67 podružnic s kakimi 3000 udi, nekaj podružnic se pa še snuje. Umrlo je lansko leto 26 družabnikov. Glavni odbor je imel v minolem letu 9 sej. K sejam sta prihajala zastopnika deželne vlade in deželnega odbora. Večina sklepov lanskega občnega zbora se je ugodno rešilo v zmislu predlagateljev, drugi se pa še rešijo, kakor hitro bode mogoče. Glavni odbor je leta 1893. vodil štiri družbene zavode in eno družbeno podjetje: a) družbeno podkovsko šolo, b) poskušališče, oziroma drevesnico, c) uzorni dvorec na Viči, č) ribje va-lišče in vzgojevališče na Studenci in d) družbeno uradno glasilo, t. j. ilustrovani kmetijski list „Kmetovalec". Družbeno podkovsko šolo je prvi polletni tečaj je obiskovalo 8 učencev, katerih sta dva ostala vse leto v šoli, da sta se temeljiteje izobrazita. Vsi učenci so imeli podpore, nekoliko državne, nekoliko deželne in kranjske hranilnice, ter so tečaj dovršili z dobrim vspehom; učili so se tudi ogledovanja mesa. Dva učenca sta dobila red „prav dobro", ostali „dobro". Drugi polletni tečaj je obiskovalo 5 učencev, katerih je eden ostal celo leto v šoli. Trije učenci so imeli državne podpore, dva sta se šolala ob svojih stroških Vsi učenci so tečaj dovršili; eden je dobil red „prav dobro", štirje „dobro". Isto tako so vsi z dobrim vspehom naredili izpit iz ogledovanja mesa. Učil je bilo na zavodu vedno dosti, kajti 1. 1893. se je v družbeni podkovski šoli podkovalo nad 1000 konj. V ogledovanji mesa so se učenci vadili v mestni klavnici. Oskrbovanje družbenega poskušališča, katero smo vsled preosnovnega načrta iz 1. 1885. izpremenili v drevesnico, ostalo je tako, kakeršno je bilo pretekla leta. Spomladi leta 1893. smo oddali kakih 12000 visokode-belnih dreves s četrtega oddelka, katerega smo zasadili leta 1888. Jeseni leta 1893. smo izkopali drevesa s petega oddelka, da jih oddamo spomladi leta 1894. Bilo jih je kakih 14.000. Vspeh je bil pri vseh nasadih v poskušališči povsem vgoden. Ker družbena drevesnica nikakor ne zadostuje, da bi mogli ustrezati zahtevam družabnikov, vzel je glavni odbor v bližini nekaj zemljišča v zakup, da bo moči vzgajati več drevja. Oddelke, kjer izkopljemo drevje, obdelamo, kakor je treba za nov nasad, ter jih porabimo za poskuse, kolikor dopušča gospodarstveni načrt. Poskušali smo nekatere vrste žit in pa mnoge krompirjeve vrste. (Dalje sledi.) 252 Kmetijstvo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Družba ni imela primernega zemljišča, kjer bi proizvajala veče poskuse ter navajala k izboljšanju gospodarstva, ker je prejšno poskušališče izpremenila v drevesnico. Da odpravi ta nedostatek, je glavni odbor leta 1893. vzel v zaRup majhno posestvo nedoletnega dediča po gospici F. Blasnikovi na Viči. Posestvo je skoraj popolnoma zloženo in zemljišča (okoli 20 oralov) so prav blizu gospodarskih poslopij. Ta poslopja ter enonad-stropna hiša so skoraj nova ter sploh v prav dobrem stanu. Glavni odbor je gospodarska poslopja uredil, kakor se mu je zdelo najprimerneje, in sicer je odločil oddelek za dva konja, za enega bika in eno kravo, drug oddelek pa za 12 mladih bikov. Hlev se je opravil času primerno. V večem govejem hlevu so kameniti žlebovi in samode-lavna napajališča. Leta 1893. se je postavila v hlev ta le živina: dve težki žrebetni kobili v četrtem letu, kateri bodeta izvrševali potrebna vozna dela v gospodarstvu, 1 bik plemenjak in 1 krava simentalske pasme ter 8 1—P/g letnih bikov švicke pasme. Kobili smo ku- v pili ob premovanji na Gorenjskem, goved pa v Švici, Glavni odbor je sklenil, da se mora na dvorci gospodariti uzorno in se morajo preprečiti primanjkljaji. Družbeni samostojni ribarski odsek, ki se je ustanovil 1. 1891. in je prevzel vsa opravila, tičoča se po-vzdige ribarstva, je L 1892. začel delati na Studenci ribje vališče in vzgojevališče, kakeršno je primerno sedanjim razmeram. Pri tem so ga blagohotno podpirali z denarnimi sredstvi: visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo, visoki dež. zbor kranjski in slavno ravnateljstvo kranjske hranilnice. Sedaj je to podjetje dovršeno. Družbeno uradno glasilo, ilustrovani kmetijski pol-mesečni list »Kmetovalec" s prilogo „Vrtnar", katero dobivajo družabniki zastonj, izhajalo je 1. 1893. uže X. leto. To leto se je »Kmetovalec" razpošiljal v 3500 iztisih. Začetkom 1. 1894. se je priloga „Vrtnar" opustila, „ Kmetovalec" pa se je povečal ter prinaša tudi sadjarstvo in vrtnarstvo zadevajoče sestavke. Za družabnike nemške narodnosti je glavni odbor naročil tudi za leto 1892. na račun družbe nemški kmetijski list „Oeconom". Vsled sklepa predlanskega občnega zbora dobivajo ti udje od leta 1893. naprej tudi „Naz-nanila c. kr. kmetijske družbe in njenih samostojnih od- 253 sekov za konjerejo in ribarstvo", katera izdaja družba v nemškem jeziku. Poleg zvršitve sklepov lanskega občnega zbora in vodstva družbenih zavodov in podjetij je glavni odbor, oziroma predsedništvo, tajništvo in družbena pisarna, oskrboval vsa tekoča opravila družbena ter tudi, kadar je le bilo mogoče in umestno, pospeševal domače kmetijstvo. Družbena pisarna je rešila 1892, leta 1315 prav uradnih aktov, katerih izvirniki, oziroma prepisi, so spravljeni v družbeni registra turi, in nad 10000 opravilnih spisov o strokovnih vprašanjih, o poizvedbah, o prodaji semenja, strojev, knjig itd. Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za po- [ speševanje kranjskega kmetijskega v obče ter posamičnih kulturnih vrst posebe omenja glavni odbor naslednjih, katerih je zvršil nekoliko s svojim denarjem, nekoliko pa [ s podporami visokega c. kr. kmetijskega ministerstva in [ visokega deželnega zbcra kranjskega. Glede pospeševanja kmetijskega rastlinsva je tudi glavni odbor leta 1893. priskrbel svojim udom različnega semenja, deloma zato, da so seme premenili, deloma pa, da so prišli do boljših vrst. Priskrbel je brezpredenič-nega deteljnega semena, pravega rigajskega lanenega semena, raznih žit, ajde in več vagonov semenskega krom- l pirja, kar je provzročilo 23.000 gld prometa. Posebno je pa glavni odbor posredoval pri nakupu umetnih gnojil. Ko so se kmetovalci poučili o veliki vrednosti umetnih gnojil, začel je glavni odbor 1. 1893. 1 naročati takih gnojil ter je za začetek dosegel jako lep uspeh, kajti oddal je 15 vagonov gnojil. Ker se zaradi trtne uši, se s pospeševanjem vinarstva bavita država in dežela sami ter sami porabljata sredstva, kar jih imata na razpolaganje, družba v tem oziru ni \ storila mnogo. Posredovala je le zaradi podpor med državo in deželo na eni ter med družbenimi podružnicami t in zasebniki na drugi strani. Zelo pohvalno je treba ome-I niti, da so nekatere podružnice z malimi sredstvi storile prav mnogo za ohranjenje vinastva. — Vselej, kadar se je deželni odbor obrnil od družbe v tem ali onem oziru zastran zatiranja trtne uši, pomagala mu je z vsemi svojimi močmi. — Poleg trtne uši dela vinogradnikom tudi strupena rosa veliko škodo, in glavni odbor je tudi to leto po svoji moči podpiral kmetovalce v boji proti ti bo-l lezni. V ta namen je naročil 50.000 kg modre galice ter [ jo je družabnikom oddajal po znižani ceni. I Sadjarstvo je družba podpirala, kolikor je mogla. i Oddala je več tisoč samih dobrih vrst, nekaterim podruž-[ nicam pa je izprosila deželnih podpor, da si utanove, I svoje drevesnice. Takih drevesnic imamo sedaj devet [ v deželi. Dalje je družba podpirala napravo sadnih sušilnic [ in zadružnih moštaren. I Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je od- dajala čistokrvne bike plemenjake ter prirejala premo-I govanje. Z državno podporo je družba leta 1893. naku-I pila 6 čistokrvnih bikov plemenjakov beljanske in muri- codolske pasme ter jih je oddala živinorejcem za polovico kupne cene. Za leto 1894. je družba v Švici kupila 8 bikov švicke pasme ter jih je postavila v družbeni uzorni dvorec na Viči. — Živinska premovanja so bila 1. 1893. v Kostanjevici, v Dobrepolji in v Starem Trgu pri Loži. V pospeševanje ovčarstva je družba 1. 1893. kupila ovnov bergamaške pasme ter jih je oddala posestnikom, ki se pečajo z ovčarstvom, za četrtino kupne cene. Preskrbela je na ta način 7 ovnov, na račun posestnikov pa 26 ovac. Tndi svinjerejo je družba pospeševala s tem, da je oddajala mrjasce plemenjake in sicer velike bele angleške pasme; 1. 1893. jih je po deželi razdelila 38 za polovico kupne cene. To leto je glavni odbor nadaljeval 1. 1892. z deželno podporo pričeto cepljenje proti prašičji rdečici. Če prav se je to izvršilo le v majhni meri, sponeslo se je popolnoma in upati je, da se bo kmalu povsod razširilo, temveč, ker upamo, da dobimo za to državno podporo. Tudi glede razširjanja kmetijskih strojev je glavni odbor uspešno deloval vsled deželne podpore. V ta namen je dal več podružnicam podpore za nakup dobrih kmetijskih strojev v skupno porabo. Nakupilo se je več škropilnic zoper peronosporo, trijerjev, travniških bran, sesalk za gnojnico itd. (Dalje sledi.) 262 Kmetijstvo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Kolikor je glavni odbor vzmogel, podpiral je tudi kmetijski pouk; vzdrževal je deloma podkovsko šolo, izdajal kmetijske poučne spise, izprosil državno podporo za nemška kmetijska predavanja po kočevskem okrajnem glavarstvu ter odposlal dva kranjska sirarja v sirarski tečaj v Šmihel na Tirolsko, da sta se bolje strokovno izobrazila. Samostojno področje je imel konjerejski odsek kmetijske družbe in je pospeševal vse konjerejske reči v naši deželi. Odsek je posredoval pri razvrstitvi plemenih žrebcev po posameznih žrebčarskih postajah, pri oddaji žrebcev v zasebno oskrbo posestnikom v okoliši težkega plemena (na Gorenjskem) ter pri prebiranji za pleme nesposobnih državnih žrebcev. Ob licencevanji žrebcev sta zastopala dva člana, takisto pri državnem premovanji konj. K temu premovanju so pripeljali v šestih konkurz-nih postajah (v Lescah, v Kranji, v Kamniku, na Vrhniki, v Ribnici, v Trebnjem in v Št. Jarneji) 108 kobil s ses-nimi žrebeti, 53 brejih kobil in 81 žrebic, torej vsega vkupe 242 živalij, izmed katerih jih je 120 dobilo darila v znesku 1270 gld. in 49 srebrnih svetinj. Odsek pa je leta 1893. priredil tudi v Bohinjski Bistrici premovanje konj, in sicer z deželno podporo. Pripeljali so 37 kobil z žrebeti, od katerih je bilo obdarjenih 10; dobile so 150 goldinarjev. Leta 1893. je plemenilo na Kranjskem v 18 žreb-čarskih postajah 45 državnih žrebcev, izmed katerih sta bila 2 angleške polnokrvne, 14 angleške polkrvne, 1 nor-folške, 11 orijentalske polkrvne, 12 lipiške in 5 mrzlo-krvne pasme. V zasebni oskrbi je bilo 29 državnih žrebcev, ki so plemenili v 25 okrajih v okoliši težkega plemena. Po pasmi so bili ti žrebci pincgavci, valonci in kartovci. Razven teh žrebcev so plemenili 1893. 1. še 3 licencevani zasebni žrebci. Vsi ti žrebci so plemenili 1. 1893. 4303 kobile. Odsek je leta 1889. začete dirke nadaljeval tudi to leto ter je z državno in deželno podporo priredil peto v dirko v St. Jarneji. Udeležilo se je je 40 posestnikov s 50 konji. Vsled odsekcvega prizadevanja so se 1. 1893. priredili trije semnji za nakupovanje konj za c. in kr. vojno, in sicer v Kostanjevici, v Bučki in v Št. Jarneji. Odsek je tudi sklenil povzdigniti rejo težkih konj v kranjskem in kamniškem okraji ter v ljubljanski okolici. V to svrho sta mu deželni odbor in kranjska hranilnica naklonila podpore, iz katerih je leta 1893. kupil več dobrih žrebic ter jih je prodal konjerejcem omenjenih okrajev na javni dražbi. Izklicna cena je bila polovica nakupne cene. Meseca maja 1893. leta se je odsek po odposlanci udeležil konjerejske enkete na Dunaj, da je zastopal deželne koristi. Novo podvzetje odsekov o v prospeh konjereje je ustanovitev tekališča za žrebeta v Št. Jarneji, katero se bo vsled podpor vlade, dežele in kranjske hranilnice odprlo uže leta 1894. V letu 1893. je odsek imel 2844 gld. 16 kr. dohodkov in 2353 gld. 10 kr. stroškov; torej je preostalo v blagajnici 491 gld. in 6 kr. Glavno delo samostojnega ribarskega odseka leta 1893. je bila dovršitev ribjega vališča in vzgojevališča na deželnem posestvu na Studenci. Vališče se je spopolnilo ; napravil se je namreč vodovod, ki bo vališču v vsakem slučaji dovajal potrebno množino vode. Napravila se je tudi precejalnica (cedilo), obsežna 8 m3, katera čisti vodo za vališče. Sploh se je vse tako predelalo, da se sedaj lahko hkrati vali 150.000 iker. V zavodu se je vzgojilo 30.000 postrvij, 6000 rdečih potočnic in 140.000 šarenk, skupaj torej nad 170.000 ribic, katerih pa je bilo moči oddati komaj petino, če prav jim je bila cena polovico manjša kakor po drugih deželah. Odsek bo skušal te ribe obdržali do zime 1893. leta, če prav je prostor določen le za tretjino tega šte 263 vila. Nekaj enoletnih šarenk se je 1. 1893. oidalo tudi na Koroško. Zbor je vzel poročilo na znanje ter izrekel zahvalo poljedelskemu ministerstvu, deželni vladi, deželnemu za stopu in kranjski hranilnici za podporo družbi. Odbornik g. Josip Lenarčič o proračunu za minolo in proračunu za prihodnje leto. Lansko leto so znašali skupni dohodki 78.302 gld. 54 kr., in koncem leta je ostalo v blagajnici 1289 gld. 54 kr. Premoženja je družba imela 38.694 gld. 51 kr. Zbor je brez ugovora rat unski sklep in bilanco ter proračun za prihodnje leto, ki kaže dohodkov 13.750 gld. Vse stroške bode mogoče poKriti s proračunjenimi dohodki in še ostane kacih 500 gl. Na to se je v glavni odbor izvolil zopet z večino glasov knezoškofijski tajnik g. J. Šiška. (Dalje sledi.) 272 Kmetijstvo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Občni zbor je potrdil ustanovitev podružnice v Čr- v nem vrhu, Kovoru, Laškem potoku, St. Petru na Krasu, Št. Jurji pri Kranji in v Srednji vasi pri Bohinji. Izrekel je posebno pohvalo v prospeh kmetijstva gospodom: Jos. Koutnemu, nadzorniku in hišnemu posestniku, Mateja Lavrenčiču, županu na Vrhpolju, Anton Gvardjaniču na Slapu, Josipu Volku v Erzelji, Janezu Mohorčiču v Zgo-nah in Antonu Poharju v Poljčah. Jako obširna je bila razprava o predlogah podružnic. Hrenoviška podružnica prosi, da bi se biki-pleme-njaki iz deželnega zaklada oddajali za tretjino cene. Hre-noviški podružnici naj bi se pa glede na slabo gmotna stanje prebivalcev dalo dva bika brezplačno. Logaška podružnica predlaga, da se glavni odbor pri oddajanju bikov vselej ozira na mnenje dotične podružnice. Metliška podružnica predlaga, da bi se plemenski biki kolikor mogoče ceno oddajali. Mokronoška podružnica predlaga, da bi se biki-ple-menjaki pred vsem kupovali v domači deželi pri posestnikih, ki imajo čistokrvno pleme. Obširno je ta predlog utemeljeval baron Berg, predsednik te podružnice: Dosedaj so se najbolj kupovali biki pincgavske in belanske pasme, kateri so se oddajali zlasti na Gorenjsko. Za Dolenjsko so se nakupovali zgolj biki muricodolske pasme. Tako dela kmetijska družba v deželi že 25 let. Po mnogoterih skušnjah se je prepričal, da so biki, ako se pleme čistokrvno ohrani, doma izrejeni ravno tako sposobni, kakor biki pripeljani iz tujine. Ko bi se biki kupovali v deželi, bi živinorejci imeli večji veselje za vzgojo bikov, kakor dosedaj. Najboljše teličke dobi sedaj mesar. Žalostne znamenje je pa, ako v kateri deželi mesar določuje ceno mlade govedi. Še na nekaj bi rad opozoril slavni glavni odbor. Priložnost ima vsako leto priti v muricodolsko dolino. Kot živinorejec se zanima za živino. Opazuje pa, da je muricodolsko pleme čim dalje slabejši. V sami muricodolski dolini to pripoznavajo in v novejšem času so začeli kupovati bike murbodenske in pincgavske pasme. Za Dolenjsko je spoznal po mnogoletnih skušnjah najsposobnejši murbodensko in labodsko pleme. Murbodensko p leme 273 kupujejo za visoke cene. On je že jako dobro prodal na btajarsko več kot 15 bikov murbodenske pasme. Gosp. Rohrmann, pristav kmetijske šole na Grmu, pravi, da je sedaj predlog gosp. barona Berga opravičen. Dosedaj pa skoraj ni bilo mogoče, nakupavati doma bikov, ker je bilo še malo čistokrvne živine. Ako bode kmetijska družba kupovala bike pri domačih kmetovalcih, bodo ljudje dobili veselje za vzgojo bikov ter ne bodo najboljših telet mesarjem prodajali. Gosp. društveni tajnik Gustav Pire obsoja murico-dolsko pleme. Priporočal je pri glavnem odboru že večkrat, da bi mesto muricodolske pasme nakupovali mur-bodensko, pa so drugi odborniki bili le za muricodolsko pasmo. Ta pasma je le za one kraje, kjer imajo planinsko sladko krmo. Tudi z Belanskega nimamo več pričakovati posebno lepih bikov. Belanci so vse najboljše bike že poprodali. Saj tudi ni čuda. Za koliko tisoč goldinarjev je že naša družba nakupila bikov v Belanski dolini? Hrvatska vlada je najedenkrat kupila za 20.000 gld. belanskih bikov in bosenska vlada celo za 40.000 gld. Ker se ponujajo jako visoke cene, se ni čuditi, da je najboljše blago vse razprodano. Sicer je pa kmetijska družba tudi že v domači deželi od nekaterih posestnikov kupovala. Ne zadostuje pa, če je kak bik slučajno lepe vnanjosti. Treba se je ozirati na bika očeta in kravo, ako imata ta dva vse potrebne dobre lastnosti, bode še le bik zares dober. — Na to se je nasvet barona Berga sprejel. O nasvetu, da bi se oddajali biki za tretjino ali četrtino cene, izjavi g. tajnik Gustav Pire, da ni upati, da bi se to vpeljalo, ker ministerstvo je še le na večkratno prošnjo glavnega odbora dovolilo, da smejo oddajati biki za polovico cene in ne po dražbi, kakor poprej. Oddajanja za nižjo ceno pa ne bode nikakor dovolilo. Podružnica hrenoviška, vipavska, logaška, šentjer-nejska in črnomaljska so prosile, da bi bilo premovanje goveje živine na sedeži teh podružnic. Gospod tajnik poroča, da je po predlogu hrenoviške podružnice že lani bilo odločeno, da bode premovanje na Razdrtem. Ker se lani to premovanje radi pičlih denarnih sredstev ni moglo vršiti, bode letos premovanje najprej na Razdrtem, potem pa še na dveh druzih zgoraj omenjenih podružničnih sedežih. Občni zbor je bil s tem poročilom zadovoljen. Podružnica v Mošnjah stavi nasvet: Glavni odbor kmetijske družbe naj deluje na to, da bi ostale gorenjske planine tako nemotene za kmete, kakor so bile od nekdaj. Gospod tajnik predlaga v imenu glavnega odbora to le resolucijo: Občni zbor kmetijske družbe prizna opravičenost zahteve mošenjske podružnice, kmetje naj si pa prizadevajo, da bodo svoje pravice v okviru postave, zlasti gozdne postave, izvrševali. Podružnica na Vačah prosi, da bi kmetijska družba izposlovala polajšanje pri licencevanji bikov. Podružnica novomeška predlaga, da bi se pri U- cencovanji bikov ogledali tudi nedorasli biki, ki bodo pa tekom leta dorasli. Ta predlog utemeljuje g. Rohrmann : Novi zakon o povzdigi reje goveje živine na Kranjskem z dne 11. avgusta 1890. nalaga kmetovalcem precej sitnostij. Živinorejec mora dati bika potrditi, spisavati mora spuščevalni zapisnik, župan z žandarji vred ga vedno nadzoruje. Živinorejci tožijo, da nimajo druzega kakor sitnosti. Zlasti pa občutljivo zadene kmetovalca § 10., ki pravi: Kadar se snide komisija na prošnjo posameznih posestnikov izven določenega časa, plačati morajo sami dotične troske. In ti troški niso majhni. Kmetijska šola na Grmu, ki je pred nosom okrajnemu glavarstvu, je plačala za izvanredno licenciranje bika 6 gld. Posestnik Ruprčvrha, ki je jedno uro od Novega Mesta oddaljen, je moral plačati 18 gld. (Dalje sledi.) 282 Kmetijstvo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Kmetijska podružnica novomeška predlaga torej, da bi komisija za licenciranje bikov ogledovala tudi manj kot 18 mesecev stare bike in jih, ako bi jih spoznala sposobne, provizorično licencirala. Posestniki tacih bikov naj bi pa dobili licenco, kadar bi dosegli l1 L leta sta-rosti. Živinorejcem naj bi se dajalo veselje s tem, da bi se jim delile premije za dobre in lepe bike o priliki komisijskih ogledov. S tem bi se vsaj nekoliko odškodovali za sitnosti, katere jim nalaga nova postava. Da bi se stroški za komisije znižali, naj bi se tudi število članov komisiji znižalo. Zadostovala bi dva živinozdravnika in jeden živinorejec. Podružnica novomeška predlaga dalje, naj bi glavni odbor kmetijske družbe delal na to, da se postava o povzdigi živinoreje strožje izvršuje. Dosedaj se vrše redno le komisije. Občine in kmetje pa le nočejo bikov kupiti. Da bi občine zamogle lažje dobiti bikov, naj bi dobivale nagrade. G. Babnik pravi, da je glede bikov po novem zakonu slabeje, nego je bilo poprej. V Dobrunjah so imeli poprej 3 bike, lani je bil samo jeden in še tistega je gospodar sedaj prodal. Pritožuje se nadalje čez žrebčarijo v Udmatu. Konjerejci priženejo kobile k plemenju toda žrebca prav mnogokrat ni nobenega doma, ker se ž njimi okrog vozijo. G. Nemanič priporoča s toplimi besedami predlog novomeške podružnice in se pritožuje čez novi zakon, kateri je v veliko škodo malim posestnikom v občinah, kader nimajo licenciranih bikov. Večji kmetje imajo svoje bike, h katerim spuščajo svoje krave. Manjši posestniki pa ne morejo gnati svojih krav nikamor, ker po postavi ne sme nobeden nelicenciran bik tujih krav plemeniti. G. tajnik Pire pripoznava potrebo spremembe zakona o povzdigi govedoreje. Stroški licenciranja so preveliki za posameznika. Kmetijska družba je plačala za licenciranje plemenskega bika na Viči 13l/2 gld. Tudi to ne ugaja živinorejcem, ker licencirajo, kadar se jim zljubi. Na Gorenjskem ženejo dostikrat vže vso živino na planine, potem še le pride komisija. Glavni odbor kmetijske družbe zatorej predlaga, da bi se vprašale vse kmetijske podružnice, katerih sprememb zakona o povzdigi govedoreje si žele, ter naj se te želje predlože deželnemu odboru. Sprejeto. Podružnice planinska, novomeška in čateška predlagajo, naj glavni odbor dela na to, da se oddaja živinske soli olajša. G. Peter Pogačnik pravi, ako se oziramo na pota, na sitnosti, na pisarije, ki so potrebne, predno se dobi živinska sol, potem lahko rečemo, da je živinska sol dražja, kakor navadna kuhinjska. To poznamo lahko vže iz tega, da so mnogi sol vže plačali, pa radi sitnosti] pustili sol in denar. G. Rohrmann povdarja zlasti to, da je ubožnemu kmetu nemogoče, da bi sol naprej plačeval in se ž njo za celo leto zalagal. Računi pri oddajanju živinske soli so tako zamotani, da mnogi občinski predstojniki niso zmožni jih izdelovati. Sprejeto. NovomešKa podružnica predlaga: C. kr. kmetijska družba, zlasti njen konjerejski odsek naj skrbi, da se bodo konji za vojno zopet kupovali pri asentnih komisijah. G. tajnik Pire pojasni, da se pri asentnih komisijah konji niso nikoli kupovali, pač pa pri dirkanju v St Jar- v neji, kar se bode tudi letos zgodilo. Žalibože, da je dobila vojna le malo sposobnih konj. Podružnica v Št. Jarneji, prosi naj bi se strogo postopalo proti takim, ki spuščajo nelicencirane žrebee k plemenju. Predlog se sprejme in izroči konjerejskemu odseku. Kostanjeviška podružnica predlaga, naj bi se vino-rejcem, ki zasajajo amerikanske trte dajale veče podpore. G. Bajuk se pritožuje, da ni mogoče dobiti iz državnih trtnic zadostno ključev in reznikov. Metliška podružnica je morala radi tega narediti lastno trtnico, ker pa podružnica nima denarnih sredstev in na Belokranjskem tudi delavcev ni dobiti, naj bi deželni odbor porabil prisilnih delavcev za rigolovanje trtnice. Možje in krepki mladenci so šli večinoma v Ameriko, ostale so sama ženske, otroci in starčki. Taki pač ne morejo opravljati težavnega dela pri rigolovanji. G. Zagorjan predsednik čateške podružnice želi, da bi deželni odbor poslal podružnici izurjenega učenca, ki bi učil vinorejce cepljenja trt. G. Bajuk želi, da bi potni učitelj za vinarstvo prišel večkrat tudi na Belokranjsko. Podružnica novomeška predlaga: Kmetijska družba naj prosi večo podporo za nakup galice in naj dela z vso močjo na to, da se galica monopolizira. G. Rohrmann utemeljoč ta predlog pove, da se prodaja v obilni meri tudi ponarejena galica. Ako bi se pa prava galica pocenila, bi ponarejena galica ne mogla konkurirati. Novomeška podružnica želi na dalje, da bi kosta-njeviška državna trtni ca bolj hitro reševala razne prošnje. Št, jernejska podružnica pravi, da bi se delile premije za dobro požlahtnenje. Vsi predlogi se sprejmejo. Podružnica begunjska na Gorenjskem predlaga, naj bi kmetijska družba delala na to, da bi se osnovala deželna zavarovalnica. G. tajnik v imenu podružnice zagovarja ta predlog. Predno se pa zamore osnovati deželna zavarovalnica, mora državni zbor narediti postavo, da so take zavarovalnice sploh mogoče. G. Bajuk želi, da bi take deželne zavaro /alnice tudi živino zavarovale. Col-podkrajska podružnica predlaga: Kmet. družba naj stori potrebno, da se ne bode tako strogo postopalo pri razdeljevanji gozdov, kakor do sedaj. G. Bajec, zastopnik podružnice, podpira predlog in pojasni, da so stroški komisij dostikrat toliki, da niti dotični pašnik ali gozd toliko vreden ni. Po nasvetu glavnega odbora se sklene prošnji izročiti deželnemu gozdnemu nadzorništvu v uvaževanje. Ista podružnica želi spremembe domovinske pravice. Podružnica novomeška želi, da bi se voznina za umetna gnojila znižala. Kakor je pojasnil g. tajnik Pire, se je vožnina ravnokar znižala za 50°/0. Podružnica vipavska želi, da bi se poduk v pletarstvu vršil po občinah. G. tajnik pove, da bode to mogoče, ko se bode odprl pletarski tečaj na obrtni šoli v Ljubljani. Posamezne občine naj pošiljajo (sposobne učence v ta tečaj in ti bodo potem vsak v domačem kraju podučevali pletarstvo. CDal)e sledi-) 283 292 Kmetijstvo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Konec.) Podružnica novomeška predlaga: Pristopnina za nove ude kmetijske družbe naj se zniža; diplome naj dobivajo samo tisti, ki jih posebej plačajo. G. tajnik Pire poudarja pri vsem, da bi to bila prenaredba pravil in da je glavni odbor temu predlogu načeloma nasproten. Vkljub temu gospod Rohrmann prav toplo podpira predlog novomeške podružnice. Pristopnina je ovira, da mnogo kmetov družbi ne pristopi. Dva gold. letnine bi marsikateri še plačal, toda zraven še dva gold. pristopnine plačati, to mu je preveč, zlasti ker je naš kmet skoraj splošno v jako slabem materijelnem stanju. Ako bi se pristop k kmetijski družbi olajšal, bi zamogla družba svoje plodonosno delovanje razširiti, ker bi mnogo stotin novih udov pristopilo. Isto priporoča zastopnik košanske podružnice. G. društveni tajnik je ugovarjal predlogu novomeške podružnice. Družba nima sedaj več dveh uradnikov, kakor pred 10 leti. Vsak mesec mora dajati plačo 12 uradnikom in služabnikom. Zatorej mora glavni odbor gledati, kje bode dobil denarne pripomočke. Pri udih je jedini dohodek pristopnina. Od letnine družba ničesar nima. List »Kmetovalec" je pač vreden in tudi stane 1 gld., za drugi goldinar dobi pa slehern ud 4 drevesca, ki so zopet več nego 1 gld. vredna. Ako se pa podružnica odreče za svoje ude drevescem, ostane drugi gld. podružnici. Družba tudi ne mara vedno se menjajočih udov, ona hoče stanovitne zanesljive ude imeti. Ako hočete, da bi se delovanje kmetijske drnžbe razširilo na nižje slojeve narodove, snujte kmetijske bralnice, kmetijske kazine, pri katerih lahko znaša letnina samo 30 kr. in te bralnice naj pa postanejo ud kmetijske družbe. Glavni odbor je že naredil poskus z opuščenjem pristopnine pri logaški podružnici, toda ta poskus se ni obnesel. Večina je predlog novomeške podružnice zavrgla. Podružnica novomeška želi, da bi se v „Kmetovalcu" objavljalo, kako rešuje glavni odbor pri občnem zboru sprejete predloge in nasvete. Na predlog g. Rohrmanna je bil ta nasvet sprejet. Gosp. Peče predlaga, da bi se lov dajal v najem tudi občinam. Po dovršenem dnevnem redu je spregovoril vipavski nadučitelj g. Skala. Omenil je, da je letos minolo deset let, odkar je g. Gustav Pire društveni tajnik. Velikanski napredek v tem desetletji kaže, da je tajnik storil svojo dolžnost. Govornik je predlagal, da občni zbor tajnika v priznanje njegovih zaslug odlikuje z naslovom ravnatelj. Ko sta še gospoda Debeljak in Šetina ta predlog podpirala se je brez ugovora vsprejel. Nekateri tajnikovi nasprotniki so pred glasovanjem odšli, ker se naravnost ugovarjati niso upali. Društvenemu predsedniku g. cesarskemu svetniku Iv. Murniku je pa zbor izrekel iskrena svoje sožalje povodom smrti njegove soproge, odlične ro-doljubkinje slovenske. Z navdušenimi živio- in slavakliei na cesarja in z željo, da se zborovalei vneti za napredek kmetijstva drugo leto zopet zdravi snidejo, je predsednik ob dveh popo-ludne zaključil občni zbor.