Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 k pošilj po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr i V Ljubljani 2. julija 1890 Obseg: Okulovanje ali cepljenje % očesom. Splošna kmetijska in gozdarska razstava na Dunaji Razne reči Vprašanja in odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nasi dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Oko za okulovanje dobiš tako : Naredi z rezilnikom nad za okulovanje pol lubad zarezo, ki bedi očesom, ki ti bo rabil, skozi Okulovanje ali cepljenje z očesom. Najvažnejše je, da se določi pravi čas za okulo- jn Da levi str vanje. Ta čas je, kadar pride drevje dobro v drago muzgo » t. od srede Za cepljenje rabijo očesa, julija ki do 80 na konca avgusta. poganjkih, kateri za pi Jo polovico cepičevega obsega dolga. Potem naredi z istim rezilnikom na desni očesa po dve zarezi. S temi tremi za- ej podoba desno roko. režami j obri okoli očesa podoba ščita 5 edaj vzemi, kakor kaže podoba cepič s palcem in kazalcem leve roke pa skusi okrog in okrog i Podoba 1 Podoba 2. 80 tisto leto zrasli. Najboljša 80 ležeča očesa vrhnja niso pa za sredi nič, teh poganjkov ker niso še do-dozorele. Poganjek, ki bode rabil za cepljenje, odreže se malo pred porabo, listje se mu poreže, in ostanejo preko Podoba 6. Podoba 7. naj zarezano oko odkrhniti. Ako se ti je to posrečilo, vzemi dobljeni ščitek ter ga poglej, če ima vzadi pod očesom tudi tako zvani vegetacijski stožec (Vegetations-Kegel) To je c dolgi majhen košček lesa, ki polni luknjico pod očesom. Ako Podoba Podoba Podoba 5 listni peclji. Ako je pa pod odkrhnenim očesom ta luknjica ostala prazna tako pripravlje- ni pa oko za nič. Pcddloge za okulovanje ni treba posebno priprav vzrasla do tistega časa nega cepiča utegneš precej ne porabiti, zavij ga v mokro ruto ali v moker mah Ijati ; bodi takšna, kakeršna je Prične se precej z vdevanjem očesa. Jaz odločno poročam okulovati y deblo divjakov, a nikakor ne v Razstava tam, kjer je bila leta 1873. svetov tistega leta poganjke. Da se oko vdene, naredi podlogi razstava. Velikanska palača z imenom „rotunda MM • ^ ^ . .. - _— Â _ 'F \ ki je še ostala izza leta 1873. in ki je uže več razstavam v Zaradi lažega okulovanja zvežejo nekateri skupaj ta namen služila, tudi sedaj pokriva velikanske zaklade v lubad zarezo v podobi črke glej podobo divjakove poganjke, glej podobo 6. Kadar si uže od- avstrijskega kmetijstva in gozdarstva. Če stopiš v ro- krhnil oko in pripravil podlogo, prični vdevati oko. tundo pri južnem t. j. glavnem vhodu, zagledaš strmé ta namen odlušči ob voglih zareze na podlogi nekoliko prekrasno stavbo „cesarski paviljo lubadi, in sicer z roženim rezilnikom za okulovanje, ter svetli cesar a i katerem je pre 14 maja slovesno otvoril razstavo Ta pa vtakni oko za kožo, kakor se vidi na podobi 4., katera vilj ki je sestavy iz rezljanega lesa po načrtih kaže, kakšen je divjak z vdejanim očesom. Po okulaciji arhitekta Breslerja, ves pozlačen ter preprežen z ume priveži odkrhneno lubad z rafijevim ličjem ali pa z de- volneoo nitko, kakeršne predejo doma iz ovčje belo volne, glej talni gami narejenimi železnimi mrežami in dragimi prepro j stal bi bil nad 80.000 gld da niso bogati du podobo Rana se ne sme zamazati. Čez najski obrtniki vsa dela zastonj zvršili v znak udanosti kakih štirinajst dni preglej okulovano drevje. Očesa, ka- do presvetlega cesarja, torim so peclji uže odpadli ali katerim odskočijo precej, Od cesarskega paviljona na desno razprostira se če se nekoliko pomajejo, tista so se prijela. Očesa pa, krasna razstava ogrske države. Ogrska se zlasti odlikuje katerih trdo, se niso peclji držé s svojimi poljskimi in gozdarskimi pridelki. Ako človek se prijela ; opazuje ta oddelek, vidi, koliko lahko dežela v kratkem divjake s takim očesom času napreduje, ako kmetovalci dobivajo prave zaslombe okuluj še enkrat, in sicer in podpore od vlade. Kedaj bodo pri nas izpoznali, da nekoliko više. Čez dobre je treba kmetijstvo izdatneje podpirati ter je z državno štiri tedne pa odveži pomočjo k večemu napredku ravnati? vezi, vozlaj. in sicer jih od- Zraven ogrske razstave je vzhodni hodnik, ki je Vezi prerezati, namenjen za izdelke gozdarskega obrta ter za to po kakor pri sedlanji i ne trebne stroje in orodje. Izložba v tej skupini je tako smeš. prvem letu ni velikanska, da so ji morali primakniti še polovico se z okulovanimi divjaki vernega hodnika ter eno poslopje še prizidati. nobenega opravila več rotundi so nadalje izložeae vse potrebne reči za Z okulovanimi div- živinozdravstvo, dalje gnojila, pridelki in izdelki av- jaki ravnaj v drugem strijskega poljedelstva, vina ter stroji za vinarstvo. Poletu cako le : Nad vde- sebno nam je omenjati ribarstva in čebelarstva, v katerih janim očesom 5 iz ka skupinah se še razen v našem paviljonu nahajajo ne- terega pa sedaj postane kateri kranjski razstavniki. Tako je izložilo kranjsko lesni pop i poreži vse ribarstvo društvo v veliki stekleni omari vse na Kranj Podoba divje mladike in toliko skem nahajajoče se ribe. Priredil jih je suhe tako na-divjaka, da ostane nad ravno preparator ljubljanskega deželnega muzeja gospod popom še kratek Crta klin. na podobi 7. za Schulz, da so veščaki sploh smatrali razstavo kranjskega ribarskega društva za najboljšo v tej skupini. V skupini znamenuje, kje in Kako je divjak odrezati. Poganjek iz čebelarstva razstavila sta tudi M. Ambrožič iz Mojstrane okulovanega popa pa raste vedno od začetka poševno ; in M. Dragan iz Bele Peči. ker nam pa mora biti do tega, da si vzgojimo lepo Polovica zahodnega in polovica severnega hodnika kvišku rastoče deblo, priveže se poganjek (glej podobo zavzema skupina kmetijskih strojev, ki posebno kaže > 8.) klinu, ki smo ga pustili. Kadar se je uže spodnji kako zelo je napredovalo kmetijstvo v zadnjih letih. del poganjka toliko ukrepil, da se ni več bati poševne zahodnem hodniku je posebno lepo prirejena rasti > odreže se tudi klin pri črti na podobi po razstava lova in kar je ž njim v zvezi. Za lovca ter ganjkom iz okulovanega popa ni v drugem letu nobenega tudi za nelovca je ta razstava zelo zanimiva in ob enem opravila več. poučna. Tako smo samo površno povedali, kaj je vse razstavljeno v rotundi, kjer je blizu 2000 razstavljalcev Splošna kmetijska in gozdarska razstava izložilo svoje izdelke in pridelke. Posamezne važne sku na Dunaji. pine ali posebno važne reči hočemo še v prihodnjih številkah popisati ter tudi govoriti o drugem delu raz- zadnji številki smo poročali le ob otvoritvi kme- stave » o tistem, ki je zunaj rotundě v parku. Tu tijske in gozdarske razstave na Dunaji ter o kranjskih se namreč nahaja še blizu 120 raznih stavb, kakor hiš, razstavnikih, danes pa priobčujemo nekaj splošnega o paviljonov itd., ki so napolnjene z raznovrstnimi pred- vsej razstavi meti. • » % ,,, v - >* t m Predno pa sklenemo daDašiji članek o razstavi y Iz teh razlogov priporočamo svojim p. n. bralcem, moramo še poročati o mnogih začasnih razstavah, se da store več poskušenj z Barthelovim preskušenim sred- < enem više s to veliko stalno razstavo. Namen raz- stvom. Prodajajo ga skoro veči trgovci ter tudi sam stavnega odbora je bil, priiediti kmetijsko in gozdarsko razstavo, ki naj kaže vse, kar je s kmetijstvom in goz- 8tvt m v zvezi. Tu je pa ravno veliko reči, ki jih ni dobiti vsak čas, ki se ne dado dolgo ohraniti, ali jih pa ni mogoče kar cele mesece na Dunaji imeti. V ta namen vrste se neprenehan a začasne t. nekaj dni trajajoče razstave, ki so ravno tako prirejene na razstavnem pro štoru v primernih stavbah, izmed dosedaj prirejenih omanjamo ca kratko sledečih : Od 14. do 18. maja je bila razstava perutni kateri je bilo videti 450 kurjih družin (1 petelin koši) gosi, , na ko- raznih pasem, 60 račjih družin, po ravno toliko puranov in 950 parov najraznovrstnejših golobov. Od 15. do 20. maja je bila razstava prisiljene sveže njadi, katera je obsegala vse vrste zelenjadi, ki se gorkih gredah in hišah umete) sti silij Od 16. do 18. maja bila je mejnarodna pasja razstava, na katero so nad 400 psov pripeljali. Videti bilo vse pasme od najmanjšega do največjega psa. Kot posebnost naj omenimo, da je bil razstavljen pes, ki je bil cenjen na 25 000 gld. (pet in dvajset tisoč gld.)i OJ IV. do 21. maja je bila razstava dolenje-avstrij-skih konj. od 24. do 27. maja razstava pitanih prašičev, do Tu od 31. maja cd 25. do 30. maja razstava šparglov, 4 junija razstava konj iz drugih avstrijskih dežel. posebno omenjamo težkih kcnj s Koroškega ter Solno- graškega. Dalje so bile do 15. t. m. še nastopne raz- stave: razstava rož, prašičev, ogrskih konj ter pitanih iu plemenskih ovac. (Dalje prihodnjič.) Razne reči. * Kako se naredi trden les. Povsod lahko vidimo, kako se vsako leto izpridi mnogo lesenih reči, ki so izpostavljene vremenskim izpremembam. Proti temu je malo sredstev, in še ta kakor oljnata barva so po- gojna in predraga i da jih bilo mogoče povsod rabiti. Semtertja rabljeni tekoči smolnjak je malo varujoče mazilo, kije iz prva črno, potem sivoumazano, pa vendar ue stane manj, nego tenko tekoči Barthelov izvirni kar- bolinej. je bolj do tega, da se praktično ali traj iavaruie, nego za to da dobi gotovo barvo, vsekakor je karbolinej katerega lahko vsatfdo s čopičem na les namaže, najboljši, zaradi svoje preproste uporabe in cene kakor tudi zaradi svoje izvrstne lastnosti, da zavaruje les za zmerom zoper gnilobo oštorjeuje in žr želke nego Tudi proti mokrim stenam ni boljšega pripomočka Barthelov izvirni karboli ? Barthel Comp Keplerga 20, Dunaj * Poraba sodov, v katerih je bilo rdeče vino, za belo vino. Sode, v katerih je bilo rdeče vino, pa hočemo vanje dejati belo, moramo večkrat z vrelo raztopljeno sodo izplakniti kilogramov sode na 100 litrov vode). Tekočino pustimo vselej v sodu ter ga nekajkrat prevalimo, dokler se ohladi. Tekočino potem izlijmo iz njega ter ga dobro žveplajmo in nazadnje z vodo iz-mijmo. Ce je baivilo globoko zašlo v les, odpravimo to z daljšim soparjenjem (15 do 20 minut), in zatorej z raztop- slabše belo vino, ker postane od je svetovati, da se v sode, ki so se čistili Ijeno sodo, deva barvila, ki je ostalo v lesu, rado malo rdečkasto, katera barva pa sčasoma sama izgine ali se da vsaj s kakim čiščenjem odpraviti. * Mravlje na sadnem drevji so toliko časa koristne, dokler so na njem listne uši. Kadar pa jih ni več in po drevji sadje uže zori, potem pa škodujejo mravlje. Ubraniš se jih pa » ako namažeš deblo blizu tal nekaj centimetrov na široko z lanenim oljem in sajami. Mravlje ne prekoračijo nikdar namazanega okoliša. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 130. Ker je sedaj pravi čas za zeleno cepljenje trt, ustregli bi gotovo mnogim » ako kaj več objavili o tem cepljenji. (P. v L.) Odgovor: Sicer smo uže lansko leto objavili v „No vicah u obširnejši pouk o zelenem cepljenji trt, spisan od g. vodje R. Dolenca, ker je pa reč zelo važna za naše vinarstvo, zato smo priobčevali dotični članek v i 1 'h j zadnji številki še enkrat. Pred leti smo trdili, da cepljenje trt ni nikakeršna umetelnost, ampak da treba vaje, in res se kažejo po Dolenjskem od leta do leta boljši uspehi, ker se so ravno posamezniki novemu delu uže bolj privadili. Splošno čujemo letos z Dolenjskega o dobrih u pehih cepljenja, in to tudi od priprostih kmeskih vinarjev. Veselilo nas, akoj dobili od dotičnikov prav veliko poročil o svojih izkušnjah. obče trdijo skoraj vsi, da so dosegli najboljše uspehe ako so cepili trte, ki so uže zelenele, na mestu. Tudi mi to radi verjamemo, zato je pa način zelenega cep- ljenja še posebno priporočati. Vprašanje 131. Imam uže 11 mesecev in 28 dni brejo kobilo. Ali je reč nevarna? Pri nas trdijo, da nekatera kobila tudi 13 mesecev nosi. Kaj je na tem? (Fr. P. v C. na Goriškem.) Odgovor . * * To ni nič posebnega, ker nekatere kobile Ako 86 uporablja po hlevih, razkužuje izredno nosijo veliko dlje, nego druge, zlasti če je mlado žrebe. dobro muh. » varuje živino v vročih mesecih kužnih bolezni in Vendar bi pa ne bilo napačno žival prei8kal. 5 če kak živinozdravnik * Vprašanje 132. Kako bi najlaže in najhitreje zatrl bilice tri leta podjetie ali bramorje, kateri mi delajo veliko škodo na In tako zelenjadnem vrtu, in sicer posebno po presajenih rast- bilicam smrt ugodno vreme dloga gotova. potem se morajo izs vročih krajih je suša ti človeku na nesrečo pomnože linah? (A. R. na Z.) Odgovor : Podjed in bramor sta dve različni živali; podjed je črv majnikovega hrošča, bramor je pa poseben linske h 9 hrošček. Vi gotovo me ite navadnega podjeda ali ogrca. tečnejša hrana, in samo gorko deževi jim pomaga » da se <3elj usti gladnih kobilic se primejo vsako rast Trave in Proti temu ni druge pomoči, nego ga skrbno zatirati, poljske posetve pa so jim naj roj kobilic pade na njive ali de, tam je v par tako kadar se zemlja prekopuje, in pa zatiranje majnikovega goditi kaj malo da človek ne more po« hrošča samega. Priporočajo saditi med druge rastline stušeno, potem dojde vrsta popřeje rado, Kedar je polj opu na drevesa salato, ker na to gre podjed najrajši. Kakor hitro začne kmal salatua rastlina vse golo kak in grmovje, in sati odkopljite jo, in gotovo najdete enem kraju izvršile celo tolpo črvov, katere lahko pomorite. Največ pa ko- pravljati na odhod. po zimi Kedar so kobilice v risti krt, ki v kratkem ča vso tako in svoje pogubno delo, začno se pri Mala četa 20 do 30 glav se vzdigm prežene. Francoski vrtnarji pravijo : En krt na vrtu ko risti toliko, kolikor dva pridna delavc. ko golazen in začne krožiti po zraku, da vzdig roJ Kmalu se zdig roj in odleti v drug kraj. Ta neštevilna vojska ieti skrij kako a in oblak ki se ga vsak boji. Sol se ebes potemni. Milj kril trepečejo v zrak Podučnc stvari. ... , «■ * i » . . Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. in človeku se zdi, kakor aa sliši daljno bobnenje vodo padov. Vojska je pala na zemlj Vej po drevju se krehajo in lomijo od silne teže livade in njive pa po temne od nagnjusnih kobilic. Človek stoji zdvo ker (Dalje.) 175. Kobilica selka. « » m i pred očmi gine vsa nada. In kedar roji odlete, izginila mu je lepa pšenica, rež in drugo. Kobilice so mu » vse do korena požrle, in na sidunosnem ostalo ne peresa, ne sadja. drevj i Julija meseca so naše kobilice po vsem razvite. južnih rajih vedo da se navadno naslednjega Takrat se najglasnejše razlega njihovo cvrčanje. Oplojena leta po takej nesreči ni bati novih rojev, Ker večinoma samica po osmih dneh nima druge skrbi razen te, kako glad bode jajčeca položila. Vznemiri se, neha jesti, išče prhke ložiti in mehke prsti, v katero hoče zakopati jajčeca, da jej in še po Pa ginejo preje preden morejo samice jajčeca po če tudi ni te nesreče, utegne pa nastati druga ečja Brezštevilne mrtv kobilice začno gnjiti 1Q čez zimo ne poginejo. Do štiri centimetre globoko po- neznosen smrad okuži zrak. Nič čudnega, če se izcimijo loži v kepi 60 do 100 jajčec, in ker jih nosi navadno kužne bolezni mej stradajočim ljudstvom po 150, more toraj dve kepi odložiti na dveh mestih. Samica se je s tem delom dosta utrudila in iztrošila, ali poskrbela je dovelj za potomstvo, in sedaj lahko pogine. Kedar pomladi nastopijo lepi dnevi, izlezejo v treh tednih iz jajčec mladiči. Znamo pa, da se kobilice zelo slabo preobražajo. Koj ko izlezejo, vidi se jim, kakošne 176. Pustošenje kobilic po Evropi ? Aziji ? Afriki in Ameriki. Egiptu so bile kobilice uže v starem času na bodejo, samo da še nimajo kril. Prvih pet tednov se slabem glasu. Tudi smo omenili, kaj pravi sv. pismo drži mlada družina klice po bilju. na okupu in ogrizava najnežnejše si imamo s st.rodavnih časov malo Da vesti zapisauih » tem času je morala kobilica dvakrat vendar nadloge o kobilicah se več potov omenjajo, z no sleči staro kožo, ker jej je pretesna postala. Družina vejših časov pa imamo še preveč takih nesreč zapisanih potrebuje od slej več hrane, zato se razleze Kmalu je Tako na primer imamo zapisano » da so 1690 pri treba tudi tretjo in potem četrto kožo izsleči, ker mlada leteli 8Í1dí roJi kobilic v Poljsko in Litevsko, in očividec kobilica biva čedalje daljša in močnejša. Štirinajst dni Ussans je zapisal tole: „Mrtve kobilice so ležale po četrtem slačenju napoči dan i ko se ima kobilica štiri črevlje na debelo. Žive kobilice pa so se vsedale tako rekoč v drugo roditi. Peti pot se popne na pri po drevju v tolikej množini, da so se veje obešale Daž merno mesto, in v pol ure se izleče iz stare kože. Sedaj Je sicer kobilice pobil, ali potem so okužile zrak. u prvi pot razprosore krila, in kobilica je gotova. Potem odleti v svet delat, kar so delale njene prednice. Ako pomislimo, da samica more položiti 150 jaj- Leta 1749 so ustavile kobilice vojno Karola XII kralj švedskega » ko je bežala po izgubljenoj i bitki pri čec, potem nam je jasno » zakaj ob ugodnem vremenu more tako strašno pomnožiti . Poltavi. Kralj je menil, da se je vsula toča, ko je na ss ta požrešna vojska vojno pal roj kobilic. Slišali so uže od daleč šumenje » da je vse polje daleč na okrog ne nasiti. Ako imijo ko- slišati šumenja Črnega morja. Ljudj vršanje kakor da se bliža nevihta. Ob tem šumu ni bilo 9 in konji so na čas izgubili vid od te žive toče, ki je prišla iz tako črnega svojo dolžnost za nravno-versko; zadnjič, da morajo tudi t)blaka, da je solnce potemnelo. Istega leta so poplavile knjige ki se rabijo v šoli, služiti • • kobilice velik kos Evrope, in vesti s tistih časov pri- Tudi šolski red verski vzgoji » f i • šolski postavi, priznava kot povedajo o silnej nevolji, ki je po Evropi vsled tega vodilno načelo za pouk, da morajo biti posamezni pred nastopila v t Leta 1755, ko je strahoviti potres porušil Lizbono meti mej seboj v jednotni zvezi. To pa » . i - iGi kakor da mora biti tudi j t t ni nič drugega, veronauk z drugimi učni navalili so v Portugalsko sil ni roji [JUlUOil ----- --- - ---" VAI U^IUII WV/UIIL. kobilic, da je bila predmeti v tesni in stalni zvezi, in da se veronauku pi ! « " i * * : nesreča še večja. Leta 1780 so navalile kobilice v Sedmo- drugem pouku nikakor ne sme nasprotovati * • y s-* 1 • * graško v tolikej množini, da so morali vojake na pomoč A, je li tudi v resnici tako, kakor postava in šolski \ i . ' . ; > poklicati. Petnajst stotin ljudij jih je šlo pobijat, a ni red ukazujeta? Le ob kratkem hočemo opisati pravo se poznalo skoro nič i _ samo hladni veter je prinesel stanje naše sedanj šole Veronauk ni vodilni temelj in le pomoč. Naslednje pomladi je prišla nadlega zopet v de- vodilno pravilo naše sedanje ljudske šole, ampak žeio. Vsi kraji so se vzdignili kakor na vojsko. Izkopali eden izmed mnogih učnih predmetov in še to brez po so grabnov, naredili ogromnimi metlami, so ognjev, pričakovali so jih z trebnega števila učnih ur. Drugi predmeti so brez sake aH vendar 80 polje Kobilice opustošile zveze z veronaukom in se žal pogosto lahko obravaa . . 1 ° ( ki ne pospešuje nravno-verske vzgoje kakor da ni nobeden branil. Istega leta so požrle vajo na tak način kobilice vse v Maroku, tako da so ljudje vrtali razno Verska vzgoja šolske mladine je omejena na tako pičlo korenje, da niso lakote pomrli. Tudi v Indiji in Kitiju mero pobožnih vaj, da se v otroških srcih ne more so kobilice več potov grozno škodo delale. Spominja se, vzbuditi gorak verski čut. Veronauk in pobožne verske ûa so 1735. 1. v Kitaj kobilice tako se vsule, da so po- vaje niso pridržane neoviranemu cerkvenemu vodst žrle ne samo vse poljske posetve, temveč tudi žito po ampak podredi žitnicah in obleko po stanovanjih. so svetni oblasti kot zadnji odločil » ». . - "VB i • i » raz8odnici. Na izobraževanje učiteljev nima cerkev rekli južnej Francoskej se dogaja, da se kobilice bi nikakega pli pri njihovem nastavlj pa je čisto strašno pomnože, in najrodovitejši kraji ostanejo pusti. ključena ; in tako se o odi da se katoliški otroci po Francoski letopisi 80 zapisali cele vrste let, v katerih gosto poučujejo in vzgajajo tudi od oseb, katere so ■»L ^ T * E - >T ww, u - m ■ -r^ so kobilice nemilo pustošile. Tako so 1613. 1. navalile toliški veri ali tuje ali sovražne, in katerim tor a j kobilice na poljane arleške, in v osmih urah so bile vse nemogoče, da bi katoliško vzgojevale posestvo do korenine snedene, in to na prostoru 15.000 > ^ ta opis še nadaljevali, toda rečeno za oralov. Od tu so odletele, kobilice daleč ob Roni in dostuje popolno, da si pojasnimo nasledke, katere so komorkoli so priletele, povaodi so vse opustošile. Potrosile napravile take šolske razmere. Spoštovanje do cerkve, so 45.000 frankov samo za nabiranje jajčec. Vele, da ljubezen do vere, so nabrali pojavi ver8kegi življenja se zgubljajo Rono mnogo. vrgli. miljard in 250 miljonov jajčec ter jih v bolj in bolj; domišljavost in prevzetnost, lahkomišljenost in površnost, zaničevanje vsake božje in človeške veljake Enakih primerov omenja Francoska (Dalje prih). še pa silo vito raste. Ali se bomo temu čudili in je dcu gače mogoče, če se sicer katehet trudi po dve uri na Politične stvari. Skupno pastirsko pismo ljudski teden, da polaga otrokom na srce strah božji in vero * od Boga razodete, in da jim vceplja krščansko čednost, če pa se nasproti v več kot dvajsetih šolskih šoli da se marveč mir ? Nadškof je in škofje avstrijski vsem vernim svojih škofij pozdrav in blagoslov v Jezusu Kristusu žalosti urah na teden more vplivati na otroke tako, versko spoznanje in versko življenje ne le ne okrepi, namenom notranje bodisi brez namena, bodisi z Gospodu našem. omaje ? pri v teh preljubi razmerah Gospodu, svoje ne moremo popolno 1Q Je to kaj čudnega ? Ali pa so li naši nasveti jasno izreči; nečemo vračati trdih besed, ki padajo z one strani čez nas in našo zvesto duhovščino ; preveč pretirani, brezmerni, kakor pravijo ? Kaj pa terjamo z spoštovanja imamo do Vaših otrok, kakor da bi hoteli to Vami vred, preljubi v Gospodu? Terjamo, da se za ka- rušiti v njihovih srcih veljavo njihovih učitelj toliške otroke napravijo katoliške šole: da v njih po- ste iz besed pač povzeli: mi ne moremo dati ka- učujejo verni katoliški učitelji ter oskrbujejo vzgojo in toliškim starišem poroštva, da se bodo njihovi otroci pouk po naukih naše sv. vere. Tudi postava, sama pravi, vzgojevali katoliško v ljudski šjli, kakeršna je sedaj ia da je namen šole ta, da se vzgojujejo otroci nravno- Prav mal° ^am moremo reči, da smete versko. Če hočejo imeti te besede kak v tem pomen, ne po oziru biti mirni zaradi težke vestne dolžnosti in težke vedo nič drugega, kot to, da mora šola na otroke vse- 8V<>je odgovornosti pred Bogom. skozi vplivati nravno-versko, da mora biti učitelj sam Naj nas sicer dolže, da nameravamo ljudsko omiko nravno-versk, da mora imeti svojo nalogo in učiteljsko nazaj potisniti, veronauk na škodo drugega pouka raz- širiti ter vednost in znanje zanemariti. Na tako obdol- Nasi ževanje lahko odgovorimo. Ne, motite se j porečemo naredite dopisi. svojim nasprotnikom prosto in odkrito: tf otroke tako modre, tako učene, tsko zvedene, kaKor je le hočete in morete ; samo naredite je tudi bogaboječe in verne, pobožne in krepostne. Nočemo kratiti njihove izomike, njihovih vednostij: česar se bojimo, je njihova Iz Ig ubijane. Višja slovenska dekliška gospodinjska šola v Ljubljani. Od predstojništva Uršulin- 8kega samostana v Ljubljani došlo nam je sledeče naznanilo: Program. Početkom šolskega leta 1890—91 bode se v uršulinském zavodu v Ljubljani otvorila slo- polovičarska izomika brez verske podlage, katera je venska višja., dekliška gospodinjska šola, katero podpirati stori le prevzetne, domišljave, ošabne in nezadovoljne. Zato terjamo katoliško šolo, ki nam edina daje porošt\o, je tudi visoki deželni odbor Kranjske blagovoljno da bode mladina dobila nravno-versko vzgojo, in po Smoter te šole je : vzrasle deklice, ki so dovršile ljudsko šolo, ]Z kateri edini bodo otroci zmožni sebi 7 da porabijo svoje vežbati v vseh potrebnih znanostih in spretnostih, ktere znanje zares v korist sebi in bližnjemu, in tako, je primerno njihovemu časnemu in večnemu namenu. kakor zahteva stopinja sedanje neobraženosti, kakor tudi teo retično in praktično seznaniti jih z vsemi strokami in Mi terjamo pa katoliško šolo tudi imenu svobode, opravili domačega gospodinjstva. Da bode imela ta na ustavno nam zagotovlj za našo vest an XIV. te- prava trdno osnovo. načrt po vsem meljne državne postave z dne 21. decembra 1867. se rave kršanske nravnosti. Poučevale se boda glasi : T) Popolna prostost vere in vesti je vsakemu za deklice obširneje v poučnih metih j udske gotovljena. u Se ta prostost po sedanji ljudski šoli osobito z ozirom na praktično uporabo v življenji varuje in brani ? Katoliški stariši so prisiljeni svoje otroke zaupati šolam, v katerih se katoliška vera popolno preživa, izvzemši nekoliko ur veronauka. Zraven tega so drugi učni predmeti izrečno razglašeni kot po tega peljale se tudi v znanstvenost literature r^T i* II Ï m' a L I I - " stilistike v pouk o umetnijah, risanji šole, poleg logike ? (nemški jezik, potem laški, francoski tujih jezikov leški), gospo- dinjstva, vzgojeslovj petja godbe (gosli citre gl y polno neodvisni od vsacega cerkvenega vpliva, kar se orgije.) Deklice si morejo prisvojiti temeljito izvežbanost zdi žal skoraj kakor povabilo, naj se pouk uravna tako, da se s tem še bolj oslabi že sicer tako majhni vpliv svete cerk\e na otroke, in da se razodete resnice božie y â> izpodrivajo iz srca in življenja. Ne, ne brezverska (brez- V delih spadajočih v žensko področje, kakor tud ■^■■■■■i mĚ ■ dovršeno izurjenost v umetnih ženskih ročnih Kurz ob letnike prvem letu se deklice pol OP o druzih predmetov seznanijo vsestransko z gospodinjskim confe8sioneina) in ne medverska (interconfe88ionelna) šola, (Ki ob jednem hcče vstreči vsem veram skupaj), poslovanjem v hiši: ščenje in popravljanji drugo leto vrtnarstvo red j hišna oprava, prirejevanj in bleke etlj itd > se ne strinja z načelom, priznavajočim svobodo vere in vesti ; kakor obstoje razna veroizpovedanja jedno zraven reja itd. ; t ret drugega in kakor jih postava priznava prav po razlo- čilnih njihovih posebnostih, tako to načelo dosledno zahteva tudi šolo zraven etlicoreia, zelenjadorej sadj praktično v kuhinji. Za sprejem v 16 leto in zrelost 8 razredne ljudske šole ali pa šole, razno po raznih veroiz- povedanjih. Združiti vse v jedno šolo nasprotuje pravno vsem veroizpovedanjem. Vsakemu višjo dekliško gospodinjsko šolo se zahteva dovršeno 14 dotična kandidatinja sè sprejemnim izpitom dokaže spo sobno8t za pouk Mesečna plača za učila in razne dati svoje, se more le tedaj, ako se ločijo in vravnajo posebne šole za posebna veroizpovedanja. Ali ni tedaj s strani političnih otvori, le nasprotuje verskim načelom in verskemu prepričanju nji- navedenimi pogoji stroške znaša 5 gld. Knjige se lahko večjidel izposodijo v zavodu. Opozorujemo še, da se šola ne •7 strank neznosno trinoštvo, siliti otroke k pouku, penzijonatu, lahko pridobe y čemur tudi u8top najuljudnejše zgoraj vabi hovih starišev? Ali pa naj le nevera uživa prostost, da predstojništvo uršulinskega samostana, katero sprejema se more vera in bogočastje pobijati in izpodrivati? kandidatinje in radostno podaj potrebna natančniša Mi zahtevamo pravo prostost tudi za vero in pojasnila bogočastje » in ne moremo umeti tistih, ki prostost in Po ranjcem cesarju Ferdinandu praznovala se bodnostne naprave tako visoko cenijo ter s tako je minulo soboto dne 28. junija slovesna obletnica v pimi govori proslavljajo, ki se pa tedaj ne morejo stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljublja Milostivi knezo povzdigniti do tega visokega stališča, ampak precej pa- dejo nazaj na nizko polje prenapetosti in zatiranja, kadar se gre za vero in bogočastje. Zato kličemo vsem škof peli so črno mašo v navzočosti civilnih in vojaških dostojanstvenikov, uradnikov in mnogobrojnega občinstva. Otvorjenje ljnbljanskega vodovoda vršilo se je možem cele Avstrije, ki zares ubij ^ _ ( svobodo : Nikar ne minulo nedeljo v ptaznik sv. Petra in Pavla opoludne. pridržujte še dalje katoliškim starišem pravice da dado Gospod kanonik Urbas z asistenco je prišel blagoslovit svoje otroke vzgojiti po svojem verskem prepričanju ! vodo lepo zdelanem vodometu na sejmskem trgu pred Nikar ne zatirajte svobode s tem, da jo pustite hirati staro hranilnico. Gospod Petričič izročil je vodovod neveri na ljubo \ (Konec prihodnjič.) ljubljanskemu mestu, župan je vodovod prevzel, pred otvorjenjem pa naprosil gospoda kanonika, da blagovoli blagosloviti vodovod, ko se je to zgodilo otvoril je župan imenovanega cesarskega namestnika za Tirolsko Mer-Grasselli vodovod s kratkim, jedernatim in daleč okrog vel d t a, in pa onega za Gornje-avstrijsko, barona razumljivim nagovorom, katerega .je sklenil s slovensko Po u thon a, tako tudi novega nadškofa dunajskega, dr. » nemško izjavo otvorjenja, po kateri je začel vodomet G r u š o. V nedeljo je cesar obiskal zopet grofa Kalnokya blizo 10 metrov visoko švigati, z Grada zadonel je strel v ponedeljek pa se je odpeljal v kopelo G a ste in, kjer pa je zaigrala cesarsko že cesarica z nadvojvodico Valerijo biva nekaj časa. topov, navzoča vojaška godba po pesem. Hudomušna sapa zanašala pa je takoj po otvor- Čuje se, da cesarica jenji nad vojaško godbo tako, da je bil v kratkem njen nastopi daljno potovanje poroki nadvojvodice Valerije po večji del moker, trobente pa polne vode. Se več vriša zemlje. morji, morebiti celo krog in bega pa je povzročila voda, ko je sapa zanesla celo ploho na desno galerijo, kjer so bile namestene odlične Dne 25. junija t. 1. praznovala sta ministra Du- kot ministra in pri tej gospe. Pa kmalu vrtila se je sapa še dalje na okoli tako, da je skoraj vse občinstvo sprejelo nekoliko mokrote. Pri otvorjenji navzoči so bili dostojanstveniki vsih vrst zaslužnih čestitek. najewski in Welsersheimb desetletnico svojega poslovanja priliki sprejel je izrekoma mi nister Duuajewski od mnogo strani srčnih in v resnici z vojaškim poveljnikom fml. vitez V a t e k-om, deželnim predsednikom bar. Winkle r-jem in deželnim glavarjem Ko je ta minister prevzel vodstvo na čelu. Popoludne ob uri bil je na starem strelišči slavnostni obed i pri katerem je kmaio družba postala židane volje vsled lepega vspeha, katerega finančnega ministerstva z nalogo, da odstrani državni primakljaj, moralo se je redno na leto napraviti dolga poprek za 25 milijonov, danes pa kaže državni proračun preostanka 2]L milijonov, državna dolžna pisma imele pitnico do 5. ure popoludne. Načelnik vodovod so pred 10 leti ceno 72%, danes pa veljajo 88% iu še ans ki mestni zâ s to p ; napituica sledila je na na- Številke govore same najbolj jasno in res ne po- trebujejo še pojasnil. Štajerska. mestih in trgih ostalo je vse pri starem, pri volitvah v kmetijskih občinah nega odseka g. Ivan Hribar bil je kot prvi sprožitelj za napravo vodovoda in neumorni sodelovalec imenovan za častnega meščana ljubljanskega. Tudi mi z veseliem Pri deželno - zborskih volitvah v pozdravljamo zgodovinski korak naprej pa 80 tudi nemški konservativci zmagali proti kmečkemu liberalcu Poschu. a njenega zastopa ! Moravska. Pri volitvi mest in trgov bil je i z. i Ravnikar jeva spomenska plošča razkrila se bode slovesno dne 13. julija na Vačah. „Matice slovenske", ki je bil po volitvah voljen pred propadli dr. vit. Meznik, v_j).bče pa je ro vanje mladočehov pripomoglo Nemcem Odbor rajih. Slavno delovanje ' —I ! .»in I -') nniTl I l>1llll II I \M občnega zbora dne 25. junija dopolnjen, zboroval je dne 26. junija in si je zbral svoje dosedanjo predsedništvo, tako, da vodstvo zopet ostane velezaslužnemu gospodu kanoniku profesorju Josipu Mar n-u. Stavišče za novo gledališče v Ljubljani je deželni odbor z dokonečno kupno pogodbo sklenjeno z gosp. E. Majerjem, kupil dne 1. julija t. 1. Gradba sama skupne narodne nasprotni Nemška slavi sedaj v poplemeniški stan povzdig-nenega majorja W i es s m a n a , zmagovitega komisarja in vojskovodjo nemške v izhodni Afriki. Priredili so njemu na čast tudi obed, pri katerem je glede napitnic zvonec nosil stari vodja katoliške stranke Windhorst. Španska okraju Valencija se bolj in bolj bil konkurs > pričeti se more že sredi tega meseca, ker je za zgradbo razpisan že včeraj. Gospod deželni predsednik baron Winkler postal je tudi častni meščan mesta Radoljice in minulo soboto izročila mu je deputacija obstoječa iz gg.: župana Kobleka, svetovalca B u 1 o vca in Klinerja ter odbornika Si ti ga, dotično diplomo. širi kolera, vsled česar se še bolj zaperajo sosedne dr žave proti Španski. Bolgarska. nedeljo dopoludne vstřelili so smrti obsojenega zarotnika Pa niča. Knez Ferdinand odpotoval je tikoma pred v Karlove toplice na Češko, kjer namerava pred ko ne diplomatičnim potom delovati na pripoznanje njegovega vladanja. Češki poslanec Salašek zastopnik trgovinske zbornice Praške, strokovnjak v izdelovanji sladkorja, umrl je po daljnem bolehanji. Pokojni bil je zelo zveden in vljuden pristaš „Češkega kluba". Žitna cena v Ljubljani 30. junija 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold, 66 kr. banaske Novičar iz domačih in tujih dežel. 7 gold. 55 kr. kr. turšice 5 gold. 87 kr» soršice 4 gld rži 4 gold ovsa 3 gold. 09 kr 71 kr ječmena 4 gold. 39 kr ajde 5 gold. 20 kr Krompir Dunaja. — Novo imenovanemu kardinalu Albinu 3 goid. 03 kr. 100 kilogramov. Dunaj ewskemu je cesar v dvorni cerkvi sv. Avgu- ština slovesno izročil „baret u î dalje so zaprisegli novo- na I pomenljivem trenutku ko stopajo naše stare v svoji doslednosti v drugo polletje svojega 48. tečaja, stopa tudi vredništvo „Novic neupogljive „Novice ta kateremu ni treba črkice lastne hvale ker in pa vspehi, kateri se kažejo v toliko sijajnejšim svitu 14 zopet pred čitatelje in naročnike-ga hvalijo dosti lastna, Slovencem blagonosna dela i ker so se časi in razmere Slovencev v mi nulih letih prav stvarno spremenila. Svoj čas bile so „Novice" edini list za vse duševno mogel zadostovati za samo politično delovanje delovanje našega naroda i danes en sam dnevnik pa ako primerno velike oblike samo tedaj redovanje imelo svoje stalne in spretne sodelovalce po vsih posameznih pokrajnah slovenskih kot tednik s skromnim obsegom mogle zadostovati Novice merijo tako daleč da vsem velikim zahtevam katere se stavljajo danes velikemu političnemu listu Novice" vstajajo tednik prinaša čitateljem svojim, kakor od nekdaj, navodila gospodarsk podu eno in kratkočasno berilo, poglavitno pa izmed političnega življenja v prvi vrsti v posnetku vs& tega one novice, ki zadevajo nas Slovence, vrh Izmed domačih političnih novic ozirajo se „Novice" posebno deželnih zborih in pa v državnemu zboru pa tudi vse imenitnejše dogodbe obširnega sveta na delovanje slovenskih zastopnikov v Te vrste novic prinaša naš list neposredno z najbolj podučenih virov s tako nadrobno stjo in z ono razsodnostjo, katera je mogoča samo v prvi vrsti vdeleženim močem pri tem delovanji Čitatelji „Novic" dobivajo toraj nekaljena in pečat resničnosti in vrh tudi najnovejše dogodbe za narod nepristranska poročila, katerim tega vtisnjen namen • v vse slovenske politike vzdržati v slogi, ker stare skušnje in pričajo nam da nam edino sloga podaja ključ povolnim vspehom nas Prijateljem svojim obetamo toraj edino le, da se „Novice" vedno le in enako svojega starega vodila; „Vse za vero, dom. strogo drže cesarja!" pri lem pa se stanovitno izogibajo osebnih pravd, ker nas skušnja uči. da se iz teh rodé prepiri in nesloge o našem složnega delovanja tako potrebnem taboru. gorko zahvalo katero paao enako gorko ekamo svojim prijateljskim podpornikom in sodelovalcem skle prošnjo, naj ostanejo „Novicam še dalje prijazno naklonjeni Čitatelje naše so stali do vrsto naročnikov ako so jih zadovolila sedaj naša zunaj rst naročnikov naprosimo da se načela in za malo vstopijo v plačilo vsak teden podajano jim mnogovrstno gradivo. Svoje vabilo sklepamo z željo, da se krog Noviškega delovanja bolj in bolj širi, tako da mnogobrojni družbi praznujemo v par letih 50. letnico prvega slovenskega lista. v po posti prejemane za celo leto 4 gld. „Novice" stanejo kr,. za pol leta gid 10 kr., za četrt leta gld 10 kr v tiskarni M 1» í i M i > 40 za > ? > ! * * 70 za * > * y 90 , 1 majo Udje c kr. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. ceneje ako ne preje Naročnina naj tiskarne v Ljnbljani. se po • v • najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni urednik Gustav Pire. Tifek in založba Blasnikovi nasledniki.