Smernice o zdravstveni negi na področju duševnega zdravja 2024 Lomre Fotografija na naslovnici: pikisuperstar, Freepik Vse pravice so pridržane, vključno s prevodom v tuje jezike. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran v tiskani obliki, s fotokopiranjem ali kako drugače, shranjen v elektronskih sistemih, posredovan na kakršenkoli način ali prodajan brez izrecnega pisnega dovoljenja Mednarodnega sveta medicinskih sester. Kratki odlomki (manj kot 300 besed) se lahko reproducirajo brez predhodne odobritve, če je vir pravilno naveden. Copyright © 2024 ICN - Mednarodni svet medicinskih sester, 3, place Jean-Marteau, 1201 Ženeva, Švica ISBN: 978-92-95124-28-8 SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Založniki: ICN - Mednarodni svet medicinskih sester, 3, place Jean-Marteau, 1201 Ženeva, Švica, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Ob železnici 30 a, 1000 Ljubljana Prevod v slovenski jezik: Julija Potrč Šavli Lektoriranje: Jelica Žalig Grce Prevod v slovenski jezik omogočila: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije E-publikacija dostopna na: https://www.zbornica-zveza.si/o-zbornici-zvezi/dokumenti-2/strokovni-dokumenti/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 223612675 ISBN 978-961-273-295-0 (Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, PDF) AVTORJI/-RICE David Stewart Pomočnik direktorja za področje zdravstvene nege in zdravstvene politike, Mednarodni svet medicinskih sester Madeline A. Naegle Zaslužna profesorica in gostujoča profesorica, svetovalka za področje duševnega zdravja po svetu, Meyersova fakulteta za zdravstveno nego, Univerza v New Yorku Espen Gade Rolland Vodja strokovne skupine za duševno zdravje in zasvojenost pri Organizaciji norveških medicinskih sester, docentka na Diakonskem univerzitetnem kolidžu Lovisenberg, Norveška Frances Hughes Višja znanstvena sodelavka na Centru za izide bolnišničnih raziskav, Univerza v Pensilvaniji, Nova Zelandija Kim Ryan Gostujoča profesorica, Univerza v Sydneyju, Avstralija ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI Mohammed Aldalaykeh Katedra za klinične zadeve, Univerza v Katarju, Katar Adrian Armitage Direktor Avstralskega združenja medicinskih sester na področju duševnega zdravja, Avstralija Linda Beeber Medicinska sestra z naprednimi znanji, zaslužna profesorica, Fakulteta za zdravstveno nego, Univerza v Severni Karolini, ZDA Stian Biong Profesor zdravstvene nege na področju duševnega zdravja, Diakonski univerzitetni kolidž Lovisenberg, Norveška Sharon Brownie Profesorica na Swinburnovi tehnološki univerzi, Avstralija Sandra J. Cadena Sodirektorica Mednarodne skupnosti za zdravstveno nego na področju duševnega zdravja in psihiatrije, Un Banquillo Amigable Kolumbija Kathleen R. Delaney Profesorica na Fakulteti za zdravstveno nego, Rusheva Univerza, Oddelek za skupnost, sisteme in duševno zdravje, ZDA Hiromi Eto Profesorica na Univerzi v Nagasakiju, Japonska Sheryl Garriques-Lloyd Predavateljica na Karibski univerzi, Kampus Mona, Jamajka, Jamajka Nina Kilkku Izredna profesorica, predsednica organizacije Evropske medicinske sestre v psihiatriji Gísli Kort Kristófersson Profesor na Univerzi v Akureyriju, Islandija Silvina Malvarez Profesorica in raziskovalka na Nacionalni univerzi v Cordobi, Argentina Wendy McIntosh Svetovalka pri svetovalnem podjetju Davaar, usposabljanje in razvoj Pty. Ltd., Avstralija/Združeno kraljestvo Rachel Rossiter Izredna profesorica zdravstvene nege, Fakulteta za zdravstveno nego, nujno medicinsko pomoč in zdravstvene vede, Univerza Charlesa Sturta, Avstralija Divane Vargas Profesor na Fakulteti za zdravstveno nego, Univerza v São Paulu, Brazilija Emma Wadey Pomočnica direktorice za zdravstveno nego na področju duševnega zdravja, storitve javnega zdravstva, Velika Britanija IZVLEČEK Te smernice o zdravstveni negi na področju duševnega zdravja smo razvili v sodelovanju z vodilnimi strokovnjaki in strokovnjakinjami na področju zdravstvene nege z vsega sveta. Priporočila v teh smernicah predstavljajo usmeritve za razvoj zdravstvene nege na področju duševnega zdravja za strokovne organizacije, ponudnike zdravstvenih storitev, regulatorje, oblikovalce politik in splošno javnost, vse z namenom ohranjanja in izboljšanja kakovosti in varnega zagotavljanja storitev zdravstvene nege na področju duševnega zdravja. Smernice se nanašajo na vse medicinske sestre – od tistih, ki delajo na področju splošne zdravstvene nege, do tistih, ki delajo kot specialistke. SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 KAZALO AVTORJI/-RICE . . . . . . . . . . . . . . . . 3 2. IZVLEČEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 SLOVAR IZRAZOV . . . . . . . . . . . . . . . 8 P O G L A V J E SEZNAM TABEL . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 NAMEN SMERNIC NEGE NA PODROČJU . . . . . . . . . . . . . . 15 DUŠEVNEGA ZDRAVJA POVZETEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OPIS ZDRAVSTVENE 12 UVOD . . . . . . . . . .25 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 RAZLIČNI PROFILI MEDICINSKIH SESTER NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA . . . 25 1. – Diplomirane medicinske sestre . . . . .25 – Diplomirane medicinske sestre P O G L A V J E na področju duševnega zdravja . . . . .26 – Medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja . . . .27 NUJNA VLAGANJA V ZDRAVSTVENO NEGO NA PODROČJU DUŠEVNEGA 3. ZDRAVJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 VELIKO BREME BOLEZNI . . . . . . . . . . . . . .17 P O G L A V J E DUŠEVNIM ZDRAVJEM . . . . . . . . . . . . . .18 GLOBALNI RAZKORAK MED FIZIČNIM IN OKOLJA, KJER POTEKA ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA IN NAPAKE V OBSTOJEČI PARADIGMI O MODELI OBRAVNAVE . . . . . . . . . . .30 DUŠEVNEM ZDRAVJU . . . . . . . . . . . . . . .18 ZNAČILNOSTI MEDICINSKIH DUŠEVNO ZDRAVJE - CILJ SESTER, KI DELAJO NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN DUŠEVNEGA ZDRAVJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 ČLOVEKOVA PRAVICA . . . . . . . . . . . . . 20 OBSEG DELOVNIH NALOG V KRIZA POMANJKANJA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 PREMIK K UČINKOVITEMU SESTER Z NAPREDNIMI ZNANJI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA . . . . .38 ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENE DUŠEVNEGA ZDRAVJA PO SVETU . . . . 20 OBSEG DELOVNIH NALOG MEDICINSKIH OBRAVNAVE NA PODROČJU DUŠEVNEGA POVZETEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40 ZDRAVJA, KI TEMELJI NA PRAVICAH . .21 NUJNOST VLAGANJ . . . . . . . . . . . . . . . .21 RANLJIVE SKUPINE PREBIVALSTVA . . . .21 NEPOGREŠLJIV PRISPEVEK ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA H GLOBALNEMU ZDRAVJU . .21 PREMALO CENJENE IN PLAČANE . . . . . 23 . 6 . GLOSAR IZRAZOV KAZALO 4. P O G L A V J E 6. P O G L A V J E DUŠEVNEGA ZDRAVJA SESTER NA PODROČJU . . . . . . . . . . . . 41 DUŠEVNEGA ZDRAVJA K ZDRAVSTVENIM STORITVAM DUŠEVNO ZDRAVJE, . . . . . 55 ETIKA IN ZAKONODAJA . . . . . . . . . . . . 43 OBRAVNAVO NA PODROČJU PRISPEVEK MEDICINSKIH IZOBRAZBA ZA BOLJŠO ZDRAVSTVENO HOLISTIČNA ZDRAVSTVENA NEGA, USPOSABLJANJE IZVAJALCEV USMERJENA K POSAMEZNIKU . . . . . . . 55 DODIPLOMSKI ŠTUDIJ . . . . . . . . . . . . . . 44 VEČJA STROŠKOVNA UČINKOVITOST ZDRAVSTVENE NEGE – ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE . . . . . . . . 56 ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU RAZNOLIKA VLOGA DIPLOMIRANIH ŠTUDIJSKI PROGRAMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA . . . . . . . . . . . . . 45 MEDICINSKIH SESTER NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA . . . . . . . . . . . . . 56 NAPREDNIMI ZNANJI NA PODROČJU IZBOLJŠAN DOSTOP DO MEDICINSKE SESTRE Z DUŠEVNEGA ZDRAVJA . . . . . . . . . . . . . 47 ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE . . . . . . . . 57 – Izzivi, povezani z določanjem BOLJŠI ZDRAVSTVENI IZIDI . . . . . . . . . . 58 minimalnih zahtev po izobrazbi za napredno zdravstveno nego na KOORDINACIJA NA RAVNI področju duševnega zdravja . . . . . . .48 ZDRAVSTVENEGA SISTEMA . . . . . . . . . 58 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ . . . . . . . . . . . . . . 49 MEDICINSKE SESTRE Z NAPREDNIMI ZNANJI NA PODROČJU DUŠEVNEGA – Trajanje študija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49 ZDRAVJA ZAGOTAVLJAJO KAKOVOSTNE – Akreditacija podiplomskih IN DOSTOPNE STORITVE . . . . . . . . . . . . 59 zdravstvene nege na področju VPLIV NA OBLIKOVANJE izobraževalnih programov duševnega zdravja . . . . . . . . . . . . . . . . . .50 POLITIK IN PRAKSO . . . . . . . . . . . . . . . . 60 5. POVZETEK REZULTATOV RAZISKAV . . . .61 ZAKLJUČEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 P O G L A V J E VIRI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 PRIPRAVA STROKOVNIH STANDARDOV ZA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA . . . . . . . . . .51 PRIDOBITEV CERTIFIKATA IZ ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA . . . . . . . . . . . . .51 STALNI STROKOVNI RAZVOJ . . . . . . . . 53 . 7 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 SEZNAM TABEL Tabela 1: Značilnosti različnih profilov medicinskih sester na področju duševnega zdravja Tabela 2: Ključni elementi v obsegu delovnih nalog diplomiranih medicinskih sester na področju duševnega zdravja Tabela 3: Obseg delovnih nalog diplomiranih medicinskih sester na področju duševnega zdravja Tabela 4: Obseg delovnih nalog medicinskih sester z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja SLOVAR IZRAZOV MEDICINSKA SESTRA Z NAPREDNIMI ZNANJI (Advanced Practice Nurse - APN) Medicinska sestra z naprednimi znanji je delavka v zdravstveni negi s splošnim ali specialističnim znanjem, ki ga je pridobila z dodatnim podiplomskim izobraževanjem (najmanj magisterijem), ima odlično osnovno znanje, je sposobna sprejemanja zahtevnih odločitev in ima klinične kompetence za izvajanje napredne zdravstvene nege, konkretne značilnosti njenega dela pa oblikuje kontekst, v okviru katerega je pridobila pooblastila za izvajanje svojega dela (ICN 2020a). BIOMEDICINSKI MODEL Biomedicinski model duševnega zdravja temelji na prepričanju, da so duševne motnje posledica nevrobioloških dejavnikov. Posledično se obravnava pogosto osredotoča na postavljanje diagnoze, predpisovanje zdravil in lajšanje simptomov, namesto da bi upoštevala širok spekter družbenih dejavnikov in dejavnikov iz okolja, ki lahko vplivajo na duševno zdravje. Biomedicinski model lahko vodi v omejen pristop zagotavljanja obravnave in podpore, poleg tega obstaja nevarnost, da ne naslovi izvora stiske in travme (Svetovna zdravstvena organizacija & Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice, 2023). PRISTOP, KI TEMELJI NA ČLOVEKOVIH PRAVICAH Pristop obravnave, ki temelji na človekovih pravicah, predstavlja konceptualni okvir postopkov in dejanj, ki temeljijo na mednarodnem pravu človekovih pravic, njihov cilj pa je zagotavljanje in varovanje človekovih pravic. Ta pristop na področju duševnega zdravja predpostavlja sprejetje pravnega okvira in okvira politik ter izvajanje praks v skladu z obveznostmi, ki jih državam nalaga mednarodno pravo človekovih pravic. Ob upoštevanju tega pristopa lahko vse vladne in nevladne ustanove in drugi akterji določijo, analizirajo in naslovijo neenakosti in diskriminacijo ter tako dosežejo tudi tiste, ki bi bili sicer spregledani, saj zagotovijo sodelovanje vseh deležnikov, oblikovalcev politike, organizacij civilne družbe, lokalnih skupin in lokalnih skupnosti, po potrebi lahko ta pristop ponudi tudi možnosti za pridobitev odškodnine in odgovornosti (Svetovna zdravstvena organizacija & Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice, 2023). DUŠEVNO ZDRAVJE Duševno zdravje je stanje duševnega dobrega počutja, ki posamezniku omogoča, da uresničuje svoje sposobnosti, se spopada z običajnim stresom, se dobro uči in dela ter prispeva v svojo skupnost (Svetovna zdravstvena organizacija, n. d.). . 8 . GLOSAR IZRAZOV DUŠEVNE MOTNJE Širok pojem, ki zajema duševne bolezni in psihosocialne stiske. Zajema tudi druga duševna stanja, ki se izražajo kot velika stiska, moteno vedenje ali tveganje za samopoškodovanje (SZO, 2022b). ZDRAVSTVENA NEGA NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA1 Zdravstvena nega na področju duševnega zdravja je specialistično področje zdravstvene nege, ki zagotavlja celostno obravnavo posameznikom s povečanim tveganjem za razvoj duševnih motenj, uporabo psihoaktivnih snovi ali vedenjskih motenj oziroma posameznikom z duševnimi motnjami, uporabnikom psihoaktivnih snovi in posameznikom z vedenjskimi motnjami z namenom ohranjanja ali izboljšanja njihovega fizičnega in psihosocialnega počutja. V ospredju so medosebni odnosi kot terapevtsko orodje, poleg tega upošteva dejavnike iz okolja, ki vplivajo na duševno zdravje. Medicinske sestre na področju duševnega zdravja s pacienti uporabljajo socializacijo, aktivacijo in komunikacijo, poleg tega zagotavljajo tudi fizično skrb, da ustvarijo varno, prijetno okolje, v katerem lahko pride do pozitivnih sprememb v vedenju (Stewart et al., 2022). PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA Promocija duševnega zdravja zajema intervencije, katerih namen je ohraniti, spodbujati in zagotavljati čustveno in družbeno dobro počutje, zagotavljati pogoje na ravni posameznika, družbe in okolja za optimalen psihološki in psihofiziološki razvoj ter izboljšati sposobnost spopadanja s pritiski in odpornost posameznikov. Promocija duševnega zdravja se nanaša na pozitivno duševno zdravje, ne na težave z duševnim zdravjem (Svetovna zdravstvena organizacija, n. d.). STORITVE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Storitve na področju duševnega zdravja predstavljajo način za zagotavljanje učinkovitih intervencij na področju duševnega zdravja. Način organizacije teh storitev znotraj zdravstvenega sistema pomembno vpliva na njihovo učinkovitost. Običajno se storitve na področju duševnega zdravja zagotavljajo v okviru ambulantnega varstva, centrov za dnevno varstvo na področju duševnega zdravja, psihiatričnih oddelkov v splošnih bolnišnicah, skupnostne psihiatrične obravnave, oskrbovanih stanovanj in psihiatričnih bolnišnic (Svetovna zdravstvena organizacija, n. d.). STIGMA Stigma je opredeljena kot zaznamovanost, ki ločuje stigmatizirano osebo od drugih in tej osebi pripisuje negativne okoliščine. Stigmatizacija, povezana z duševnimi boleznimi, pogosto vodi v družbeno, duhovno in pravno izključenost ter diskriminacijo, kar za osebo predstavlja dodatno breme (Svetovna zdravstvena organizacija, n. d.). 1 V številnih državah se za medicinske sestre na področju duševnega zdravja uporablja naziv psihiatrična medicinska sestra. Za psihiatrične medicinske sestre bomo uporabljali tudi izraz medicinske sestre na področju duševnega zdravja. . 9 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 PREDGOVOR Te smernice so nastale v času, ko se svet spopada z izzivi, kakršnih še ni bilo. Številni med njimi bistveno vplivajo na duševno zdravje in dobro počutje prebivalstva. Glede na hiter razvoj paradigem v zdravstvu vloga medicinskih sester na področju duševnega zdravja še nikoli ni bila tako pomembna. Duševno zdravje ne pomeni le odsotnosti duševnih bolezni; pomeni stanje dobrega duševnega počutja, ki posamezniku omogoča, da uresničuje svoje sposobnosti, se spo-pada s stresom, produktivno dela in prispeva v svojo skupnost. Medicinske sestre na po-dročju duševnega zdravja so bistvene za doseganje tega cilja. Njihovo znanje in veščine so ključni za ustvarjanje odzivnih zdravstvenih sistemov, usmerjenih k posamezniku, s ciljem zagotavljanja sočutne zdravstvene nege, ki »spoštuje različnosti v starosti, barvi kože, kulturi, etničnem poreklu, invalidnosti ali bolezni, spolu, spolni usmerjenosti, narod-nosti, politični pripadnosti, jeziku, rasi, veri ali duhovnih prepričanjih ter finančnem ali družbenem statusu, hkrati pa ni zamejena z nobeno od teh danosti« (Mednarodni svet medicinskih sester, 2021a). Varovanje človekovih pravic mora biti pri zdravstveni negi na področju duševnega zdravja v ospredju. Ljudje z duševnimi motnjami morajo imeti enake pravice kot vsi drugi, da živijo brez diskriminacije, nasilja in stigme. Toda žal po svetu številni ostaja-jo marginalizirani, so žrtve diskriminacije ali zaprti; včasih so njihove duševne motnje odpravljene kot trivialne ali pa so napačno razumljene. Kot kažejo podatki v poročilu Mental Health Atlas SZO iz leta 2020, je le 39 % članic SZO poročalo o popolni skladnosti svojih zakonov z dokumenti o človekovih pravicah. Medicinske sestre so po etični plati zavezane delovati v smeri zmanjševanja stigmatizacije in prizadevanja za uveljavitev človekovih pravic teh oseb, prav tako morajo zagotoviti, da so te osebe deležne spošto-vanja, dostojanstva in visoke kakovosti zdravtvene obravnave, ki jo zaslužijo. Stigma na področju duševnega zdravja je pomemben vidik, ki ga je treba nasloviti. Diskriminacija se pogosto izraža na skoraj prikrite načine – skozi jezik, prikaze v medijih in socialno izključenost. Zaradi tega se utrjuje škodljivo prepričanje, da so duševne bolezni znak osebnega poraza in ne bolezensko stanje. Medicinske sestre, ki delujejo na tem po-dročju, so v edinstvenem položaju, da se zoperstavijo tem predsodkom – ne le z zagotavl-janjem sočutne, z dokazi podprte zdravstvene nege, usmerjene k posamezniku, temveč tudi z izobraževanjem javnosti in zagovorništvom v javnosti. Varovanje človekovih Breme duševnih bolezni po svetu je velikansko in ves čas narašča. pravic mora biti v ospredju Rezultati nedavne študije revije Lancet (McGrath et al., 2023) so pri zdravstveni negi na duševno bolezen. Ta kriza pa vseh skupnosti ne prizadene v enaki razkrili, da bo kar polovica ljudi po svetu enkrat v življenju razvila področju duševnega meri; ranljive skupine in manjšine nosijo nesorazmerno velik delež zdravja. Ljudje z duševnimi bremena slabega duševnega zdravja, pogosto stanje še po- motnjami morajo imeti jen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave. slabšajo družbeni dejavniki, kot so revščina, diskriminacija in ome- enako pravico kot vsi drugi, da živijo brez diskriminacije, Za spopadanje s temi izzivi še nikoli ni bilo tako pomembno, da nasilja in stigme. zdravja. Medicinske sestre so pogosto prve osebe v zdravstven- se vlaga v izvajalce zdravstvene nege na področju duševnega em sistemu, s katerimi stopijo v stik posamezniki s psihično stisko. Delajo v najrazličnejših okoljih: bolnišnicah, ambulantah, šolah, zaporih in v skupnostih, pri tem pa nudijo ključne storitve, ki obsegajo vse od preventive in zgodnjih intervencij, pa do akutne in dolgotrajne oskrbe. Zato za večjo odpornost zdravstvenega sistema in za zdravje populacij ni le dobrodošlo, temveč je nujno vlagati v razvoj in ohranjanje iz-vajalcev zdravstvene nege na področju duševnega zdravja, njihovega obsega delovnih nalog, njihovih kompetenc in dobrega počutja medicinskih sester, ki delujejo na tem po- . 10 . UVOD dročju. Prav tako so ključna vlaganja za odpravo primanjkljaja medicinskih sester na po-dročju duševnega zdravja, da bi lahko storitve na področju duševnega zdravja vključili v primarne storitve in zagotovili univerzalno zdravstveno varstvo. Pričujoče smernice naj služijo kot načrt za vse, katerih cilj je iz-boljšati zdravstvene storitve na področju duševnega zdravja s podporo strokovnemu delu medicinskih sester, ki delujejo na tem področju. S tem dokumentom želimo na Mednarodnem svetu medicinskih sester (ICN) opolnomočiti zaposlene v zdravstveni negi, oblikovalce politik, učitelje in predavatelje ter zdravstvene organizacije, da lahko sprejemajo premišljene ukrepe. Če bomo Za večjo odpornost smernice vzeli resno in se ravnali po njih, lahko skupaj prispeva-zdravstvenega sistema mo k boljšim izidom na področju duševnega zdravja in ustvarimo in za zdravje populacij zdravstvene sisteme, ki se bodo sposobni odzivati na raznolike po-trebe na področju duševnega zdravja svetovnega prebivalstva. ni le dobrodošlo, temveč Ta dokument je dokaz o naši stalni predanosti kakovostni, etični je nujno vlagati v razvoj in sočutni zdravstveni obravnavi za vse osebe s težavami na po- in vzdrževanje delovne dročju duševnega zdravja. Želimo si, da bi smernice služile kot sile v zdravstveni negi temelj za zagotavljanje učinkovitejšega, pravičnejšega in bolj hu-na področju duševnega manega sistema zdravstvene obravnave na področju duševne-zdravja, njenega obsega ga zdravja po svetu. delovnih nalog, njenih Dr. Pamela F. Cipriano, kompetenc in dobrega predsednica Mednarodnega sveta medicinskih seste počutja medicinskih sester, ki delujejo na tem področju. Dr. Haleh Jafari, medicinska sestra iz Irana, zagotavlja zdravstveno obravnavo na področju duševnega in telesnega zdravja otrokom, ki delajo na ulicah Teherana. Ti izvajalci zdravstvene nege težko dostopajo do zdravstvenih storitev, poleg tega so pogosto © Tehran University of Medical Sciences, Iran izpostavljeni fizičnemu in spolnemu nasilju ter drogam. . 11 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 POVZETEK Na Mednarodnem svetu medicinskih sester (ICN) s temi izčrpnimi smernicami poudar-jamo velik pomen zdravstvene nege na področju duševnega zdravja v kontekstu svetovnih zdravstvenih storitev. Smernice naj služijo kot enoten okvir, ki bo vsem deležni-kom – vključno s širšo javnostjo, vladami, zdravstvenimi delavci, oblikovalci politik, učitelji in predavatelji – pomagal pri razumevanju in uveljavljanju dobrih praks v zdravstve-ni negi na področju duševnega zdravja. V njih pozivamo k razvoju doslednih politik, strateških načrtov in izobraževalnih okvirjev, ki bodo omogočali izvajanje dosledno kakovostne zdravstvene nege in spodbujali raziskave v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja po svetu. Prvotni namen tega dokumenta je poenotiti prakse v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja v različnih državah, s čimer bomo zagotovili doslednost in jasnost pri izobraževanju, priznavanju in delu medicinskih sester na področju duševnega zdravja. Predstavljajo strateški temelj za razvoj politik, načrtov, okvirov in strategij, ki naj pomagajo medicinskim sestram na področju duševnega zdravja, poleg tega naslavljajo komplek-sne potrebe posameznikov, skupin in skupnosti, ki se spoprijemajo z duševnimi motnjami. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj bi približno 13 % ljudi po svetu imelo duševno bolezen, to pa bistveno prispeva k bremenu bolezni v svetu. Položaj še poslabšu-je stigmatizacija, ki vodi k diskriminaciji in omejenemu dostopu do potrebne zdravstvene obravnave. Medicinske sestre, ki delujejo na področju duševnega zdravja in imajo special-izirano znanje, veščine in kompetence, so sposobne nuditi holistično zdravstveno nego in odgovoriti na kompleksne zdravstvene in psihosocialne potrebe teh oseb. KLJUČNA VLOGA VSEH MEDICINSKIH SESTER NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA V Mednarodnem svetu medicinskih sester se zavedamo, da igrajo vse medicinske ses-tre, ne glede na specializirano področje svojega delovanja, ključno vlogo v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja. Poleg zagotavljanja boljšega dostopa do zdravst-vene obravnave in odpravljanja stigmatizacije tudi spoštujejo človekove pravice in za-gotavljajo kakovostno zdravstveno obravnavo, pri tem pa so vključene v skupnost in omogočajo zagovorništvo za paciente. V smernicah toplo priporočamo, da se znanje o zdravstveni negi na področju duševnega zdravja vključi v dodiplomske učne načrte na študijskih programih zdravstvene nege, saj bi s tem zagotovili, da bi imele vse medicin-ske sestre osnovno znanje in veščine iz zdravstvene nege na področju duševnega zdravja. Te osnovne kompetence so bistvene za zgodnje prepoznavanje, učinkovito napotitev in zdravljenje težav na področju duševnega zdravja in za zagotavljanje holis-tične, sočutne zdravstvene nege. SPECIALIZACIJA IN NAPREDNA ZDRAVSTVENA NEGA NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Sicer vse medicinske sestre prispevajo k zdravstveni obravnavi na področju duševne-ga zdravja, vendar nujno potrebujemo medicinske sestre specialistke in medicinske sestre z naprednimi znanji s tega področja. Medicinske sestre, ki delujejo na področ-ju duševnega zdravja, morajo po navadi pridobiti podiplomsko izobrazbo2 ter s tem poglobljeno znanje, da lahko razumejo kompleksne zdravstvene, psihološke, družbe-ne in biološke vidike duševnih bolezni. V tem dokumentu poudarjamo raznoliko vlogo medicinskih sester na področju duševnega zdravja, ki ne zagotavljajo le terapevtske obravnave, temveč sodelujejo tudi pri zagovorništvu pacientov, izobraževanju, razis-kovalnem delu, vodenju ter medpoklicnem sodelovanju, vse z namenom izboljšati dost-op do zdravstvene obravnave in njeno kakovost. 2 V nekaterih državah obstajajo dodiplomski študijski programi iz zdravstvene nege na področju duševnega zdravja, ki vodijo k specializaciji v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja. Toda glede na smernice Mednarodnega sveta medicinskih sester je za izvajanje napredne zdravstvene nege potreben vsaj magisterij iz specializiranega področja. . 12 . POVZETEK Medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja, ki lahko opravljajo širši obseg nalog, morajo imeti zaključen vsaj magisterij. Zaradi naprednega kliničnega znanja, vodstvenih sposobnosti in veščin igrajo ključno vlogo pri obravnavi spremljajočih bolezni ter izvajanju celovitih ocen in podrobnejših intervencij, usmerjenih k posamezniku. Pri svojem delu so vse bolj avtonomne, a kljub temu ostajajo del medpoklicnega tima. Cenjene so zaradi kompetenc za zagotavljanje napredne, individualizirane zdravstvene nege, še zlasti za posameznike s kompleksnimi spremljajočimi boleznimi. POZIV ZA POVEČANJE VLAGANJ V DUŠEVNO ZDRAVJE Na Mednarodnem svetu medicinskih sester opozarjamo na nujno potrebo po povečan-ju vlaganj v duševno zdravje in v zdravstveno nego na tem področju. To med drugim vključuje zavezo po vzpostavitvi odporne delovne sile v zdravstveni negi na področ-ju duševnega zdravja, vključno s povečanjem števila medicinskih sester z naprednimi znanji na tem področju. Za zagotovitev univerzalnega zdravstvenega varstva so ključna vlaganja za odpravo pomanjkanja medicinskih sester s področja duševnega zdravja in vključitev storitev na področju duševnega zdravja v primarne zdravstvene storitve. Prav tako so potrebna vlaganja na področju izobraževanja, in sicer tako v dodiplomske kot podiplomske programe (specializacije in programe za pridobitev naprednih znanj), saj la-hko le tako zagotavljamo dotok visoko kvalificirane, kompetentne delovne sile. Bistvenega pomena je še stalno strokovno izpopolnjevanje, saj lahko medicinske sestre le tako sledijo najnovejšim znanstvenim, kliničnim in etičnim dognanjem na svojem področju. SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN ETIČNIH STANDARDOV PRI ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Ena od pomembnih odgovornosti medicinskih sester po vsem svetu je, da si prizadeva-jo za uveljavitev zdravstvene obravnave na področju duševnega zdravja kot osnovne človekove pravice (Svetovna zdravstvena organizacija, 2022). Prav medicinske sestre imajo glede na svoje delo enkratno priložnost, da branijo človekove pravice v okoljih, kjer poteka zdravstvena obravnava na področju duševnega zdravja, saj se lahko aktiv-no borijo proti stigmatizaciji in diskriminaciji, zagotavljajo enakost dostopa do zdravst-vene obravnave ter spoštujejo dostojanstvo in avtonomijo posameznikov z duševnimi motnjami. Poleg tega morajo biti trdne pri etičnih zavezah, saj ves čas tehtajo med zaupnostjo, prostovoljno privolitvijo in pravico do zdravljenja ali pravico do zavrnitve zdravljenja. Poglobljeno izobraževanje o etiki na področju duševnega zdravja in pravni podlagi je bistvenega pomena, saj medicinske sestre opolnomoči za odločanje v kom-pleksnih situacijah in učinkovito zagovorništvo pacientov. Z vključevanjem teh principov v prakso medicinske sestre ne samo prispevajo k bolj humani zdravstveni negi, ampak tudi pomagajo ustvarjati kulturo v zdravstvu, ki je zavezana najvišjim etičnim standar-dom in spoštovanju človekovih pravic. V Mednarodnem svetu medicinskih sester si prizadevamo za obvezno vključitev mod-ulov o potrebah in pravicah oseb z duševnimi motnjami v dodiplomske študijske pro-grame, na katerih bi sodelovale tudi osebe, ki so imele ali imajo izkušnjo duševnih motenj. Prav tako si prizadevamo, da bi dodiplomski študijski programi vsebovali z dokazi pod-prte kompetence za zmanjševanje stigme, saj bi tako prihodnje medicinske sestre la-hko učinkovito naslovile stigmatizacijo in diskriminacijo pacientov in strank ter se jima zoperstavile. Omenjene strategije na področju izobraževanja so ključne za zagotavl-janje delovne sile z ustreznim znanjem, veščinami in lastnostmi za zagotavljanje kako-vostne in učinkovite zdravstvene nege na področju duševnega zdravja (Mednarodni svet medicinskih sester, 2020b). . 13 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 POMEN URADNEGA PRIZNANJA SPECIALISTIČNEGA PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Na Mednarodnem svetu medicinskih sester priporočamo formalno priznanje special-ističnega področja zdravstvene nege na področju duševnega zdravja, kar bo temelj za okrepitev vloge izvajalcev zdravstvene nege na tem področju. Formalno priznanje, ki po navadi sledi zahtevnemu postopku akreditacije, služi različnim namenom. Prvič pomeni potrditev specialističnega znanja in poklicnega ugleda izvajalcev zdravstvene nege, ki delujejo na področju duševnega zdravja, ter predstavlja merilo za zahtevano znanje in veščine na tem specifičnem področju delovanja. Drugič predstavlja strukturo za karierni razvoj znotraj zdravstvenega sistema, saj lahko medicinske sestre specialist-ke napredujejo, delujejo avtonomno in prispevajo k praksi napredne zdravstvene nege. Tretjič pa takšno priznanje spodbuja kulturo odličnosti in stalnih izboljšav, saj postopek pridobivanja in preverjanja kvalifikacij pogosto zahteva stalno izobraževanje in stalen strokovni razvoj. V teh smernicah priporočamo mehanizme formalnega priznanja, da bi izboljšali položaj zdravstvene nege na področju duševnega zdravja ter zagotovili, da je deležna dovolj priznanja in podpore glede na svoj prispevek k zagotavljanju celostne in kakovostne zdravstvene obravnane za področje duševnega zdravja. ZAKLJUČEK Smernice Mednarodnega sveta medicinskih sester predstavljajo pomemben korak k doseganju višjih standardov in doslednosti v zdravstveni negi na področju duševne-ga zdravja po vsem svetu. Predstavljajo standard, na podlagi katerega lahko države razvijejo podporne pravne okvire in strategije, se osredotočajo na duševno zdravje in zagotovijo, da lahko medicinske sestre, ki delujejo na tem področju, uporabijo vse svo-je znanje. To je prispevek k celovitemu, dostopnemu in kakovostnemu zdravstvenemu varstvu po vsem svetu. Mobilna medicinska sestra pristaja na odročnem letališču Ingomar Station v južni Avstraliji, kjer bo nudila specialistično zdravstveno nego na področju duševnega zdravja skupini prebivalstva, ki živijo odmaknjeno in imajo omejen dostop do zdravstvenih storitev. © Royal Flying Doctor Service, Australia . 14 . GLOSAR IZRAZOV NAMEN SMERNIC Namen pričujočih smernic je omogočiti splošno razumevanje zdravstvene nege na po-dročju duševnega zdravja širši javnosti, vladam, zdravstvenim delavcem, oblikovalcem politik, učiteljem in predavateljem na področju zdravstvene nege in na drugih področjih ter izvajalcem zdravstvene nege. Naš cilj je, da bi smernice pomagale naštetim deležni-kom razvijati zdravstvene politike, načrte, pravne okvire in strategije, ki bodo podprli medicinske sestre na področju duševnega zdravja. Omogočale bodo več dosledno-sti in jasnosti pri razumevanju zdravstvene nege na področju duševnega zdravja na državni in mednarodni ravni, hkrati pa bodo spodbujale razvoj novih vlog medicinskih sester, ki se bodo lahko odzivale na potrebe posameznikov, skupin in skupnosti. Prav tako je razvoj teh smernic pomemben z vidika spodbujanja raziskav v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja znotraj držav in med državami. V tem dokumentu izraz ‘zdravstvena nega na področju duševnega zdravja’ pokriva ra-zlične nazive, ki se uporabljajo v državah po svetu, med drugim psihiatrične medicinske sestre ter medicinske sestre na področju duševnega zdravja in psihiatrije – oba naziva se pogosto uporabljata za to specialistično vlogo. Države po svetu imajo različne tradicije in zakone, kar neizogibno vodi v razlike pri iz-vajanju zdravstvene nege na področju duševnega zdravja. Različna kulturna ozadja in zgodovine držav pa tudi različni zakonski predpisi vodijo v številna problematična po-dročja, ki vplivajo na izvajanje zdravstvene nege. Smernice je zato treba razumeti in interpretirati s tem v mislih. . 15 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 UVOD Vse večje je zavedanje o tem, da breme duševnih bolezni po svetu predstavlja perečo in obsežno težavo, ki zadeva posameznike v različnih življenjskih obdobjih, vpliva pa tudi na skupnosti in države. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) (WHO, 2022) približno 13 % ljudi na svetu živi z duševno boleznijo. Poleg tega duševne bolezni predstavljajo precejšen delež globalnega bremena bolezni, kar ne vpliva negativno le na počutje posameznikov, temveč predstavlja tudi gospodarske izzive za družbe. K težavi še prispeva vseprisotna stigmatizacija duševnih motenj, ki ljudem pogosto pre-prečuje, da bi poiskali ustrezno zdravstveno obravnavo in zdravljenje. Stigmatizacija je globoko ukoreninjena v družbene norme in zaznavanje ljudi ter pogosto vodi v diskrimi-nacijo in kršitve človekovih pravic. Osebe z duševno motnjo so pogosto marginalizirane, imajo omejen dostop do osnovnih zdravstvenih storitev in omejene družbene priložno-sti, kar ustvarja začaran krog slabšanja duševnega zdravja. Stanje je torej kritično, pri tem pa ima zdravstvena nega – zlasti na področju duševnega zdravja – ključno vlogo. Mednarodni svet medicinskih sester (ICN) z veseljem predstavl-ja te Smernice o zdravstveni negi na področju duševnega zdravja, katerih cilj je postavi-ti strokovni standard za zdravstveno nego na področju duševnega zdravja, določiti obseg delovnih nalog za poenoteno razumevanje področja, podati priporočila glede izobraževanja z namenom izboljšanja zdravstvene obravnave na področju duševnega zdravja ter poudariti bistven prispevek medicinskih sester na tem področju k zdravst-venim storitvam. V teh smernicah poudarjamo, da bi morala vsaka medicinska sestra, ne glede na svoje specifično področje delovanja, znati prepoznati duševne motnje, ki obsegajo vse od čustvene stiske do kroničnih duševnih bolezni, in vedeti, kako jih pomagati obvladovati. Poseben poudarek pa je na diplomiranih medicinskih sestrah na področju duševnega zdravja, ki jim je zaupana skrb za ljudi vseh starosti med enim od najtežjih obdobij v nji-hovem življenju ter jim pomagajo na poti k okrevanju na način, ki jim je povsem prilago-jen. Nudijo zdravstveno nego z uporabo intervencij, ki so podprte z dokazi in prilago-jene potrebam, željam in ciljem vsakega posameznika. Za to potrebujejo izredno veliko veščin, pa tudi dobršno mero razumevanja, empatije, sočutja, diskretnosti ter izjemno osebnostno moč (NHS England, 2022). Zaradi vse višjega bremena duševnih bolezni je treba hitro povečati število izvajalcev zdravstvene nege na področju duševnega zdravja in povečati kakovost izobraževan-ja iz zdravstvene nege. Poleg tega je nujno treba nasloviti kršitve človekovih pravic in stigmatizacijo, ki so povezane z duševnim zdravjem, saj lahko predstavljajo precejšnjo oviro osebam, ki iščejo ustrezno obravnavo ali so je že deležni. Medicinske sestre so del zdravstvenega tima; izobraziti jih je treba ne le za delo v kliničnem okolju, pač pa se morajo seznaniti tudi s pristopi za promocijo ozaveščenosti o duševnem zdravju, katerih namen je zmanjšati stigmatizacijo, povezano z duševnimi motnjami, ki prihaja s strani družbe in samih posameznikov z motnjo (Thornicroft, et al., 2022). Te smernice služijo kot dragocena referenca za vse, ki delujejo v zdravstveni negi na po-dročju duševnega zdravja. Če se bodo začele izvajati, bo to dvignilo standard zdravst-vene obravnave na področju duševnega zdravja po svetu, prispevalo k zmanjšanju stigmatizacije in diskriminacije ter k spoštovanju človekovih pravic in večjemu dosto-janstvu oseb z duševnimi motnjami. . 16 . NUJNA VLAGANJA V 1. GLOSAR IZRAZOV ZDRAVSTVENO NEGO NA PODROČJU DUŠEVNEGA POGLAVJE ZDRAVJA Duševno zdravje je del dobrega počut- Ker je to področje pogosto spregledano ja posameznikov in to v tolikšni meri, da in zanj ni dovolj sredstev, to vodi v stan-se ne moremo pogovarjati o splošnem je, ko so ranljive skupine prebivalstva ve-zdravstvenem stanju, ne da bi naslovili liko bolj izpostavljene kršitvam človekovih to področje. Toda žal je duševno zdravje pravic in ne dobivajo ustrezne zdravst-pri sprejemanju zdravstvenih politik in pri vene obravnave. vlaganjih v zdravstvu, tako na ravni držav kot v mednarodnem prostoru, pogosto odrinjeno na rob. VELIKANSKO BREME BOLEZNI Duševno zdravje je bistveni sestavni del jenih bolezni, kot so rak, bolezni srca in splošnega dobrega počutja, na tem ožilja, sladkorna bolezen in HIV, pa tudi področju imajo težave ljudje po vsem zaradi povečanega tveganja za samo-svetu ne glede na njihovo kulturo, skup- mor, ki je drugi najpogostejši razlog za nost ali življenjski standard. Po podatkih smrt med mladimi po svetu. SZO predstavljajo duševne in nevrološke motnje, vključno z uporabo psihoaktivnih Duševne motnje gredo pogosto z roko v snovi, 10 % globalnega bremena bolezni. roki z drugimi boleznimi, kot so rak, bolez-Toda kljub temu kar 76-85 % oseb z res- ni srca in ožilja in HIV/AIDS, za kar so pot-nimi duševnimi motnjami v državah z niz- rebne celostne zdravstvene storitve in kimi in srednjimi prihodki ne prejema no- usklajeno dodeljevanje sredstev pri deli-bene zdravstvene obravnave, v državah tvi virov. Rezultati raziskav (World Health z visokimi prihodki pa je ta delež tudi vi- Organization, 2021a; Corell et al., 2022) ka-sok, in sicer med 35 % in 50 % (SZO, 2022a; žejo, da lahko na primer depresija pove-SZO, 2021a). ča tveganje za srčni napad in sladkorno bolezen, ki pa povečata tveganje za po- Med osebami z duševnimi motnjami je jav depresije. Povezava med duševnimi bistveno povečana stopnja invalidnosti boleznimi in drugimi nenalezljivimi bolez-in prezgodnje smrti. Tako na primer ose- nimi je zelo kompleksna, ker imata obe be z resnimi duševnimi boleznimi umrejo skupini bolezni skupne številne dejavnike 10 do 20 let pred splošno populacijo (Liu tveganja, na primer nizek družbeno eko-et al., 2017). To je pogosto zaradi nezdravl- nomski status, alkoholizem in stres. . 17 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 Skrb vzbujajoče so tudi družbene posle- Varovanje človekovih dice. Duševne bolezni pogosto pahnejo posameznike in njihove družine v revšči- pravic mora biti v no, prav tako so pogosteje bolj dovzetni ospredju pri zdravstveni za brezdomstvo ali jim je neupravičeno odvzeta prostost. To stanje še poveču- negi na področju je ranljivost in marginalizacijo posa- meznikov. Stigmatizacija in diskriminaci- duševnega zdravja. Ljudje ja pogosto vodita do kršitev človekovih z duševnimi motnjami pravic, med drugim k odrekanju gospo- darskih, družbenih in kulturnih pravic. morajo imeti enako Prizadeti posamezniki imajo lahko ome- jen dostop do izobraževanja, zaposlo- pravico kot vsi drugi, da vanja in zdravstvenega varstva, v živijo brez diskriminacije, zdravstvenih ustanovah so večkrat žrtve zlorabe in zanemarjanja. nasilja in stigme. Prav tako so jim pogosteje kratene temel- jne državljanske in politične pravice, na primer pravica do osebne svobode, do Duševne in nevrološke bolezni so skupaj sklenitve zakonske zveze, do glasovanja in z uporabo psihoaktivnih snovi leta 2004 do aktivnega vključevanja v javno življenje. predstavljale 13 % globalnega bremena Posledično osebe z duševnimi motnjami bolezni glede na podatke iz Akcijskega pogosto živijo v negotovih okoliščinah, kar načrta za duševno zdravje SZO 2013-2030 negativno vpliva na doseganje narodnih [v, 2021a]. Samo depresija predstavlja 4,3 in mednarodnih razvojnih ciljev. Konvenci- % globalnega bremena bolezni in je med ja Združenih narodov o pravicah invalidov vodilnimi vzroki invalidnosti, zlasti med [Urad visokega komisarja ZN za človekove ženskami. Z gospodarskega vidika ima to pravice, 2006] predstavlja pomembno za- stanje daljnosežne posledice, saj rezul- konsko podlago za spoštovanje in varo- tati študije Knappa in Wong (2020) kaže- vanje pravic oseb z motnjami v duševnem jo, da bi med letoma 2011 in 2030 zaradi in intelektualnem razvoju, kjer pozivajo k duševnih bolezni po svetu lahko izgubili njihovi polni vključenosti v mednarodne kar 16,3 bilijona ameriških dolarjev. razvojne programe. GLOBALNI RAZKORAK MED FIZIČNIM IN DUŠEVNIM ZDRAVJEM Vse države na svetu namenijo manj kot 7 % dolgotrajno obravnavo, kar pomeni, da sredstev za zdravstvo za duševno zdravje, ne upoštevajo celostnega pristopa k kar je ob upoštevanju potreb skupin pre- duševnemu zdravju, po katerem so storitve bivalstva zelo malo. V državah z nizkimi s tega področja vključene v primarno prihodki na leto namenijo manj kot dva zdravstveno varstvo. Razlikovanje med ameriška dolarja na osebo za duševno fizičnim in duševnim zdravjem v obliko- zdravje. Ta skromni vložek dobijo večino- vanju politik in pri praktičnem delu ohranja ma psihiatrične bolnišnice in zavodi za sistem zapostavljanja in sistemskih kršitev človekovih pravic. NAPAKE V OBSTOJEČI PARADIGMI O DUŠEVNEM ZDRAVJU Dolga desetletja so se zdravstvene storitve zlorabe oseb z motnjami v intelektualnem, na področju duševnega zdravja izvajale ob kognitivnem in psihosocialnem razvoju, pa upoštevanju omejenega biomedicinskega tudi oseb z avtizmom. Botroval je zanemar- modela, kar je še poslabšalo zgoraj omen- janju in stigmatizaciji ter okolju, v katerem jene težave, in to kljub dobrim namenom so bile človekove pravice pogosto kršene. strokovnih delavcev – bili so pač omeje- Zato vlaganja v duševno zdravje ne sme- ni z dokazi, ki so jih takrat imeli na voljo. Ta jo biti le vlaganja v obstoječi sistem brez model je privedel do izključevanja, prisile in sprememb; priti mora do preobrazbe v ka- . 18 . NUJNA VLAGANJA V ZDRAVSTVENO NEGO NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA kovosti. Ta preobrazba naj temelji na učnih pereči izzivi podnebnih sprememb, vsiljivi lekcijah iz preteklosti ter ponovni oceni digitalni nadzor in posledice pandemije preteklih pristopov, ki so nenamerno povz- covida-19 predstavljajo velike grožnje za ročili veliko škode; zdaj moramo zagotoviti, duševno zdravje in dobro počutje ljudi po da bodo zdravstvene storitve na področ- vsem svetu. ju duševnega zdravja spoštovale dosto- janstvo in pravice vseh oseb (Svet OZN za Glede na povedano je jasno, da so glavne človekove pravice, 2017). nosilke želenih sprememb medicinske sestre, ki delujejo na področju duševne- Nekdanji posebni poročevalec ZN za ga zdravja. Imajo ključno vlogo pri upra-pravico do zdravja, Dainius Pūras (Luig- vljanju potrebne spremembe v zdravst-gi-Hernández, 2020), je pozval države in veni obravnavi na področju duševnega svet k spremembi zdravstvene obravnave zdravja, saj je treba zagotoviti, da temelji na področju duševnega zdravja z uvedbo na pravicah, da je celovita in v skladu s pristopa, ki bo temeljil na pravicah. Obstaja sodobnimi praksami in znanjem. Zato na veliko alternativnih pristopov k zdravstveni Mednarodnem svetu medicinskih sester obravnavi na področju duševnega zdrav- pozivamo k znatnemu povečanju vlaganj ja, ki temeljijo na pravicah in so se izkazali v medicinske sestre na področju duševne-za uspešne. ga zdravja ter v študijske programe, ki jih je treba zaključiti za delo na tem področju. Te metode temeljijo na načelih dosto- Vlaganja bodo zagotovila, da bo zdravst-janstva, avtonomije in vključenosti v sk- vena nega na področju duševnega zdrav-upnost, pri tem pa prevprašujejo samo ja temeljila na spoštovanju človekovih bistvo družbenih in psiholoških deter- pravic ter na najsodobnejših praksah in minant duševnega zdravja. Poleg tega prihodnjih perspektivah. Zahvaljujoč nevsiljivim intervencijam in empatiji medicinskih sester na področju duševnega zdravja v vojaški bolnišnici Juba v Južnem Sudanu je ta bivši vojak, G. K., ki je redko govoril z drugimi pacienti ali z osebjem in ki je začel zavračati hrano, počasi začel okrevati. Medicinske sestre so pacientom dale koščke barvnih kred, da so lahko začeli z njimi risati zunaj po tleh. Sprva je G. K. le sedel na stolu, odmaknjen od drugih in opazoval. Nazadnje je le vzel košček krede. Narisal je ribo, potem kravo, nazadnje je napisal svoje ime. Kmalu zatem je šel noter, si umil zobe, se nasmehnil in začel jesti. Ni trajalo dolgo, da so se mu kazalniki stopnje fizične in duševne izčrpanosti bistveno izboljšali, začel je pridobivati telesno težo. © ICRC, South Sudan . 19 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 DUŠEVNO ZDRAVJE – CILJ TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN ČLOVEKOVA PRAVICA V Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 [Urad visokega komisarja ZN za človekove [Oddelek Združenih narodov za socialne pravice, 2006] ponujajo pravno zavezu- in ekonomske zadeve, 2015] je duševno joče okvirje za zagotavljanje pravice do zdravje izrecno navedeno kot ena od kl- duševnega zdravja. Toda številne države jučnih nalog. Različne mednarodne kon- po svetu niso vključile teh mednarodnih vencije, na primer Mednarodni pakt o standardov v svoje zdravstvene sisteme. ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah Nujno je uskladiti te nacionalne politike o [Urad visokega komisarja ZN za človekove duševnem zdravju z mednarodnimi zave- pravice, 1966] ter Konvencija Združenih zami [Združeni narodi, 2015]. narodov o pravicah invalidov KRIZA POMANJKANJA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA PO SVETU Stanje delovne sile v zdravstvu na po- Pomanjkanje delovne sile pa ni omejeno le dročju duševnega zdravja predstavlja jav- na zdravstveno nego, saj gre za razširjeno nozdravstveno krizo neslutenih razsežnosti. težavo, ki vpliva na vse vidike zdravstvene Po svetu dela samo 300.000 medicinskih obravnave na področju duševnega zdrav- sester na področju duševnega zdrav- ja. Omeniti velja vsaj še občutno poman- ja, torej je razkorak med potrebo po ce- jkanje svetovalcev s področja duševnega loviti zdravstveni obravnavi na področ- zdravja, psihiatrov, psihologov, socialnih ju duševnega zdravja in razpoložljivostjo delavcev in drugih strokovnjakov. Poman- usposobljenih zdravstvenih delavcev na jkanje delovne sile ima neposreden in iz- tem področju osupljivo velik. Nesorazmerje razito negativen učinek na dostopnost, postane še toliko bolj očitno, ko pomislimo tudi finančno, do kakovostnih zdravstvenih na neenakomerno razporeditev teh uspos- storitev na področju duševnega zdravja po obljenih delavcev. Ne gre le za razlike med vsem svetu. urbanimi okolji in podeželjem, velikanske razlike so opazne tudi med regijami, drža- V tej krizi igrajo medicinske sestre na po- vami in različnimi stopnjami prihodka. Tako dročju duševnega zdravja vse pomemb- je na primer število medicinskih sester na nejšo vlogo. Če bi povečali njihovo število področju duševnega zdravja na 100.000 in jim dali več pristojnosti, bi lahko bist- prebivalcev v Afriki 0,9, v Evropi pa 25,2. veno izboljšale dostop do varne, učinko- Če pogledamo z vidika ekonomskih razlik, vite in cenovno dostopne zdravstvene je število medicinskih sester na področju obravnave na področju duševnega zdrav- duševnega zdravja na 100.000 prebival- ja. Diplomirane medicinske sestre na po- cev v državah z nizkimi prihodki le 0,4, kar je dročju duševnega zdravja pogosto pred- daleč od 29, kolikor znaša ta številka v drža- stavljajo temelj za celovito obravnavo, saj vah z visokimi prihodki [Stewart, et al., 2022]. opravljajo širok nabor storitev, ki presegajo zgolj zdravljenje. Če bi okrepili ta segment Ne smemo se vprašati, ali naj kaj ukrenemo delovne sile v zdravstvu, bi lahko napravili glede pomanjkanja zdravstvenih delavcev bistven napredek pri spopadanju s trenut- na področju duševnega zdravja po svetu, no krizo na področju duševnega zdravja. temveč moramo to nujno storiti. Ne smemo se vprašati, ali naj kaj ukren- emo glede pomanjkanja zdravstvenih Ne smemo se vprašati, ali naj kaj delavcev na področju duševnega zdravja po svetu, temveč moramo to nujno stor- ukrenemo glede pomanjkanja iti. S to krizo se spopadajo posamezne države, pa tudi celoten svet. Ciljno usmer- zdravstvenih delavcev na jene naložbe v zdravstveno nego na po- področju duševnega zdravja jo kot ključen način za večjo kakovost in cenovno dostopnost storitev na področju dročju duševnega zdravja se zato kaže- po svetu, temveč moramo to duševnega zdravja po svetu. nujno storiti. . 20 . NUJNA VLAGANJA V ZDRAVSTVENO NEGO NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA PREMIK K UČINKOVITEMU ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA, KI TEMELJI NA PRAVICAH Države morajo prevetriti svoje politike pacienta, so potrebni ustrezno usposo-na področju duševnega zdravja ter dati bljeni izvajalci zdravstvene nege, ki lahko prednost psihosocialnim storitvam in izvajajo z dokazi podprte psihosocialne intervencijam v skupnosti, ki spoštujejo intervencije, vključijo člane skupnosti in dostojanstvo in pravice posameznikov. delajo v različnih zdravstvenih okoljih Za premik od biomedicinskega modela (Urad visokega komisarja ZN za človekove k holističnemu modelu, ki je usmerjen na pravice, 2017). NUJNOST VLAGANJ Vlaganja v zdravstveno nego na po- na področju duševnega zdravja. Pri tem dročju duševnega zdravja niso razkošje, ne gre le za povečanje števila zaposlenih, temveč nujnost. Države morajo v priza- temveč za njihovo razvrščanje – storitve devanjih za dosego ciljev trajnostnega na področju duševnega zdravja je treba razvoja nameniti večji delež proračuna za vključiti v vse ravni zdravstvenega varst-zdravstvo za duševno zdravje, predvsem va (Urad visokega komisarja ZN za člove-za izobraževanje in izpopolnjevanje us- kove pravice, 2017). posobljenih izvajalcev zdravstvene nege RANLJIVE SKUPINE PREBIVALSTVA Glede na okoliščine v vsaki državi imajo vne katastrofe ali druge humanitarne lahko nekatere osebe in skupine v družbi krize (Svetovna zdravstvena organizaci-bistveno povečano tveganje za težave na ja, 2021a). Medicinske sestre na področju področju duševnega zdravja. Te ranljive duševnega zdravja članom teh skupno-skupine lahko (ne pa nujno) vključujejo sti lahko nudijo zdravstveno obravnavo člane gospodinjstev, ki živijo v revščini, os- po meri, ki je prilagojena njihovi kulturi in ebe s kroničnimi bolezenskimi stanji, do- usmerjena k posamezniku ter tako po-jenčke in otroke, ki so izpostavljeni zlora- magajo premostiti primanjkljaje v trenut-bam ali zanemarjanju, najstnike, ki uživajo ni zdravstveni obravnavi. Uvedba novih, psihoaktivne snovi, predstavnike manjšin, specializiranih vlog za medicinske sestre staroselce, starejše občane, osebe, ki so na področju duševnega zdravja je bist-žrtve diskriminacije in kršitev človekovih venega pomena za zagotavljanje enako-pravic, pripadnike skupnosti pravne, celovite zdravstvene obravnave na področju duševnega zdravja po svetu. LGBTQ+, zapornike ter ljudi na vojnih ob- močjih ali tiste, ki so jih prizadele nara- NEPOGREŠLJIV PRISPEVEK ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA H GLOBALNEMU ZDRAVJU Glede na okoliščine v vsaki državi ima- osebe, ki so žrtve diskriminacije in kršitev jo lahko nekatere osebe in skupine v človekovih pravic, pripadnike skupno-družbi bistveno povečano tveganje za sti LGBTQ+, zapornike ter ljudi na vojnih težave na področju duševnega zdravja. območjih ali tiste, ki so jih prizadele nar-Te ranljive skupine lahko (ne pa nujno) avne katastrofe ali druge humanitarne vključujejo člane gospodinjstev, ki živijo v krize (Svetovna zdravstvena organizaci-revščini, osebe s kroničnimi bolezenskimi ja, 2021a). Medicinske sestre na področju stanji, dojenčke in otroke, ki so izpostavl- duševnega zdravja članom teh skupno-jeni zlorabam ali zanemarjanju, najstnike, sti lahko nudijo zdravstveno obravnavo ki uživajo psihoaktivne snovi, predstavni- po meri, ki je prilagojena njihovi kulturi in ke manjšin, staroselce, starejše občane, usmerjena k posamezniku ter tako po- . 21 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 magajo premostiti primanjkljaje v trenut- za vrsto različnih fizičnih in psihosocial- ni zdravstveni obravnavi. Uvedba novih, nih potreb. Imajo veščine za sklepanje specializiranih vlog za medicinske sestre terapevtskih medosebnih odnosov ter na področju duševnega zdravja je bist- poglobljeno razumevanje raznovrst- venega pomena za zagotavljanje enako- nih okoljskih dejavnikov, ki lahko vplivajo pravne, celovite zdravstvene obravnave na duševno počutje, zato so ključne za Pri zmanjševanju velikanskega bremena vencij s področja duševnega zdravja. S bolezni ne moremo dovolj poudariti vloge na področju duševnega zdravja po svetu. povečanje dosega in učinkovitosti inter- medicinskih sester na področju duševne- posabljanje visoko izurjene, empatične, tem v mislih postane izobraževanje in us- ga zdravja. odporne in primerno financirane de- Mednarodni svet medicinskih sester lovne sile v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja ne samo pomemb- že lep čas opozarja, da mora biti vlag- no, ampak nujno. anje v zdravstveno nego na področju duševnega zdravja takojšnja prednos- Medicinske sestre na področju duševne- tna naloga za zmanjšanje ogromne vr- ga zdravja prevzemajo edinstvene, raz- zeli v zdravljenju in dostopu do zdravst- nolike vloge in so zato nenadomestljive vene obravnave (Mednarodni svet pri doseganju ‘zdravja za vse’. medicinskih sester, 2020b). Zdravstvena nega na področju duševne- ga zdravja je specializirana za zagotavl- janje holistične nege posameznikom (in njihovim družinam), ki se spopadajo z Medicinske sestre na duševnimi boleznimi, rabo psihoaktivnih snovi in drugimi izzivi. Pri tem uporablja ce- področju duševnega zdravja losten pristop s poudarkom na ključnem pomenu medosebnih odnosov in okol-prevzemajo edinstvene, jskih dejavnikov, ki prispevajo k dobremu duševnemu počutju. Medicinske sestre, raznolike vloge in so ki delujejo na tem področju, uporabljajo zato nenadomestljive pri celo vrsto strategij, kot so socializacija, aktivacija in učinkovita komunikacija, po- doseganju ‘zdravja za vse’. leg tega nudijo tudi bistveno fizično skrb. Njihov končni namen je ustvariti varno, prijetno okolje, v katerem lažje pride do Pri spopadanju z velikim bremenom pozitivnih vedenjskih sprememb. duševnih motenj po svetu je zdravstvena nega na področju duševnega zdravja kot Ker medicinske sestre na področju Mednarodni svet medicinskih sester se vse zdravstvene delovne sile na področ- že dolgo vztrajno in nedvoumno zavzema posebna disciplina izjemnega pomena. duševnega zdravja predstavljajo kar 44 % za prednostne investicije na tem kritič- pri povečanju dostopa do strokovnih ju duševnega zdravja, je njihova vloga korak med trenutnimi možnostmi zdravl- ključnega pomena (Svetovna zdravst- vena organizacija, 2021b). Vlaganje v te jena na področju duševnega zdravja in medicinske sestre bo imelo precejšnje rastočimi potrebami za dostopno in ka- pozivi k ukrepanju bi radi zmanjšali raz- storitev na področju duševnega zdravja no pomembnem področju zdravstva. S kovostno zdravstveno obravnavo. pozitivne posredne vplive, zaradi katerih se bo izboljšala kakovost življenja za mili- Medicinske sestre na področju duševne- jone ljudi po svetu, nezanemarljiv pa bo tudi pozitivni vpliv na zdravstvene izide na ga zdravja so več kot le izvajalke zdravst- področju duševnega zdravja po svetu. venih storitev, saj poosebljajo vrsto ra- predavateljice, raziskovalke in svetovalke, ga zdravja prevzemajo edinstvene, raz- nolike vloge in so zato nenadomestljive če jih omenimo le nekaj. Izvajajo holistič- pri doseganju ‘zdravja za vse’. Če bi pov- no zdravstveno nego, s katero poskrbijo koordinatorke zdravstvene obravnave, Medicinske sestre na področju duševne- zličnih vlog – so zagovornice, vodje, . 22 . NUJNA VLAGANJA V ZDRAVSTVENO NEGO NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA ečali njihovo število in jim dali več pristo- budili vlaganja za povečanje števila iz-jnosti, bi lahko bistveno izboljšali dostop vajalcev zdravstvene nege na področju do zdravstvene obravnave na področju duševnega zdravja in nadaljnji strokovni duševnega zdravja in zdravstvene izide, razvoj tega področja po svetu. Z opol-kar bi pustilo neizbrisen pečat na zdravju nomočeno in bolj usposobljeno delov-in dobrem počutju ljudi po vsem svetu. no silo v zdravstveni negi na področju Z izčrpnimi smernicami, kakršne so te, duševnega zdravja bo doseganje cilja bi na Mednarodnem svetu medicinskih univerzalnega zdravstvenega varstva sester radi ponudili informacije za ob- postalo dosegljivo. likovanje zdravstvenih politik ter spod- PREMALO CENJENE IN PLAČANE Skozi zgodovino, na nekaterih koncih sve- Čeprav je v zadnjih desetletjih prišlo do ta pa to še vedno velja, so bile naloge in premika paradigme proti zdravstvenim identiteta medicinskih sester na področ- storitvam na področju duševnega zdrav-ju duševnega zdravja nejasno in nedos- ja, ki so usmerjene v skupnost, pa veliko ledno določene. Na to kaže na primer medicinskih sester na tem področju še pomanjkanje standardnih opredelitev vedno dela v bolnišnicah in drugih usta-zdravstvene nege na področju duševne- novah. To dejstvo ohranja okostenela ga zdravja in pripisovanje varstvenih, prepričanja in ozko razumevanje tega, primarnih vlog medicinskim sestram na kakšno vlogo igrajo medicinske sestre na tem področju, ki jih je pogosto zasenčila področju duševnega zdravja in kaj je nji-dominantnejša medicina (Higgins, Kikku & hova identiteta. Poleg tega na dojemanje Kristofersson, 2022). širše javnosti negativno vpliva premalo Podobno kot v številnih drugih državah se tudi v Pakistanu spopadajo z naraščanjem števila prebivalcev z vse resnejšimi duševnimi motnjami. Fakulteta za zdravstveno nego in babištvo na Univerzi Aga Khana v Pakistanu omogoča medicinskim sestram, da vodijo primere pacientov, s tem pa lahko izvajalci zdravstvene nege okrepijo zdravstvene storitve na področju duševnega zdravja, ki so na voljo skupnostim. S storitvijo se je izboljšalo vodenje pacientov ena na ena, prav tako so v proces zagotavljanja zdravstvene obravnave vključeni družinski člani. V okolju, kjer je žal premalo javnih zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja in kjer so medicinske sestre, usposobljene za področje duševnega zdravja, redkost, predstavlja ta storitev prepotrebno kakovostno zdravstveno obravnavo na področju duševnega zdravja za prebivalce. © Aga Khan University . 23 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 izpostavljenosti omenjenih medicinskih ga zdravja v okoljih, kjer se zagotavlja sester v javnosti ter občasne negativne zdravstvena nega na tem področju (Hig- predstavitve v medijih. Dejstvo je, da gins, Kikku & Kristofersson, 2022). medicinske sestre na področju duševne- ga zdravja delujejo na več ravneh Za zagotavljanje večje jasnosti je treba zdravstvenega varstva, vse od primar- temeljito pretresti vse vloge, ki jih imajo nega zdravstva in skupnostne obravnave medicinske sestre na področju duševne- pa do napredne nege na terciarni ravni. ga zdravja na različnih ravneh zdravstven- Če bi hoteli te raznolike vloge na silo ega varstva. Takšna analiza bo ponudila združiti v eno, bi storili krivico pomemb- pomemben vpogled v široko paleto vlog, nemu delu, ki ga opravljajo. ki jih imajo medicinske sestre na področju duševnega zdravja, ter ponudila uvid v to, Še posebej skrb vzbujajoča je nezadost- kako jih optimizirati. Poleg tega lahko tudi nost dodiplomskih študijskih program- razkrije potencial in pomen medicinskih ov za medicinske sestre na področju sester na področju duševnega zdravja duševnega zdravja, kot kažejo rezultati ter nas opomni, da igrajo ključno vlogo analize Mednarodnega sveta medicinskih pri naslavljanju sistemskih izzivov, s kat- sester za svetovno delovno silo v zdravst- erimi se srečajo zdravstvene storitve s veni negi na področju duševnega zdrav- področja duševnega zdravja po vsem ja (WHO, n. d.). Premajhno število študi- svetu. Če povzamemo – te smernice po- jskih programov na področju duševnega trjujejo, da so medicinske sestre na po- zdravja ter premajhen poudarek na dročju duševnega zdravja dinamična, duševnem zdravju v splošnih študijskih prilagodljiva in nepogrešljiva skupina, ki jo programih zdravstvene nege postavljata je treba pri prihodnjih reformah delovne pod vprašaj identiteto medicinskih sester sile v zdravstvu polno vključiti, saj se bo le na področju duševnega zdravja. To teža- tako lahko optimalno odzivala na potrebe vo še poglablja dejstvo, da diplomantke posameznikov in skupnosti (Higgins, Kikku in diplomanti, ki za to vlogo še niso nujno & Kristofersson, 2022). pripravljeni, dobijo naziv medicinske ses- tre ali zdravstvenika s področja duševne- . 24 . OPIS ZDRAVSTVENE NEGE 2. GLOSAR IZRAZOV NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA POGLAVJE Zdravstvena nega na področju duševne- na področju fizičnega zdravja, da ustvar-ga zdravja je specializirano področje ijo varno, prijetno okolje, v katerem lahko zdravstvene nege, ki zagotavlja holistično pride do pozitivnih sprememb (Ameriško zdravstveno nego z namenom ohranjan- psihološko združenje, n. d.). ja ali izboljšanja fizičnega in psihosocial- nega dobrega počutja posameznikom s Po Hildegard Peplau (Peplau, 1997) je povečanim tveganjem za razvoj duševnih zdravstvena nega »pomemben, tera-motenj, uporabo psihoaktivnih snovi ali pevtski, medosebni proces«. Zdravstve-vedenjskih motenj oziroma posamezni- no nego je opredelila kot »odnos med kom z duševnimi motnjami, uporabnikom posameznikom, ki je bolan ali potrebuje psihoaktivnih snovi in posameznikom z zdravstvene storitve, in medicinsko se-vedenjskimi motnjami. stro, ki ima posebno izobrazbo, da lahko njegove potrebe prepozna in se nanje V ospredju so medosebni odnosi kot ter- odzove«. Pri tem je imela v mislih splošno apevtsko orodje, poleg tega upošteva zdravstveno nego in poudarila, da znan-dejavnike iz okolja, ki vplivajo na duševno je in kompetence medicinskih sester za zdravje. Diplomirane medicinske sestre splošno zdravstveno nego omogočajo na področju duševnega zdravja s paci- promocijo duševnega zdravja, medtem enti uporabljajo socializacijo, aktivacijo, ko so specialne kompetence potrebne psihoedukacijo in svetovanje z namenom za odpravljanje vedenjskih težav, kot so doseganja vedenjskih sprememb, poleg uporaba psihoaktivnih snovi in trajne tega se posvečajo njihovim potrebam duševne bolezni. RAZLIČNI PROFILI MEDICINSKIH SESTER NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA V nadaljevanju bomo opisali prispevek Diplomirane medicinske sestre diplomiranih medicinskih sester, diplo- Diplomirane medicinske sestre igrajo kl-miranih medicinskih sester na področju jučno vlogo na številnih področjih, še duševnega zdravja in medicinskih sester z posebej pomembne so tudi na področju naprednimi znanji na področju duševne- duševnega zdravja, zlasti glede: ga zdravja pri zagotavljanju zdravstvene obravnave in zdravljenja duševnih motenj. . 25 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 • Holistične zdravstvene nege: To pomeni, da prispevajo k raziskavam Diplomirane medicinske sestre so ključni ali so nosilke raziskav, katerih namen element sistema zdravstvenega varst- je izboljšati zdravstveno varstvo na va, imajo pridobljeno izobrazbo in kom- področju duševnega zdravja, določiti petence za naslavljanje najrazličnejših nove intervencije in izboljšati obsto- zdravstvenih potreb posameznikov. ječe metodologije. Med drugim skrbijo za promocijo duševnega zdravja, delujejo pri pre- • Odpravljanja stigmatizacije: ventivi duševnih bolezni in zagotavljajo Diplomirane medicinske sestre imajo obravnavo osebam z motnjami ali edinstveno priložnost, da naslovijo in posebnimi potrebami na področju se uprejo stigmatizaciji, povezani z duševnega zdravja, ne glede na njihovo duševnimi motnjami. Ker so redno v starost ali okolje, iz katerega prihajajo. stiku s pacienti, njihovimi družinami in skupnostmi, lahko pomagajo uvel- • Zdravstvenega izobraževanja: javiti kulturo empatije, spoštovanja Poleg zagotavljanja neposredne in razumevanja. Zavzemajo se za zdravstvene obravnave igrajo paciente, njihove družine in sodelavce, medicinske sestre ključno vlogo pri imajo pa tudi zelo dobro izhodišče za zdravstvenem izobraževanju. zmanjšanje marginalizacije oseb z To pomeni, da predajajo bistveno duševnimi boleznimi. znanje glede duševnega zdravja, pre- ventivnih ukrepov, strategij za spopri- Če povzamemo, so diplomirane medicin- jemanje in možnih načinov zdravljen- ske sestre, kot jih opredeljuje Mednarodni ja pacientom, njihovim družinam in svet medicinskih sester, na čelu zdravst- širšim skupnostim. vene obravnave s področja duševnega zdravja. Zaradi poglobljenega teoretične- • Medpoklicnega sodelovanja: ga znanja in praktičnih izkušenj lahko Zdravstvena nega na področju zagotovijo, da se zdravstvena nega na duševnega zdravja pogosto zajema področju duševnega zdravja ne samo veliko vidikov in zahteva skupen napor odziva na težave s tega področja, am- različnih skupin zdravstvenih delavcev pak deluje tudi proaktivno z vidika izo- ter oseb, ki so same imele podobno braževanja in stalnega razvoja. izkušnjo duševne motnje. Kot pravi opredelitev Mednarodnega Diplomirane medicinske sestre na po- sveta medicinskih sester, so medicin- dročju duševnega zdravja ske sestre usposobljene, da sodelujejo kot polnovredne članice zdravstven- Medicinske sestre na področju duševne- ega tima in prispevajo k zagotavljanju ga zdravja: holistične, celovite zdravstvene nege, ki • imajo poglobljeno znanje, veščine in je usmerjena k posamezniku in temelji splošne kompetence na področju na spoštovanju pravic. duševnega zdravja; • • razumejo psihološki in družbeni ustroj Mentoriranja in izobraževanja: Diplomirane medicinske sestre so ljudi, ki sta povezana z vključevanjem v vodje. Mentorirajo in izobražujejo družbo, marginalizacijo in stigmatizacijo; druge izvajalce zdravstvene nege • znajo prepoznati in spremeniti in zdravstvene sodelavce ter tako pogoje, ki vodijo do težav v dušev- zagotavljajo stalno kakovost zdravst- nem zdravju posameznikov, družin ali vene obravnave, vključno s področjem skupin pacientov; duševnega zdravja. • so izobražene za izvajanje preven- • tive, promocije zdravja, obravnave Raziskovanja na področju duševne - in rehabilitacije na področju ga zdravja: Glede na dinamičnost duševnega zdravja; področja duševnega zdravja je stalno raziskovanje nujno potrebno. Diplo- • opazujejo, spremljajo in zdravijo osebe mirane medicinske sestre aktivno s povečanim tveganjem za razvoj sodelujejo pri raziskovalnih postopkih. zdravstvenih težav ali poslabšanja . 26 . OPIS ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA motenj na področju duševnih bolezni • zagotavljajo napredno zdravstveno ali rabe za zdravje škodljivih psihoak- nego na podlagi vseživljenjskega pris-tivnih snovi; topa osebam z akutnimi in kroničnimi • boleznimi ter poskrbijo za individual-imajo znanje s področja promocije izacijo zdravstvene obravnave glede zdravja, še posebej pri preprečevanju na spol, etnično pripadnost, kulturo in in zmanjšanju posledic stigmatizacije veroizpoved posameznika; in družbene izključenosti (Stewart, et al., 2022; Avstralsko združenje medicinskih • imajo napredno znanje iz temeljnih po- 2013; Ameriško združenje medicinskih • imajo napredno znanje iz zagotavl-sester, 2022); sester na področju duševnega zdravja, treb in vzdrževanja življenjskih procesov; janja zdravstvene nege osebam s • znajo odlično organizirati zdravstvene komorbidnostmi, pri katerih se pojavl- storitve in voditi medpoklicno sodelo- jajo fizična bolezen, duševna bolezen vanje, pri čemer delujejo v ključnih ter odvisnost, kar pogosto povečuje vlogah, kot je koordinatorka zdravstvene zdravstvene težave; • obravnave in vodja sistema vodenja • izvajajo obsežna klinična opazovanja, tipičnega primera (case management); evidentiranja in ocenjevanja ter načr-imajo poglobljeno znanje, na podlagi tujejo, izvajajo in prilagajajo intervenci-katerega si lahko odločno prizade-je, so pa tudi vešče terapevtske inter-vajo za večji dostop do zdravstvene akcije [Delaney, 2017; Beck et al., 2020]; obravnave ter za širjenje izobraževalnih • imajo kompetence za uporabo znanja materialov med širšimi ciljnimi skupin-in veščin v vodstvenih vlogah. V teh ami, ki vključujejo paciente, družine, vlogah koordinirajo storitve medpoklic-kolegice in kolege s področja zdravst-nih timov in komunikacijo med skupin-vene nege in druge skupine zdravst-ami, sektorji, storitvami in deležniki; venih delavcev; • • se zavedajo omejitev v svojih kompe-spodbujajo odprte, učinkovite kanale tencah, imajo dober pregled nad kom-komuniciranja, sodelujejo pri spod-petencami drugih poklicnih skupin in budah za promocijo zdravja, stalno so sposobne oceniti, kdaj je te skupine vzdrževanje dobrega počutja ter treba vključiti; nemoteno integracijo različnih storitev. • S tem ne le izboljšajo izkušnjo pa-imajo znanje in izkušnje s področja up-ravljanja, načrtovanja, organizacije in cientov, temveč prispevajo tudi k bolj izvajanja strokovnega razvoja in razis-holistični zdravstveni negi, usmerjeni kovalnih projektov, znajo širiti raziskave k posamezniku (Ameriško združenje s področja zdravstvene nege in zdravja medicinskih sester, 2022)]. ter skrbeti za obveščenost o možnostih strokovnega razvoja [Mednarodni svet Medicinske sestre z naprednimi znanji medicinskih sester, 2020a]; na področju duševnega zdravja: • imajo napredno znanje s področja Medicinske sestre z naprednimi znanji na dejavnikov, ki lahko negativno vplivajo preventive in zmanjševanja tveganja področju duševnega zdravja: na duševno zdravje, znajo pripravi-• imajo kompetence za izvajanje na- ti program zdravljenja, ki je podprt z predne zdravstvene nege, s čimer dokazi, ter znajo pravilno voditi duševne pomagajo izboljšati življenjske razmere, bolezni in težave zaradi uporabe drog povečujejo kakovost življenja, podal- in škodljive rabe psihoaktivnih snovi. jšujejo življenjsko dobo ter prispevajo k Dva primera sta razvoj protokolov za promociji zdravja pri osebah z zdravst- preprečevanje samomora in zdravljen-venimi težavami zaradi duševnih je čezmernih odmerkov drog; bolezni, uporabe prepovedanih drog • imajo poglobljeno znanje o učinkih in in/ali zasvojenosti ali osebah s pov-stranskih učinkih drog in zdravil, ki jih ečanim tveganjem za razvoj teh jemljejo osebe z duševnimi in fizičnimi zdravstvenih težav (Delaney, 2017); težavami, o težavah zaradi zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi in nekemičnimi . 27 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 zasvojenostmi ter o njunem medsebo- zdravstvenega stanja in poslabšan- jnem vplivu; ja kakovosti življenja zaradi socialnih • vplivov na zdravje, kot so travma, izvajajo kontrolne preglede ali samos-diskriminacija, rasizem, nasilje, mar-tojno ocenjujejo učinkovitost zdravl-ginalizacija, zloraba in zanemarjanje jenja in – v sodelovanju s pristojnim (Ameriško združenje medicinskih sester, zdravnikom ali samostojno – predpisu-2022; Ameriško združenje medicinskih jejo ali spreminjajo zdravljenje z zdravili; sester v psihiatriji, 2022; Scheydt & • imajo poglobljeno znanje o prednost-Hegedüs, 2021); nih in slabostih različnih vrst zdravljen-• zagotavljajo usklajene storitve zdravst-ja, vključno z zdravljenjem brez drog vene obravnave, ki so usmerjene (Ameriško združenje medicinskih sester, k posamezniku, poleg tega ima-2022; Ameriško združenje medicinskih jo napredno znanje o sodelovanju sester v psihiatriji, 2022: Scheydt & udeležencev tako na ravni posamezni-Hegedüs, 2021); ka, skupin in sistema. Zato znajo določiti • imajo poglobljeno znanje o učinkih in aktivirati zdravstvene vire pri paci-škodljivih psihoaktivnih snovi in nji-entih, uporabnikih storitev, omrežjih in hovih posledicah na zdravje, poleg družinah, vključno z otroki; tega razumejo težave zaradi uporabe • imajo poglobljeno znanje o učinkovitih psihoaktivnih snovi s perspektive posa-ukrepih za podporo pri spoprijemanju meznika in družbe; s težavami, ki spodbujajo kakovost živl-• imajo napredno znanje in kompetence jenja in povečujejo sposobnosti za rast na področju dela s pacienti in njihovimi [Scheydt & Hegedüs, 2021]. družinami pri preprečevanju slabšanja . 28 . OKOLJA, KJER POTEKA 3. GLOSAR IZRAZOV ZDRAVSTVENA NEGA IN MODELI OBRAVNAVE POGLAVJE Načela zdravstvene nege na področ- za akutno obravnavo, psihiatričnih bol-ju duševnega zdravja se navezujejo na nišnicah, zaporih, programih za posto-kontinuum duševnega zdravja, ki obsega pno opuščanje zasvojenosti, prehodnih vse od dobrega počutja, stiske in težav na domovih, ambulantah, zdravstvenih do-področju duševnega zdravja do duševne movih, ustanovah za zdravljenje odvisno-bolezni. Medicinske sestre na področju sti, ambulantnih ustanovah na področju duševnega zdravja v sodelovanju z dru- duševnega zdravja (dnevne bolnišnice, gimi zdravstvenimi delavci pogosto izva- klinike za zmanjševanje škodljivih posledic jajo intervencije na celotnem kontinuumu: drog) in v šolah. Poleg teh klasičnih ustan-od preventive in promocije duševnega ov in zavodov zagotavljajo vse več storitev zdravja do zmanjševanja tveganj, zgod- tudi v netradicionalnih okoljih, na primer njih intervencij, zdravljenja in podpore na domu, na delovnem mestu ali prek dig-pri okrevanju. Medicinske sestre potre- italnih platform, kar odraža spreminjajoče bujejo različen obseg znanja za izvajanje se razmere na področju zagotavljanja različnih intervencij ter s tem v različnih zdravstvenih storitev na splošno (Svetov-okoljih zagotavljajo celostno obravna- na zdravstvena organizacija, 2022a; vo posameznikom, družinam, skupinam Ameriško združenje medicinskih sester v in skupnostim (Beck et al., 2020). Duševno psihiatriji, 2022). dobro počutje je optimalno stanje. Inter- vencije za vzdrževanje dobrega počutja in Modeli obravnave, ki določajo potrebne promocijo rasti lahko izvajajo medicinske kompetence za izvajanje delovnih na-sestre z različnih specializiranih področij, log, so povezani z negovalnimi standardi vključno s področjem duševnega zdravja. vsakega modela. Tako na primer stan-Vse medicinske sestre, ne le diplomirane dardi za zdravstveno nego na področju medicinske sestre s področja duševnega zasvojenosti predstavljajo smernice za zdravja in medicinske sestre z napred- obravnavo posameznikov z motnjami nimi znanji s področja duševnega zdravja, zaradi škodljive rabe psihoaktivnih snovi, morajo imeti osnovno znanje iz duševne- še posebej tistih, ki so deležni zdravstvene ga zdravja in morajo znati izvajati inter- obravnave v ustanovah za zdravljenje vencije v skladu s svojimi kompetencami. odvisnosti od drog in drugih odvisnosti. Diplomirane medicinske sestre na po- Okolja in modeli zdravstvene nege na po-dročju duševnega zdravja delajo v najra- dročju duševnega zdravja so torej zelo zličnejših okoljih, ki odražajo različne potre- različni. Načini zagotavljanja zdravstvenih be oseb z duševnimi težavami. So bistvene storitev se neprestano spreminjajo in temu članice zdravstvenih timov v bolnišnicah morajo slediti tudi diplomirane medicin- . 29 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 ske sestre na področju duševnega zdrav- venih storitev in zasebnih zdravstvenih ja, ki se prilagajajo glede na okolje izva- storitev. Delajo z ljudmi, ki imajo duševne janja svojih storitev in modele obravnave, motnje, odvisniki od psihoaktivnih snovi in ki jih pri tem uporabljajo, da bi lahko bolje drugimi odvisniki, z ljudmi, ki imajo težave odgovorile na potrebe skupnosti po vsem in bolezni. Diplomirane medicinske sestre, svetu, vezane na duševno zdravje (Carlyle, diplomirane medicinske sestre na področ- Crowe & Deering, 2012). ju duševnega zdravja in medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševne- Diplomirane medicinske sestre, diplo- ga zdravja že dolgo sodelujejo v medpok- mirane medicinske sestre na področju licnih timih za zagotavljanje zdravstvenih duševnega zdravja in medicinske sestre z storitev na področju duševnega zdravja naprednimi znanji na področju duševnega po vsem svetu skupaj s socialnimi delav- zdravja delajo z otroki in najstniki, odraslimi ci, psihiatri, psihologi, kolegi in drugimi in starostniki v okviru specialističnih zdravstvenimi delavci (Carlyle, Crowe & zdravstvenih storitev, občinskih zdravst- Deering, 2012). Pedagogi na področju pri ocenjevanju in zdravljenju težav na duševnega zdravja in vodje v področju duševnega zdravja in odvisno- sti od psihoaktivnih snovi, poleg tega ig- zdravstvu bi si morali kot eno rajo ključno vlogo pri preprečevanju res- nih fizičnih in duševnih zdravstvenih stanj. od ključnih nalog zastaviti Glede na tesno prepletenost fizičnega in pospeševanje načrtnega duševnega zdravja se zavedajo, da ima- jo ljudje z duševnimi boleznimi pogos- razvoja diplomiranih to slabše izide zdravljenja na obeh po- dročjih. Številne res delajo neposredno medicinskih sester na s pacienti, a so zelo pomembne tudi pri področju duševnega zdravja upravljanju in koordinaciji zdravstvenih storitev in pri izobraževanju novih zdravst- in medicinskih sester z venih delavcev. Razumejo potrebe ljudi in zmožnosti zdravstvenega sistema, saj naprednimi znanji na njihov strokovni obseg delovnih nalog ob- področju duševnega zdravja. sega klinično delo, upravljanje, koordinaci- jo in ocenjevanje zdravstvenih storitev. Zato igrajo ključno vlogo pri ozaveščanju o težavah na področju duševnega zdrav- ja v družbi, pri zavzemanju za dostopnost Diplomirane medicinske sestre na po- zdravljenja ter za nadaljnji razvoj stroke in dročju duševnega zdravja in medicinske storitev za osebe, ki živijo s težavami na po- sestre z naprednimi znanji na področju dročju duševnega zdravja in z duševnimi duševnega zdravja na številne načine boleznimi (Stewart et al., 2022). prispevajo k zagotavljanju zdravstvene obravnave po svetu. Tesno sodelujejo s posamezniki, družinami in skupnostmi . 30 . OKOLJA, KJER POTEKA ZDRAVSTVENA OSKRBA IN MODELI OSKRBE ZNAČILNOSTI MEDICINSKIH SESTER, KI DELAJO NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA V tem razdelku bomo opisali značilnosti Pedagogi na področju duševnega profilov medicinskih sester na področju zdravja in vodje v zdravstvu bi si morali duševnega zdravja. Značilnosti naj služi- kot eno od ključnih nalog zastaviti po-jo kot vodilo za razvoj vsakega profila, da speševanje načrtnega izobraževanja lahko doseže svoj polni potencial v skla- diplomiranih medicinskih sester na po-du s pridobljeno izobrazbo, praktičnimi dročju duševnega zdravja in medicinskih izkušnjami in zakonodajnim okvirom. sester z naprednimi znanji na področ-V nekaterih državah je težko pridobiti ju duševnega zdravja. Za to bi si morali določene kompetence zaradi omejenih prizadevati skupaj z drugimi deležniki, finančnih virov in možnosti izobraževan- med drugim uporabniki storitev, skupin ja, zato naj spodnje značilnosti služijo kot družinskih članov in organizacijami. S cilji za prihodnost. soočenjem različnih pogledov se bo lahko vloga medicinskih sester z na- Izraz medicinska sestra na področju prednimi znanji na področju duševne-duševnega zdravja se deli na tri profile, ga zdravja uspešneje osredotočala na vsak od njih ima svoje edinstvene lastno- potrebe uporabnikov, njihovo okrevanje sti. To so: diplomirane medicinske sestre, in na človekove pravice (Higgins, Kikku & diplomirane medicinske sestre na po- Kristofersson, 2022). dročju duševnega zdravja in medicinske sestre z naprednimi znanji na področju V tabeli 1 so prikazane značilnosti izva-duševnega zdravja. Značilnosti teh treh jalcev zdravstvene nege na področju profilov se močno razlikujejo med drža- duševnega zdravja kot pomoč pri na-vami in regijami. Tem razlikam botruje- predku in razvoju profilov na tem po-jo številni dejavniki, med drugim razlike dročju. Ne glede na trenutno stanje v v zdravstvenih sistemih, izobraževalnih zdravstveni negi na področju duševne-sistemih, kulturnih vrednotah, višini vlag- ga zdravja v različnih delih sveta naj te anja javnih sredstev in zakonodajnih ok- značilnosti služijo kot temelj za neneh-virjih [Higgins, Kikku & Kristofersson, 2022]. ni razvoj, katerega končni cilj je boljša zdravstvena obravnava za paciente in boljši zdravstveni izidi na področju duševnega zdravja. . 31 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 Tabela 1: Značilnosti različnih profilov medicinskih sester na področju duševne-ga zdravja (Avstralsko združenje medicinskih sester na področju duševnega zdravja, 2013; Ameriško združenje medicinskih sester v psihiatriji, 2022; Ameriško združenje medicinskih sester, 2015) IZOBRAŽEVANJE Diplomirane medicinske sestre: • Zahtevana stopnja izobrazbe je po navadi diploma, trajanje študija 3 leta. • Izobraževalni program mora vključevati vsebine s področja terapevtske komunikacije, po- moči pri čustvenih stiskah, psiholoških kriz in duševnih boleznih. Diplomirane medicinske sestre na področju duševnega zdravja: • Zaključen specializiran dodiplomski študij s področja duševnega zdravja ali diplo- mirana medicinska sestra z zaključenim podiplomskim izobraževanjem s področja duševnega zdravja. • Diplomirana medicinska sestra z obsežnim številom ur klinične prakse v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja. Medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja: • Diplomirana medicinska sestra z obsežnim številom ur klinične prakse v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja. • Pridobljena podiplomska izobrazba (najmanj magisterij); opravljeni nadaljevalni predmeti o celoviti oceni fizičnega in duševnega zdravstvenega stanja, didaktični in klinični predmeti, ki temeljijo na teoriji, upravljanju zdravja in bolezni, raziskavah, vodenju in kliničnih izkušnjah. • Opravljeno zahtevano število ur v kliničnem okolju pod mentorstvom profesorja/preda- vatelja ali mentorja, zadolženega za uvajanje. ZAKONSKA PODLAGA Diplomirane medicinske sestre: • Zaključen dodiplomski študij. Diplomirane medicinske sestre na področju duševnega zdravja: • Priporočamo akreditacijo, iz katere so jasno razvidni kvalifikacije, veščine, znanje in izkušnje diplomiranih medicinskih sester na področju duševnega zdravja. Medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja: • Predlagamo določen postopek pridobitve licence, certifikata ali avtorizacije za vse medicin- ske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja, ki ga vodi državna vladna ali nevladna agencija. • Dokazilo o zaključenem magistrskem ali doktorskem študiju za medicinske sestre z napred- nimi znanji na področju duševnega zdravja na akreditirani šoli za zdravstveno nego. NARAVA DELA Diplomirane medicinske sestre: • Za znake in simptome zdravja in duševnega zdravja uporabljajo postopke zdravstvene nege, med drugim oceno stanja in negovalne diagnoze. • Sodelujejo pri zagotavljanju podpore pacientom za dosego duševnega zdravja in dobrega počutja (Delaney, 2017). • Načrtujejo, izvajajo in koordinirajo zdravstveno nego ter prepoznajo izide. • S pacienti in njihovimi družinami uporabljajo z dokazi podprte strategije za izobraževanje o zdravju, izvajajo promocijo zdravja in preventivne dejavnosti. • Ocenjujejo napredek pri doseganju zdravstvenih izidov. • Uporabljajo intervencije za zmanjšanje duševnih stisk, zagotavljajo akutno obravnavo ter si prizadevajo za okrevanje in vzdrževanje okrevanja. • So sposobne zgodaj prepoznati osebe s povečanim tveganjem za pojav duševnih bolezni (Shrivastava & Desousa, 2016). . 32 . OKOLJA, KJER POTEKA ZDRAVSTVENA OSKRBA IN MODELI OSKRBE Diplomirane medicinske sestre na področju duševnega zdravja: • Uporabljajo znanje, veščine in kompetence, pridobljene v okviru dodiplomskega in podip- lomskega izobraževanja. • Imajo napredno znanje iz zdravstvene nege na področju duševnega zdravja, med drugim znajo dati specializirano oceno stanja in diagnozo, izvajati intervencije in oceniti duševne bolezni. • Izvajajo z dokazi podprte intervencije na področju duševnega zdravja, med drugim upora- bljajo psihoterapevtske tehnike in psihofarmakološke terapije. • So udeležene v medpoklicnem sodelovanju in posvetih z namenom optimiziranja zdravst- vene obravnave pacienta in prizadevanja za okrevanje na področju duševnega zdravja. • Se posvetujejo z drugimi skupinami zdravstvenih delavcev in po potrebi paciente na- potijo k njim. • Prispevajo k razvoju in širjenju znanja v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja z raziskovalno dejavnostjo, izobraževanjem in strokovnim vodenjem. Medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja: • Uporabljajo znanje, veščine in kompetence, pridobljene v okviru dodiplomskega in na- jmanj magistrskega podiplomskega izobraževanja, za izvajanje prakse napredne zdravst-vene nege. • Poglobljeno sodelujejo na področju zagotavljanja psihoterapevtskih tehnik in psihofarma- koloških terapij. • Uporabljajo ocenjevanje, komunikacijo, kritično mišljenje in veščino sprejemanja odločitev pri postavitvi diagnoz, povezanih s terapevtskimi intervencijami na področju duševnega zdravja in z upravljanjem duševnega zdravja. • Izvajajo zdravstveno obravnavo na področju duševnega zdravja z veliko stopnjo avtonomije tako samostojno kot v sodelovanju z drugimi. • So sposobne voditi medpoklicni tim. • Svetujejo drugim skupinam zdravstvenih delavcev v skladu z lokalnimi zakoni in praksami. • Prizadevajo si za strokovni razvoj na podlagi kritičnega pregleda raziskav in sintez • rezultatov raziskav. • Posvetujejo se z drugimi skupinami zdravstvenih delavcev in po potrebi paciente napotijo k njim. • Obseg dela lahko zajema pristojnost za predpisovanje zdravil ali pa tudi ne. • Imajo napredne kompetence za upravljanje terapevtskih veščin za paciente s številnimi in kompleksnimi potrebami. • Včasih lahko pacientom, njihovim družinam in podpornim mrežam neodvisno nudijo posvet (Jacobs & Mkhize, 2021). ZAŠČITA NAZIVA Naziva diplomirana medicinska sestra (Registered Nurse) in medicinska sestra z naprednimi znanji (Advanced Practice Nurse) sta v številnih državah pravno zaščitena, tako da jih lahko uporabljajo samo tisti, ki izpolnjujejo zahteve po izobrazbi in usposobljenosti za pridobitev teh nazivov. Toda zvezi »medicinska sestra« in »medicinska sestra pripravnica« se včasih upo- rabljata za poimenovanje profilov, ki zajemajo različne odgovornosti in zahteve, odvisno od države ali regije. Če so nazivi zakonsko zaščiteni, to pomaga ohranjati strokovne standarde in omejevati delo- vanje strokovno neusposobljenih oseb, ki nimajo zahtevane izobrazbe in znanja. Obseg dela za različne profile se med državami in regijami razlikuje, zakonodajni okvir za napredno zdravstve- no nego in nazive za medicinske sestre na področju duševnega zdravja pa pogosto določajo regulatorni ali državni organi. . 33 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 OBSEG DELOVNIH NALOG V ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA V Mednarodnem svetu medicinskih sester Obseg dela medicinskih sester na po- verjamemo, da mora biti praksa zdravst- dročju duševnega zdravja je treba na vene nege urejena s predpisi, saj je le tako splošno opisati zaradi nenehnih spre- lahko varna in učinkovita ter je posledič- memb v zdravstvenih sistemih, raz- no javnost zaščitena. Obseg delovnih na- voja na področju raziskav in z dokazi log v zdravstveni negi je »celoten spekter podprte zdravstvene nege, potrebah vlog, funkcij, odgovornosti, dejavnosti in in povpraševanju javnosti ter različnih sprejemanja odločitev, za katere so posa- kontekstov, kultur, držav in okolij, v katerih mezniki v določenem poklicu izobraže- delajo medicinske sestre na področju ni in kompetentni ter ki jih lahko izvajajo« duševnega zdravja. Poleg tega pa, kot je (Mednarodni svet medicinskih sester, že bilo omenjeno, se obseg dela razlikuje 2010; Odbor za zdravstveno in babiško glede na pridobljeno izobrazbo, zdravst- nego Irske, 2015). Obseg delovnih nalog vene sisteme in zakonodajna okolja, v kat- opredeli okvirje in meje, znotraj katerih la- erih delujejo medicinske sestre po svetu. hko medicinske sestre izvajajo svoje delo. Ne glede na to pa državam priporočamo, Pomembno je, da se znotraj poklica ti ok- da redno pregledujejo obseg delovnih virji jasno opredelijo, saj se le tako lahko nalog za medicinske sestre na področju zdravstvena nega v praksi prilagaja po- duševnega zdravja ter zagotovijo, da je trebam družbe. Če medicinskim sestram usklajen z rezultati najnovejših raziskav, ne pomagamo, da same sprejemajo saj bodo tako lahko prispevale k izbol- odločitve glede obsega dela, ima lahko jšanju zdravstvenih izidov v svojih skup- to negativne posledice za zdravstveno nostih (Gabrielsson et al., 2020). obravnavo in zdravstveno nego kot poklic. Ključno je jasno določiti obseg dela medicinskih sester na področju duševne- ga zdravja, saj to vodi k večjemu ra- Če medicinskim zumevanju širše javnosti, tistih, ki izdajajo sestram ne pomagamo, predpise, zdravstvenih delavcev, oblikov- alcev politik in drugih ključnih deležnikov da same sprejemajo o širokem obsegu delovanja, terapevtskih znanj, dejavnosti in inovacij, ki se jih danes odločitve glede obsega lotevajo medicinske sestre na področ- ju duševnega zdravja. Poleg tega bo dela, ima lahko to določitev obsega dela: • negativne posledice za vodila k razvoju delovne sile v zdravstveni negi na področju zdravstveno obravnavo duševnega zdravja; in zdravstveno nego • pozitivno vplivala na politike s področja kot poklic. duševnega zdravja na državni in medn- arodni ravni ter na proceduralne okvirje, zdravstvene sisteme in strukture; • okrepila zagotavljanje medpoklic- ne obravnave in medpoklicnega Če medicinskim sestram ne pomagamo, • sega dela, ima lahko to negativne posle- povečala porazdelitev človeških virov za dice za zdravstveno obravnavo boljše naslavljanje potreb in želja upo- sodelovanja; da same sprejemajo odločitve glede ob- rabnikov, oskrbovalcev in širše javnosti; in zdravstveno nego kot poklic. • Diplomirane medicinske sestre na po- privedla do boljših zdravstvenih izidov in boljšega okrevanja za uporabnike dročju duševnega zdravja so ključne pri zagotavljanju zdravstvene obravnave in je medicinskih sester na področju zdravljenju oseb, ki doživljajo fizično, psi- in oskrbovalce (Avstralsko združen- duševnega zdravja, 2013). hološko, duševno ali duhovno stisko. Zag- otavljajo celostno, k posamezniku usmer- . 34 . OKOLJA, KJER POTEKA ZDRAVSTVENA OSKRBA IN MODELI OSKRBE jeno obravnavo, ki je odzivna na travmo, v različnih okoljih in na različnih ravneh zag- otavljanja zdravstvenega varstva. Bistveni elementi dela medicinskih sester na po- Privzeti model obravnave dročju duševnega zdravja obsegajo pro- mora biti usmerjen mocijo zdravja in dobrega počutja, pre- prečevanje in prepoznavanje duševnih k okrevanju in k bolezni, nudenje zdravstvene obravnave osebam z duševnimi stiskami in zdravljen- posamezniku, hkrati je oseb z duševnimi boleznimi, vključno z odvisniki (Gabrielsson et al., 2020). mora naslavljati širok Izvajalci zdravstvene nege na področju spekter potreb pacientov, duševnega zdravja izvajajo širok spekter intervencij, dajejo napotke, nudijo pod- vse od ‘rizičnega’ vedenja poro in podajajo ocene, vse z namenom in akutne bolezni do pomoči pacientom in njihovim družinam v najtežjem obdobju, ko so izredno ranljivi. dolgotrajnega okrevanja in Pomagajo jim okrevati, da se lahko začne- jo zanašati sami nase in so zadovoljni s rehabilitacije. svojim življenjem. Delujejo v številnih okol- obravnavo posameznikom, ki trpijo zara- [Hurley et al ., 2022] jih, vedno pa pomagajo in zagotavljajo di čustvenih stisk, ne glede na to, ali ima- jo postavljeno diagnozo duševne motnje. Ti izvajalci delajo s pacienti vseh staro- specializirano obravnavo, za katero so po- vanje, nadzor nad zdravili in psihoter-apija. Pri zagotavljanju zdravstvene trebni različni poklicni profili za zagotavl-obravnave za paciente z duševnimi janje pomoči in podpore posameznikom, boleznimi morajo biti medicinske sestre njihovim družinam in oskrbovalcem, ki up-na področju duševnega zdravja podko-orabljajo storitve na področju duševne-vane tako v zdravstveni negi kot v po-ga zdravja. Obširni nabor priložnosti in moči pacientom, da upravljajo svojo možnosti znotraj tega specializiranega bolezen ali motnjo. Njihov pristop mora področja medicinskim sestram omogoča biti prirejen za naslavljanje edinstvenih razgibano karierno pot, ki je usmerjena na skupnostnih prostorih. Delujejo na vseh jo natančne diagnoze, določajo ciljne izide in vodijo različne medosebne ter-ravneh zdravstvenega varstva – primarni, apije. Te terapije so na primer sveto-sekundarni in terciarni – ter zagotavljajo v ustanovah za dolgotrajno oskrbo ali v da izvajajo poglobljene ocene, podaja-sti, pogosto v različnih okoljih, na primer celostno dobro počutje pacienta, pov- potreb pacientov in njihovih družin, še posebej tistih s kompleksnimi težavami ečanja kakovosti njegovega življenja ter na področju duševnega zdravja. Njihov uveljavljenje načrta za okrevanje, obliko-model obravnave mora biti usmerjen k vanega v sodelovanju s pacientom, ki je okrevanju in k posamezniku, hkrati mora prilagojen specifičnim potrebam posa-naslavljati širok spekter potreb pacien-meznika [Ameriško združenje medicinskih tov, vse od ‘rizičnega’ vedenja in akutne sester, 2015]. bolezni do dolgotrajnega okrevanja in rehabilitacije (Hurley et al., 2022). Obseg dela diplomiranih medicinskih sester na področju duševnega zdravja se Zdravstvena nega na področju duševne-močno razlikuje glede na državo in pok-ga zdravja, ki sloni na različnih teorijah in licno okolje. Običajno obsega širok spek-okvirjih, igra ključno vlogo pri ocenjevan-ter nalog, na primer podajanje ocene in ju, obravnavi in zdravljenju posameznikov diagnoze, celostno obravnavo, zdravst-z duševnimi motnjami in odvisnikov. veno obravnavo in pomoč pacientom z Vloga medicinskih sester na področju duševnimi boleznimi. Pogosto so visoko duševnega zdravja se še naprej spremin-izobražene, kvalificirane in jih njihova or-ja, zato naj jo oblikuje strokovno združenje ganizacija (delodajalec) podpira pri izva-medicinskih sester na področju duševne-janju različnih intervencij. Te lahko obse-ga zdravja vsake države na podlagi ra-gajo vse od psihoterapije in preverjanja ziskovalnih dognanj in primerov dobre zdravil do terapije, usmerjene k vedenju. prakse v drugih državah. Poleg osnovne dodiplomske izobrazbe v zdravstveni negi imajo znanje in veščine, . 35 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 Tabela 2: Ključni elementi v obsegu delovnih nalog diplomiranih medicinskih sester na področju duševnega zdravja (Avstralsko združenje medicinskih sester na področju duševnega zdravja, 2013; Amer-iško združenje medicinskih sester v psihiatriji, 2022) Holistična, k posamezniku usmerjena zdravstvena nega Medicinske sestre na področju duševnega Spoštovanje etičnosti in zdravja zagotavljajo holistično, k posamezniku človekovih pravic usmerjeno zdravstveno nego na področju Pri svojem delu so zavezane k spoštovanju duševnega zdravja, pri čemer se zavedajo dostojanstva in človekovih pravic vsakega kompleksnosti človeških izkušenj in postavljajo pacienta, upoštevanju zaupnosti, zavzemanju odnos med pacientom in medicinsko sestro na za pravice pacientov in k izvajanju dela z prvo mesto. upoštevanjem kulturnih razlik. Kot vse medicinske sestre morajo tudi medicinske sestre na področju duševnega zdravja ščititi in si prizadevati za upoštevanje človekovih pravic pri vseh ljudeh, prizadevati si morajo za naslavljanje in zmanjševanje stigmatizacije, ki je pogosto povezana z duševnimi motnjami in odvisnostjo od psihoaktivnih snovi. Pri tem morajo skrbeti zase in se nenehno izobraževati, saj lahko le tako Klinična praksa zagotavljajo kakovostno zdravstveno obravnavo. Medicinske sestre na področju duševnega zdravja morajo znati postaviti oceno in diagnozo ter obravnavati in oskrbeti osebe z duševnimi boleznimi, osebe z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi in osebe z nekemičnimi vedenjskimi zasvojenostmi. Vodenje in zagovorništvo Medicinske sestre na področju duševnega zdravja so vodje, ki naj opozarjajo na težave na področju duševnega zdravja na vseh ravneh, od individualne obravnave pacientov do sprememb na organizacijski ravni ter sprememb v javnih in Posebna znanja in veščine sistemskih politikah. Imeti morajo specializirano znanje iz duševnih bolezni, psihofarmakologije, psihoterapevtskih metod in ukrepanja v nujnih primerih. Medpoklicno sodelovanje Medicinske sestre na področju duševnega zdravja Izobrazba in kvalifikacije delajo v večdisciplinarnih timih ter sodelujejo z drugimi skupinami zdravstvenih delavcev, ljudmi, Vpisane morajo biti v register državnega ki so imeli ali imajo izkušnjo duševnih motenj, ter regulativnega organa na tem področju. Poleg osebami zunaj zdravstvenega sistema, da bi tega morajo imeti zahtevano izobrazbo na zagotavljale celostno obravnavo na področju specializiranem področju. duševnega zdravja. Delo temelji na rezultatih Terapevtska samorefleksija raziskav in je podprto z dokazi Zdravstvena nega na področju duševnega Pri svojem delu morajo uporabljati najboljše zdravja je terapevtska in poudarja holistični razpoložljive rezultate raziskav ter z raziskovalno pristop k zdravstveni obravnavi na podlagi dejavnostjo prispevati k razvoju zdravstvene tesnega odnosa med medicinsko sestro in nege kot znanstvene discipline. pacientom ter določenih terapevtskih intervencij (Gabrielsson et al., 2020)]. . 36 . OKOLJA, KJER POTEKA ZDRAVSTVENA NEGA IN MODELI OSKRBE Tabela 3: Obseg delovnih nalog diplomiranih medicinskih sester na področju duševnega zdravja (Avstralsko združenje medicinskih sester na področju duševnega zdravja, 2013; Amer-iško združenje medicinskih sester 2015 & 2022) Diplomirane medicinske sestre na področju duševnega zdravja pri svojem delu v medpoklic- nih timih uporabljajo pristop, ki temelji na sodelovanju, ter je holističen in podprt z dokazi. Kot strokovnjakinje na področju duševnega zdravja: • začnejo svojo karierno pot z uspešno zaključenim diplomskim izobraževanjem na speciali- ziranem področju duševnega zdravja ali kot diplomirane medicinske sestre, ki so pridobile podiplomsko izobrazbo na področju duševnega zdravja; • izvajajo preventivne dejavnosti in zgodnje intervencije, med drugim zmanjševanje tveganj in povečanje psihične odpornosti; • izvajajo celovite ocene duševnega zdravja z zbiranjem in analizo podatkov o pacientovih motnjah, pri tem pa upoštevajo fizični, psihološki, družbeni in kulturni vidik; • znotraj medpoklicnih timov postavljajo pacientom diagnoze skupaj z drugimi člani tima, pri tem uporabljajo mednarodno priznane sisteme klasifikacije za področje duševnega zdravja; • pripravijo celostne, personalizirane negovalne načrte glede na potrebe pacienta in njegove družine ter glede na pretekle pacientove izkušnje, pri tem določijo dosegljive in merljive izide; • izvajajo k posamezniku usmerjeno strategijo okrevanja, ki vključuje načela skupnega spre- jemanja odločitev in spodbujanja pacientove avtonomije; • pacientom nudijo svetovanje in izobraževanje na področju duševnega zdravja glede izkušnje in duševne bolezni pacientov, pri tem se pristop prilagaja pacientovemu slogu učenja in zmožnostim za učenje; • izvajajo k posamezniku/družini usmerjen negovalni načrt, pri katerem uporabljajo intervencije na področju življenjskega sloga, psihološke in farmakološke intervencije glede na potrebe; • koordinirajo zdravstveno obravnavo skupaj s pacienti in družinami, prizadevajo si za vkl- jučenost pacientov, pri čemer prisluhnejo njihovim mnenjem in izkušnjam ter spodbujajo njihovo aktivno sodelovanje v postopku zdravstvene obravnave; • vodijo celovite in natančne negovalne in zdravstvene evidence, pri čemer upoštevajo načela • varovanja podatkov in zaupnosti; • sodelujejo v medpoklicnih timih in jih vodijo ter se tako zavzemajo za fizične in psihološke potrebe ter za dobro počutje pacientov; • spoštujejo kodeks etike v zdravstveni negi, vključno z zavedanjem in spoštovanjem člove- kovih pravic, vrednot, navad in raznolikih izkušenj pacientov, družin in sodelavcev; • so vključene v stalen strokovni razvoj in samoocenjevanje svojega dela, sledijo najnove- jšim raziskavam in smernicam na področju duševnega zdravja ter prispevajo k razvoju zdravstvene nege na področju duševnega zdravja; • se zavzemajo za duševno zdravje znotraj širšega družbenega konteksta, se zoperstavljajo stigmi in diskriminaciji ter spodbujajo pismenost in dobro počutje na področju duševnega zdravja, v skladu s prepričanji pacientov in skupin, ki jim pacienti pripadajo; • pri svojem delu uporabljajo digitalno tehnologijo, zdravstvene storitve na daljavo in druge inovativne pristope, ko je to mogoče, ter tako povečujejo dostopnost in izvajanje zdravst-vene obravnave na področju duševnega zdravja. . 37 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 OBSEG DELOVNIH NALOG MEDICINSKIH SESTER Z NAPREDNIMI ZNANJI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Za več informacij o napredni zdravst- ja ter dodatno zajema sposobnosti veni negi glejte Smernice o napredni kritičnega analiziranja in ocenjevanja za zdravstveni negi Mednarodnega sve- kritičen pogled na znanje, potrebno za ta medicinskih sester (Mednarodni svet izvajanje kompleksne, sodobne zdravst- medicinskih sester, 2020a). vene nege na področju duševnega zdravja. Medicinske sestre z naprednimi Napredna zdravstvena nega na področ- znanji morajo imeti znanje o inovativnih, ju duševnega zdravja zahteva napredne podpornih pristopih ter krojiti razvoj in spretnosti in poglobljeno znanje, da lahko spremembe dela v kompleksnih, pogos- te medicinske sestre nudijo zdravstveno to nepredvidljivih okoljih. obravnavo pacientom s kompleksnimi težavami na področju duševnega zdrav- Sodelovanje in izobraževanje sta pri tem ja, skrbijo za izobraževanje in vodenje ključna. Delovne naloge medicinskih pacientov in družin ter delujejo kot vzor- sester z naprednimi znanji na področju nice drugim medicinskim sestram ter kot duševnega zdravja obsegajo podajanje svetovalke za različne skupine zdravst- ocene stanja in diagnoze ter nadzor venih delavcev. Med drugim so odgovorne nad psihofarmakološkimi in integra- za vodenje primerov pacientov, pri čemer tivnimi terapijami za vse duševne se število primerov spreminja glede na bolezni [Ameriško združenje medicinskih njihove zadolžitve na področju intervencij. sester, 2022; Ameriško združenje Poleg tega njihovo delo vključuje spodbu- medicinskih sester v psihiatriji, 2022]. janje strokovne rasti zaposlenih in nadzor Praksa napredne zdravstvene nege zaposlenih, zahtevo po klinični usposo- predpostavlja različne ravni avtonomije bljenosti na področju duševnega zdravja pri sprejemanju odločitev, ki jih pogos- in močne vodstvene sposobnosti. to natančno določa pristojen regula- tivni organ. Ponekod ima ta skupina Delo medicinskih sester z naprednimi medicinskih sester tudi pristojnost za znanji na področju duševnega zdravja predpisovanje zdravil (Mednarodni svet obsega naloge diplomiranih medicinskih medicinskih sester, 2021b). sester na področju duševnega zdrav- . 38 . GLOSAR IZRAZOV Tabela 4: Obseg delovnih nalog medicinskih sester z naprednimi znanji na po-dročju duševnega zdravja (Avstralsko združenje medicinskih sester na področju duševnega zdravja, 2013; Amer-iško združenje medicinskih sester, 2022; Ameriško združenje medicinskih sester v psihi-atriji, 2022; Ameriško združenje medicinskih sester, 2015) • Medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja začnejo karierno pot s pridobljeno diplomo iz zdravstvene nege. Nato svoje izobraževanje nadgradijo z magisterijem ali doktoratom iz zdravstvene nege. Podiplomski študij se osredotoča na duševno zdravje, pogosto znotraj študija obstajajo ožja specializirana področja kot na primer duševno zdravje družin, duševno zdravje otrok in mladostnikov ter duševno zdravje starejših. • Ocena stanja pacientov: Medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja znajo kompleksno oceniti duševno stanje pacientov. Pri tem določijo, za kakšno vrsto težav na področju duševnega zdravja gre in kako resne so, ugotovijo dejavnike tveg-anja ter ocenijo fizično stanje, če to vpliva na duševne motnje. • Diagnosticiranje: S pomočjo pridobljene specializirane izobrazbe lahko medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja diagnosticirajo ali sodelujejo pri diagnosticiranju duševnih bolezni. • Načrt zdravljenja: Sestavijo in koordinirajo načrt zdravljenja, ki je posebej prilagojen potre- bam vsakega posameznika. Pri tem upoštevajo vse pomembne dejavnike, med drugim psihološko in fizično stanje, družbeno okolje in osebne želje pacientov. • Psihoterapija: Vodijo individualno in skupinsko psihoterapijo ter tako pomagajo pacientom pri upravljanju duševnih motenj. • Upravljanje z zdravili: Medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja imajo v nekaterih državah in regijah pristojnost za predpisovanje zdravil in za up-ravljanje z zdravili, kar je en vidik celovitega načrta zdravljenja duševnih bolezni. • Promocija zdravja in preventivne dejavnosti: Izobražujejo paciente in njihove družine o težavah na področju duševnega zdravja in strategijah za vzdrževanje dobrega psihične-ga počutja (kar vključuje skrb zase). • Zagovorništvo: Delujejo kot zagovornice duševnega zdravja pri posameznikih, skupnostih in na ravni politik, prizadevajo si za zmanjševanje stigmatizacije in boljšega dostopa do virov na področju duševnega zdravja. • Raziskovalno delo: Pogosto sodelujejo pri raziskovalnem delu ter tako prispevajo k razvoju in izboljšanju z dokazi podprtih praks na področju duševnega zdravja. • Okolja, kjer izvajajo delo: Medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševne- ga zdravja svoje delo opravljajo v različnih okoljih, na primer v bolnišnicah, zdravst-venih domovih za duševno zdravje, zasebnih klinikah, šolah, zaporih in centrih za zdravljenje odvisnosti. • Medpoklicno sodelovanje: Sodelujejo s timom zdravstvenih delavcev, ki vključuje psihi- atre, psihologe, socialne delavce, osebe s preteklimi izkušnjami duševnih bolezni in druge medicinske sestre ter tako zagotavljajo celostno zdravstveno obravnavo. Skupaj koor-dinirajo zdravstveno obravnavo, spremljajo napredek pacientov in o njem poročajo ter sodelujejo pri strategijah zdravljenja. . 39 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 POVZETEK Namen informacij v tem poglavju je prispe- ki jih določa pristojni regulativni organ. Os- vati k bolj enotnemu razumevanju obsega ebno so odgovorne, da delujejo v okviru delovnih nalog diplomiranih medicinskih svojih kompetenc, da spoštujejo strokovne sester na področju duševnega zdravja. kodekse etike in sledijo standardom na Tako bodo lažje opredelile svoje zadolžitve področju svojega strokovnega dela. in omejitve, splošna javnost pa bo imela boljše razumevanje zadolžitev in kompe- Obstajajo različni profili medicinskih ses- tenc, zahtevanih za izvajanje zdravstvene ter glede na pridobljeno izobrazbo. Na nege. Informacije o obsegu delovnih na- izvajanje dela pa vplivajo tudi njihova log in standardih so smernice, ki naj po- vloga, delovno mesto, opis delovnega magajo pri oblikovanju politik in zakonskih mesta in delovno okolje. Delo diplomiranih predpisov na področju zdravstvene nege. medicinskih sester na področju duševne- Pomembno pa se je zavedati, da se kom- ga zdravja lahko obsega neposredno petence, funkcije in nazivi medicinskih ses- delo s pacienti v kliničnem okolju, sveto- ter med državami lahko razlikujejo, zlasti vanje, upravljanje, izobraževanje, zagovo- na ravni napredne zdravstvene nege, rništvo in oblikovanje politik ter raziskoval- zaradi različnega zakonodajnega okolja in no delo. Strokovna združenja medicinskih izobraževalnih sistemov. sester na področju duševnega zdravja morajo voditi poklic in si prizadevati za Medicinske sestre so dolžne zagotoviti, da razvoj obsega dela medicinskih sester na njihovo delo poteka v okvirih kompetenc, tem področju. © Serenity Health Care Dr. Irene Bean (levo), diplomirana medicinska sestra z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja ter lastnica in direktorica klinike Serenity Health Care v ameriški zvezni državi Tennessee opaža, da obstaja pri temnopoltih večja verjetnost, da nimajo urejenega zavarovanja, da se srečujejo z ovirami pri dostopu do storitev zdravstvenega varstva ter da imajo več kroničnih bolezni v primerjavi z belo populacijo in osebami z višjimi dohodki. Zagotavlja celostne storitve, ki zajemajo kronične bolezni, preglede počutja otrok, mladostnikov in odraslih, storitve na področju duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih za depresijo, tesnobo, motnjo pozornosti, osebnostne motnje in motnje razpoloženja. Holistične storitve klinike so usmerjene k zmanjševanju stigme, ki strankam preprečuje, da bi poiskale zdravljenje za duševne motnje, poleg tega omogočajo preprost dostop do zdravstvene obravnave, saj so vse storitve pod eno streho. . 40 . IZOBRAŽEVANJE 4. GLOSAR IZRAZOV ZA IZBOLJŠANJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA POGLAVJE Kakovostna izobrazba je najboljši način Ponekod so v zdravstveni negi na nih izvajalcev zdravstvene nege na po- novo svojega dela, zato včasih zdravst-vena nega postane omejena na deljenje dročju duševnega zdravja. Diplomirane zdravil, blaženje simptomov duševnih medicinske sestre so znanstveno podko-vane strokovnjakinje, njihovo Kakovostno motenj, dokler ne začnejo delovati izobraževanje je najboljši način za krep-na področju duševnega zdravja in za- načela iz psihiatrije ali medicine kot os-gotavljanje usposobljenih, kompetent-za izboljšanje zdravstvene obravnave področju duševnega zdravja sprejeli zdravila in na pomoč pacientom, da janje dobro pripravljene in kompetentne potrebami, ki je posledica biokemičnega delovne sile za duševno zdravje. Medicin-itev skrbi za duševno zdravje in ustvar- se prilagodijo na življenje s posebnimi ske sestre morajo imeti kakovostno dida- neravnovesja (Evans & Kevern, 2015). ktično in klinično izobrazbo, da bodo lahko še naprej naslavljale trenutne izzive in vse Če hočejo zares poskrbeti za potrebe ra-večje zdravstvene potrebe prebivalstva zličnih skupnosti na področju duševne-po svetu, se prilagajale novim oblikam ga zdravja, se morajo medicinske sestre medpoklicno sodelovanje. Medicinske se- zdravstvene obravnave in uporabljati stre potrebujejo možnost dodiplomskega zdravljenja in tehnologijam ter udejanjale oddaljiti od biomedicinskega modela in podiplomskega izobraževanja, pa tudi osnove psihodinamične in medosebne zdravstvene nege na področju duševne-stalnega strokovnega izpopolnjevanja in ga zdravja. poklicnega razvoja. Kot pravi Jones (2012): »Zdaj je bolj kot Mednarodni svet medicinskih sester kadarkoli prej potrebna struktura teori-(Stewart, 2022) zdravstvenim sistemom je medosebnih odnosov, kot jo na primer v študijske programe zdravstvene nege nego. Moramo se spomniti in opomniti, kateri je dejansko pomemben, če ne kar bodo zdravstvenim sistemom omogoča-ključen, vidik zdravstvene nege.« la zagotavljanje zdravstvene obravnave, ki jih posamezniki in skupnosti potrebujejo, in sicer zaradi: namenijo velik poudarek izobraževanju jijo študijski programi za zdravstveno izvajalcev zdravstvene nege. Vlaganja in državam po svetu močno svetuje, da predlaga Peplau, na kateri naj temel- Sprememba paradigme v zagotavljanju • poglobljenega znanja in več prido- ju duševnega zdravja, osnovana na zdravstvene obravnave na področ-• pristopu, ki v središče postavlja člove-bljenih kompetenc; znanje in vodstvene sposobnosti, kritič- kove pravice, se začne z izobraževan-povečanega zaupanja v praktično no mišljenje in sposobnost sprejemanja jem in usposabljanjem diplomiran-odločitev ter ih medicinskih sester na področju • večjega zadovoljstva s službo in za- duševnega zdravja. držanja v poklicu. . 41 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 Študijski programi zdravstvene nege na be na področju duševnega zdravja v vse področju duševnega zdravja morajo vse- dodiplomske študijske programe zdravst- bovati tako teoretični del kot klinično prak- vene nege. Zato na Mednarodnem svetu so. Programi po navadi obsegajo nasled- medicinskih sester predlagamo obvezno nje teme: vključitev modulov v študijske programe, ki se osredotočajo na potrebe in pravice • sposobnost kritičnega mišljenja, posameznikov z duševnimi motnjami. vključno z družboslovnimi in humanis- Moduli morajo temeljiti na z dokazi pod- tičnimi vedami; prti praksi zdravstvene nege in se morajo • obvezno izvajati skupaj z osebami, ki ima- biološki, psihološki in družbeni vidiki • duševnih motenj; morajo dodiplomski študijski programi psihofarmakologija in upravljanje zdravstvene nege vključevati z dokazi z zdravili; podprte prakse, katerih namen je zman- • na posameznika usmerjena zdravst- jševanje stigme v zdravstvenih okoljih. Tako vena nega, ki temelji na okrevanju • pristop zagotavlja pristnost in empatičen ocena stanja in diagnoza pogled na pacientove izkušnje. Poleg tega duševne bolezni; jo pretekle izkušnje duševne motnje. Ta bodo medicinske sestre usposobljene in pravicah; za prepoznavanje, soočanje in učinko- • vito odzivanje na primere stigmatizacije odpravljanje stigme, diskriminacije, • pacienti, stranke in drugi upravičenci. Z zmanjševanje škodljivih posledic; uveljavitvijo izobraževalnega okvira, v ka- zlorab in prisile; in diskriminacije, s katerimi se srečujejo • zavzemanje za človekove pravice in terem sta dostojanstvo in spoštovanje na varovanje pravic; prvem mestu, bodo bodoče medicinske • terapevtska komunikacija sestre usposobljene za nudenje holistične, in intervencije; sočutne zdravstvene nege na vseh ravneh • pravni in etični vidiki pri zdravstveni zagotavljanja zdravstvene obravnave na negi na področju duševnega zdravja; področju duševnega zdravja. • vodenje in organizacija zdravstvenih storitev; Leta 2022 smo na Mednarodnem svetu • zdravstvena politika in postopki; li program usposabljanja ‘QualityRights’ medicinskih sester uradno podpr- • kulturne kompetence v zdravstveni Svetovne zdravstvene organizacije, ki je negi na področju duševnega zdravja; namenjen izboljšanju duševnega zdravja. • prta usposabljanja v živo ali na daljavo, ki zdravstvena nega ob upoštevanju so brezplačno dostopna medicinskim se- • ukrepanje v nujnih primerih; Iniciativa vsebuje praktična, z dokazi pod- Clinton & Hazelton, 2008; Moyo et al., stram in drugim deležnikom z namenom preteklih travm. [Evans & Kevern, 2015; 2020; Adam & Juergensen 2019] pridobitve znanj za odpravljanje stigma- tizacije in diskriminacije ter za uveljavitev pira Strateške usmeritve za zdravstveno vah in praksi zdravstvenih storitev na po- nego in babištvo SZO [Svetovna zdravst- dročju duševnega zdravja. Mednarodni vena organizacija, 2021c], v katerih je iz- svet medicinskih sester vsem medicinskim Mednarodni svet medicinskih sester pod- pristopov, ki temeljijo na pravicah, v storit- k posamezniku in k okrevanju usmerjenih ražen poziv, naj bodo študijski programi sestram in študentom zdravstvene nege, osnovani na kompetencah. Najboljše je, ki zaključijo celoten program, prizna 24 če kandidati po uspešno zaključenem mednarodnih točk za izpopolnjevanje v študiju pridobijo diplomo. zdravstveni negi ter s tem potrjuje, da so tako podpira priporočila delovne skupine Svetovne zdravstvene organizacije je Lancet za odpravo stigme in diskrimi- dostopen na: https://www.who.int/teams/ nacije na področju duševnega zdravja mental-health-and-substance-use/ poli- Mednarodni svet medicinskih sester prav ja. (Izobraževalni program QualityRights opravile 24 ur stalnega poklicnega razvo- [Thornicroft et al., 2022], ki poudarja velik cy-law-rights/qr-e-training). pomen vključevanja celostne izobraz- . 42 . IZOBRAZBA ZA BOLJŠO ZDRAVSTVENO OSKRBO NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA DUŠEVNO ZDRAVJE, ETIKA IN ZAKONODAJA Sicer obstaja več pomembnih vidikov lada vedno z etičnim vidikom in obratno. glede izobraževanja medicinskih sester Sposobnost razločevanja med tema dve-na področju duševnega zdravja, toda ma področjema je ključnega pomena za dve medsebojno prepleteni področji je sprejemanje odločitev, ki temeljijo na vseh treba še posebej poudariti: to sta etika in razpoložljivih informacijah v najrazličnejših zakonodaja. Etična in zakonska vprašanja situacijah, do katerih pride med zdravljen-sta sicer dve ločeni področji, toda pri iz- jem (Pachkowski, 2018). vajanju zdravstvenih storitev se pogosto prepletata. Njuno prepletanje postane še Pravni vidik je pogosto v ospredju pri posebej očitno, ko je dejanja treba tol- postopku odločanja o načinih zdravljen-mačiti v skladu z veljavno zakonodajo, vkl- ja na področju duševnega zdravja, zlasti jučno z zakonodajo na področju duševne- kadar gre za vprašanje varnosti javnosti ga zdravja [Pachkowski, 2018]. ali posameznika. Kjer obstajajo zakoni na področju duševnega Medicinske sestre na zdravja, po navadi področju duševnega obsegajo predpise zdravja se pogos- glede neprostovol- to srečajo z izzivom, jnega sprejema v kako ugotoviti, ali bolnišnico ali ne- je pacient privolil v p r o s t o v o l j n e g a zdravljenje. Čeprav Etično odločanje še posebej na zdravljenja. V teh imajo ti izrazi jasne primerih so pacienti področju duševnega zdravja pravne posledice, včasih nameščeni pomeni lovljenje ravnotežja pa se na področ-na zaprtih oddelkih med etičnimi vidiki, pravnimi ju etike nanašajo ali zdravljeni proti tudi na spoštovanje svoji volji. Kjer pri-vidiki, družbenimi vidiki, avtonomije in dos-manjkuje zdravnikov, osebnimi vrednotami ter tojanstva pacien-imajo pogosto diplo- tov. V svoji raziskavi mirane medicinske vrednotami pacienta in so Lamont, Stewart sestre s področja njegovih družinskih članov, in Chiarella [2016] duševnega zdravja dokazali, da izvajalci pristojnost, da spre-zahteva pa tudi razumevanje zdravstvenih storitev jemajo te pomem-večpoklicnih in medpoklicnih pogosto ne ocenijo bne odločitve sposobnosti pacien- timov in še marsikaj. Če o zdravstveni ta, da se sam odloča obravnavi ali k njim želijo biti medicinske sestre o svojem zdravljenju, prispevajo. Čeprav še posebej v prim- učinkovite pri sprejemanju ima takšno ravnanje erih motenj zavesti, pravno podlago, pa odločitev, morajo znati na primer delirija, ki mora biti osnovano razlikovati med temi vplivajo na sposob-tudi na etičnem vi-nost mišljenja in na vprašanji in jih tehtati, diku. Kadar morajo zavedanje. Ta spo- zdravstveni delavci kar je lahko izredno drsljaj lahko razume- nuditi zdravstveno mo tudi kot zane- zapletena naloga. obravnavo pacien-marjanje pravne tom proti njihovi volji, (Pachkowski, 2018) in etične dolžnosti, obstaja velika verjet-da morajo pacienti nost, da se pri tem sami biti sposobni sprejemati odločitve odražajo njihova prepričanja in vrednote na podlagi vseh pridobljenih informacij. (Pachkowski, 2018). Vsi zdravstveni delavci se morajo začeti Pri zdravstveni obravnavi na področju zavedati, kako pomembno in zapleteno duševnega zdravja obstajajo številni etični je razmerje med zakonodajnim okvirjem vidiki in mnogovrstna etična vprašanja. To in etičnimi vprašanji. Razumeti morajo, dejstvo je treba posebej poudariti, saj tako da se dejanje, ki sledi črki zakona, ne sk- pravni vidiki kot etične dileme močno vpli- . 43 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 vajo na izkušnjo pacientov in medicinskih boleznimi. Tako je nujno stalno etično te- sester. Zdravstvena obravnava oseb z htanje, še zlasti zato, ker je za medicinske duševno motnjo je še posebej zaplete- sestre na področju duševnega zdravja na zaradi družbene stigme in sistemskih terapevtski odnos bistven za zagotavl- neenakosti, ki se odražajo na primer v ob- janje učinkovite obravnave (Willard, 2015). liki nižjega dohodka, večjega tveganja za brezdomstvo in večje pojavnosti fizičnih Stvari, kot so prepletenost duševnega bolezni. Ta družbeni kontekst predstavlja še zdravja in zakonodaje, pa pojav moralne eno dodatno razsežnost pri etičnem spre- stiske, poudarjajo potrebo po temeljiti jemanju odločitev na področju zdravst- izobrazbi na področju zakonodaje in etike. vene obravnave v duševnem zdravju. Da bi pridobile kompetence na etičnem področju, morajo medicinske sestre ra- Medicinske sestre na področju duševne- zumeti večplastno okolje zdravstvene ga zdravja morajo vijugati med družben- obravnave in biti podkovane v etičnih imi in etičnimi vprašanji, ki obsegajo vse teorijah. Poleg tega se morajo zavedati od zagotavljanja varnosti posameznikov svojih vrednot in predsodkov ter upravl- in javnosti pa do spoštovanja svojih jati z njimi, v okviru svojih kompetenc pa strokovnih dolžnosti. Profesija zdravst- morajo sprejemati odločitve, ki imajo trd- vene nege že sama po sebi vsebuje no etično podlago. Visoka raven kompe- etično odločanje, vendar je to na po- tentnosti na področju etike je ključnega dročju duševnega zdravja še posebej pomena za reševanje kompleksnih izzivov, zapleteno zaradi ranljivosti ter komplek- s katerimi se danes soočajo diplomirane snih družbenih, verskih, družinskih in kul- medicinske sestre na področju duševne- turnih vprašanj, povezanih z duševnimi ga zdravja (Pachkowski, 2018). USPOSABLJANJE IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE – DODIPLOMSKI ŠTUDIJ Velike razlike v zagotavljanju zdravst- • Ozaveščanje o duševnem zdravju: vene obravnave na področju duševne- Razumevanje ključnih konceptov, ga zdravja med državami in znotraj njih, duševnih bolezni in kontinuuma še posebej za razširjene motnje, kot sta duševnega zdravja, ki obsega vse depresija in anksioznost, ter za skupine od dobrega počutja do resnih prebivalstva, ki nimajo zadostnega dos- duševnih bolezni. topa do zdravstvene obravnave, kažejo • Pregledi in ocene: Sposobnost pre-na nujnost ukrepov, ki jih morajo sprejeti poznavanja znakov in simptomov države za povečanje raznolikosti in šte- duševnih motenj in opravljanja os- varstva, če želijo zagotoviti univerzalno • Intervencije: Sposobnost zagotavl-zdravstveno varstvo. Za dosego univer-vila rešitev na področju zdravstvenega novnih pregledov in ocen. jo področje duševnega zdravja vključiti validacijo in podporno komunikacijo. v primarno zdravstvo in zagotoviti, da • Usmerjenost k posamezniku: Zag- bodo znale vse medicinske sestre pre- otavljanje zdravstvene obravnave, zalnega zdravstvenega varstva mora- drugim obsegajo aktivno poslušanje, janja podpornih intervencij, ki med zdravstveno obravnavo za te motnje in ki je usmerjena k posamezniku ali poznati duševne motnje, nuditi osnovno napotiti paciente k specialistom, ko je to prilagojena posamezniku in upošteva potrebno (Svetovna zdravstvena orga- pacientove lastnosti, kot so spolna nizacija, 2021a). identiteta, etnična pripadnost, rasa, veroizpoved, zdravstvena prepričanja Za zagotavljanje osnovnega znanja o in ranljivosti skupin prebivalstva. duševnem zdravju pri izvajalcih zdravst- • Sposobnost napotitve: Zavedanje, vene nege morajo biti v dodiplomske kdaj in kako napotiti paciente na spe- študijske programe zdravstvene nege cializirane storitve duševnega zdravja zajete naslednje kompetence: ali k specialistom. . 44 . GLOSAR IZRAZOV • Terapevtska komunikacija: Sposob- • Skrb zase in odpornost: Zavedanje, nost učinkovitega in terapevtskega kako pomembno je skrbeti za svoje sporazumevanja s posamezniki, ki dobro počutje na področju duševnega doživljajo stisko na področju duševne- zdravja, uporaba strategij, s katerimi se ga zdravja. zagotavlja skrb zase, ter pripravljenost • poiskati pomoč, ko je to potrebno. Kulturne kompetence: Razumevanje in upoštevanje kulturnih razlik in razlik • Promocija duševnega zdravja: Pro-med posamezniki glede prepričanj, mocija duševnega zdravja in dobrega simptomov in želja glede zdravljenja počutja v različnih okoljih, ki zajemajo na področju duševnega zdravja. vse od dela v skupnostih do dela v • bolnišnicah in drugih ustanovah. Zmanjševanje stigme: Aktivno prizadevanje za odpravljanje stigme, • Izobraževanje pacientov in njihovih povezane z duševnimi boleznimi, tako družin: Izobraževanje pacientov in v okviru zdravstvenega sistema kot v njihovih družin o duševnih motnjah, širši javnosti. načinih zdravljenja in strategijah za • spoprijemanje z duševnimi motnjami. Varnost in ukrepanje v nujnih prim- erih: Sposobnost prepoznavanja in • Znanje o zdravilih: Razumevanje de-odzivanja v nujnih primerih, kot so lovanja osnovnih psihotropnih zdravil, razmišljanje o samomoru, samomo- njihove uporabe, morebitnih stranskih rilne težnje, nasilje, usmerjeno proti učinkov in interakcij, še posebej kadar sebi in/ali drugim, ter akutne veden- odmerjajo zdravila. jske motnje, pri čemer mora zagotoviti • Holistična zdravstvena nega: varnost pacienta in vseh drugih. Sposobnost vključevanja zdravstvene • Medpoklicno sodelovanje: Učinkovito nege na področju duševnega zdravja sodelovanje z drugimi zdravstvenimi v širše zdravstvene storitve, zavedan-delavci, med drugim s psihiatri, psi- je prepletenosti fizičnega in psihične-hologi, socialnimi delavci, osebami s ga zdravja. preteklimi izkušnjami duševne bolezni • Zagovorništvo: Zagovarjanje pravic in terapevti v namen zagotavljanja in potreb oseb z duševnimi motnjami, celostne zdravstvene obravnave. tako znotraj zdravstvenega sistema • Razumevanje zakonskih in etičnih kot znotraj širše skupnosti. podlag: Razumevanje zakonskih (Svetovna zdravstvena organizaci-in etičnih konceptov na področju ja, 2019; Kanadsko društvo fakultet duševnega zdravja, kot so zaupnost, zdravstvene nege & Kanadsko informirana privolitev, pravice oseb združenje medicinskih sester na po-z duševnimi motnjami ter osebna dročju duševnega zdravja, 2015; Moyo, zaveza k dobremu počutju in vseživl- Jones & Gray, 2022). jenjskemu učenju. ŠTUDIJSKI PROGRAMI ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Splošne diplomirane medicinske sestre, ki so specifične za področje duševne-ki so zaključile katerikoli študij zdravst- ga zdravja. Običajno je za to potreben vene nege, se lahko specializirajo za neposredni vpis na dodiplomski študi-področje duševnega zdravja, tako da jski program, usmerjen na področje dlje časa delajo v okoljih za zagotavljan- duševnega zdravja ali pa da diplomi-je zdravstvene obravnave na področju rana medicinska sestra zaključi podip-duševnega zdravja ter tako da pridobi- lomski študij iz duševnega zdravja. jo podiplomsko izobrazbo. Za pridobitev naziva medicinska sestra, specializira- Študijski programi morajo temeljiti na na za področje duševnega zdravja, je naslednjih bistvenih vrednotah: pogosto treba pridobiti certifikat. To je mehanizem za potrditev ali formalno • Potreba po sodelovanju in zag-priznanje znanja, veščin in sposobnosti, otavljanju k posamezniku usmer- . 45 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 jene zdravstvene nege, ljudem z 5. Znanje iz psihoterapije: Zagotavljanje duševnimi motnjami ali ljudem, na določenih terapevtskih metod in inter- • terapije, dialektično-vedenjske terapi- Spoštovanje človekovih pravic oseb je, motivacijskega intervjuja, družinske katere duševne motnje vplivajo. vencij, na primer kognitivno-vedenjske s težavami na področju duševnega terapije in skupinske terapije. zdravja, kot je opredeljeno v Resoluciji 6. Združenih narodov o varstvu oseb z Ukrepanje v nujnih primerih: Sposob-duševno boleznijo [Združeni narodi, 1991]. nost umirjanja položaja in zagotavl-janja terapije, svetovanja in podpore • Upoštevanje obstoječih z dokazi pod- osebam v duševni stiski. prtih praks in postopkov za izboljšanje 7. kakovosti z namenom zagotavljanja Faze okrevanja v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja: najvišjih standardov zdravstvene nege. Sposobnost razumeti, prepoznati • Uporaba kulturnih kompetenc na po-in nasloviti različne faze okrevanja dročju zdravstvene nege, pri čemer pri osebah z duševnimi motnjami, je treba upoštevati dejavnike, kot so pri čemer je poudarek na dajanju starost, spol, duhovna prepričanja, et-upanja, ustvarjanju pozitivne sam-nično poreklo in z zdravjem povezane opodobe, pomoči pri vključevanju v vrednote posameznikov s težavami skupnost in podpori na poti k polni na področju duševnega zdravja. opolnomočenosti posameznikov. 8. Opolnomočenje in osebni nadzor: Pedagogi, profesorji in predavatelji naj Sposobnost za opolnomočenje oseb razmislijo o tem, da bi v svoje študijske z duševnimi motnjami in povečan- programe in načrte dodali kompetence jem njihovega osebnega nadzora, na področju duševnega zdravja, ki so usk- pri čemer se poudarjata njihova lajene s potrebami na tem področju na vloga in avtonomija pri usmerjanju državni ravni, pri tem pa se je treba osre- lastnega okrevanja. dotočiti na naslednja ključna področja: 9. Izboljšanje sistemov za nudenje pod- pore: Sposobnost prepoznati, razvi- 1. Klinično znanje: Celovito razumevanje jati in vključiti družinske in odnosne duševnih motenj, njihovih simptom- intervencije v načrt zdravljenja, s ov, vzrokov zanje in možnih načinov poudarkom na izboljšanju družbenih zdravljenja. To zajema nevrobiologijo, odnosov in mrež posameznika. psihopatologijo, psihofarmakologijo in 10. Etika in zaupnost podatkov: Razume-z dokazi podprte prakse v zdravstveni vanje etičnih vprašanj pri zdravstveni 2. vključno z zagotavljanjem zaupnosti Terapevtska komunikacija: Sposob- pacientovih podatkov, zavedanjem negi na področju duševnega zdravja. negi na področju duševnega zdravja, nost učinkovitega in empatičnega informiranega soglasja in sprejeman- komuniciranja s pacienti, njihovimi ja etično utemeljenih odločitev. družinami in člani tima. To zajema 11. Duševno zdravje in zakonodaja: aktivno poslušanje, empatičnost in Izobraževanje o zakonih, ki ureja- sposobnost zagotavljanja čustvene 3. podpore osebam v duševni stiski. jo področje duševnega zdravja, je pomembno za medicinske sestre, Sposobnosti podajanja ocene: da se zavedajo tako svojih pravic Sposobnost izvajanja celovitih ocen kot dolžnosti. Pravna pismenost je bistvena za sprejemanje odločitev na področju duševnega zdravja, v kompleksnih primerih, kjer gre tudi vključno s pridobivanjem informacij za vprašanje avtonomije in varnosti o duševnem, čustvenem in fizičnem pacienta. stanju določene osebe za načrtovanje 4. oceniti vrednote, tradicije in pre- Izobraževanje pacientov: Sposobnost pričanja, ki jih je pacient izrazil, ter na izobraževanja pacientov in njihovih primernega načrta zdravstvene nege. 12. Kulturne kompetence: Sposobnost družin o duševnih boleznih, zdravl- no nego z zavedanjem kulturnih razlik podlagi tega zagotavljati zdravstve- jenju, strategijah spoprijemanja z in pri tem razumeti vpliv kulturnih boleznijo, spremembah življenjskega dejavnikov in tradicij na duševno sloga in dostopu do storitev, ki lahko zdravje ter na načrtovano zdravstve- izboljšajo duševno zdravje. no nego, usmerjeno k posamezniku. . 46 . IZOBRAZBA ZA BOLJŠO ZDRAVSTVENO OSKRBO NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 13. Zagovorništvo pacientov: Sposob- 17. Upravljanje tveganja in varnost pa- nost zagovarjanja pravic in potreb cientov: Sposobnost prepoznavanja pacientov, vključno s spoštovanjem in upravljanja morebitnih tveganj, njihove avtonomije in pravico dosto- zagotavljanja varnega okolja in pre-pa do zdravstvene obravnave ter do prečevanja poškodb pacientov. nediskriminacije. 18. Strokovni razvoj in vseživljenjs- 14. Sodelovanje in delo v medpoklicnih ko učenje: Predanost stalnemu timih: Sposobnost učinkovitega dela strokovnemu izpopolnjevanju in v medpoklicnem timu, razumevanje učenju, vključno z iskanjem priložnosti vlog različnih članov tima ter sodelo- za nadaljnji razvoj, sledenjem spre-vanje pri pripravi in izvajanju celo- membam na področju in stalnim vitega, multiprofesionalnega negov- prizadevanjem za izboljšanje svojega alnega načrta. znanja in veščin. 15. Promocija duševnega zdravja in pre- 19. Skrb zase in odpornost: Izvajanje ventivne dejavnosti: Uporaba strate- skrbi zase ter skrb za lastno dobro gij za promocijo duševnega zdravja počutje in odpornost, zavedanje in preprečevanje duševnih bolezni, čustvene zahtevnosti zdravstvene vključno z intervencijami na ravni sk- nege na področju duševnega zdravja. upnosti in spremembo življenjskega Sposobnost prepoznati in upravljati 16. nega travmatskega stresa pri sebi in Raziskave in z dokazi podprta praksa: drugih.[Higgins, Kikku & Kristofersson, sloga pri posameznikih. znake stresa, izgorelosti in sekundar-Sposobnost vključevanja rezultatov 2022; Hurley et al., 2022; Svetov-raziskav v praktično delo, zavedanje na zdravstvena organizacija, 2019; pomena z dokazi podprte prakse v Kanadsko društvo fakultet zdravst-zdravstveni negi ter spremljanje na-vene nege & Kanadsko združenje jnovejših raziskav v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja. medicinskih sester na področju duševnega zdravja, 2015; Moyo, Jones & Gray, 2022; Davidson et al., 2008; Leamy et al., 2011] MEDICINSKE SESTRE Z NAPREDNIMI ZNANJI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA V Smernicah o napredni zdravstveni negi kot izpostavljajo Higgins, Kikku in Kris-Mednarodnega sveta medicinskih ses- tofersson [2022], obstajajo med njimi tudi ter so medicinske sestre z naprednimi določene razlike, na primer: znanji opredeljene: »Medicinska sestra z naprednimi znanji je delavka v zdravst- • medicinske sestre z naprednimi znanji veni negi s splošnim ali specialističnim na področju duševnega zdravja daje-znanjem, ki ga je pridobila z dodatnim jo prednost terapevtskemu razmerju; podiplomskim izobraževanjem (na- • medicinske sestre z naprednimi znanji jmanj magisterijem), ki ima odlično os- na področju duševnega zdravja novno znanje, je sposobna sprejeman- se ne osredotočajo le na pacien-ja zahtevnih odločitev in ima klinične ta, temveč pri svojem delu dajejo kompetence za izvajanje napredne poudarek tudi potrebam pacientove njenega dela pa oblikuje kontekst, v ok- • pri delu medicinskih sester z viru katerega je pridobila licenco za iz-zdravstvene nege, konkretne značilnosti družine ali partnerja/-rke; vajanje svojega dela« [Mednarodni svet naprednimi znanji na področ-ju duševnega zdravja je večji medicinskih sester, 2020a]. poudarek na človekovih pravicah, Obstaja močna povezava med kom- promociji zdravja, okrevanju, kom-pleksnih etičnih odločitvah in ust-petencami splošne medicinske sestre varjanju terapevtskih odnosov; z naprednimi znanji in kompetencami medicinske sestre z naprednimi znan- ji na področju duševnega zdravja. Toda . 47 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 v skladu s prevladujočo prakso zdravst- vene nege, zdravstvenimi potrebami sk- upnosti in regulatornim sistemom. Prav tako pa je treba upoštevati: 1. Napredno klinično znanje: Poglo- Medicinska sestra z bljeno razumevanje duševnih motenj, naprednimi znanji je delavka njihovih simptomov, vzrokov zan- je in mogočih načinov zdravljenja, v zdravstveni negi s splošnim vključno z uveljavljenimi in najsod- ali specialističnim znanjem, obnejšimi pristopi v zdravljenju in ki ga je pridobila z dodatnim sposobne uspešno voditi kompleksne primere in komorbidnosti. zdravili. Medicinske sestre morajo biti podiplomskim izobraževanjem (najmanj magisterijem), ki 2. Pristojnost za predpisovanje zdravil ima odlično osnovno znanje, razumevanje o psihotropnih zdravi- lih, njihovih indikacijah za uporabo, in upravljanje z zdravili: Znanje in klinične kompetence za izvajanje zahtevnih odločitev in ima akcijah. Če imajo medicinske sestre z naprednimi znanji pristojnost za je sposobna sprejemanja odmerkih, stranskih učinkih in inter- napredne zdravstvene nege. učinkovito upravljati zdravila in jih prilagajati odzivu pacienta. predpisovanje zdravil, morajo znati Mednarodni svet 3. Napredni načini zdravljenja: Upo- medicinskih sester (ICN) (2020a) . raba naprednih načinov zdravljenja, vključno z naprednimi psihoterape- • medicinske sestre z naprednimi znanji vtskimi tehnikami za posameznika, na področju duševnega zdravja se družino in skupine ter specializiranimi bolj posvečajo modelom obravnave, terapijami, kot je elektrokonvulzivna strategijam za izvajanje intervencij, terapija in metoda nevrofeedback, če upravljanju tveganj, etičnim odločit- je to potrebno. vam in sodelovanju. 4. Vodenje in sprejemanje politik: Sposobnost prevzemanja vodstvenih Medicinska sestra z naprednimi znanji vlog v timu, sposobnost vplivanja na področju duševnega zdravja je visoko na spreminjanje politik na različnih usposobljena medicinska sestra s podip- ravneh (organizacijskem, krajev- lomsko izobrazbo iz zdravstvene nege na nem, regionalnem in državnem) področju duševnega zdravja. Med njene ter sodelovanja pri dejavnostih za naloge in pristojnosti spada na primer razvoj zdravstvene nege na področju postavljanje diagnoz za duševne mot- duševnega zdravja. pije in svetovanja posameznikom, druži- gramov: Sposobnost načrtovanja, izvajanja in ocenjevanja programov predpisovanje zdravil ter nudenje tera-nje in njihovo zdravljenje, pristojnost za 5. Načrtovanje in ocenjevanje pro- okoljih. Sodelujejo s psihiatri in drugimi ga zdravja pri posameznikih, sk- upinah in v skupnostih. To zajema zdravstvenimi delavci, da bi zagotovile tudi razumevanje koncepta izbol- celostno, holistično zdravstveno nego na delajo z ljudmi vseh starosti in v različnih in intervencij na področju duševne- nam in skupinam. Te medicinske sestre področju duševnega zdravja. jšanja kakovosti in iniciativ za pov- ečanje varnosti pacientov. To so diplomirane medicinske sestre na 6. Raziskave in raziskovalno delo: Izva-področju duševnega zdravja s podip- janje raziskav ter interpretacija in up- lomsko izobrazbo. Njihovo delo se od oraba rezultatov raziskav. To vključuje diplomiranih medicinskih sester razlikuje razumevanje pojmov metodologije, predvsem po višji kompleksnosti pacien- kritične presoje rezultatov raziskav in tovih potreb, ki jih naslavljajo, ter načinih vključevanje najnovejših rezultatov zdravljenja, poleg tega imajo višjo stopnjo raziskav v prakso. Zaželeno je sodelo- avtonomije in več možnosti sprejeman- vanje pri ustvarjanju novega klinične- ja odločitev kot diplomirane medicinske ga znanja z izvajanjem raziskav. področju duševnega zdravja je treba Sposobnost poučevanja in mento- riranja drugih zdravstvenih delavcev, razvijati kompetence na tem področju V podiplomskih študijskih programih na sestre na področju duševnega zdravja. 7. Poučevanje in mentoriranje: . 48 . IZOBRAZBA ZA BOLJŠO ZDRAVSTVENO OSKRBO NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA študentov, pacientov, družin in članov poznavanje znakov stresa ali izgorelo-skupnosti o duševnih motnjah in sti pri sodelavcih ter nudenje pomoči načinih njihovega zdravljenja. Sem ali omogočanje pomoči in dostopa spada tudi delo kliničnega mentorja do virov, ko je to potrebno. [Medn-manj izkušenim izvajalcem zdravst- arodni svet medicinskih sester, 2020a; 8. ter na področju duševnega zdravja, Posvetovanje in sodelovanje: Izred-2013; Ameriško združenje medicinskih vene nege ali študentom. Avstralsko združenje medicinskih ses-na sposobnost posvetovanja s člani sester, 2022; Ameriško združenje multidisciplinarnih in interdisciplinarnih medicinskih sester v psihiatriji, 2020; timov ter poudarjanje sodelovanja Scheydt & Hegedüs, 2021] pri zdravstveni obravnavi pacientov. To zajema poglobljeno razumevan- je delovanja v okviru zdravstvenega Izzivi, povezani z določanjem minimal-sistema ter koordinacijo zdravstvene nih zahtev po izobrazbi za napredno obravnave med različnimi zdravstven- zdravstveno nego na področju duševne- 10. znanji znati uporabljati sodobna orodja Število predmetov, ki so na voljo in njiho-va vsebina, sta ponekod omejena glede in instrumente ocenjevanja. na razpoložljivost in usposobljenost ped-Etično odločanje: Sposobnost agoškega kadra, lokacije za klinično delo odločanja v primeru kompleksnih in učne baze ter glede na prevladujoče etičnih dilem in v situacijah, ko ni zdravstvene potrebe populacije. Medn-vedno jasno, kako je treba postopa-arodni svet medicinskih sester zato ti. Pri tem je potrebno razumevanje predlaga, naj države »zagotovijo stopnjo naprednih bioetičnih principov ter napredne izobrazbe, ki je realna glede njihovih pravnih posledic. na potrebe ter razpoložljivost človeških in finančnih virov v državi« . 11. Informacijska tehnologija v zdravstvu: Uporaba sistemov z Čeprav ta cilj mogoče trenutno ni pov-digitalnimi zdravstvenimi kartoni, sod dosegljiv, pa je prav, da si ga države 9. Najnižja zahtevana izobrazba za Napredna ocena zdravstvenega medicinske sestre z naprednimi znanji imi delavci in okolji. ga zdravja stanja: Opravljanje celovitih ocen na področju duševnega zdravja je mag-biopsihosocialnega stanja, vključno s isterij. V nekaterih državah je to trenutno postavljanjem kompleksnih diferencial-nedosegljivi cilj, saj zaradi trenutnega nih diagnoz in oceno tveganj. Prav tako stanja v državi ne more biti izpolnjen. morajo medicinske sestre z naprednimi 12. platform za izvajanje zdravstvenih zadajo za končni cilj in težijo k njegovi storitev na daljavo in drugih digi-uresničitvi. Razumemo, da to lahko pred-talnih zdravstvenih rešitev za posto-stavlja izziv za vse, ki nimajo magisteri-pek kliničnega odločanja, koordinaci-ja ali doktorata. Vendar je to mogoče jo obravnave, upravljanje s podatki in preseči s predpisi, ki bi izvzeli vse trenut-izboljševanje kakovosti. no dejavne izvajalce zdravstvene nege na napredni ravni od zahteve po zakl-Skrb zase in podpora sodelavcem: jučeni podiplomski izobrazbi. Spodbujanje skrbi zase in odpornosti pri članih tima zdravstvene nege, pre- PODIPLOMSKI ŠTUDIJ Trajanje študija Podiplomski študij zdravstvene nege na vati pri njihovem izvajanju. Magistrski ali področju duševnega zdravja mora biti doktorski program morata trajati vsaj 18 dovolj dolg, da omogoči izvedbo po- do 24 mesecev, da bodo imeli študentje globljenega študijskega programa na dovolj časa za pridobitev kompetenc [Or-področju didaktičnih in kliničnih znanj. ganizacija ZN za izobraževanje, znanost Le tako bodo študentje pridobili ključne in kulturo, 2011]. To običajno določajo pris-kompetence na področju duševnega tojni organi na področju izobraževanja. zdravja. Teoretičnim predmetom sledijo Strokovni organ, ki predstavlja medicinske klinična praksa, kabinetne vaje (vključno s sestre na področju duševnega zdravja, simulacijo) in določeno število ur v klinič- mora nujno preveriti izobraževalne pro-nem okolju pod nadzorom predavatelja. grame in tako zagotoviti standarde, ki jih Študentje morajo prikazati kompetence, zahteva strokovno delo. ne le opazovati kompetenc ali sodelo- . 49 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 Akreditacija podiplomskih izo- nege na področju duševnega zdrav- braževalnih programov zdravstvene ja, da bodo lahko študentje pridobili nege na področju duševnega zdravja znanje, veščine in sposobnosti, po- Mednarodni svet medicinskih sester trebne za naslavljanje zdravstvenih podpira prednostne naloge Globalnih potreb svojih skupnosti [O’Sullivan et strateških usmeritev za zdravstveno nego al., 2020]. in babištvo SZO [World Health Organiza- • Možnost pridobitve licence: Akred-tion, 2021c], ki pozivajo k akreditaciji vseh itacija pomaga pri postopku dodelje- izobraževanih programov zdravstvene vanja certifikata medicinskim sestram nege in babištva. Namen akreditacije izo- na področju duševnega zdravja, saj braževanih programov zdravstvene nege zagotavlja, da so dosegle vnaprej je zagotoviti doseganje določenih stan- določene, standardizirane kriterije ter dardov in omogočanje kakovostne izo- so usposobljene za delo na speciali- je duševnega zdravja pomembna iz ju duševnega zdravja [Pullen, 2020; naslednjih razlogov: Frank, 2020]. Zato se lahko poveča mobilnost medicinskih sester na po- • Zagotavljanje kakovosti: Akreditacija dročju duševnega zdravja. predstavlja zagotovilo študentom, de- lodajalcem in širši javnosti, da je pro- Na splošno je namen akreditacije študi- gram v skladu z zahtevanimi standardi jskih programov zdravstvene nege priza- za kakovostno izobrazbo iz zdravst- devati si za kakovost v izobraževanju iz vene nege na področju duševnega zdravstvene nege in jo ohranjati ter zag- zdravja [Frank, 2020]. otoviti, da študentje prejmejo kakovostno • Boljši izidi študijskega programa: izobrazbo, ki je v skladu z dobrimi praksa- Postopek akreditacije bo pomagal mi zdravstvene nege, ter jih pripraviti na zagotavljati stalno izboljševanje izo- uspešno kariero v zdravstveni negi. len, 2022; O’Sullivan et al., 2020]. zaradi akreditacije različne izo-braževalne ustanove in regula-tivni organi lažje priznajo znanje, Akreditacija izobraževalnih program-veščine in sposobnosti študentov ov zdravstvene nege je za področ-ali medicinskih sester na področ-opek preverjanja kakovosti in nenehnih • Prenos kreditnih točk: Poleg tega izboljšav izobraževanih programov [Pul-brazbe študentom. Akreditacija je post- ziranem področju [Hickey, 2014]. braževanih programov zdravstvene Matthew Ball, diplomirani zdravstvenik na področju duševnega zdravja, ki je imel sam izkušnje s prisluhi in oznako ‘psihotične motnje’, vodi projekt humanega dialoga, ki ljudem s prisluhi in z drugimi ekstremnimi izkušnjami predstavlja alternativo zdravljenju z zdravili. Matthew vodi multidisciplinarni tim, ki zagotavlja terapije posameznikom, skupinam oseb s prisluhi in organizira srečanja družinskih članov, ki temeljijo na odprtem dialogu. Pri tem sta možnost ukrepanja in moč spet v rokah posameznikov in njihovih podpornih mrež. © The Humane Dialogical Project . 50 . PRIPRAVA STROKOVNIH 5. GLOSAR IZRAZOV STANDARDOV ZA DIPLOMIRANE MEDICINSKE POGLAVJE SESTRE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Strokovni standardi so bistvenega pom- po vsem svetu veljali enaki standardi. Če ena, saj opredeljujejo zahtevano izobra- je mogoče , naj strokovna združenja za zbo, vloge, obseg delovnih nalog, etične zdravstveno nego na področju duševne-vidike in postopek pridobitve licence ga zdravja in vodje medicinskih sester za poklic. Zagotavljajo transparent- na področju duševnega zdravja vpliva-nost ter informirajo medicinske sestre jo na ter spodbujajo nastanek smernic na področju duševnega zdravja, druge zdravstvene nege na tem področju, saj zdravstvene delavce, širšo javnost, ob- imajo potrebno strokovno znanje in iz-likovalce politik in druge zainteresirane kušnje o tem, kaj je potrebno za zagotavl-strani. Najbolje bi bilo, če bi za zdravstve- janje kakovostnih negovalnih storitev, ki no nego na področju duševnega zdravja so v skladu z državnimi standardi. PRIDOBITEV CERTIFIKATA IZ ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA V zadnjem času je kombinacija številnih strokovne primernosti, saj se tako lahko dejavnikov, kot so globalizacija, deregu- zagotovi varna in kakovostna zdravstve-lacija, privatizacija, reforme zdravstven- na nega v različnih okoljih. ega varstva in pomanjkanje zaposlenih v zdravstveni negi, privedla do tega, da Pridobitev certifikata je pomembna kot se več pozornosti namenja sistemom dokaz doseganja določenih standardov. in procesom, katerih cilj je potrditi kako- Zato je pomemben pogoj za zagotavljan-vost zdravstvene nege in zdravstvenega je varne in kakovostne zdravstvene nege varstva po svetu. Posamezniki in organi- ravno postopek potrjevanja znanja in iz-zacije se vse bolj zavedajo, da postopek kušenj. V številnih državah že dolgo pred-pridobivanja, preverjanja in ocenjevanja stavlja oviro pri uvajanju novih profilov kvalifikacij pomeni priložnost za prever- medicinskih sester pomanjkanje politik janje kvalifikacij, izkušenj, strokovnega ali konsenza o pravem pristopu ali o do-ugleda in drugih pomembnih strokovnih brih praksah na področju standardov za lastnosti s formalnimi postopki za pre- preverjanje kvalifikacij za izvajanje dela verjanje kompetenc, delovnih izkušenj in na specializiranem področju zdravst- . 51 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 vene nege. Če ni postopka za formalno Postopek pridobivanja in preverjanja potrditev izvajalcev zdravstvene nege na kvalifikacij je eden od glavnih elementov specializiranih področjih, to pomeni, da kliničnega ali strokovnega upravljanja ozi- dice za zaposlovanje medicinskih sester darde in kompetence za izvajanje dela na svojem specializiranem področju. Sicer po in njihovo zadržanje v poklicu, pa tudi za svetu primanjkuje medicinskih sester, toda dolgoročnost njihove zaposlitve. Poman- »potreba po medicinskih sestrah z višjo jkanje akreditacije nadalje ogroža tudi ravnijo znanja, ki lahko delajo z raznolikimi, ne dobijo dovolj kakovostne izobrazbe. določenega poklica sami postavijo stan- Poleg tega ima to tudi negativne posle- njihove naloge niso jasno določene in da roma samourejanja, kar pomeni, da člani varnost širše populacije, ker ni sistema za zagotavljanje, da imajo medicinske ses- kompleksnimi in akutno bolnimi skupinami tre potrebno znanje in izkušnje za visoko pacientov, se povečuje hitreje kot kadark- specializirana in pogosto kompleksna po- oli prej« [Duffield et al., 2009]. dročja zdravstvene nege [Bryant-Lukosius, et al., 2018]. Obstajajo štiri vrste pridobivanja in pre- • premalo razlikovanja med delom verjanja kvalifikacij: pridobitev licence, diplomiranih medicinskih sester registracija, pridobitev certifikata in na specializiranem področju ter akreditacija organizacij. Ker govorimo o medicinskih sester z naprednimi zdravstveni negi na področju duševne- znanji, ki imajo podiplomsko izobra- ga zdravja, bo poudarek na pridobitvi zbo [Fortman, 2020; Haskins, Hnatiuk certifikata. Pridobitev certifikata pomeni & Yoder, 2011]. postopek priznavanja medicinskih ses- ter in dejstva, da izpolnjujejo vnaprej Kljub tem izzivom Mednarodni svet določene, standardne kriterije za namene medicinskih sester ponovno poudarja, da ugotavljanja, kateri izvajalci zdravstvene bi se kakovost zdravstvene obravnave na nege so kvalificirani za delo na določen- področju duševnega zdravja izboljšala, če em specializiranem področju [Hickey et bi bile medicinske sestre na tem področju al., 2014]. Ta postopek torej pomeni urad- certificirane. To naj bo prednostna nalo- no priznanje znanja, veščin in izkušenj, za ga pri načrtovanju prihodnjih zdravst- katero je treba doseči strokovne stan- venih storitev na področju duševnega darde, določene za neko specializirano zdravja. Za razvoj, razumevanje, izvajanje področje ali napredno zdravstveno nego. in dolgoročnost programov za prido- bitev certifikata na področju duševnega Kljub vsem prednostim, ki jih prinaša post- zdravja bo treba: opek pridobitve certifikata, pa obstajajo izzivi pri pridobivanju certifikata na ra- • jasno izraziti potrebo po certifici-zličnih specializiranih področjih zdravst- ranju medicinskih sester na po-vene nege, ne le na področju duševnega dročju duševnega zdravja za boljše zdravja. To so med drugim: naslavljanje potreb skupnosti na področju duševnega zdravja; • delo ni povsod poenoteno, prav • vpeljati standardiziran pristop k tako ni dovolj standardizacije; podatkovnim nizom za izvajalce • obseg delovnih nalog ni dovolj na- zdravstvene nege na področju tančno opredeljen; duševnega zdravja; • pridobitev licence za specializirano • jasno opredeliti ključne kompe- področje je pogosto prostovoljna; tence za zdravstveno nego na • področju duševnega zdravja, ki naj neujemanje med postopkom pridobitve licence in izobraževalnimi programi; odražajo lokalne in mednarodne dobre prakse in ki so uporabne za . 52 . GLOSAR IZRAZOV ugotavljanje pogojev za pridobitev certifikata (npr. delovne izkušnje, število ur dela v kliničnem okolju pod Temeljna zahteva v zdravstveni mentorstvom, število ur stalnega usposabljanja itd.); negi je, da se medicinske • razmisliti o rednem posodabljan- sestre na področju duševnega ju certifikatov z mislijo na stalno strokovno rast in napredek na zdravja nenehno usposabljajo in strokovnem področju; izobražujejo ter tako vzdržujejo, • raziskati vpliv podelitve certifika- tov na paciente, medicinske sestre izboljšujejo in si širijo znanje, na področju duševnega zdravja, izkušnje in kompetence izvajalce zdravstvenih storitev in zdravstveni sistem. ter razvijejo osebnostne in strokovne lastnosti, ki bodo od njih zahtevane med kariero. [Avstralski odbor za zdravstveno in babiško nego, 2021] STALNI STROKOVNI RAZVOJ Napredek na tehnološkem in znanstven- • Spremljanje novosti na področ-em področju prinaša zahteve po stalnem ju: Zdravstvena nega na področju posodabljanju kompetenc, potrebnih za duševnega zdravja se hitro razvija, saj izvajanje zdravstvene nege. Mehanizmi, se ves čas pojavljajo nove raziskave, ki spodbujajo radovednost, poudarjajo metode zdravljenja in tehnologije. pomen raziskovalnih dejavnosti na delov- Stalno usposabljanje pomeni, da lahko nem mestu ter omogočajo hiter prenos medicinske sestre sledijo tem no-novih dokazov v prakso, so potrebni za vostim in jih vključijo v svoje delo. optimizacijo zagotavljanja zdravstvene • Boljši zdravstveni izidi: Stalni obravnave. Temeljna zahteva v zdravst- strokovni razvoj daje medicinskim ses-veni negi je, da se medicinske sestre na tram na področju duševnega zdravja področju duševnega zdravja nenehno us- priložnost, da spoznajo nove, učinko-posabljajo in izobražujejo ter tako vzdržu- vitejše pristope k zdravljenju, kar lahko jejo, izboljšujejo in si širijo znanje, izkušnje vodi k boljšim zdravstvenim izidom in kompetence ter razvijejo osebnostne in pacientov. strokovne lastnosti, ki bodo od njih zahtev- • Več kliničnih veščin: Programi uspos-ane med kariero [Avstralski odbor za abljanja nudijo medicinskim sestram zdravstveno in babiško nego, 2021]. V šte- na področju duševnega zdravja vilnih državah je stalni strokovni razvoj ena možnost, da se naučijo novih metod od zahtev pri postopku certificiranja. in si razširijo nabor veščin ter tako pa- cientom zagotavljajo boljšo zdravst- Stalni strokovni razvoj je bistven za diplo- veno obravnavo. mirane medicinske sestre na področju • Izpolnjevanje strokovnih zahtev: duševnega zdravja, da vzdržujejo in izbol- Stalni strokovni razvoj je pogosto jšujejo znanje, veščine ter kompetence zahtevan, če se želijo medicinske in svojim pacientom zagotavljajo varno, sestre na področju duševnega zdravja učinkovito zdravstveno nego. Prednosti registrirati ali ostati v registru in dose-stalnega strokovnega razvoja so: gati standarde, ki jih postavijo njihove strokovne organizacije. . 53 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 • Osebnostna in strokovna rast: Stalni Poleg tega je stalno usposabljanje nu- strokovni razvoj medicinskim ses- jno, da medicinske sestre na področju tram na področju duševnega zdravja duševnega zdravja ostanejo informirane, omogoča, da sprejmejo nov izziv, se kompetentne in da učinkovito opravljajo naučijo česa novega ter rastejo tako svoje delo. Pomaga jim, da lahko bolje na osebnem kot strokovnem področju skrbijo za svoje paciente in vzdržujejo [Cleary et al., 2011; Wary & Aleo, 2021]. visoke strokovne standarde. Zato je nujno neprekinjeno vlagati v stalno usposa- bljanje medicinskih sester na področju duševnega zdravja [Cleary et al., 2011]. Bega Teen Clinic je projekt, ki ga vodijo medicinske sestre. Namenjen je zgodnjim intervencijam in zgodnjemu dostopu zdravstvene obravnave na primarni ravni za najstnike. Mladim v podeželskih mestih avstralske zvezne države Novi Južni Wales omogoča, da se nenaročeno oglasijo. Namen modela obravvnave Teen Clinic je premagovanje ovir pri dostopu do preventivnega zdravstvenega varstva za mlade, vključno z zdravstvenim varstvom na področju duševnega zdravja. . 54 . PRISPEVEK MEDICINSKIH 6. GLOSAR IZRAZOV SESTER NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA K POGLAVJE ZDRAVSTVENIM STORITVAM Medicinske sestre na področju duševne- študije in pregledne raziskave potrjujejo ga zdravja igrajo ključno vlogo pri naslavl- njihove dolžnosti in učinkovitost njihove-janju vse bolj pereče težave z duševnim ga dela v različnih okoljih. zdravjem prebivalstva po svetu. Številne HOLISTIČNA ZDRAVSTVENA NEGA, USMERJENA K POSAMEZNIKU Ena od največjih prednosti zdravstvene preteklo izkušnjo kronične bolezni. Druga nege na področju duševnega zdravja, ki metoda v zdravstveni negi na področju jo vodijo medicinske sestre, je dejstvo, da duševnega zdravja je holistična zdravst-je zdravstvene nega holistična in usmer- vena nega. Ta model se osredotoča jena k posamezniku. Že med izobraževan- na zagotavljanje usklajene zdravstvene jem pridobijo znanje in veščine za ra- obravnave v različnih okoljih in disci-zumevanje edinstvenih potreb in zahtev plinah, med drugim na področju pri-posameznika ter njegovih družinskih čla- marnega zdravstva, vedenjskega zdrav-nov, zato nudijo zdravstveno nego, ki je ja in socialnih storitev. Brown et al. [2021] prilagojena potrebam posameznika. To opredelijo modele holistične zdravstvene je lahko še zlasti pomembno za paciente obravnave v svojem pregledu mod-s kompleksnimi težavami na področju elov holistične zdravstvene nege kot duševnega zdravja in odvisnosti, pa tudi »zdravstveno obravnavo, ki jo zagotavlja za tiste, ki potrebujejo trajno zdravstveno tim zdravstvenih delavcev na primarni obravnavo in dolgoročno podporo. Ena ravni zdravstva skupaj s strokovnjaki za od najpogosteje uporabljenih metod je duševno zdravje, pri tem pa sodelujejo s obravnava, ki temelji na okrevanju. Namen pacienti in njihovimi družinami … [da] la-modela zdravstvene obravnave, ki temelji hko naslovijo duševne motnje in uporabo na okrevanju, je opolnomočiti paciente, psihoaktivnih snovi, zdravstvene dejavni-da prevzamejo nadzor nad postopkom ke (ter njihov vpliv na kronične bolezni), okrevanja in dosežejo zastavljene cilje stresne dejavnike in krize, s stresom pov-[Bjørlykhaug et al., 2022]. To vključuje dost- ezane fizične simptome in neučinkovite op ter zagotavljanje terapije in sveto- vzorce izkoriščanja zdravstvenih storitev«. vanja, upravljanje zdravil ter koordinacijo zdravstvene obravnave z drugimi izvajal- ci zdravstvenih storitev ter z osebami s . 55 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 VEČJA STROŠKOVNA UČINKOVITOST ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE Zdravstven nega, ki jo zagotavljajo diplo- Diplomirane medicinske sestre na po- mirane medicinske sestre na področju dročju duševnega zdravja zagotavlja- duševnega zdravja, dokazano izboljšuje jo pacientom večji dostop do zdravst- stroškovno učinkovitost. Ker lahko zag- vene obravnave. Ker lahko zagotavljajo otavljajo zdravstveno obravnavo v ra- zdravstveno obravnavo v različnih okol- zličnih okoljih, s tem prispevajo k zman- jih (npr. v ustanovah, ambulantah in na jšanju skupnih stroškov zdravstvene domu), posledično več pacientov la- obravnave. Poleg tega zagotavljajo hko prejme obravnavo bliže domu. To zdravstveno obravnavo, ki je prilagojena je še posebej pomembno za osebe, ki potrebam posameznika – torej usmer- živijo v odmaknjenih podeželskih okoljih jeno k posamezniku – in lahko ljudem ali v drugih okoljih, kjer ni na voljo veliko pomagajo, da se izognejo nepotrebnim zdravstvenih storitev, zato je dostop do hospitalizacijam in drugim dragim in- zdravljenja duševnih motenj in odvisnos- tervencijam. Nekateri primeri teh praks ti omejen. Ameel et al. [2021] so odkrili, da so navedeni na primer v študiji Olssøn je glavna vloga diplomiranih medicinskih in Dahl [2018], ki je pokazala, da ni bilo sester na področju duševnega zdrav- pomembnih razlik med pacienti, ki so jih ja zagotavljanje psihosocialne oskrbe zdravile diplomirane medicinske sestre pacientom v ambulantah in na domu. in tistimi, ki so jih zdravili psihologi/psi- Ameel, Kontio & Välimäki [2019] pa so v hiatri. Dejstvo, da poklic terapevta nima raziskavi o negovalnih intervencijah v dolgoročnih učinkov na pacienta, kaže ambulantni psihiatrični obravnavi med na premajhno stroškovno učinkovitost drugim ugotovili, da je izobraževanje za tega poklica in dokazuje, da bi morale biti paciente in njihove družinske člane iz- diplomirane medicinske sestre na po- boljšalo delovanje pacientov in njihovih dročju duševnega zdravja bolj vključene družin ter pomagalo pacientom, da so v postopek zdravstvene obravnave pa- uporabili svoje vire. cienta, kot so trenutno. RAZNOLIKA VLOGA DIPLOMIRANIH MEDICINSKIH SESTER NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Naloge diplomirane medicinske ses- Podobno so pri SZO (2016) poudarili tre na področju duševnega zdravja ne pomen diplomiranih medicinskih ses- zajemajo le zdravstvene obravnave v ter na področju duševnega zdravja kliničnem okolju, temveč tudi številne pri promociji duševnega zdravja, pre- druge naloge, ki vključujejo, vendar niso prečevanju duševnih motenj, zagotavl- omejene na zagovorništvo pacien- janju zdravstvene obravnave osebam z tov, koordinacijo znotraj zdravstvenega duševnimi boleznimi in pomoči pri reha- sistema, promocijo dobrega počutja, bilitaciji. Pri SZO (2016) so poudarili pomen odpravljanje stigme, vodenje primerov diplomiranih medicinskih sester na po- bolnikov in vpliv na zdravstveno politiko. dročju duševnega zdravja pri promo- Koekkoek in sodelavci [2012] so v raziskavi ciji duševnega zdravja, preprečevanju dokazali, kako zelo učinkovite so diplo- duševnih motenj, zagotavljanju zdravst- mirane medicinske sestre na področ- vene obravnave osebam z duševnimi ju duševnega zdravja v ambulantah boleznimi in pomoči pri rehabilitaciji. in v oskrbi na domu. Ugotovili so, da je bila medosebna obravnava v skupno- V okviru javnega zdravja je pregledni sti (intervencija, pri kateri so v ospredju članek Rice in Stead [2008], objavljen v socialna vključenost, družabne veščine knjižnici Cochrane, pokazal, da so negov- in sodelovanje) izvedljiva in je vodila do alne intervencije na področju duševne- pomembnega izboljšanja v družabnem ga zdravja pomembno prispevale k delovanju in do izboljšanja simptomov. programom za opustitev kajenja, kar . 56 . PRISPEVEK MEDICINSKIH SESTER NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA K ZDRAVSTVENIM STORITVAM Pri SZO (2016) so poudarili kaže, kako pomembno vlogo imajo lahko medicinske sestre pri širših iniciativah za pomen diplomiranih promocijo zdravja. medicinskih sester na Poleg tega postajajo diplomi-zdravja pri promociji področju duševnega rane medicinske sestre na področju duševnega zdravja vse bolj priznane kot nepogrešljive članice integriranih duševnega zdravja, timov na področju duševnega zdravja. preprečevanju duševnih Delaney, Robinson in Chafetz [2013] so opredelili ključne kompetence zapos- motenj, zagotavljanju lenih, potrebne za celostno zdravstveno obravnavo, med drugim učinkovito ko- zdravstvene obravnave munikacijo, k posamezniku usmerjeno osebam z duševnimi zdravstveno obravnavo ter medpoklic-no sodelovanje. boleznimi in pomoči pri rehabilitaciji. IZBOLJŠAN DOSTOP DO ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE Možnost dostopa do zdravstvene do zdravljenja in zdravstvene obravnave obravnave na področju duševnega na področju duševnega zdravja na vseh zdravja je pomembno vprašanje po ravneh zdravstvenega varstva. Ker so vsem svetu. Vse več oseb se namreč globoko predane razumevanju različnih sooča s težavami v duševnem zdrav- kultur in poudarjanju družbene enako-ju, strokovnjakov na tem področju pa sti, poleg tega pa igrajo tudi pomemb-primanjkuje, zato tu prihaja do številnih no vlogo pri zagotavljanju zdravstvene izzivov. Poleg tega imajo člani nekaterih obravnave in imajo dolgoletno izobra-ranljivih skupin prebivalstva še več težav zbo, so diplomirane medicinske sestre pri dostopu do zdravstvene obravnave. na področju duševnega zdravja izredno Diplomirane medicinske sestre na po- primerne za vodenje iniciativ, katerih cilj dročju duševnega zdravja so bistvene je premoščati pomanjkanje v zdravst-za zapolnjevanje vrzeli in zagotavljan- veni obravnavi na področju duševnega je večjega dostopa do nujno potreb- zdravja, še posebej za osebe, ki jo najbolj nih zdravstvenih storitev na področju potrebujejo (Pearson et al., 2015). duševnega zdravja. Rezultati raziskav (Hurley et al., 2022; Delujejo v različnih okoljih zdravstven- Yang, Idzik & Evans, 2021; Biering, 2019; Oh ega varstva ter pomagajo ljudem od et al., 2022) so pokazali, da so medicin-rojstva do starosti, zlasti tistim, ki ima- ske sestre na področju duševnega jo največje tveganje za težave na po- zdravja skupina zdravstvenih delavcev, dročju duševnega zdravja. Čeprav vse ki z največjo verjetnostjo zagotavlja več rezultatov raziskav poudarja pomen zdravstveno obravnavo tem skupinam duševnega zdravja na življenje ljudi, prebivalstva. Njihovo delo pa izboljšuje pa so promocija dobrega psihičnega zdravstvene izide. počutja in proaktivne preventivne de- javnosti še vedno odrinjene na strans- ki tir ali spregledane. Z vidika družbene pravičnosti obstaja močna zaveza, da imajo vsi ljudje osnovno pravico dostopa . 57 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 BOLJŠI ZDRAVSTVENI IZIDI Diplomirane medicinske sestre na po- dročju duševnega zdravja pomembno dročju duševnega zdravja pozitivno izboljšale zdravstveno obravnavo pa- vplivajo na zdravstvene izide, pa naj cientov s pridruženimi duševnimi motn- gre za boljše upravljanje simptomov na jami v splošnih bolnišnicah. Niso pa imele področju duševnega zdravja ali za viš- le pozitivnega vpliva na zdravstvene jo kakovost življenja. Delaney, Shattell izide pacientov, temveč so pripomogle in Johnson [2017] so predlagali model tudi k večji samozavesti in kompetent- vključenosti, ki upošteva medosebne nosti zaposlenih za upravljanje težav na odnose v zdravstveni negi na področ- področju duševnega zdravja. ju duševnega zdravja in poudarja sposobnost medicinske sestre, da vz- Pessoa et al. (2017) ter Ameel et al. (2021) postavi terapevtski odnos s pacien- so z rezultati študij še podkrepili ugoto- tom ter zato spodbuja vključenost v vitve o širokem naboru zdravstvene zdravstveno obravnavo. obravnave in negovalnih intervencij, ki jih je treba zagotoviti na področju duševne- Podobno so Sharrock, Happell in Jeong ga zdravja, zato morajo biti medicin- (2022) v integrativnem pregledu lit- ske sestre na tem področju še posebej erature pokazali, da so diplomirane vsestranske in prilagodljive, da lahko medicinske sestre svetovalke na po- poskrbijo za različne potrebe pacientov. KOORDINACIJA NA RAVNI ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Zdravstveni sistemi postajajo vse bolj zagotavljanju, da pacienti pravočasno kompleksni, zato medicinske sestre po prejmejo ustrezno zdravstveno obravna- novem delujejo tudi kot koordinatorke vo tistih zdravstvenih delavcev na po- in ključni člen med pacienti, njihovimi dročju duševnega zdravja, ki so zanje družinami ter zapleteno mrežo izvajal- najbolj ustrezni. cev zdravstvenih storitev. Medicinske sestre - koordinatorke so lahko še zlas- Raziskave kažejo, da medicinske sestre - ti dragocene, saj pacientom pomagajo koordinatorke pozitivno vplivajo na: pri nalogi iskanja in prejemanja storitev na področju duševnega zdravja, ki se jim • Zadovoljstvo pacientov: Medicinske pogosto zdi zelo zapletena. sestre - koordinatorke pogosto služijo kot enotna kontaktna točka za paci- Po svetu postajajo medicinske sestre - ente, kar pomaga zmanjšati zmedo in koordinatorke vse bolj priljubljene. Njihov stres, ki se pojavljata pri naročanju na naziv je lahko različen, toda njihova nalo- preglede ter pri zdravljenju in kon- ga v osnovi zajema povečevanje zdravst- trolnih pregledih. Posledično je lahko vene pismenosti in pomoč pacientom, ko zadovoljstvo pacientov z zdravstveno prehajajo od zdravstvene obravnave na obravnavo višje. primarni ravni do specializiranih storitev • Koordinacijo zdravstvene na področju duševnega zdravja, storitev obravnave: Medicinske sestre - koor-v skupnosti in storitev na domu. Namen dinatorke koordinirajo zdravstveno koordinacije med različnimi speciali- obravnavo pri različnih izvajalcih ziranimi področji za duševno zdravje je zdravstvenih storitev, kar za paci-zmanjšati vrzeli v zagotavljanju storitev ente lahko pomeni poenostavljeno in in povečati dostop pacientov do storitev učinkovitejšo zdravstveno obravnavo. z razlaganjem postopka zdravstvene To je še posebej pomembno na po- obravnave, zagovorništvom pacientov in dročju duševnega zdravja, saj se lahko dinatorke na področju duševnega zdrav- • Zdravstveno pismenost: Medicinske ja imajo poglobljeno znanje o zdravstveni ciljno usmerjenim izobraževanjem. Koor- pacient sreča z različnimi specialisti. obravnavi na tem področju ter pacien- paciente o njihovih motnjah, zdravl- sestre - koordinatorke izobražujejo tom pomagajo bolje razumeti in upravl- jenju in zdravilih, zato so pacienti jati svoje stanje. Igrajo ključno vlogo pri . 58 . PRISPEVEK MEDICINSKIH SESTER NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA K ZDRAVSTVENIM STORITVAM in njihovi družinski člani sposobni • Dostop do storitev: Medicinske sestre bolje sodelovati z izvajalci zdravst- - koordinatorke vedo, kakšne možnos-venih storitev. Pacienti z višjo sto- ti so na voljo pacientom tako v okviru pnjo zdravstvene pismenosti imajo zdravstvenega sistema kot v okviru pogosteje boljše zdravstvene izide, saj skupnosti. Zato jim lahko pomaga-lahko prevzamejo aktivnejšo vlogo pri jo dostopati do podpornih storitev, svoji zdravstveni obravnavi. kot so terapija, podporne skupine in • finančna pomoč. Manj hospitalizacij in ponovnih sprejemov v bolnišnico: Rezultati • Zmanjšanje stroškov: Ker zagotovijo, nekaterih raziskav kažejo, da medicin- da pacienti prejmejo pravo zdravst-ske sestre - koordinatorke lahko veno obravnavo ob pravem času, zmanjšajo število nepotrebnih hospi- medicinske sestre - koordinatorke talizacij in ponovnih sprejemov v bol- lahko pomagajo znižati skupni strošek nišnico, saj s svojim delom zagotovijo, zdravstvene obravnave, tudi stroške da so pacienti deležni prave zdravst- za nepotrebne teste, zdravljenja in/ali vene obravnave v pravem okolju. hospitalizacije • (Malakouti et al., 2016; Quemada- Upoštevanje načrta zdravljenja: Z nudenjem podpore in izobraževanja Gonzalez et al., 2022; McMurray et al., lahko medicinske sestre - koordi- 2018; Harvey et al., 2019; Byrne et al., natorke pomagajo zagotoviti, da se 2020; Collett et al., 2022; Ziguras & pacienti držijo načrta zdravljenja, kar Stuart, 2000). je lahko še posebej pomembno pri kompleksnem zdravljenju na področ- ju duševnega zdravja. MEDICINSKE SESTRE Z NAPREDNIMI ZNANJI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA ZAGOTAVLJAJO KAKOVOSTNE IN DOSTOPNE STORITVE Najbolj pogost profil medicinskih ses- Njihov obseg delovnih nalog se raz-ter z naprednimi znanji na področju likuje med državami in znotraj držav, duševnega zdravja so visoko kvalifici- pogosto pa imajo višjo stopnjo pristo-rane medicinske sestre z magisterijem jnosti in neodvisno skrbijo za paciente ali doktoratom. vseh starosti in na celotnem kontinuu- mu zdravstvene obravnave. Z zakonom Oblikovalci politik in so pooblaščene za diagnosticiranje, zagotavljanju zdravstvenih inovativnih pristopih k morajo razmisliti o Rezultati raziskav kažejo, da medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja zagotavljajo: storitev, kot je na primer zdravstveni menedžerji predpisovanje določenih zdravil [Barra-clough, Longman & Barclay, 2016]. zdravljenje in napotitev pacientov in za • Učinkovite storitve: Zagotavljajo ka- razširitev kompetenc kovostne storitve zdravstvene nege. medicinskih sester z • Zadovoljstvo pacientov: Pacienti poročajo o visoki stopnji zadovoljstva z naprednimi znanji na zdravstveno obravnavo, ki jo zagotavl- področju duševnega znanji na področju duševnega zdravja. • jajo medicinske sestre z naprednimi zdravja. Boljši dostop do zdravstvene obravnave: Zahvaljujoč medicinskim [Scheydt & Hegedüs, 2021] sestram z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja se je . 59 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 povečala dostopnost zdravstvene medicinskih sester z naprednimi znanji obravnave na odmaknjenih, podežel- na področju duševnega zdravja in skih območjih. Kjer so medicinskim na veliko učinkovitost njihovega dela, sestram z naprednimi znanji na po- toda zakonodajne omejitve v nekat- dročju duševnega zdravja dali polna erih državah jim preprečujejo, da bi pooblastila za izvajanje pridobljenih izvajale vse svoje kompetence. kompetenc, se je dostop do zdravst- [Barraclough, Longman & Barclay, venih storitev med ranljivimi skupina- 2016; Finley, 2020; Wand et al., 2015; mi prebivalstva povečal. Chapman et al., 2018; Phoenix, Hurd & • Boljše zdravstvene izide: Kjer lahko Chapman, 2016; Wand et al., 2016] medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja deluje- Medicinske sestre z naprednimi znanji jo v polnem obsegu svojih kompetenc, na področju duševnega zdravja igra- se je med pacienti izboljšala lastna oce- jo ključno vlogo pri zapolnjevanju vrzeli na duševnega zdravja, zmanjšala pa se na področju zagotavljanja zdravstvenih je umrljivost zaradi vzrokov, povezanih z storitev na področju duševnega zdrav- duševnim zdravjem. ja, še zlasti na območjih, kjer priman- • Učinkovitejše zdravstvene storitve jkuje izvajalcev zdravstvenih storitev. na daljavo: Rezultati raziskav o Njihov holistični pristop ter sposobnost zdravstvenih storitvah na daljavo, ki jih zagotavljanja širokega spektra storitev zagotavljajo medicinske sestre z na- predstavljata razloga, da so nepogrešl- prednimi znanji na področju duševne- jivi člen v zdravstvenem sistemu. Šte- ga zdravja, kažejo na večjo stopnjo vilni rezultati raziskav kažejo na njihovo zadovoljstva med uporabniki in prim- učinkovitost in številne pozitivne učinke, erljivo učinkovitost kot pri zdravstveni ki jih imajo na postopek zagotavljan- obravnavi v živo. ja zdravstvenih storitev na področju • Težave, povezane z izvajanjem pol- duševnega zdravja. nega obsega kompetenc: Številne raziskave kažejo na pomen vloge VPLIV NA OBLIKOVANJE POLITIK IN PRAKSO Rezultati raziskav jasno kažejo, kako obravnave, ki jo vodijo medicinske ses- pomembne so medicinske sestre na po- tre in zagotavljanje priložnosti za stalen dročju duševnega zdravja za zagotavl- strokovni razvoj. janje kakovostne zdravstvene obravnave in doseganje pozitivnih zdravstvenih iz- Nikoli ne smemo pozabiti, da zdravst- idov. Pri oblikovanju politik in v praksi bi vena nega ne pomeni le zagotavljanja bilo zato treba trajni razvoj tega profila storitev v kliničnem okolju. vzeti kot prednostno nalogo, vključno z njihovim izobraževanjem in usposabljan- Medicinske sestre na področju duševne- jem ter podporo za razširitev kompetenc. ga zdravja pogosto sodelujejo pri dejav- nostih promocije zdravja [Rice & Stead, Poleg tega so modeli celostne zdravst- 2008], zagovorništvu pacientovih pravic vene obravnave in sodelovalni mod- in pri oblikovanju politik na ravni zdravst- eli bistveni za prihodnost zdravstvenih venega sistema. Treba je priznati njihovo storitev na področju duševnega zdrav- širšo vlogo in jo podpreti, če želimo kar ja. Oblikovalci politik in zdravstveni najbolj izkoristiti njihove izkušnje in znanje. menedžerji morajo razmisliti o inova- tivnih pristopih k zagotavljanju zdravst- Glede na vse večje potrebe po zdravst- venih storitev, kot je na primer razširitev venih storitvah na področju duševnega kompetenc medicinskih sester z na- zdravja in omejene zdravstvene vire je prednimi znanji na področju duševne- treba več pozornosti nameniti preven- ga zdravja [Scheydt & Hegedüs, 2021], tivni dejavnosti in zgodnjim intervenci- povečanje števila modelov zdravstvene jam. Medicinske sestre so v dobrem . 60 . PRISPEVEK MEDICINSKIH SESTER NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA K ZDRAVSTVENIM STORITVAM položaju, da bistveno prispevajo k tem ga zdravja za spreminjajoče se potrebe ciljem, saj so vključene v skupnost in zna- prebivalstva. jo vzpostaviti terapevtski odnos s paci- enti [Delaney, 2017]. Treba je tudi še nadalje raziskati in naslo- viti razlike med dostopom do zdravst- Poleg tega je treba vzpostaviti celostni venih storitev na področju duševnega pristop k načrtovanju in razvoju delovne zdravja in zdravstvenimi izidi. Rezultati sile. Cometto, Buchan in Dussault [2020] raziskave Unützer et al. [2020] kažejo, kako poudarjajo pomen uskladitve strategij za lahko nihanja v učinkovitosti zdravstvene delovno silo s širšimi cilji zdravstvenega obravnave vplivajo na to, kje se le-ta za-sistema, saj lahko s tem zagotovimo, da gotavlja, poudarjajo pa tudi pomen ena-študijski programi dovolj dobro pripravijo kopravnosti v zagotavljanju zdravstvene medicinske sestre na področju duševne- obravnave. POVZETEK REZULTATOV RAZISKAV Rezultati raziskav kažejo na bistveni področju, če želimo zagotoviti razvoj pomen medicinskih sester na področ- delovne sile na področju duševnega ju duševnega zdravja pri zagotavljan- zdravja, izboljšati zdravstvene storitve ju kakovostne zdravstvene obravnave ter zagotoviti enakopravnost pri dostopu in izboljšanju zdravstvenih izidov v ra- do zdravstvenih storitev na področju zličnih okoljih in pri različnih skupinah duševnega zdravja. Potreba po zdravst-prebivalstva. V zadnjem času je sicer na venih storitvah na področju duševnega tem področju prišlo do velikega napred- zdravja se povečuje, zato bodo diplomi-ka, toda potrebne so nadaljnje raziskave rane medicinske sestre na tem področju in zavezanost zdravstvene politike temu tudi v prihodnje igrale ključno vlogo. . 61 . ZAKLJUČEK Zdravstvena nega na področju duševnega zdravja prinaša številne izzive, je pa tudi zelo izpopolnjujoča. Vsekakor zahteva posebni nabor vrednot, znanja, veščin in lastnosti. Te smernice je izdal Mednarodni svet medicinskih sester, da bi poudarili pomen zagotavl-janja holistične zdravstvene obravnave, usmerjene k posamezniku, ob hkratnem up-oštevanju najvišjih standardov poklicne etike in prakse. Duševno zdravje ima enako pomemben vpliv na splošno dobro počutje posameznikov in skupnosti kot fizično zdravje. Te smernice naj torej ne predstavljajo le standardov medicinskim sestram na področju duševnega zdravja, temveč naj služijo tudi kot instru-ment za odpravljanje stigme, povezane z duševnimi motnjami. V priporočilih je poudar-jen velik pomen konsenza glede izobraževanja, stalnega strokovnega usposabljanja, medpoklicnega sodelovanja in skrbi zase pri prepoznavanju kompleksnosti izzivov na področju duševnega zdravja. Zdravstvena nega na področju duševnega zdravja je zelo dinamična, zato je treba te smernice redno pregledovati in posodabljati ter vanje vkl-jučevati najnovejše z dokazi podprte prakse. Spoštovanje teh smernic bo pozitivno vplivalo na delovanje vseh medicinskih sester na področju duševnega zdravja in prispevalo k temu, da bo duševno zdravje priznano, ra-zumljeno in zdravljeno po vsem svetu, in sicer s spoštovanjem in nujnostjo, ki sta potrebna. . 62 . VIRI VIRI Adam, S. and Juergensen, L. (2019) ‘Toward critical thinking as a virtue: The case of men- tal health nursing education’ Nurse Education in Practice. 38: pp. 138-144. Ameel, M., et al. (2021) ‘The Core Nursing Interventions in Adult Psychiatric Outpatient Care Identified by Nurses, a Delphi Study’, International journal of nursing knowledge. 32(3): pp. 177-184. Ameel, M., Kontio, R. and Välimäki, M. (2019) ‘Interventions delivered by nurses in adult out-patient psychiatric care: An integrative review’, Journal of Psychiatric and Mental Health Nursing. 26(9-10): pp. 301-322. American Nurses Association (2015). Nursing: Scope and Standards of Practice. Silver Spring: ANA. American Nurses Association (2022) Psychiatric Mental Health Nursing: Scope and Stan-dards of Practice. 3rd ed. Maryland: ANA. American Psychiatric Nurses Association (2022) About Psychiatric Mental Health Nurs-ing. Dostopno na: https://www.apna.org/about-psychiatric-nursing/. [Accessed 1 Au-gust 2023]. American Psychological Association (n.d.) APA Dictionary of Psychology: Psychiatric Nurs-ing. Dostopno na: https://dictionary.apa.org/psychiatric-nursing. [Accessed 14 April 2022]. Australian College of Mental Health Nurses (2013) Scope of practice of Mental Health Nurses in Australia Available at: https://researchoutput.csu.edu.au/ws/portalfiles/por- tal/21102912/9394240_Published_report_OA.pdf. [Accessed 9 May 2023]. Barraclough, F., Longman, J. and Barclay, L. (2016). ‘Integration in a nurse practitioner led mental health service in rural Australia: A Rural NP-Led Mental Health Service’, The Austra-lian journal of rural health. 24(2): pp. 144-150. Beck, A.J., et al. (2020) ‘The Distribution of Advanced Practice Nurses Within the Psychiatric Workforce’ Journal of the American Psychiatric Nurses Association, 26(1): pp. 92-96. Biering, P. (2019) ‘Helpful approaches to older people experiencing mental health prob- lems: a critical review of models of mental health care’, European journal of ageing. 16(2): pp. 215-225. Bjørlykhaug, K.I., et al. (2022) ‘Social support and recovery from mental health problems: A scoping review’, Nordic social work research. 12(5): pp. 666-697. Brown, M., et al. (2021) ‘Primary care and mental health: overview of integrated care mod-els’, The Journal for Nurse Practitioners. 17(1): pp. 10-14. Bryant-Lukosius, D., et al. (2018) ‘Policy and the integration of advanced practice nursing roles in Canada: Are we making progress?’, in Goudreau, K.A. and Smolenski, M.A. Health policy and advanced practice nursing, impact and implications. Springer New York. pp. 357-374. Byrne, A.-L., et al. (2020) ‘Exploring the nurse navigator role: A thematic analysis’, Journal of Nursing Management. 28(4): pp. 814-821. . 63 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 Canadian Association of Schools of Nursing and Canadian Federation of Mental Health Nurses (2015) Entry to Practice Mental Health and Addiction Competencies for Under-graduate Nursing Education in Canada. Carlyle, D., Crowe, M. and Deering, D. (2012) ‘Models of care delivery in mental health nurs-ing practice: a mixed method study’ Journal of Psychiatric and Mental Health Nursing, 19(3): pp. 221-230. Chapman, S.A., et al. (2018) ‘Utilization and Economic Contribution of Psychiatric Mental Health Nurse Practitioners in Public Behavioral Health Services’. American journal of pre ventive medicine. 54(6): pp. S243-S249. Cleary, M., et al. (2011) ‘The views of mental health nurses on continuing professional devel-opment’, J Clin Nurs. 20(23-24): pp. 3561-6. Clinton, M. and Hazelton, M. (2008) ‘Scoping mental health nursing education’ Australian and New Zealand Journal of Mental Health Nursing. 9(1): pp. 2-10. Collett, S., et al. (2022) ‘Utilising a nurse navigator model of care to improve prisoner health care and reduce prisoner presentations to a tertiary emergency department’, Austral-asian Emergency Care. 25(4): pp. 341-346. Cometto, G., Buchan, J. and Dussault, G. (2020) ‘Developing the health workforce for uni-versal health coverage’. Bulletin of the World Health Organization. 98(2): p. 109. Correll, C.U., et al (2022) ‘Mortality in people with schizophrenia: a systematic review and meta-analysis of relative risk and aggravating or attenuating factors’ World Psychiatry, 2022. 21(2): pp. 248-271. World Psychiatric Association. Davidson, L., et al. (2008) ‘From “Double Trouble” to “Dual Recovery”: Integrating Models of Recovery in Addiction and Mental Health’ Journal of dual diagnosis. 4(3): pp. 273-290. Delaney, K.R. (2017) Psychiatric Mental Health Nursing Advanced Practice Workforce: Ca-pacity to Address Shortages of Mental Health Professionals. Psychiatr Serv, 68(9): pp. 952-954. Delaney, K.R., Robinson K.M. and Chafetz, L. (2013) ‘Development of integrated mental health care: Critical workforce competencies’, Nursing Outlook. 61(6): pp. 384-391. Delaney, K.R., Shattell, M. and Johnson, M.E. (2017) ‘Capturing the interpersonal process of psychiatric nurses: A model for engagement’, Archives of Psychiatric Nursing. 31(6): pp. 634-640. Duffield, C., et al. (2009) ‘Advanced nursing practice: a global perspective’, Collegian, 2009. 16(2): pp. 55-62. Evans, C.A. and Kevern P. (2015) ‘Liminality in preregistration mental health nurse educa- tion: A review of the literature’, Nurse Education in Practice. 15(1): pp. 1-6. Finley, B.A. (2020) Psychiatric Mental Health Nurse Practitioners Meeting Rural Mental Health Challenges. Journal of the American Psychiatric Nurses Association, 2020. 26(1): pp. 97-101. Fortman, J.A. (2020). Exploring the Barriers to Professional Nursing Specialty Certification in the Ambulatory Setting. University of Mount Olive: United States - North Carolina. p. 71. Frank, J.R., et al. (2020) ‘The role of accreditation in 21st century health professions edu- cation: report of an International Consensus Group’ BMC Med Educ. 20(Suppl 1): p. 305. . 64 . VIRI Gabrielsson, S., et al. (2020) ‘Positioning Psychiatric and Mental Health Nursing as a Trans-formative Force in Health Care’ Issues in Mental Health Nursing. 41(11): pp. 976-984. Harvey, C., et al. (2019) ‘The evaluation of nurse navigators in chronic and complex care’, Journal of Advanced Nursing. 75(8): pp. 1792-1804. Haskins, M., Hnatiuk, C. and Yoder, L. (2011) ‘Medical-surgical nurses’ perceived value of cer-tification study’. Medsurg nursing : official journal of the Academy of Medical- Surgical Nurses, 2011. 20: pp. 71-7, 93. Hickey, J.V., et al. (2014) ‘Credentialing: the need for a national research agenda’ Nursing Outlook. 62(2): pp. 119-127. Higgins, A., Kilkku, N. and Kristofersson, G.K. (2022) Advanced Practice in Mental Health Nurs-ing: A European Perspective. 1st ed. New York: Springer. Hurley, J., et al. (2022) ‘Utilizing the mental health nursing workforce: A scoping review of mental health nursing clinical roles and identities’ International Journal of Mental Health Nursing. 31(4): pp. 796-822. International Council of Nurses (2010) Scope of Nursing Practice and Decision Making Framework Toolkit. ICN: Geneva. Dostopno na: https://www.icn.ch/sites/default/files/ in-line-files/2010_ICN%20Scope%20of%20Nursing%20and%20Decision%20making%20Toolkit_ eng.pdf. International Council of Nurses (2020a) Guidelines on advanced practice nursing. ICN: Geneva. Dostopno na: https://www.icn.ch/resources/publications-and-reports/guide-lines-advanced-practice-nursing-2020. International Council of Nurses (2020b) Position Statement: Mental Health. Dostopno na: https://www.icn.ch/what-we-do/position-statements. [Accessed 10 October 2023]. International Council of Nurses (2021a) The ICN Code of Ethics for Nurses. Dostopno na: https://www.icn.ch/system/files/2021-10/ICN_Code-of-Ethics_EN_Web_0.pdf. International Council of Nurses (2021b) Guidelines on prescriptive authority for nurses. ICN: Geneva. Dostopno na: https://www.icn.ch/resources/publications-and-reports/guide-lines-prescriptive-authority-nurses-2021. Jacobs, E.P. and Mkhize S.W., (2021) ‘Experiences of advanced psychiatric nurses regard- ing the need for prescriptive authority in KwaZulu-Natal’ Health SA. 26: p. 1678. Jones, J.S. (2012) ‘Has Anybody Seen My Old Friend Peplau? The Absence of Interpersonal Curricula in Programs of Nursing’, Archives of Psychiatric Nursing, 26(3): pp. 167-168. Knapp, M. and Wong, G. (2020) ‘Economics and mental health: the current scenario’ World Psychiatry. 19(1): pp. 3-14. World Psychiatric Association. Koekkoek, B., et al. (2012) ‘Interpersonal community psychiatric treatment for non- psy-chotic chronic patients and nurses in outpatient mental health care: a controlled pilot study on feasibility and effects’, International Journal of Nursing Studies 49(5): pp. 549-559. Lamont, S., Stewart, C. and Chiarella, M. (2016) ‘Documentation of capacity assess- ment and subsequent consent in patients identified with delirium’ Journal of Bioethical Inquiry. 13: pp. 547-555. . 65 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 Leamy, M., et al. (2011) ‘Conceptual framework for personal recovery in mental health: sys-tematic review and narrative synthesis’ British journal of psychiatry. 199(6): pp. 445-452. Liu, N.H., et al (2017) ‘Excess mortality in persons with severe mental disorders: a multi-level intervention framework and priorities for clinical practice, policy and research agendas’ World Psychiatry. 16(1): pp. 30-40. World Psychiatric Association. Luiggi-Hernández, J.G. (2020) Latest UN Report Calls for Global Paradigm Shift in Mental Health Care Available at: https://www.madinamerica.com/2020/07/latest-un-report- calls-paradigm-shift-mental-health-care-globally/. [Accessed 20 September 2023]. Malakouti, S.K., et al. (2016) ‘A Comparative Study of Nurses as Case Manager and Tele-phone Follow-up on Clinical Outcomes of Patients with Severe Mental Illness’, Iran J Med Sci. 41(1): pp. 19-27. McMurray, A., et al. (2018) ‘The primary health care nurse of the future: Preliminary evalu- ation of the Nurse Navigator role in integrated care’ Collegian. 25(5): pp. 517-524. Moyo, N., et al. (2020) ‘What Are the Core Competencies of a Mental Health Nurse? Proto-col for a Concept Mapping Study’ Nurs Rep. 10(2): pp. 146-153. Moyo, N., Jones, M. and Gray, R. (2022). ‘What are the core competencies of a mental health nurse? A concept mapping study involving five stakeholder groups’ Int J Ment Health Nurs. 31(4): pp. 933-951. NHS England (2022). The mental health nurse’s handbook. Dostopno na: https://www. en-gland.nhs.uk/wp-content/uploads/2022/10/B1011_Mental-Health-Nurses-Handbook_ Au-gust-2023-v1.1-RCN-Endorsement.pdf. [Accessed 1 August 2023]. Nursing and Midwifery Board of Australia (2023) Continuing professional development. Dostopno na: https://www.nursingmidwiferyboard.gov.au/registration-standards/ con-tinuing-professional-development.aspx#:~:text=Continuing%20professional%20 develop-ment%20(CPD)%20is,required%20throughout%20their%20professional%20lives. [Accessed 1 September 2023] Nursing and Midwifery Board of Ireland (2015) Scope of Nursing and Midwifery Practice Framework. Dostopno na: https://www.nmbi.ie/nmbi/media/NMBI/Publications/Scope- of-Nursing-Midwifery-Practice-Framework.pdf?ext=.pdf. [Accessed 1 August 2023]. Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (1966). International Convenant of Economic, Social and Cultural Rights. Adopted 16 december 1966. Dostopno na: https://www.ohchr.org/en/instruments-mechanisms/instruments/ international-cov-enant-economic-social-and-cultural-rights. Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (2006). Convention of the Rights of Persons with Disabilities. Adopted 12 December 2006. Dostopno na: https:// www.ohchr.org/en/instruments-mechanisms/instruments/convention-rights-per-sons-disabilities. Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (2017) World needs “revolution” in mental health care – UN rights expert. Dostopno na: https://www.ohchr. org/ EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=21689. [Accessed 3 March 2022]. Oh, S., et al. (2022) ‘Trends in Participation in Medicare Among Psychiatrists and Psychiatric Mental Health Nurse Practitioners, 2013-2019’. JAMA Network Open. 5(7): pp. 5(7):e2224368. Olssøn, I. and Dahl, A.A. (2018) ‘Almost half of patients experience full remission after treat-ment at a psychiatric clinic’, Sykepleien Forskning. 13(72553). . 66 . VIRI O’Sullivan, B., et al. (2020) ‘A Checklist for Implementing Rural Pathways to Train, Develop and Support Health Workers in Low and Middle-Income Countries’. Front Med (Lausanne), 2020. 7: p. 594728. Pachkowski, K.S (2018) ‘Ethical competence and psychiatric and mental health nursing education. Why? What? How?’, Journal of Psychiatric and Mental Health Nursing, 25(1): pp. 60-66. Pearson, G.S., et al. (2015) ‘Addressing Gaps in Mental Health Needs of Diverse, At-Risk, Un-derserved and Disenfranchised Populations: A Call for Nursing Action’, Archives of Psychi-atric Nursing. 29(1): pp. 14-18. Peplau, H.E. (1997) ‘Peplau’s Theory of Interpersonal Relations’ Nursing science quarterly. 10(4): pp. 162-167. Pessoa Júnior, J.M., et al. (2017). Nursing and the deinstitutionalization process in the mental health scope: integrative review. Revista de Pesquisa: Cuidado e Fundamental, 2017. 9(3). Phoenix, B.J., Hurd, M. and Chapman, S.A. (2016) ‘Experience of psychiatric mental health nurse practitioners in public mental health’. Nursing administration quarterly. 40(3): pp. 212-224. Pullen, R.L.J (2022) ‘The importance of accreditation’, Nursing made Incredibly Easy. 20(3): pp. 47-48. Puras, D. (2019) Statement by Dainius Puras Special rapporteur on the right of everyone to the enjoyment of the highest attainable standard of physical and mental health. 74th ses-sion of the General Assembly, New York. 29 October 2019. Dostopno na: https://www.ohchr. org/en/statements/2020/05/statement-dainius-purasspecial-rapporteur-right-every-one-enjoyment-highest. Quemada-González, C., et al. (2022) ‘Study protocol: a randomised, controlled trial of a nurse navigator program for the management of hepatitis C virus in patients with severe mental disorder’. BMC Nursing 21(1): p. 92. Rice, V.H. and Stead, L.F. (2008) ‘Nursing interventions for smoking cessation’. Cochrane database of systematic reviews, 2008(1). Scheydt, S. and Hegedüs, A. (2021) ‘Tasks and activities of advanced practice nurses in the psychiatric and mental health care context: a systematic review and thematic analysis’ International journal of nursing studies, 118: p. 103759. Sharrock, J., Happell, B. and Jeong, S.Y.S (2022), The impact of Mental Health Nurse Con-sultants on the care of general hospital patients experiencing concurrent mental health conditions: An integrative literature review. International journal of mental health nursing. 31(4): pp. 772-795. Shrivastava, A. and Desousa, A., (2016) ‘Resilience: A psychobiological construct for psy- chiatric disorders’ Indian Journal of Psychiatry. 58: p. 38. Stewart, D. (2022) Nurses - A Voice to Lead: Invest in nursing and respect rights to secure global health. International Nurses Day report. ICN: Geneva. Dostopno na: https://www. icn.ch/resources/publications-and-reports/nurses-voice-lead-invest-nursing-and-re-spect-rights-secure. Stewart, D., et al. (2022) The global mental health nursing workforce: Time to prioritize and invest in mental health and well being. 2022, ICN: Geneva. Dostopno na: https://www. icn. ch/resources/publications-and-reports/global-mental-health-nursing-workforce. . 67 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 Thornicroft, G., et al. (2022) ‘The Lancet Commission on ending stigma and discrimin- ation in mental health’, The Lancet. 400(10361): pp. 1438-1480. United Nations (1991) Principles for the protection of persons with mental illness and the improvement of mental health care. Dostopno na: https://www.ohchr.org/ en/ instruments-mechanisms/instruments/principles-protection-persons-men-tal-ill-ness-and-improvement#:~:text=Principle%201,-Fundamental%20freedoms%20 and&tex-t=All%20persons%20have%20the%20right,3. [Accessed 1 August 2023]. United Nations (2015) Sustainable Development Goals. Dostopno na: https://sdgs.un.org/ goals. [Accessed 28 September 2023]. United Nations Department of Economic and Social Affairs (2015). Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainbale Development. Dostopno na: https://sdgs. un-.org/2030agenda. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (2011) International Stan-dard Classification of education 2011. Dostopno na: https://uis.unesco.org/ sites/default/ files/documents/international-standard-classification-of-education-isced-2011-en.pdf. [Accessed 1 August 2023]. United Nations Human Rights Council (2017) Report of the Special Rapporteur on the right of everyone to the enjoyment of the highest attainable standard of physical and mental health. UN Human Rights Council: New York. Unützer, J., et al. (2020). ‘Variation In The Effectiveness Of Collaborative Care For Depres-sion: Does It Matter Where You Get Your Care? Study examines variations in out- comes for patients who received treatment for depression in primary care settings using the collaborative care model’. Health Affairs. 39(11): pp. 1943-1950. Wand, T., et al. (2015) ‘Evaluation of a nurse practitioner-led extended hours mental health liaison nurse service based in the emergency department’. Australian health review. 39(1): pp. 1-8. Wand, T., et al (2016) ‘Evaluating a new model of nurse-led emergency department men-tal health care in Australia; perspectives of key informants’. International emergency nursing. 24(1): pp. 16-21. Willard, J (2015). Structuring bioethics education: The question, the disciplines, and the in-tegrative challenge. Ethics and Social Welfare, 2015. 9(3): pp. 280-296. World Health Organization (2016) Regional Office for Europe - Integrated Care Models: an overview, in Working document, Copenhagen, Denmark. 2016, WHO EURO: Copenhagen. World Health Organization (2019) mhGAP Intervention Guide. Dostopno na: https://www. who.int/publications/i/item/9789241549790. World Health Organization (2021a) Comprehensive mental health action plan 2013–2030. WHO: Geneva. World Health Organization (2021b) Mental health atlas 2020. WHO: Geneva. World Health Organization (2021c) Global strategic directions for nursing and midwifery 2021-2025. WHO: Geneva. World Health Organization (2022a) Mental disorders. Available from: https://www.who. int/ news-room/fact-sheets/detail/mental-disorders#:~:text=In%202019%2C%201%20in%20ev-ery,of%20the%20COVID%2D19%20pandemic. [Accessed 7 August 2023]. . 68 . VIRI World Health Organization (2022b) World mental health report: transforming mental health for all. 2022, WHO: Geneva. World Health Organization (n.d.) World Health Organization, Key terms and definitions in mental health. Dostopno na: https://www.who.int/southeastasia/health-top-ics/men-tal-health/key-terms-and-definitions-in-mental-health#health. [Accessed 1 Septem-ber 2023]. World Health Organization and the Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (2023) Mental health, human rights and legislation: guidance and practice. WHO: Geneva. Dostopno na: https://www.who.int/publications/i/item/9789240080737. World Health Organization and United Nations Office on Drugs and Crime (2020) Inter-national standards for the treatment of drug use disorders: revised edition incorporating results of field-testing. Dostopno na: https://www.unodc.org/documents/drug-preven-tion-and-treatment/UNODC-WHO_International_Standards_Treatment_Drug_Use_Dis-orders_April_2020.pdf. [Accessed 20 September 2023]. Wray, J. and Aleo, G. (2021) The importance of Continuing professional development (CPD) for nurses. Dostopno na: https://blogs.bmj.com/ebn/2021/11/14/the-im-portance-of-con-tinuing-professional-development-cpd-for-nurses/. [Accessed 9 February 2023]. Yang, B.K., Idzik, S. and Evans, P. (2021) ‘Patterns of mental health service use among Medic-aid-insured youths treated by nurse practitioners and physicians: A retrospective cohort study’, International journal of nursing studies. 120:103956. Ziguras, S.J. and Stuart, G.W. (2000) A Meta Analysis of the Effectiveness of Mental Health Case Management Over 20 Years. Psychiatric Services, 51(11): pp. 1410-1421. . 69 . SMERNICE O ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2024 Mednarodni svet medicinskih sester 3, Place Jean Marteau icn@icn.ch 1201 Ženeva, Švica +41 22 908 01 00 icn@icn.ch . 70 .