K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 342 ŠKRJANEC Klemen, dipl. zgodovinar, SI-4000 Kranj, Hafnarjeva pot 35, klemenskrjanec88@ gmail.com Razvoj kranjskega mestnega grba Zgodovinski časopis, Ljubljana 72/2018 (158), št. 3-4, str. 342–371, cit. 109 1.01 izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (En., Sn., En.) Mesto Kranj ima svoj grb že ve č kot 500 let. Sledi o njegovem nastanku in razvoju so precej skope, saj so ve činoma izgubljene ali uni čene. Ostali so nam le redki dokazi v podobi pe čatov, žigov, štempljev, risb in opisov, ki nam pokažejo raztrgano pot mestnega simbola skozi zgodovino. Razprava poskuša prikazati to razvojno pot od prve znane upodobitve do današnjega grba, ki v veliki meri odstopa od tradicije. Na koncu je podan predlog mestnega grba, ki bi po heraldi čnih pravilih, estetiki in barvni kombinaciji moral zastopati mesto Kranj in njegovo ob čino. Klju čne besede: heraldika, sfragistika, grbi, pe čati, Kranj. ŠKRJANEC Klemen, BA in History, SI-4000 Kranj, Hafnarjeva pot 35, klemenskrjanec88@ gmail.com Development of the Kranj Coat of Arms Zgodovinski časopis (Historical Review), Ljubljana 72/2018 (158), No. 3-4, pp. 342–371, 109 Notes 1.01 izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (En., Sn., En.) The city of Kranj has had its coat of arms for more than 500 years. Traces regarding its origin and development are rather modest, since they are, for the most part, either lost or destroyed. All we are left with are rare pieces of evidence in the form of seals, stamps, drawings, and descriptions indicating the city symbol’s tattered journey through history. The paper aims to demonstrate the developmental path from the fi rst known depiction of the coat of arms to its modern-day version, which deviates greatly from the established tradition. A suggested coat of arms that would represent the city of Kranj and its municipality according to heraldic rules, aesthetics, and colour combination is presented at the end of the article. Key words: heraldry, sigillography, coats of arms, seals, Kranj. Klemen Škrjanec Razvoj kranjskega mestnega grba Heraldi čni vidik Simbol mesta Kranja je orel, ki se danes, razen na avtomobilskih tablicah, znakih na mestnih ograjah, koših za smeti ter vratih mestne ob čine, ne uporablja ve č tako kot v preteklosti, ko je grb navdajal meš čane s ponosom in jih v reprezen- tativnem pomenu lo čeval od drugih mest. Preprost opis današnjega grba mestne občine je rde č orel, postavljen na sivo polje zgodnjerenesan čnega š čita. Orel je poleg leva najpomembnejša in najpogostejša heraldi čna podoba, ki predstavlja dostojanstvo, mo č, plemenitost in pravi čnost. 1 V grboslovju je upodo- bljen kot enoglavi ali dvoglavi. Orel je predstavljen kot mitološki kralj ptic že pri zgodnjih civilizacijah in v antiki. Ravno zaradi njegovega plemenitega pomena ni presenetljivo, da so si ga za svoj reprezentativni znak izbrali vladarji in plemi či, ki so hrepeneli po obnovitvi rimskega cesarstva. Tako je bilo vse od Karla Velike- ga, prek Otonov in Salijcev do Henrika IV., ki je že pe čatil listine v podobi orla. Vendar lahko o heraldi čnem pomenu orla govorimo šele po vzpostavitvi fevdal- nega sistema, ki predstavlja za četek razvoja grboslovja. 2 Orel je moral s svojimi razprtimi krili, perutmi, nogami, kremplji in repom v heraldi čnem š čitu vedno stati strogo simetri čno. V endar pa so se oblike orlovih telesnih delov skozi stoletja spreminjale, ravno tako, kot se je spreminjala moda v heraldiki. To nam omogo ča lažja datiranja nastanka grbov in pe čatov. Prvi heraldi čni orli, ki so nastali v 12. stoletju, so bili stroge in preproste oblike. Zaznamovala jih je dvignjena glava z zaprtim, ukrivljenim kljunom in krili z malo peresi, spuš čenimi navpi čno navzdol s polžastim zaklju čkom. Rep je bil preprost, skupaj spet z vozlom, noge so štrlele navpi čno s trupa. V poznejših obdobjih dobi podoba orla bolj elegantno in bogato obliko. Glava se poravna vodoravno, kljun se razpre, krila se oblikujejo v polkrog in dobijo vmesna vlakna, ki dodatno zapolnijo prostor na š čitu. Jezik, ki sili iz kljuna, je vse bolj poudarjen, kakor tudi taci z ostrimi kremplji, ki tvorita pravi kot. Med njima je košat rep s peresi, ki se srpasto širijo na obe strani. 16. stoletje predstavlja najvišjo to čko v ornamentnem upodabljanju heraldi čnega orla. Vratna peresa so mo čno poudarjena v obliki kodrov ali plamen. Peruti so zvezdaste oblike, taci sta podobni žabjim krakom, rep je skodran, mo čno pove čan in nenaravno razprostirajo č. V vsakem praznem prostoru so še dodatna vmesna vlakna. Ti tipi čni renesan čni elementi, ki razburkano obdajajo grbovno podobo, enakomerno zapolnijo prostor 1 Germ, Simbolika živali, 148–152. 2 Leonhard, Das grosse Buch der Wappenkunst, 182. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) | 342–371 343 K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 344 na ščitu. S tem obdobjem se razvoj heraldi čnega orla kon ča in poznejše oblike se štejejo za neheraldi čne. To predvsem velja za upodobitve orla v sede či ali lete či obliki, torej naturalisti čno, saj mora biti heraldi čni orel vedno uprizorjen frontalno, z glavo, obrnjeno na stran. Na glavi ima lahko krono ali nimb kot dodatni element, ki prinaša prestiž. Telo je gladko, brez perja ali poraš čeno s perjem v obliki lusk. Na prsih je lahko postavljen tudi š čit ali prsni krajec, ki se zaklju čuje v peruti. 3 Grb in vsi grbovni elementi so pobarvani v to čno dolo čenih heraldi čnih barvah. Lo čimo jih na kovine in barve. Kovini sta zlata in srebrna oziroma rumena in bela, barve pa rde ča, modra, zelena in črna. Glede podajanja barv na grb velja pravilo, da kovina ne gre na kovino ter barva ne na barvo. Grb je obi čajno sestavljen iz kovine in barve, nikakor ne dve kovini ali dve barvi skupaj, razen pri starejših grbih, kjer je tradicija pomembnejša. Tako je pri V alvasorjevem grbu mesta Kranja iz grbovne knjige, v katerem je rde či orel na modri podlagi. 4 Krajevna heraldika praviloma vsebuje samo š čit, najpomembnejši člen v heraldiki, brez drugih grbovnih elementov, ki dodajajo vrednost plemiškim in cerkvenim grbom. Najpogosteje se uporablja gotski in renesan čni ščit, vse poznejše oblike pa že spadajo v čas heraldi čne deka- dence, kjer dobijo bohotno okrasje. 5 Na obliko š čita sta vplivala predvsem moda in čas, v katerem je grb nastal, in to po navadi z grbom ni imelo nobene zveze, saj se zdi, da je bila za snovalce grba v časih bolj pomembna oblika š čita kot pa heraldi čna pravila. Mestna ob čina Kranj danes uporablja zgodnjerenesan čni ščit brez dodatnih zavihkov, ki zaznamujejo poznejša obdobja. Z nastankom mest na Slovenskem je povezan mestni gospod, ki je imel pra- vico povzdigniti kraj v mesto in mu podeliti grb. V mnogih primerih so ta mesta prevzela grb mestnega gospoda. Pozneje, ko je mestna avtonomija postala dovolj mo čna, so si pridobili pravico postaviti svoj grb, ki so ga izbrali na podlagi zgodo- vine, legend ali dogodkov. Kranj se prvi č omenja v 11. stoletju, njegovi meš čani leta 1221, leta 1256 pa v listinah prvi č zasledimo status mesta. Ta privilegij so meš čanom podelili grofje Andeško-Meranski, ki so bili gospodarji mesta Kranja in hkrati najve čja koncentracija mo či na Kranjskem v turbulentnem 13. stoletju. 6 Upravi čeno lahko trdimo, da sta tako Kranjska kot Kranj pridobila predstavni znak prav od te bavarske rodbine. Ali so si Kranj čani sami izbrali orla ali jim ga je poklonil sam ustanovitelj, je še vedno odprto vprašanje. V 13. stoletju seveda še ne moremo govoriti o grbu mesta, ampak pe čatu, saj ta še nima š čita – glavnega grbovnega atributa. Kljub prvemu odkritemu pe čatu, ki ga uvrš čamo na za četek 14. stoletja, lahko sklepamo, da je mesto pe čatilo z enakim pe čatom že kmalu po dobljenem mestnem privilegiju. 3 Leonhard, Das grosse Buch der Wappenkunst, 196–201. 4 Stani č, Osnove heraldike, 16. 5 Leonhard, Das grosse Buch der Wappenkunst, 118–122. 6 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 40–42. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 345 Pe čat iz 13. stoletja Na listini, ki je zajemala nakup hube na Lužah iz leta 1315, 7 je bil odkrit najsta- rejši pe čat mesta Kranja (1). Okrogli pe čat s premerom 46 mm je na starejših listinah vtisnjen v naravni vosek, pozneje pa v zelenega s skodelico iz naravnega voska. Visi na pergamentnem traku ali svileni vrvici. Z njim so bili pe čateni dokumenti o raznih nakupih, prodajah, zakupih, ustanovitvah cerkvenih benefi cijev, sporih in poravnavah. 8 Ve čkrat odkrijemo, da je mesto prislonilo svoj pe čat v tuje zadeve in kot porok bdelo nad besedami, ki so bile zapisane v dokumentu. Vse omenjene listine so v nemškem jeziku. Pomembna je listina iz leta 1364, ki jo hrani državni arhiv v Pragi. Listino so izdali mestni sodnik, svet in ob čina meš čanov v privolitev dedni pogodbi med Habsburžani in češkim kraljem Karlom IV . Luksemburžanom. V tej potrditvi, ki so jo izdala tudi druga notranjeavstrijska mesta, se prvi č omenja mestni svet Kranja. 9 Mesto je pe čat uporabljalo vse do prve polovice 17. stoletja, čeprav je hranilo še dva druga novejša pe čata. V erjetno gre pri pe čatenju leta 1632 s starim pe čatom le za simbolno gesto, in ne za vsakdanjo prakso, saj je mesto želelo izkazati globoko spoštovanje dobrotniku Andreju Krölliusu za ustanovitev špitala v Kranju. V notranjosti pe čata je upodobljen enoglavi orel, ki stilsko spada v obdobje med 12. in 13. stoletje. Glavo ima dvignjeno in okroglo z velikim o česom. Kljun je rahlo razprt in ukrivljen, brez jezika. Krila ima razprta, z navpi čno padajo čimi peresi, ki se proti koncu zvijajo v polžasto obliko. Nogi sta postavljeni navpi čno iz trupa, rep je preprost in spet z vozlom. Na pasu med notranjo in zunanjo krožnico je napis v latinš čini: »+.S.DE CHERAINBVRGA*«. Šapast križ predstavlja invokacijo, pike in zvezda pa kot okras zapolnjujejo prostor med črkami. Pisava je majuskulna ali lapidarna z uncialnimi oblikami črk E, G in A. 10 Po mnenju strokovnjakov se je ta pe čat uporabljal že v 13. stoletju, 11 verjetno kmalu po pridobitvi statusa mesta. 7 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 437, napa čno, da je najstarejši pe čat ohranjen na listini iz 1344. 8 Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 70–73. 9 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 49; Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 70. 10 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 437; Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 72. 11 Melly, Beitraege zur Siegelkunde, 105; Ströhl, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn, 43; Gall, Österreichische Wappenkunde, 241. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 346 Tabela 1: Listine z ohranjenim pe čatom iz 13. stoletja Datum listine Zadeva Vrsta pe čata Vosek Ohranjenost pe čata 1315, 25. 5. nakup hube na Lužah 12 vise či naravni zelo slaba, ploskev mo čno zlizana 1344, 28. 3. prodaja med Brniškimi in cerkvijo na Šmarjetni gori 13 vise či naravni dobra, spodnji rob odkrušen 14 1364, 18. 2. soglasje z dedno pogodbo 15 vise či, v skodelici naravni zelo dobra 1401, 17. 8. ustanovitev maše v župnijski cerkvi 16 vise či naravni slaba, okrušeni robovi 1424, 22. 5. poravnava spora med župnikom in mestom glede novega župniš ča 17 vise či, v skod. iz naravnega voska zeleni zelo slaba, ohranjen le polovico 1452, 13. 9. prodaja posestev župnijske cerkve za njeno popravilo in ustanovitev kaplanije 18 vise či, v skod. iz naravnega voska zeleni zelo slaba, ohranjena samo spodnja polovica 1483, 16. 9. ustanovitev špitalske kaplanije 19 vise či, v skod. iz naravnega voska zeleni slaba, sredinski del odpadel 1494, 25. 4. ustanovitev kaplanije pri oltarju sv. Nikolaja 20 vise či, v skod. iz naravnega voska zeleni dobra, ponekod odkrušen 1508, 3. 6. daritev kranjskega župnika Matije Operta bratovš čini sv. Rešnjega telesa 21 vise či, v skod. iz naravnega voska zeleni zelo dobra 1508, 19. 6. potrditev daritve kranjskega župnika 22 vise či, v skod. iz naravnega voska zeleni slaba, ponekod odkrušen, manjka osrednji del 1632, 8. 7. ustanovitev špitala 23 vise či, v skod. iz naravnega voska zeleni slaba, preperel 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Pe čat iz prve polovice 16. stoletja Š čit je najpomembnejši sestavni del grba, saj brez njega ne moremo govoriti o grbu. Kdaj to čno dobi mesto Kranj grb, ne vemo, vemo pa, da so Kranj čani zamenjali pe čat v prvi polovici 16. stoletja, na katerem se pojavi orel v š čitu (4). Takrat je prvi č upodobljen mestni grb Kranja v mestnem pe čatu. Prvi č je ohranjen iz leta 1518 na listini, ki je naslovljena ljubljanskemu škofu Krištofu Ravbarju glede novosezidane Roženvenske cerkve. Listina je v latinš čini, saj je bila naslovljena na 12 ARS, 1315 V 25. 13 ARS, 1344 III 28. 14 Na hrbtni strani odtisnjen s sedmimi dvojnimi ovalnimi odtisi. 15 NAP, 1364 II 18.; Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 70. 16 GMK, 1401 VIII 17.; Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 70–71; Kranjski mestni svet naznanja, 28. 17 NŠAL 101, 1424 V 22.; Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, 63. 18 ARS, 1452 IX 13.; Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 72. 19 ARS, 1483 IX 16.; Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 72. 20 GMK, 1494 IV 25.; Kranjski mestni svet naznanja, 34. 21 ARS, 1508 VI 3. 22 ARS, 1508 VI 19. 23 ARS, 1632 VII 8. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 347 poglavarja ljubljanske cerkve. Pe čat je ohranjen v fragmentu, vidi se samo zgornji del pe čatnega napisa. V Otorep čevi knjigi je napisano, da je najstarejši mestni pe čat, odtisnjen s tem pe čatnikom, iz leta 1530, vendar pa je bil v uporabi že vsaj 12 let prej oziroma prav mogo če od samega za četka 16. stoletja. Pe čat je enake oblike kot iz 13. stoletja, okrogel s premerom 46 mm. Napis na traku okoli pe čatne podobe je skoraj enak prvotnemu, tudi ta ne nakazuje na mesto ali skupnost. Napis v latinš čini se glasi: »+S+DE+CHERH INBVRGA+«. Trak je prekrit s š čitom na spodnjem delu pe čata in lo čuje besedo mesta med črkama H in I. Poleg dodanih križev, ki lo čujejo besede, je druga čna črka H, ki nadomesti črko A v starem pe čatu. Ker pa je napis skoraj popolnoma enak tistemu iz 13. stoletja, Otorepec upravi čeno sklepa, da je omenjena črka zmota, ki je nastala pri vrezovanju pe čatnika. Vendar se Kranj čani o čitno niso ozirali na to marginalno napako. V koraku s časom je tudi š čit, ki je zgodnjerenesan čne oblike z dvema urezninama na obeh straneh, ki naj bi po Otorepcu predstavljal razpotegnjeno živalsko kožo. O čitno je š čit privezan na dva jermena, ki sta pritrjena na trak, tako da ne visi v zraku. Za njim se komaj vidno opazi konec traku, ki se vije za hrbtom š čita, z dodatnim križem. Kot re čeno, se v š čitu, ki sicer precej neenakomerno zapolnjuje notranjost pe čata in opazno sili bolj proti spodnjemu zunanjemu robu, nahaja orel, ki je stilno postavljen v sredino 15. stoletja in na za četek 16. stoletja. Glava, ki gleda naprej, v heraldi čno desno, je postavljena bolj vodoravno, z razprtim kljunom in štrle čim jezikom. Oko je manjše in manj vidno. Vrat je debelejši in dodana so mu vratna peresa. Krila oblikujejo polkrog in izgubijo polžaste konice, ki jih nadomestijo dodatna vlakna. Tudi med peresi na krilih so vtaknjena vlakna, ki še bolj zapolnijo prostor. Štrle či nogi oblikujeta pravi kot, kremplji na prstih so jasno vidni in zastrašujo či. Rep je še vedno dokaj preprost, bolj razširjen, repna peresa na koncih se oblikujejo v kavlje. 24 Zelo zanimiv se zdi predmet, ki ga je pe čatorezec izdolbel nad š čitom. Majhna krona, ki je to čno nad š čitom, je rahlo nerodno postavljena, saj bi jo pri čakovali ali na orlovi glavi ali na tem mestu, kjer je, vendar veliko ve čjo, ki bi služila kot okrasje š čitu. Žontar piše, da so v 16. stoletju Kranj čani svojemu orlu postavili knežji klobuk na glavo. 25 O tem govori tudi Ströhl, avstrijski heraldik, ki ga po vsej verjetnosti povzema tudi Žontar, ki opisuje orla, okronanega s knežjim klobukom na mestnem pe čatu v 18. stoletju, ter da ga pe čat v 13. stoletju še ni imel. 26 Otorepec poda mnenje, da gre za poskus prilagoditve grbu dežele Kranjske, 27 ki je cesarsko krono dobila zaradi zvestobe cesarju Frideriku III. leta 1463, poleg nadgradnje srebrne barve v zlato. Da pa gre zgolj za poskus, izdaja lega, saj bi ponosni lastniki grba verjetno krono postavili, kamor spada, in ne sramežljivo na vrh š čita. 24 Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 74. 25 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 48. 26 Ströhl, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn, 43. 27 Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 74; Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 48. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 348 Tabela 2: Listine z ohranjenim pe čatom iz prve polovice 16. stoletja 28 29 30 31 32 33 34 35 Datum listine Zadeva Vrsta pe čata Vosek Ohranjenost pe čata 1518, 11. 11. prošnja ljubljanskemu škofu za potrditev kaplana v novi Roženvenski cerkvi 28 vise či, skod. iz naravnega voska zeleni zelo slaba, ostal samo zgornji del napisa 1530, 20. 3. prodaja ob činske njive 29 vise či, skod. iz naravnega voska zeleni zelo slaba, odpadel zunanji rob 30 1530, 14. 9. potrjevanje menjave hiš med meš čani in ljubljanskim škofom 31 vise či, skod. iz naravnega voska zeleni zelo dobra 1534, 1. 11. kreden čno pismo kranjskih mest poslancem na dvor 32 vtisnjen zeleni zelo slaba, osrednji del in del napisa izbit 1542, 17. 6. prodaja ob činske njive 33 vise či, skod. iz naravnega voska zeleni zelo dobra 1544, 26. 7. 34 predlog ljubljanskemu škofu za benefi ciat pri sv. Lenartu 35 vise či, skod. iz naravnega voska zeleni zelo dobra Mali sodni pe čat iz prve polovice 16. stoletja Istočasno se je od prve polovice 16. stoletja 36 do prve polovice 18. stoletja uporabljal manjši sodni pe čat (5). Uporabljen je bil za pe čatenje listin v sodnih oziroma pravnih zadevah. 37 Prvi č je ohranjen na listini iz leta 1541. Pe čat je okrogle oblike s premerom 25 mm. V njegovi notranjosti je postavljen poznorenesan čni š čit in na njem nekronani orel. Na zunanjem pasu med notranjo in zunanjo krožnico je napis: »SEC. IVDICIALE CRAINBVRGENSE«. V nadškofi jskem arhivu so ohranjeni tudi primerki pe čata, 38 ki je bil odtisnjen na papir, v t. i. obliki suhega pe čata. Ta oblika pe čatenja je zaživela v 17. stoletju. 28 GMK, 1518 XI 11.; Kranjski mestni svet naznanja, 38. 29 ARS, 1530 III 20. 30 Na hrbtni strani vtisnjen protipe čat. 31 NŠAL 101, 1530 IX 14.; Čipi ć Rehar, Listine Nadškofi jskega arhiva Ljubljana, 72. 32 ZAL LJU 0333, 1534 XI 1. 33 ARS, 1542 VI 17. 34 Pri Otorepcu, Srednjeveški pe čati in grbi, 293, napaka, saj je julij namesto junij. 35 NŠAL 101, 1544 VII 26.; Čipi ć Rehar, Listine Nadškofi jskega arhiva Ljubljana, 97. 36 Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 75, ima napa čno navedeno, da je s konca 16. stoletja; Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 68–69, tudi, da je iz 15. stoletja. 37 Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 75. 38 NŠAL 101, 1643 VIII 8.; NŠAL 101, 1660 XI 12.; NŠAL 101, 1661 I 9. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 349 Tabela 3: Listine z ohranjenim sodnim pe čatom iz druge polovice 16. stoletja 39 40 41 42 Datum listine Zadeva Vrsta pe čata Vosek Ohranjenost pe čata 1541, 24. 3. prodaja njive v V oklem 39 vise či, skod. iz naravnega voska zeleni dobra 1572, 7. 8. prodaja kmetije v Zadragi 40 vise či, skod. iz naravnega voska zeleni slaba, na robu odkrušen 1576, 25. 3. prodaja zemljiš ča na Gorenji Beli 41 vise či, skod. iz naravnega voska zeleni slaba, na robu odkrušen 1611, 20. 4. sporo čilo o zavezi dajatve za ve čno lu č pri pokopališ ču farne cerkve 42 vise či, skod. iz naravnega voska zeleni zelo slaba, preperel Pe čati kranjske mestne pisarne iz 18. in 19. stoletja Avstrijski heraldik Hugo Gerard Ströhl je pri opisu pe čata, ki so ga Kranj- čani uporabljali v 13. stoletju, navedel tudi pe čatni napis iz 18. stoletja: »STATT CHRAINBVRC SIGILL«. Ströhl omenja, da orel na prvem kranjskem pe čatu še ni imel na glavi krone, v 18. stoletju pa je dobil knežji klobuk (8). 43 Otorepec pove- zuje obe kroni v primeru mesta Kranja s posnemanjem cesarske krone v deželnem grbu. Ströhlovo in Žontarjevo trditev, da je omenjena krona knežja, pripisuje njeni majhnosti in zaobljenosti. 44 Pečat je bil v uporabi od druge polovice 18. pa vse do sredine 19. stoletja. Istočasno je mesto uporabljalo pe čat, s katerim so se želeli vrniti k tradiciji kranjskega pe čatenja iz 16. stoletja. Z njim so pe čatili v 90. letih 18. stoletja in v prvi polovici 19. stoletja (10). Napis okoli pe čata je bil: »STAT CREINBVRC IN CREIN«. Glavna zanimivost na pe čatu je krona, ki ne leži na orlovi glavi, temve č v pe čatnem napisu in zapolnjuje prostor med besedami. Ponovno, kot v pe čatu iz prve polovice 16. stoletja, so si Kranj čani izdelali pe čat z dvomljivo krono, ki jo, kakor se izrazi Otorepec, sramežljivo postavijo nad š čit ali, v tem primeru, med pe čatni napis. Oba zgoraj omenjena pe čata iz 18. stoletja sem našel v obliki suhega pe čata. Pe čatenje v vosek je postalo v zadnjih dveh ali treh stoletjih bolj redkost kot pravilo in so ga uporabljali samo za sve čane primere. V endar je tudi suho pe čatenje po časi izginjalo iz prakse, v 19. stoletju se pojavijo s črnilom odtisnjeni štemplji. V zadnji četrtini 19. stoletja in vse do konca skupne države pod žezlom Habsburžanov so bile v uporabi tudi nalepke pe čatov. Njihov prvotni namen je bila vrnitev k tra- diciji pe čatenja, saj so bile na dokument pritrjene tako, da jih je prejemnik moral pretrgati, če je hotel prebrati vsebino pošiljke. Vendar pa niso bile namenjene le 39 ARS, 1541 III 24. 40 ARS, 1572 VIII 7. 41 GMK, 1576 III 25.; Kranjski mestni svet naznanja, 42. 42 ARS, 1611 IV 20. 43 Ströhl, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn, 43. 44 Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 75. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 350 varovanju vsebine, temve č tudi overovitvi listine. V teh primerih je bila nalepka prilepljena na papir ali, v primeru vsebinsko obširnejšega dokumenta, tudi na vrvico, ki je skupaj držala liste. V ta namen notarji še danes pe čatijo izdane dokumente. Na nalepkah iz preloma 19. stoletja je bil kronan orel z napisom: »ŽUPANIJA*V KRANJI*« in na novejšem: »ŽUPANSTVO*KRANJ*« (18). Nalepke so izdajali v modri ali rde či barvi. Grb Andeško-Meranskih grofov in broša iz karolinškega obdobja V visokem srednjem veku se pojavijo prvi grbi in prva pravila, s pomo čjo katerih so se grbi za čeli lo čevati med seboj. Vendar je za mestno heraldiko še vedno malo prostora, saj je do konca srednjega veka še mo čno v povojih. V tem obdobju že zasledimo prve omembe in prve upodobitve, ki kažejo, da mestni grbi že preidejo iz pe čatne podobe na grbovno. Strokovnjaki, ki so se ukvarjali z zgodovino mesta Kranja ter njegovim simbolom, so sprejeli tezo, da grb izvira iz rodbinskega grba grofov Andeško-Meranskih. 45 V grbu naj bi imeli rde čega leva na beli in zlatega orla na modri podlagi. 46 To čna dolo čitev barv je zaradi pomanjkanja arhivskega gradiva precej otežena, saj avtorji navajajo razli čne barve. Otorepec navaja belega orla na modrem polju in s tem popravlja Žontarja, ki trdi, da je orel rde če barve. 47 Tudi priznani avstrijski heraldik von Siegenfeld, ki povzema pesem Konrada von Mure, piše o belem orlu na modrem polju. V isti sapi doda, da je ta grb prevzela Kranjska in spremenila barvi. 48 To se je nedvomno zgodilo v 13. stoletju, saj je takrat nosil naziv deželnega kneza oziroma njegovega namestnika Henrik IV ., ki je umrl leta 1228. Verjetno sta Kranj in Kranjska prevzela orla še v času Henrikovega življenja, v prvi četrtini 13. stoletja. Obstaja tudi teorija, da naj bi kranjski mestni simbol izviral iz tirolskega grba: na srebrnem polju rde č okronan orel z zlato prsno prepono. 49 Andeško-Meranski grofje so imeli svoja posestva na Bavarskem in Tirolskem, tako da bi lahko oba simbola, ki so ju postavili v svoj grb, prevzeli iz obeh deželnih grbov ali obratno. Ta barvna kombinacija sovpada z upodobitvijo v Kranjskem antifonariju iz 15. stoletja, vendar bi po tej teoriji bili kranjski meš čani pozneje primorani zaradi želje po edinstvenosti spremeniti barvo ozadja iz srebrne v modro. Leta 1953 so na mestu nekdanjega mestnega pokopališ ča okoli farne cerkve v grobovih odkrili domnevni dokaz o še starejšem izvoru mestnega grba. Odkrili so zaponko, datirano v 9. stoletje, na kateri je upodobljena ptica. 50 V notranjosti je pti čja fi gura z razprtimi krili in na svojo levo stran obrnjeno glavo. Broša je bila že 45 Gall, Österreichische Wappenkunde, 241; Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 48; Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 74. 46 Schultes, Diplomatische Beyträge, 224–225. 47 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 48; Otorepec, Srednjeveški pe čati in grbi, 74. 48 Siegenfeld, Das Landeswappen der Steiermark, 256. 49 Adam, »Kranjski antifonar in grb mesta Kranja«, 4. 50 Grobiš če Župna cerkev iz leta 1953, 220–221. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 351 ob odkritju zelo slabo ohranjena. 51 Tudi arheološka izkopavanja leta 1964 na istem mestu so odkrila zanimiv predmet z motivom orla, bronasto fi bulo s premerom 35 mm, iz druge polovice 10. ali z za četka 11. stoletja. 52 Na osrednjem polju je upodobljen orel z razprtimi krili. Zaradi slabega odlitka se ne da dolo čiti, v katero smer je obrnjena glava. Podobne zaponke so bile najdene v Slovenj Gradcu, na Ptuju in Žalah pri Zasipu, kar bi lahko pri čalo o skupni delavnici v zahodnem alpskem prostoru. 53 Lahko bi domnevali, da ti dve najdbi prikazujeta za četke kranjske mestne heraldike, ki naj bi segali vse do merovinške ali karolinške dobe. 54 Vendar je argumentov za to zelo malo. Konec koncev gre v tem primeru za funkcionalen predmet v vsakdanjiku, s katerim so si bogatejši sloji spenjali svoja obla čila in bi orel lahko pomenil statusni simbol ali modo takratnega časa. Na žalost je podoba na zaponkah komaj vidna zaradi razjedene kovine in predstavlja problem pri dolo čbi vrste ptice, vendar pa se v literaturi vedno uporablja beseda orel. Še bolj pa bode v oči dejstvo, da se je heraldika za čela razvijati šele v času križarskih vojn konec 11. stoletja in še takrat so bili nosilci grbov posamezniki ali skupine, nikakor pa še ni obstajala mestna heraldika. Motiv orla v merovinški, karolinški in ketlaški kulturi tudi ni redkost, kar potrjujejo tudi fi bule, najdene drugod po Sloveniji, Avstriji in Nem čiji. 55 Ker pa skoraj zagotovo ne gre za mestni grb, bi lahko bila ta podoba orla vseeno vir, iz katerega so mestni veljaki v 13. stoletju črpali ideje za svoj novi privilegij. Vendar pa je teza o izbiri Andeško-Meranskega orla kot orla iz heraldi čne prazgodovine bolj verjetna. Antifonarij iz leta 1491 Orel v š čitu na mestnem pe čatu iz prve polovice 16. stoletja verjetno ni prvi upodobljeni mestni grb Kranja. Ta naziv bi si lahko zaslužili dve risbi 56 v antifo- nariju iz leta 1491, ki ga hrani Nadškofi jski arhiv v Ljubljani (2 in 3). 57 Kranjski antifonarij v dveh kodeksih je pripadal stari knjižnici župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev in naj bi nastal v lu či prenove kranjske cerkve. 58 Kodeksa vsebujeta liturgi čna besedila za bogoslužje in na pesniški na čin oblikovano zgodbo oglejskih mu čencev, zaš čitnikov kranjske župne cerkve. Avtor je bil Ioannes von Werd de Augusta iz današnjega Donauwörtha pri Augsburgu. 59 Bil je potujo či iluminator, kakor ga je opredelila Golobova, saj naj bi bil tako pisec besedila, not in tudi kre- 51 Knifi c, Pismo brez pisave, 89. 52 Grobiš če Župna cerkev iz leta 1964,1965 in 1966, 59. 53 Knifi c, Pismo brez pisave, 89; Kemperl, »Štiri orlovske zaponke«, 11–12. 54 Kastelic, »Staroslovanski Kranj«, 48–49. 55 Kemperl, »Štiri orlovske zaponke«, 13. 56 NŠAL 102, a. e. 18, š. 9 in a. e. 19, š. 10. 57 Adam, »Kranjski antifonar in grb mesta Kranja«, 4. 58 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 139; Kos, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, 149. 59 Snoj, Zgodovina glasbe na Slovenskem, 75. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 352 ator čudovitih slik. 60 Zaradi zahtevnosti dela je mogo če trditi, da je pri nastanku rokopisa sodelovalo ve č mojstrov, ki bi potrebovali skriptorij in bogato založeno knjižnico, iz katere bi črpali gradiva za pripravo dela. To bi bilo po vsej verjetnosti prevelika naloga za srednjeveški Kranj. Pomembni sta prvi strani prvega in drugega zvezka. Spodnjo stran tvori angel, ki v svojih rokah na vsaki strani drži po en zgodnjerenesan čni ščit. Na prvi strani prvega kodeksa je spodnji del angela odrezan, tako tudi spodnji del obeh grbov. Angel v obeh risbah drži v desni roki grb z dvoglavim modrim orlom na zlatem polju s polmesecem v rde če-beli šahovnici, v levi pa grb z enoglavim rde čim or- lom na srebrnem polju. 61 Grba sta v obeh primerih zanimiva in posebna, saj naj bi predstavljala grba dežele Kranjske in mesta Kranja. V endar pa prvi opisi kodeksov, ki ga podajata Stele in tudi Žontar, ki povzema slednjega, ne navajajo lastnika grbov, ampak samo njun opis. Golobova navaja, da je rde či orel na beli podlagi grb Kranja in temnomoder orel na srebrni osnovi grb Kranjske. Omenja tudi, da je imel dvoglavi orel verjetno tudi zlato krono, kar pri ča o habsburški hiši nad deželo Kranjsko. 62 V endar pa nekaj let pozneje v katalogu o knjižnem slikarstvu v srednje- veških rokopisih piše o dvoglavem habsburškem orlu in grbu dežele Kranjske. 63 Pri tem gre najbrž za napako, ker se datira nastanek antifonarija v leto 1491, tik pred smrtjo Friderika III., ki je, kot vsi cesarji, v svojem grbu nosil cesarskega, črnega dvoglavega orla na zlati podlagi, in nikoli modrega orla. Tudi pri zamenjavi grba dežele Kranjske in mesta Kranja gre najbrž za zmoto. Prav mogo če bi bilo, da sta bila š čita že predhodno narisana, njuni vsebini pa šele ob naro čilu. O tem bi lahko pri čale skicirane orlove tace v deželnem grbu, ki verjetno predstavlja prostor za cesarskega orla, saj jih v mestnem grbu, ki je namenjen za poljubni grb naro čnika, ni. Možno je tudi, da Johannes ni natan čno vedel, kako je videti deželni grb in da sta kodeksa v tem primeru nastala v Augsburgu, od koder prihaja pisar. Vendar to tezo izpodbija Golobova. Zakaj bi torej Johannes v svojem imenu še posebej poudaril, da prihaja iz Augsburga? 64 Za naše podro čje je zanimiv grb, ki naj bi predstavljal grb mesta Kranj. Gre za rde čega enoglavega orla na srebrni podlagi. Če vzamemo v obzir, da sta kodeksa nastala leta 1491, je to zagotovo prvi do zdaj odkriti grb mesta Kranja. Dolgo je veljalo, da je najstarejši grb Kranja naslikan v V alvasorjevih knjigah, kjer najdemo tudi barvno upodobitev – v modro polje postavljen rde či orel. To barvno kombinacijo danes strokovnjaki zavra čajo kot neheraldi čno in jo postavljajo v obdobje heraldi čne dekadence. Modra in rde ča v heraldiki predstavljata barvi in gresta skupaj s kovino, kot sta zlata in srebrna, ne ena z drugo. Zanimivo je, da je v Kranjskem antifonariju naslikan grb v rde če-srebrni barvni kombinaciji, skoraj 200 let pozneje pa v rde če-modri. Pozneje so grb upodabljali po V alvasorjevi rde če- -modri, pri čemer orel nikoli ni postavljen v srebrno polje. Je mogo če, da je modra 60 Golob, »Johannes von Werd de Augusta – potujo či iluminator?«, 387–395. 61 Kos, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, 173–174. 62 Golob, »Johannes von Werd de Augusta – potujo či iluminator?«, 387. 63 Golob, Manuscripta, 42. 64 Golob, »Johannes von Werd de Augusta – potujo či iluminator?«, 391. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 353 barva v antifonariju zbledela? To bi bilo mogo če trditi pri poslikavi v drugi knjigi, kjer se ponekod po š čitu opazi odtenek temnejše barve, a gre po vsej verjetnosti za senčenje celotne podobe ali za predhodno skico, kot je v primeru orlovih tac v grbu dežele Kranjske. Nikakor pa tega ne moremo trditi v primeru prve knjige. Tam se barvi polj v obeh š čitih razlo čno vidita, tako srebrna v primeru grba Kranja, kot tudi zlata pri grbu Kranjske. Tudi barvi angelovih kril in orla v deželnem grbu sta modri, v drugi knjigi sicer malce zbledeli, vendar v prvi izrazito poudarjeni, tako da ne moremo trditi o modrem polju pri grbu Kranja v drugi knjigi. Na žalost pa sta obe upodobitvi orla v mestnem grbu v slabem stanju, še posebno v prvi knjigi. Če je orel v deželnem grbu ohranjen skoraj popolno, tega za mestni grb na drugi strani nikakor ne moremo re či. Rde ča barva je ponekod zbledela in v primerjavi z deželnim se zdi orel kot ponesre čeno izbrisan. Razprta krila s peresi in vmesnimi vlakni so še vidna, orlova glava, ki gleda v desno, je komaj zaznavna. Zanimiv je vrat, ki je na prvi pogled podoben labodjemu ali zmajskemu, zavitemu v svojo desno stran. Tudi višina glave je postavljena precej više kakor pri deželnem orlu. Ampak v tem primeru gre verjetno samo za zbledelo barvo na drugi strani orlovega vratu ali zgornjega dela telesa. Tudi v drugi knjigi je mestni orel slabše ohranjen kakor deželni, saj ni sledu o njegovem kljunu in tacah. Ampak njegovo telo z raz- prtimi krili, vratom in repom je lepo vidno in daje vtis stilske podobe iz sredine 15. stoletja. Njuno slabo stanje je posledica lege v levi angelovi roki, ki postavlja grb proti desnemu spodnjemu kotu lista, ki se uporablja predvsem za listanje rokopisa. Zaradi zanimivosti prve strani pri obeh rokopisih je razumljivo, da je tisti del lista prijelo precej radovednih rok. Valvasorjevi upodobitvi V obdobju novega veka se skrb za ohranitev in čuvanje simbolov zelo pove ča. V tem obdobju čutimo veliko sprememb v stilih, saj so na heraldiko vplivali razli čni slogi in moda takratnega časa. Valvasor nam poda dva grba mesta Kranja, barvno upodobitev v Veliki grbovni knjigi iz let 1687/88 65 in Slavi vojvodine Kranjske, ki je izšla leta 1689 66 (6 in 7). V zaklju čku 9. knjige Slave vojvodine Kranjske nam predstavi grbe mest in trgov, med temi najdemo tudi grb mesta Kranja. Val- vasor postavi orla v š čit zgodnjerenesan čne oblike. Orel ima široko razprta krila, z zelo dolgim ukrivljenim vratom in nogama. Na vratu so izrazita peresa, glava je majhna z izrazitim o česom, kljun ima rahlo odprt z iztegnjenim jezikom. Taci z razširjenimi prsti brez krempljev tvorita pravi kot, vmes je preprosto oblikovan rep. Tako kot š čit tudi podoba orla stilno spada v čas renesanse. Drugi grb je v Veliki grbovni knjigi, ki še vedno presene ča s svojo obsežnostjo in umetniškim delom. Delo obsega poleg kranjskih, ki predstavljajo skoraj polovico knjige, tudi štajerske, koroške, nemške in tudi nekaj grbov drugih dežel. Grbe je pod men- 65 Valvasor, Opus insignium armorumque, 18. 66 Valvasor, Čast in slava vojvodine Kranjske, 1857. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 354 torstvom Valvasorja zbral in zrisal Bartolomej Ramschissl v letih 1687 in 1688, kar je za tako delo neverjeten dosežek. 67 V grb mesta Kranja je postavljen živo rde č orel v bledo modro polje. Š čit stilsko spada v poznogotsko obdobje s spodaj polkrožnim zaklju čkom. Element Valvasorjevega časa je bujno okrasje, ki se vije okoli š čita in skupaj s š čitom predstavlja t. i. baro čno kartušo. Figura v notranjosti š čita je izrazito pokrita s perjem z razprtimi krili, dolgimi nogami v pravem kotu in preprostim, a košatim repom. Vrat ni zakrivljen kakor na prejšnji sliki, glava je postavljena vodoravno. Kljun je odprt z iztegnjenim jezikom. Na prvi pogled se zdi, da bruha ogenj, vendar je to verjetno samo napaka slikarja, ki se mu je čopi č prehitro premaknil po površini. Zanimiv je tudi dodatek na orlovi glavi. Zdi se, kot da ima orel po zgledu pe čata iz 16. stoletja na glavi sramežljivo postavljeno majhno kronico. Ker je celotno telo izrazito pernato, bi lahko sklepali, da gre za vratna peresa, ki orlu izstopajo tudi na glavi. Vendar na vratu ne zasledimo nobe- nih izstopajo čih peres, ki bi dale primerjavo. Prav mogo če je, da se je nenavadno postavljena krona na pe čatu iz 16. stoletja Ramschisslu zdela zanimiva in jo je postavil raje orlu na glavo kot pa na š čit. V literaturi ve čkrat zasledimo, da je upodobitev grba Kranja v Veliki grbov- ni knjigi prvi barvni prikaz grba tega mesta. Brez dvoma so se mestni veljaki in heraldiki ozirali na Ramschisslovo poslikavo, saj je Kranj v poznejših obdobjih ve čkrat upodobljen v modro-rde či barvni kombinaciji. Vendar nam Kranjski anti- fonarij poda starejšo barvno razli čico mestnega grba. To je rde č orel na beli-srebrni podlagi. Zakaj Ramschissl ni upodobil grba v teh barvah? O čitno je mesto v času med nastankom Kranjskega antifonarija in Velike grbovne knjige spremenilo grb. Razmik med tema dvema dogodkoma je skoraj dve stoletji, zato ne bi bilo prese- netljivo, da bi se ob čani med tem časom odlo čili za zamenjavo barve na grbovnem polju. Zanimivo je predvsem to, da so se odlo čili za heraldi čno nespremenljivo kombinacijo barv. V erjetno pa razlog ti či v tem, da ta fantomska sprememba spada v prvo polovico 17. stoletja, v vrhunec heraldi čne dekadence, ko so se izkrivljala stara pravila in dodajala nova, danes neheraldi čna. Prošnja deželnih stanov V letih 1837 in 1839 sta v Kranj prispeli dve pismi deželnih stanov. 68 Gubernij je potrdil predlog, da se v stanovsko grbovno knjigo poleg grbov višjega in nižjega plemstva vrišejo grbi »duhovne klopi« in deželnoknežjih mest. V prvem dopisu je bilo zaprošeno, da naj mestne oblasti deželnim stanovom pošljejo heraldi čno pravilno risbo grba ter njegov opis ali blazon, ki ga je mesto takrat uporabljalo. Poleg tega so zaprosili za histori čno razlago izvora grba ali privilegij o njegovi pridobitvi. Da pa stanovi niso prejeli zadovoljivega gradiva za svoj register, pri ča pismo dobri dve leti pozneje. V Ljubljani so leta 1837 prejeli natis mestnega grba 67 Otorepec, »Valvasorjeva Grbovna knjiga«, 31–62. 68 ZAL KRA 2, a. e. 96. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 355 brez š čita in ponovili prošnjo izpred dveh let ter jih opozorili, da mora biti grbovno polje druga čne barve od orla, ki je bil rde če barve. Zanimivo je, da so izrazili željo po čim ve čji risbi grba, ki je bil na uri župnijske cerkve v Kranju. Nedvomno je, da so mestne oblasti poslale ali odtis pe čata ali štampiljke, in ne svojega grba. Po- trditvena sredstva, kot so pe čati, žigi in štemplji, so enobarvni in v primeru Kranja brez š čita. V endar pa je razumljivo, da so mestne oblasti poslale okrnjeno pošiljko svojih simbolov, saj je celotni mestni arhiv leta 1811 pogorel do tal, kot izvemo v poznejših pozivih višjih organov glede simbolov. 69 Verjetno so skupaj s celotno koli čino dokumentov, listin in drugih dragocenosti pogoreli tudi vsi pe čatniki, žigovne matrice, štampiljke in morebitni zapisi o grbu ter njegovi podelitvi. Grb, ki je ustrezal deželnim stanovom, je, sode č po pismu iz leta 1839, imela kranjska župnijska cerkev. Nimam pa podatka o tem, ali je bil grb v notranjosti ali na zvoniku. Grbovne knjige 19. stoletja Konec 15. in na za četku 16. stoletja je ustvarjal polihistor Johann Ambrosius Siebmacher, ki je s svojim delom navdihnil poznejše heraldike, da so v njegovem imenu naslednja stoletja izhajale grbovne knjige. Ena izmed njih je leta 1885 izdana knjiga o mestnih grbih evropskih mest. Pri opisu grba mesta Kranja avtor povzema po Mellyu, 70 da izvira iz zgodnjih obdobij. To se navezuje na mestni pe čat iz 13. stoletja, ki ga še ne moremo šteti za grb. Grb, v tem primeru pe čat, ima v svoji sredini orla z desno obrnjeno glavo in razprtimi krili. Pri tem doda, da je verjetno starejša podoba v mestnem grbu vsebovala tudi krono na glavi in na prsih spono v obliki polmeseca, ki se kon čuje proti koncu kril. Barv grba ne poda. 71 V drugem delu knjige je naslikan grb – v poznogotski krajši š čit nekako stisnjeno podobo nekronanega orla (14). Lindova grbovna knjiga iz leta 1885 je pomembna predvsem zato, ker so grbi naslikani v barvah. Pod poglavjem Primorje, Kranjska in Dalmacija je grb Kranja opisan kot rde či orel v modrem polju, nespremenjen že od pe čata iz 13. stoletja. 72 Uprizoritev rde čega orla se prilagaja stilu tistega časa, saj je fi gura precej bogato okrašena s poudarjenimi vratnimi, repnimi in krilnimi peresi z vmesnimi vlakni (15). Orel je postavljen v kvadratni š čit modre barve, ki se spodaj zaklju čuje v špico. Podobo motijo le rde če obarvane orlove tace, saj so kremplji in kljun zlate barve. Glava z odprtim kljunom in štrle čim jezikom je nekronana. Priznani heraldik Hugo Gerard Ströhl je na za četku 20. stoletja izdal knjigo z opisi grbov in pe čatov pomembnih mest v deželah Avstro-Ogrske. Pod poglavjem vojvodine Kranjske je opisan tudi Kranj, njegov grb pa najdemo v zadnjem delu knjige v barvni upodobitvi (19). Avtor Kranj opiše kot nekdanje glavno mesto dežele Kranjske. Pri opisu pe čata iz 13. stoletja omeni, da takrat orel še ni imel krone, v 69 ZAL KRA 2, a. e. 5174. 70 Melly, Beitraege zur Siegelkunde, 105. 71 Siebmacher, J. Siebmacher‘s grosses und allgemeines Wappenbuch, 210. 72 Lind, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn nebst den Landeswappen und Landsfarben, 8. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 356 prejšnjem stoletju pa orel dobi, kakor se izrazi, knežji klobuk. Napis okoli pe čata iz 18. stoletja se je glasil: »STA TT CHRAINBVRC SIGILL«. 73 Avtor je mestni grb postavil v kvadratni š čit, ki je proti dnu zaklju čen s konico, v sebi pa nosi rde čega kronanega orla na modrem polju. Cela upodobitev grba je mo čno pod vplivi obdobja pred restitucijo ali heraldi čno obnovo. Grbe iz Ströhlove knjige je povzelo toba čno podjetje Abadie, ki je med letoma 1928 in 1933 izdajalo sli čice grbov ter zastav mest in držav celega sveta, ki jih je kupec dobil ob nakupu cigaretnih papir čkov. Grb v obliki štemplja Pe čat je v 19. stoletju po časi izgubljal pomen, zato sta ga zaradi krhkosti, želje po ekonomi čnosti in hitrejšem birokratskem postopku, kmalu nadomestila žig in štempelj. Ströhl nam poda moderni napis na zunanjem pasu mestnega pe čata. Zapis se je glasil: »MESTNO.ŽUPANSTVO.KRANJ.« ali »ŽUPANIJA.V.KRANJI.« 74 Ströhlov moderni pe čatni napis je pripadal štemplju in nalepki pe čata, ne samemu pe čatu, kakor se izrazi. V 19. in zgodnjem 20. stoletju so bili v uporabi številni štemplji, ki so imeli napis najprej v nemš čini, potem pa v slovenš čini. Odli čen vir so načrti gradbenih projektov s preloma 20. stoletja, ki jih je s svojim štempljem odobrila mestna uprava. 75 Poleg zgoraj omenjenih nam podajo tudi napis: »ME- STNO ŽUPANSTVO.V KRANJI.« Pri tem spoznamo, da je mesto slovenš čino za čelo uporabljati v pe čatnem napisu v 80. letih 19. stoletja, prej je bil v rabi nemški jezik. Ni bilo presenetljivo, da sta se isto časno uporabljala oba. Nemški pe čatni napis se je glasil: »LANDESFÜRSTL. STADT KRAINBURG« ali samo »L.F. STADT KRAINBURG« (11). Okrogli nemški štempelj je bil v uporabi vse od 30. let 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. V svoji sredini je nosil podobo kronanega orla. Slovenska razli čica štemplja se pojavi v 80. letih 19. stoletja in, zanimivo, najprej nosi enako podobo kot nemški štempelj, kronanega orla (13). V endar ne za dolgo, saj na štempljih na prelomu stoletja zaznamo nekronanega orla na popolnoma enakem štemplju (20). Hkrati sta bila v uporabi ovalni in okrogli štempelj. 76 Ni mi znano, zakaj se je mestna ob čina odlo čila za to degradacijo, ki mi je dolgo časa ostala skrita, saj je sprememba na štemplju komaj zaznavna. Pri spremembi napisa svojega potrditvenega sredstva so želeli ohraniti svoj simbol nespremenjen, kakor je bil na nemškem štemplju. Mogo če je ob čina reagirala prehitro ter zbudila višjo instanco, ki je ukazala kompenzacijo za slovenski napis z degradacijo mestnega simbola. 73 Ströhl, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn, 43. 74 Ströhl, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn, 43. 75 Kos, Stavbna dediš čina mesta Kranja, 11–55. 76 Štemplje z nemškim in slovenskim napisom sem našel v številnih arhivskih enotah v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enoti za Gorenjsko Kranj in Pir čevi barvarni, Zasebnem arhivu Darje Okorn v Kranju; Kos, Stavbna dediš čina mesta Kranja, 11–55. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 357 Telegram dvornega svetovalca in brambni š čit Mestne oblasti so 29. maja 1916 prejele brzojavko 77 dunajskega dvornega svetovalnega organa z zahtevo po čim hitrejši pošiljki mestnega grba, da bi se lahko zgodilo sve čano odprtje »našemu visokemu zaš čitniku«, nadvojvodi Karlu Štefanu. Mestni župan Ferdinand Pollak je naslednji dan odposlal telegram na Dunaj. Mestne oblasti so se odlo čile raje poslati blazon, ki je v slovenskem jeziku hranjen poleg dunajskega telegrama. Blazon je bil o čitno gradivo za Žontarja v knjigi Zgodovina mesta Kranja, 78 saj je opis skoraj identi čen. Opis se glasi: »Enoglavi orel rde če (andeške) barve, obrnjen proti gledalcu, se postavlja na noge, razprostira krila, obra ča glavo na levo. Podoben grbu dežele Kranjske do 1463.« Žontar je samo še dodal, da je bil orel nekronan. V tistem času je bil pred mestno hišo postavljen leseni brambni š čit, ki so ga otvorili 5. decembra leta 1915. Po navodilih vojno-oskrbovalnega urada c. kr. ministrstva za notranje zadeve se je na ta na čin odprl sklad za vdove in sirote padlih vojakov. 79 V sredini je bil mestni grb, okoli njega pa so donatorji zabijali žeblje v dobrodelne namene. Brambni š čit Kranja je danes na žalost izgubljen, njegove slike ni bilo mogo če najti, preostala je le pesem Ivana Pirca v čast postavitvi, ki se v 3. kitici dotakne tudi mestnega grba: »Tam sredi na njem pa glej orla je slika, Ponosni grb mesta, kak sre če žari; Kot uzòr plemeniti se blesti in svetlika, Ljubav do sirot iz o či mu plamti.« 80 Registracija javnih grbov za zaš čito industrijske svojine Obdobje Jugoslavije je bilo za slovensko heraldiko turbulentno, saj se je prekinila vez, ki je povezovala slovenske dežele z avstrijskimi. Grbi na nižjem upravnem nivoju so še obstajali v zgodnjih obdobjih novonastale države do sredi- ne 20. let, potem pa jih je na vseh podro čjih zamenjal državni simbol. Leta 1925 so v Haagu sprejeli Zakon o konvenciji za zaš čito industrijske svojine, ki jo je podpisala tudi Kraljevina SHS. Zakon je navajal, da se zberejo vsi javni grbi in se tako zaš čitijo pred zlorabami. 81 Februarja leta 1923 je potekala koresponden- ca med mestnim županstvom in predsedstvom pokrajinske uprave za Slovenijo glede pošiljke slike mestnega grba ali vsaj odtisa štampiljke ter njenega barvnega opisa. Mestno županstvo je odposlalo odtis uradnega pe čata, 82 vendar so pozabili priložiti opis barv, ki so krasili grb. Po pritožbi dvornega svetnika so odgovorili, 77 ZAL KRA 2, a. e. 5173. 78 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 48. 79 ZAL KRA 2, a. e. 1389. 80 Sava, 1. 81 Zakon o konvenciji za zaš čito industrijske svojine, 1928. 82 Tako je navedeno na potrdilu o oddani pošiljki, verjetno je šlo za štempelj. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 358 da ob čina ne poseduje nobenih slik in odtisov mestnega grba. Še ve č, dodali so svoj opis grba iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske: »… je imel kranjski grb enoglavega orla, kateri je imel v vsaki peruti sedem peres in v repu tri peresa.« 83 Registracija javnih grbov je v mednarodni lu či potekala šele leta 1928. Pisarna velikega župana ljubljanske oblasti je od županstva zahtevala grb v petih primerkih ter vsaj eno barvno reprodukcijo grba, če je mogo če. Poslani primerki pa niso bili zadovoljivi, 84 saj je pokrajinska oblast dobila pet odtisov štemplja, ki je bil takrat v rabi. Leta 1929 je v Kranj prišel še dodaten poziv glede mestnega simbola, tokrat za barvno reprodukcijo mestnega grba v štirih primerkih s priloženo zgodovinsko razlago ali historiatom. Mestno županstvo v odgovor ni poslalo slike grba, temve č le besedilo, v katerem so poudarili, da mesto Kranj ne poseduje in ni nikoli pose- dovalo svojega grba v barvah ter njegovega historiata. Dodali so, da bi se moral najeti strokovnjak za izdelavo želenega grba in zbrati listine oziroma dokumente za njegovo zgodovinsko razlago. 85 O čitno je, da je pred skoraj 100 leti kakor ponekod tudi danes vladala zmeda glede mestnih simbolov. Mesto ni dajalo nikakršnega poudarka grbu, ki jih je predstavljal. Mestna pisarna ni lo čila med pe čatom, žigom in štempljem. Morebitni dokumenti o histori čnem pomenu grba so bili izgubljeni zaradi požara, tako da so se morali druga če znajti in razpolagati s sredstvi, ki so jim bila na voljo. To so bile štampiljke, ki so edine nosile prepoznavni znak Kranja in držale tanko nit s preteklostjo. Upodobitev v albumu Grbi Jugoslavije Nemško podjetje Kaffee Handelsgesellschaft AG iz Bremna je tik pred prvo svetovno vojno za čelo izdelovati albume z grbi držav, dežel in mest. Slike grbov, ki so jih zbiratelji lepili v album, so postale priljubljen zbirateljski predmet. Poleg prostora za prilep sli čic je album vseboval tudi opise grbov. V Jugoslaviji je bil izdan pod pokroviteljstvom podjetja Kava Hag d. d. v Zagrebu leta 1933. Avtor albuma je bil direktor arhiva v Zagrebu Emilij Laszowski s pomo čjo profesorja Rudolfa Horvata in slikarke Vjere Bojni či ć-Zamole. 86 Poleg pospeševanja prodaje kavnih izdelkov je zbiranje grbov predvsem pozivalo k ponovnemu približevanju heraldike preprostemu človeku. Kakorkoli je bil poskus uspešen ali ne, ga je prehitela vojna. Enota za Gorenjsko Kranj Zgodovinskega arhiva v Ljubljani hrani prošnjo di- rektorja Kraljevega državnega arhiva v Zagrebu Emilija Laszowskega. 14. novembra leta 1931 je mestno ob čino z namenom izdaje zbirke grbov mest in ob čin Kraljevine Jugoslavije prosil za natan čno sliko mestnega ali ob činskega grba, ki ga je neko č uporabljala. Zlasti so ga zanimale natan čne barve grba, vendar se je zadovoljil tudi s kakovostnim odtisom starega pe čata ali štemplja, če barve upodobitve niso bile na 83 ZAL KRA 2, a. e. 1752. 84 ZAL KRA 2, a. e. 2110. 85 ZAL KRA 2, a. e. 2212. 86 Laszowski, Grbovi Jugoslavije, 3. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 359 razpolago. Prosil je tudi za zgodovinsko ozadje grba ali pe čata, podatke o podelitvi ali njegovo časovno rabo. Hkrati se je priporo čal za kratek opis zgodovine mesta. Ampak odgovor, ki mu ga je 20. novembra namenilo mestno županstvo, ga nikakor ni mogel zadovoljiti. Bil je podoben kot v prejšnjih dopisih med višjimi instancami in mestnim na čelstvom, le da tu dobimo podatek, da je celotni arhiv ob čine zgorel v požaru leta 1811 ter da zaradi tega ob čina ne poseduje svojega starega grba. Poslali so mu nekaj odtisov štempljev, ki v arhivski enoti niso priloženi, in podatek, da je grb »priobčen v Valvasorju«. 87 Grb je povzet po Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi – v poznogotski š čit s polkrožnim zaklju čkom postavljen rde či orel na modrem polju. Orel je obrnjen naprej, v heraldi čno desno, brez krone (26). Obuditev mestnega grba med vojno Ob čina Kranj je med drugo svetovno vojno spadala pod nemško civilno upravo, ki je uvedla svoje zakone, izdajala nove rojstne liste, delavske knjižice itd. ter skrbela za red. Spremenili so se tudi simboli mesta oziroma bolje re čeno potrditvena sredstva. Zavrgli so stare jugoslovanske štampiljke in jih zamenjali z novimi v nemškem jeziku. Zamenjali so tudi simbol, v katerem je ponovno vzletel orel. Po obdobju okupacije se za čne stigmatizacija heraldi čnega orla v slovenski zgodovini. Pod nacisti čnim vodstvom so si slovenski domobranci izbrali simbol nekdanje dežele Kranjske za svoj prepoznavni znak in ga s tem dejanjem po koncu vojne obsodili na propad. Zaradi povezave in podobnosti z nekdanjim deželnim grbom je podobno usodo doživel tudi simbol mesta Kranja. Iz urada za turizem v Celovcu je 21. januarja 1943 na naslov mestne ob čine Kranj prispela prošnja po mestnem grbu in njegovem blazonu za dopolnitev zbiranja grbov Koroške. Odgovor je bil poslan 26. januarja, in sicer, da mesto ne razpolaga z nobenim ve čjim izrisom grba, samo malim, ki je bil odposlan. Mesto ni posedo- valo blazona. 88 Mestni veljaki tudi do druge svetovne vojne niso uredili problema mestnega grba, kot so v odgovoru iz leta 1929 predlagali. Poslani grb manjše oblike je bil verjetno eden izmed odtisov štemplja, ki jih je ob čina med vojno uporabljala kar nekaj. Okupator pa je o čitno pobrskal po zgodovini mesta in vrnil stari mestni simbol, kamor spada. Med celo vrsto štempljev najbolj pade v o či štempelj s he- raldi čnim š čitom – kvadratni s konico na dnu in napisom: »STADTGEMEINDE KRAINBURG« (27). 89 V š čit je postavljen kronan orel s široko razprtimi krili in tacami, skoraj identi čen Ströhlovi upodobitvi. Uporabljal se je že kmalu po oku- paciji leta 1941. Nacisti so imeli povsem druga čen odnos do potrditvenih sredstev, kar se vidi tudi v pošiljki mestne ob čine iz leta 1943. 90 Na nekaj listih so natisnjeni verjetno vsi štemplji, ki jih je ob čina takrat uporabljala. Nekateri štemplji v svoji sredini nosijo tudi nacisti čnega orla, pet pa jih vsebuje orla mesta Kranja. To so 87 ZAL KRA 2, a. e. 5174. 88 ZAL KRA 2, a. e. 5175. 89 ZAL KRA 2, a. e. 5084. 90 ZAL KRA 2, a. e. 5176. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 360 štemplji pisarne mestne ob čine, prijavnega, gradbenega, dav čnega urada in urada za prehrano. Vse upodobitve so enake – kronani enoglavi orel. V tovarni celuloze Gori čane so leta 1943 nameravali okrasiti dvorano z le- senimi grbi gorenjskih mest. 21. maja 1943 so zaprosili mestno ob čino za barvno sliko ali risbo mestnega grba, zadovoljili pa bi se tudi z brezbarvno sliko, skupaj z opisom barv. Odgovora na prošnjo na žalost nisem našel, je pa 27. istega meseca prišel nov odziv iz Gori čan. Mestnemu županu so se zahvalili za originalno risbo kranjskega grba, ki so jo prerisali in jo še isti dan poslali nazaj. Obstajala je neka zahteva, ki jo je postavila mestna ob čina Kranj, vendar zaradi manjkajo čega od- govora žal ni znana. So jo pa tovarnarji zavrnili, ker naj bi bil Kranj edino izmed mest na Gorenjskem, ki jim je do tistega dneva poslalo svoj simbol. V ospredje se je postavilo tudi vprašanje stroškov, ki so kar naenkrat postali previsoki. Predlagali so, da se zadeva postavi v ozadje, dokler se ne odzovejo še druge ob čine. 91 Nagelj mesta Kranj Revolucija po drugi svetovni vojni in zamenjava oblasti je dokon čno prekinila še tiste drobne povezave z nekdanjo skupno deželo. Brisanje sledi razli čnih naro- dnosti v skupni državi se je sicer za čelo že v 30. letih, z zmago komunizma pa se je samo še bolj stopnjevalo. Vse simbole na državnem in republikanskem nivoju je prevzela rde ča zvezda, na nižji oblasti pa so na koncu 70. let za čeli izbirati nove grbe, ki niso imeli nikakršne povezave s tradicijo. Razvila se je popolnoma druga smer heraldike, t. i. socialisti čna heraldika, ki je današnja heraldika ne priznava. Tradicionalna pravila, ki so se sicer spreminjala skozi stoletja, so bila v tem času zamenjana z novimi. Povsem normalno je, da je to obdobje dalo marsikateri grb, ki se nam danes zdi preprosto neestetski in popolnoma odmaknjen od vsakega prej- šnjega vzorca. 92 Poleg državnega in republikanskega grba se na nižjem upravnem nivoju oblikujejo ob činski grbi. Kot je bila praksa v prvem obdobju Jugoslavije pred vojno, so bile ob čine zastopane z državnim grbom. Tako je ostalo do nekje 70. ali 80. let, ko so ob čine oblikovale svoje simbole. Vendar pa pe čati in žigi ponekod še vedno vsebujejo samo državni grb. Izbira znaka ni bila predpisana, saj so si ga nekatere ob čine izbrale na podlagi zgodovinske, politi čne in kulturne preteklosti, druge pa so dale poudarek geslu in vrednotam Jugoslavije. Slednjih je bilo precej ve č. Do konca 70. let ob čina Kranj še ni imela svojega prepoznavnega simbola, leta 1977 pa v Statutu ob čine Kranj najdemo zapis, da ima ob čina svoj grb. 93 Naslednje leto so v Odloku o prora čunu občine Kranj za leto 1978 v odstavku Razporeditev prihodkov po podskupinah namenili nekaj sredstev Komisiji za dolo čitev grba občine Kranj. 94 Leta 1979 so izdali Odlok o grbu ob čine Kranj, kjer je v 2. členu 91 ZAL KRA 2, a. e. 5175. 92 Heimer, »Socijalisti čka heraldika?«, 14. 93 Statut ob čine Kranj, 1977. 94 Odlok o prora čunu občine Kranj za leto 1978, 1978. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 361 navedeno (zaradi zahtevnega opisa ga citiram v celoti): »Grb ob čine Kranj ima obliko š čita bele barve, ki je zgoraj raven, spodaj pa polkrožno zaklju čen, razmerje širine proti višini je 4 : 5. V spodnjem delu š čita je v pravilen krog stilizirani cvet nageljna rde če barve, središ če kroga se krije s središ čem polkrožnega zaklju čka š čita. Stiliziran cvet nageljna je s štirimi cvetnimi listi razporejen v zgornje štiri petine kroga, v spodnji petini pa je svetna čaša. V središ ču sveta je peterokraka zvezda rde če barve, katere polmer dobimo, če polmer cveta delimo z 2,5. Zvezda je z belimi črtami lo čena od nageljna. Nagelj in zvezda sta tudi obrobljena s črto modre barve. Barvni toni vseh barv so enaki kot pri zastavi Socialisti čne republike Slovenije. V zgornji petini š čita je čez celo širino napis »KRANJ« z modrimi črkami tipa grotesk (avant garde medium)« 95 (29). Opis grba oziroma blazon je zelo zaple- ten in strogo dolo čen. Ne dopusti nobenih odstopanj, s katerimi bi lahko umetnik izrazil svoj navdih ali svojo predstavo simbola. Že res, da imajo uradne institucije tudi danes strogo dolo čena pravila, kakšen je njihov grb in kako se koristi, vendar se pri heraldiki stremi k preprostosti. Jugoslovansko obdobje, ki se ponekod še danes kaže v javni sferi, je stremelo k zapleteni birokraciji, da se stvari poenotijo, podrobno predpišejo, brez odstopanja. Odraz tega je tudi grb, ki si ga brez njegove slike težko predstavljamo. Sam grb je sestavljen brez zgodovinske tradicije, ki obstaja že od srednjega veka. Namesto rde čega orla je v š čitu postavljena zvezda, iz katere raste nagelj. Pri izbiri ob činskega grba se zelo čuti vpliv obdobja in mode, saj je poleg rde če zvezde tudi nagelj ljudski simbol – roža, ki cveti maja. Zanimivo je, da je v statutu Mestne ob čine Kranj leta 1977 prvi č zapisano, da ima mesto svoj grb, saj se šele naslednje leto izbere komisija za izbiro grba, ki ga podajo leta 1979 v odloku. Postavlja se vprašanje, ali gre tu za prehitevanje dogodkov, da bi lahko sledili trendu drugih mest, ki so v tistem času že objavljala svoje simbole. Tudi neidentifi ciran znak na platnici Kranjskega zbornika iz let 1970 in 1975 mi ostaja neznanka (28). Platnici zbornika iz let 1980 in 1985 nosita socialisti čni nagelj, ki ga je takrat uporabljala mestna ob čina, v prejšnjih dveh izvodih pa je upodobljen orel. Znak spada pod takratni vpliv in ga nikakor ne moremo zamenjati z grbom, saj nima š čita. Sestavljen je iz trojnega kroga, v prvi krog je postavljena orlova fi gura, drugi krog predstavlja sam orel, tretjega pa tvori s svojimi krili, v katerem sta upodobljena vrat in glava. Znak brez dvoma predstavlja mesto Kranj, vendar pa na žalost ne obstaja noben meni znan vir ali literatura, ki bi potrdila ali ovrgla to tezo. Današnji grb Mestne ob čine Kranj Danes skoraj ne poznamo ve č izraza mestni grb, saj so ga pove čini zame- njali ob činski grbi. Tako lahko v primeru Kranja govorimo o grbu Mestne ob čine Kranj. Mesto je sprejelo nov ob činski simbol v odloku o simbolih ob čine Kranj 26. 9. 1990. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije 19. 10. 1990 in v njem je zapisano: »Grb ob čine Kranj ima obliko zgodnjerenesan čnega 95 Odlok o grbu ob čine Kranj, 1978. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 362 š čita z obojestranskim plitvim vrezom bo čne strani, kobaltno-sivo- črnim poljem in orlom z razprtimi krili in na desno obrnjeno glavo. Orel je cinober-rde če barve. Osnova za fi guro orla, dimenzijska razmerja, obliko š čita in barvno kombinacijo je zgodovinski grb iz pe čatnika iz leta 1530« 96 (30). Javnost je prvi č ugledala novo obliko grba v Uradnem listu Republike Slovenije 30. 9. 1991, kjer je bila objavljena Grafi čna podoba grba ob čine Kranj, sprejeta 16. 9. 1991. 97 Ta grb in blazon ob čina uporablja še danes. Kot navedeno, je ob čina povzela obliko š čita in grbovno podobo iz pe čata, ki je bil uporabljan v prvi polovici 16. stoletja, prvi č leta 1518. Sicer je neroden napis: »grb iz pe čatnika iz leta 1530«, saj pe čatnik zagotovo ni iz omenjenega leta, ampak je starejši. Bolje bi se prilegal izraz: »pe čat iz leta 1530«. To leto je omenjeno zato, ker je tam najbolje ohranjen. Orel in š čit, ki so ju sodobni umetniki zelo modernizirali, bi lahko izvirala iz omenjenega pe čata; kar se ti če kombinacije barv, pa je zadeva bolj nejasna. Pe čat je bil vtisnjen v naravni ali zeleni vosek, torej nam ne poda barv. Ker so moderni odtenki po pantone lestvici neheraldi čni, bom raje namesto o kobaltno-sivo- črni barvi in cinober-rde či preprosto pisal o sivi in rde či. Rde čo barvo orla nam poda tako Kranjski antifonarij iz leta 1491, kot tudi Valvasorjeva grbovna knjiga, ki je dolgo časa veljala za prvo barvno upodobitev grba mesta Kranj. V endar je š čit v antifonariju bele barve, pri V alvasorju pa modre. Ne ve se, iz katerega vira je Mestna ob čina Kranj leta 1990 prevzela sivo barvo, ki krasi grbovni š čit? Danes se ponekod uporablja tudi modro-rde ča kombinacija grba. 98 Grb na diplomah, vedutah, kot znak podjetij in dekoracija Na diplomi, ki jo je mestno županstvo podelilo Janezu Bleiweisu leta 1878, je v baro čni kartuši na modrem polju prikazan rde č kronan orel (12). Zaradi prsne prepone z 12 šahiranimi polji mo čno spominja na deželni grb, vendar barve zagotovo kažejo na mestno poreklo. 99 Tudi na priznanju iz leta 1921, ki ga je prejel takratni župan Kranja Ciril Pirc, je upodobljen mestni grb – v š čitu renesan čne oblike na modri podlagi postavljen rde či orel, tokrat nekronan (23). Nekaj let prej, leta 1913, ga je Narodna čitalnica v Kranju za njegove zasluge nagradila s priznanjem za častnega člana, na katerem je rde či nekronan orel na modrem š čitu (22). Konec 18. stoletja sta nastali dve veduti mesta Kranja, delo Ladislava Bene- scha. Prva je bila naslikana v potopisni knjigi »Bilder aus Krain« s podnaslovom »Im Gebiete der Steiner Bahn«, ki je bila izdana leta 1891 ob odprtju kamniške železnice. V desnem zgornjem kotu je umetnik upodobil grb, kronanega orla v kvadratnem š čitu (16). 100 V na črtu je bila tudi izdelava drugega dela te knjige, ki pa ni izšla. Benesch je pripravil ilustracije tudi za to knjigo, ki so pozneje kon čale 96 Odlok o simbolih ob čine Kranj, 1990. 97 Grafi čna podoba grba ob čine Kranj, 1991. 98 Slovenske ob čine, 124. 99 Diplomo hrani Gorenjski muzej na gradu Khislstein. 100 Sima, Bilder aus Krain, 182. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 363 v Narodnem muzeju. Druga veduta, ki je bila pripravljena za drugi del zgoraj omenjene potopisne knjige, je nastala nekoliko pozneje, verjetno sredi 90. let 18. stoletja. Grb je naslikan v zgornjem delu vedute, ponovno kronani orel, tokrat na poznorenesan čnem š čitu s poudarjenimi zavihki (17). 101 Tako kot na obeh ilustra- cijah tudi na grbih niso podane barve in zaradi tega se pojavlja dvom, ali je morda umetnik naslikal grb dežele Kranjske. Vendar pa bi ob dejstvu, da je grb naslikan na veduti mesta Kranj, tam pri čakovali mestni grb, in ne deželnega. Veduta mesta Kranj in nad njo grb krasita tudi rokodelski potni list iz poznih 80. let 18. stoletja. Nad veduto je postavljen medaljon, ki vsebuje mestni grb ter Marijo s štirimi kranjskimi cerkvenimi patroni. Grb je nadvse zanimiv, saj je postavljen v š čit zgodnje renesanse, grbovna fi gura – orel ima glavo obrnjeno nazaj, nad glavo pa lebdi krona precejšne velikosti (9). 102 Tovarni Jugo češka in Iska, ki sta nastali na za četkih 20. in 30. letih 20. stoletja, sta kot svoj znak izbrali grb, ki je neuradno pripadal mestu. Na reklamnih plakatih je razvidno, da je prva postavila rde čega orla v modri š čit renesan čne oblike (24), druga pa je izbrala obliko vise čega pe čata, pritrjenega na rokavico (25). Mestni grb je zastopan tudi na javnih zgradbah po starem delu mesta. Na Glavnem trgu stoji vodnjak že od leta 1837, njegovo kopijo so postavili leta 1995, v obliki osmerokotnega obeliska sredi bazena, ki se zaklju čuje s kroglo in orlom v zlati barvi. 103 Cerkev sv. Kancijana danes ne poseduje mestnega grba, vendar pa je bil prezbiterij cerkve v letih 1891 in 1892 okrašen z grbom cesarja, dežele, papeža, ljubljanskega škofa, mesta Kranja in kranjske dekanije. Žal pa dela slikarja Matije Bradaška niso bile v skladu z umetnostjo tistega časa. Tudi vlaga v cerkvi je pustila opazne sledi, tako da so se odlo čili za temeljito prenovo notranjosti cerkve, ki so jo za čeli leta 1934. 104 Glede grbov je težko podati oceno, saj slaba kakovost slik, ki so nastale malo pred prenovo, to onemogo ča. Pisma deželnih stanov nam podajo še en grb, ki naj bi bil na uri cerkve. 105 Ali je bila mišljena ura na stolpu ali kakšna druga, mi ni znano. Orel krasi tudi vrh stolpa starejšega dela stavbe mestne hiše, ki je v obliki grba Mestne ob čine Kranj, vendar je še pred nekaj leti vrh stolpa krasil starejši železni orel s krono. Prav tak bi lahko bil tudi na vrhu nekdanjega gasilskega doma, zgrajenega leta 1878, na današnji Tomši čevi ulici 21. 106 Tudi gostinska obrata nasproti župnijske cerkve in v nekdanji mitni čarski hiši imata na pro čelju kovin- skega orla. Posebno estetski je obnovljen mitni čarski z dvema krilatima levoma, ki je kovan iz mnogih kovinskih delov. Pro čelje znamenite stavbe Gimnazije Kranj krasita dva grba, ki v ščitu nosita orla. V endar pa nobeden izmed njiju ne predstavlja grba mesta Kranj, temve č avstrijski državni grb in kranjski deželni grb. 107 Gorenjski muzej v Khislsteinu poseduje predmet, ki ga je v preteklosti imelo vsako ve čje 101 NMS, inv. št. R-330. 102 Stopar, Podoba Slovenije: vedute Slovenije v 17. in 18. stoletju, 67–71. 103 Horvat, Sto vodnjakov na Slovenskem, 124–125. 104 Globočnik, »Oprema župnijske cerkve v Kranju«, 53. 105 ZAL KRA 2, a. e. 96. 106 Kranj, kakršnega ni ve č, 31. 107 Pivk, Gimnazija Kranj in stoletje njenih matur, 71. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 364 mesto s pravico organiziranja sejma. To je tržna roka, oble čena v zaš čitno rokavico s š čitom, ki drži me č. Svečano so jo postavili na mestno hišo na predve čer sejma v čast temu privilegiju. 108 Š čit, iz katerega moli rokavica, je renesan čne oblike, v njem pa je prikazan nekronan rde č orel na modrem polju. Mestni simbol najdemo tudi v mestni hiši, in sicer na glavnem stolu poro čne dvorane. Na stolu je lepo izrezana podoba nekronanega orla v baro čni kartuši. Mestne simbole najdemo na stavbi Univerze v Ljubljani, zgrajeni med letoma 1899 in 1902, ki je bila v preteklosti sedež vicedoma in pozneje deželnega zbora. Zgradba je poudarjena s stolpi či, na katerih so prikazani grbi deželnoknežjih mest in trgov na Kranjskem. 109 Grb mesta Kranja je prikazan na renesan čnem š čitu. Pomembna zanimivost je majhna krona na orlovi glavi (21). Mestni grb je pritrjen tudi na steno ob vhodu v mestno hišo Beljaka v čast sporazuma med mestoma. Š čit je srebrno sive barve poznogotske oblike s konico. Nekronan orel je bordo rde če barve, glavo ima, za razliko od grba Kranja, malce dvignjeno s široko odprtim kljunom. Zaklju ček Mesto Kranj je od 13. stoletja nosilo svoj reprezentativni znak, ki se je pojavljal v razli čnih oblikah. Danes imajo mestne ob čine svoje grbe, zastave, pe čate, žige in štemplje. Razumljivo se nam zdi, da v preteklosti vseh teh oblik mesta niso imela, v primeru Kranja pa je to še bolj vidno. Mesto že dolgo ne hrani listine o pridobitvi mestnega grba, če jo je sploh kdaj hranilo. Tudi drugih dokumentov, ki bi kazali na izvor mestnega simbola ni mogo če najti, saj naj bi jih požar uni čil in verjetno nikoli ne bomo izvedeli, kaj je leta 1811 izgubil me- stni arhiv. Dopisi, ki jih je mesto prejelo od višjih instanc, so odli čen vir, ki nam pokažejo odnos mestnih veljakov do njihovih simbolov. Pravzaprav je bilo v časih prav toliko zanimanja za tradicijo simbolov v Kranju, kakor ga je danes. Že od leta 1837 ni bilo pretiranega zagona za odkrivanje davne resnice, ki bi vprašanje mestnih simbolov postavila v zgodovinsko-heraldi čni okvir. Zaradi pomanjkanja podatkov, ki bi raziskovalca usmerila na pravo pot, in nezainteresiranost organov, je to delo zelo oteženo, če ne že skoraj nemogo če. Z novimi odkritji se vedno pojavijo še dodatna vprašanja, ki najprej navdušijo, potem pa zbijejo na tla, saj se kar naenkrat znajdete v slepi ulici. Mestni simboli Kranja so se za čeli oblikovati že v 13. stoletju s podelitvijo mestnih privilegijev s strani Henrika IV . Andeško-Meranskega. Mesto je skoraj gotovo prevzelo simbol te bavarske rodbine v svoj pe čat, ki se je po mnenju strokovnjakov uporabljal že v 13. stoletju (1). Ve čja neznanka je, od kod izvira andeški grb. Prav mogo če je v njem nekaj tirolskega vpliva, ki se je prek gosposkih posrednikov zasidral v Kranju. Vendar pa je v 13. stoletju do krajevne heraldike še dolga pot, saj mestni pe čati še ne predstavljajo mestnega grba. Za četek mestne 108 60 let, 60 zgodb, 32. 109 Benedeti č, Deželni dvorec v Ljubljani, 48–52. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 365 heraldike v Kranju bi zagotovo postavil v leto 1491, v čas nastanka Kranjskega antifonarija. V obeh zvezkih najdemo grba dežele Kranjske in mesta Kranja (2 in 3). Grba sta podana v barvah, kar je zelo pomembno, saj je dolgo časa veljalo, da je Valvasorjev mestni grb Kranja prva barvna upodobitev. Mestni grb iz an- tifonarja sovpada z za četkom mestne heraldike na Slovenskem, saj so jih druga mesta za čela pridobivati v 15. stoletju. V tisto obdobje je spadal tudi mestni pe čat (4), v katerem je orel postavljen v renesan čni ščit tako kot v antifonariju. Teorija tirolskega orla bi nam lahko razložila tudi krono na orlovi glavi, ki se prvi č pojavi prav na tem pe čatu z za četka 16. stoletja, kjer je postavljena na š čit. Vendar bi bil časovni razmik med t. i. tirolskim vplivom iz 13. stoletja in prvo upodobitvijo krone predolg, saj sta minili najmanj dve stoletji. Krona oziroma bolje re čeno knežji klobuk se pojavi še v poznejših obdobjih, na dveh mestnih pe čatih iz 18. stoletja (8 in 10) ter pe čatni nalepki iz 19. stoletja (18). Zanimiv je predvsem pe čat, na katerem krona ne stoji na orlovi glavi, ampak v prostoru pe čatnega napisa. Tudi pri štempljih iz 19. stoletja (11 in 13) in pri nacisti čnih (27) najdemo kronanega orla skupaj z nekronanim. Odgovor na vprašanje, ali je drobna krona tudi na barvnem Valvasorjevem grbu (6), se mi še vedno izmika. Tudi Ströhl (19) in Benesch (16 in 17) podata kronanega orla. Najdemo ga še na diplomah mestne ob čine (12), rokodelskem potnem listu (9) ter stavbi Univerze v Ljubljani (21). Obe razli čici grbovne podobe, kronana in nekronana, se pojavljata skoraj naklju čno in je težko dolo čiti vzorec. Zdi se, da se po V alvasorju razbohoti uporaba kronanega orla, nekronana razli čica pa po letu 1885, ko se pojavi v dveh grbovnih knjigah tistega leta (14 in 15). Vendar pa se do prve svetovne vojne še vedno pojavlja kronani, v Jugoslaviji pa skoraj ni č ve č. Ena izmed glavnih ugank v mojem delu je zmeda glede današnjega grba Mestne ob čine Kranj (30). Vprašanja, ali je mestna ob čina leta 1991 opravila ka- kršnokoli raziskavo o zgodovini mestnih simbolov, na podlagi česa so se mestni predstavniki odlo čili za sivo-rde čo barvno kombinacijo ob činskega grba ter od kod so črpali ideje, so mi ostala neznana. Ob čina je izbrala zgodnjerenesan čni ščit kobaltno-sivo- črne barve, v katerega je postavila cinober-rde čega nekronanega orla. Poleg blazona so dopisali: »Osnova za fi guro orla, dimenzijska razmerja, obliko š čita in barvno kombinacijo je zgodovinski grb iz pe čatnika iz leta 1530.« Poleg že omenjenih napak v tem stavku se postavlja vprašanje glede ostalih besed. Figura je pravzaprav bolj podobna nekakšnemu golobu kot orlu in čeprav ima vse prvine heraldi čno upodobljenega orla, ni razvidno, iz katere prejšnje upodobitve izhaja. Dimenzije med grbom Mestne ob čine Kranj in pe čatom iz prve polovice 16. stoletja niso v sorazmerju, saj grbovna podoba ne zapolnjuje prostora v š čitu tako kot v preteklosti. Le š čit je enake oblike kot na pe čatu, pa še to ne popolnoma. O barvni kombinaciji na pe čatu, ki je iz enobarvnega voska, naj bo to naravnega, zelenega ali rde čega, je nesmiselno razglabljati. Je pa zanimiva izbira barve, ki krasi današnji grb, saj kobaltno-sivo- črna barva ne spada med heraldi čno priznane barve, prav tako ne cinober-rde ča. Vprašanje barv grba že v preteklosti ni bila popolnoma jasno, saj nam v antifo- nariju (2 in 3) avtor poda srebrno-rde čo kombinacijo, pri V alvasorju (6) pa najdemo K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 366 modro-rde čo. Tudi Valvasorjeve barve so sporne, saj kombinacija barve na barvo ni heraldi čno priznana. V endar pa to ni motilo poznejših risarjev ali umetnikov, saj so v vseh upodobitvah od 17. stoletja dalje uporabljali Valvasorjevo kombinacijo. Take barve so na mestnih diplomah (12, 22 in 23), v Lindovi (15) in Ströhlovi (19) grbovni knjigi iz leta 1885 in 1904, v albumu Kave HAG (26) ter na znakih tovarn (24 in 25). Razlog lahko iš čemo v pozni strokovni obdelavi antifonarija, saj je to delo opravil France Stele šele v 30. letih 20. stoletja, Valvasorjevo delo pa je bilo dostopno že prej. Velja se tudi vprašati, kje je Valvasor črpal podatke o barvah za svoje delo. Grbovne knjige in poslikave dvoran so bile odli čen vir, am- pak za mesta na Kranjskem se je moral zadovoljiti s starimi mestnimi pe čati, ki pa niso barvno upodobljeni. Na žalost so viri precej skromni, saj med antifonarijem in Valvasorjevim ustvarjanjem nisem našel nobene barvne upodobitve mestnega grba, ki bi dala kakršenkoli razlog ali dokaz o spremembi barvne kombinacije. Tudi med Valvasorjevimi upodobitvami in drugo polovico 19. stoletja ni barvnih upodobitev. Modro-rde ča kombinacija ne ustreza pravilom heraldike, vendar se v tem primeru lahko zanemarijo, saj se v ospredje postavi skoraj 350-letno tradicijo, kot je primer jeruzalemskega grba v srebrno-zlati barvni kombinaciji. Vendar pa skici v antifonariju predstavljata še starejšo barvno upodobitev mestnega grba, ki pa hkrati ni heraldi čno sporna. Zavedam se, da danes stremimo k novim idejam in stare puš čamo za seboj, saj moderni trendi veljajo ve č kot tradicija. Verjetno se je zato ob čina odlo čila za neheraldi čni barvi ter slabo izrisanega orla. Zavedati se moramo tudi, da so v 90. letih ob činske grbe snovali na hitro, saj se je po dolgem času spet pojavila pri- ložnost narediti nekaj novega, nekaj svojega. Vendarle bi morala Mestna ob čina Kranj najprej narediti raziskavo o mestnem grbu ter se podu čiti o heraldiki. Šele potem bi lahko izbrali pravi grb, ki bi predstavljal vse Kranj čane. Na podlagi vsega zgoraj napisanega sem se odlo čil podati svojo razli čico mestnega grba, ki bi slonela na zgodovinski tradiciji. Pravzaprav sem imel velik problem izbrati med vplivi obdobja in stila. Na koncu sem se odlo čil za dve razli čici mestnega grba, saj se mi zdi, da ne gre zanemariti obeh barvnih upodobitev. Na eni strani je najstarejša upodobitev iz 15. stoletja, na drugi strani pa je pozneje ve čkrat povzet V alvasorjev grb iz 17. stoletja. Grba sem postavil v obdobje pred 16. stoletjem in po njem, saj sklepam, da je to obdobje dalo barvno spremembo, ki se v našem primeru zdi zelo pomembna. Tudi vprašanje o knežjem klobuku ter heraldi čnem š čitu sem vklju čil v obe upodobitvi. Zraven podajam blazon, v dveh ali treh povedih predstavljen grb, ki služi lažji vizualni predstavi. Danes si simbolov ob čin nikakor ne predstavljamo brez grafi čnega izrisa, saj lahko kmalu pride do zlorabe. Pravzaprav pa heraldika stremi k temu, da je risba samo grafi čni prikaz opisa grba, samo njegova podaljšana roka. Upodobitev grba je na koncu odvisna od umetnika, kako sam razume in si predstavlja blazon. Nikakor pa ne sme umetnik odstopati od opisa. Prvi grb sloni na upodobitvi v antifonariju. Zanemaril sem dejstvo, da je bil tam upodobljen na zgodnjerenesan čnem š čitu, saj sem ga postavil v poznogotske- ga, ki bolj pristaja pe čatni podobi iz 13. stoletja. Barvna kombinacija je povzeta po risbi v antifonariju, torej srebrno-rde ča. Blazon se glasi: Mestni grb pred 16. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 367 stoletjem je postavljen v poznogotski š čit. Na srebrnem polju nekronan orel rde če barve. Podoba orla je vzeta iz pe čata 13. stoletja. Drugi grb je popolnoma povzet po pe čatu z za četka 16. stoletja, razen krone, ki sem jo prestavil z zgornjega dela š čita na orlovo glavo. Pri barvni kombinaciji sem se oprl na Valvasorjevo upodo- bitev. Blazon se glasi: Mestni grb po 16. stoletju ima zgodnjerenesan čni ščit. Na modrem polju kronan orel rde če barve. Podoba orla in š čita sta vzeta iz pe čata prve polovice 16. stoletja. Viri in literatura Arhivski viri ARS: Arhiv republike Slovenije, AS 1063 Zbirka listin, 1163-1868. GMK: Gorenjski Muzej Kranj, Zbirka listin 1309-1839. NAP: Národní archiv Praha, Archiv České koruny 1158-1935. NMS: Narodni muzej Slovenije, Grafi čni kabinet. NŠAL: Nadškofi jski arhiv Ljubljana, 101 Zbirka listin 1147-2006 in 102 Rkp, Rokopisi 13.-20. stol. Pirčeva barvarna, Zasebni arhiv Darje Okorn. Stalna razstava Prelepa Gorenjska, Gorenjski muzej. ZAL: Zgodovinski arhiv Ljubljana, KRA 2, Ob čina Kranj, 1632, 1730-1947 in LJU 0333, Zbirka listin 1320-1955. Literatura 60 let, 60 zgodb. Tatjana Dolžan Eržen ... [et al.] (ur. Jelena Justin). Kranj: Gorenjski muzej, 2013. Adam, Lucijan. »Kranjski antifonar in grb mesta Kranja«. V: Linhartovi listi: ob časnik za domoznanstvo in novice Knjižnice A. T. Linharta, let. 7, št. 27 (15. sept. 2008), str. 1–4. Radovljica: Knjižnica Antona Tomaža Linharta, 2002-. Benedeti č, Ana. Deželni dvorec v Ljubljani: 1902–2002. Ljubljana: Univerza, 2002. Čipi ć Rehar, Marija. Listine Nadškofi jskega arhiva Ljubljana 1501–2015. Ljubljana: Nadškofi ja, 2016. Gall, Franz. Österreichische Wappenkunde: Handbuch der Wappenwissenschaft. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 1996. Germ, Tine. Simbolika živali. Ljubljana: Modrijan, 2006. Globočnik, Damir. »Oprema župnijske cerkve v Kranju«. V: Pod zvonom sv. Kancijana / [ob 500-letnici dograditve župnijske cerkve pripravilo ob čestvo izobražencev Kranj], (ur. Stanislav Zidar), 46–58. Kranj: Župnijski urad, 1991. Golob, Nataša. »Johannes von Werd de Augusta-potujo či iluminator? = Johannes von Werd de Augusta-ein fahrender Buchmaler?«. V: Gotika v Sloveniji. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom: akti mednarodnega simpozija, Ljubljana, Narodna galerija, 20. - 22. oktober 1994 = Gotik in Slowenien. Vom Werden des Kulturraums zwi- schen Alpen, Pannonien und Adria: V orträge des internationalen Symposiums, Ljubljana, Narodna galerija, 20. - 22. Oktober 1994 = Il gotico in Slovenia. La formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l‘Adriatico: atti del convegno internazionale di studi, Ljubljana, Narodna galerija, 20/22 ottobre 1994, (ur. Janez Höfl er), 387–402. Ljubljana: Narodna galerija, 1995. K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 368 Golob, Nataša. Manuscripta: knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih iz Narodne in univer- zitetne knjižnice v Ljubljani: [katalog] : Narodna galerija, 7. september - 7. november 2010. Ljubljana: Narodna galerija: Filozofska fakulteta, 2010. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. Zv. 9, Listine 1220-1497. Ljubljana: Mestni arhiv ljubljanski, 1964. Grafi čna podoba grba ob čine Kranj. V: Uradni list Republike Slovenije, št. 15/1991. Grobiš če Župna cerkev v Kranju. Dokumentacija o izkopavanjih v letih 1964, 1965 in 1966 (ur. Benjamin Štular in Mateja Belak). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 2013. Grobiš če Župna cerkev v Kranju. Kartoteka najdb iz leta 1953 (ur. Benjamin Štular in Mateja Belak). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 2012. Heimer, Željko. »Socijalisti čka heraldika? | Socialist heraldry?«. V: Grb i zastava: glasnik Hrvatskog grboslovnog i zastavoslovnog društva = bulletin of the Croatian Heraldic & Vexillogic Association, št. 0, 14, (ur. Nenad Labus). Zagreb: Hrvatsko grboslovno i zastavoslovno društvo, 2006-. Horvat, Franci. Sto vodnjakov na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 2005. Kastelic, Jože. »Staroslovanski Kranj«. V: 900 let Kranja: spominski zbornik, (ur. Jože Žontar), 38–50. Kranj: Ob činski ljudski odbor, 1960. Kemperl, Metoda. »Štiri orlovske zaponke visokega srednjega veka«. V: Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d‘histoire de l‘art = Art history journal, 11–16. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1951-. Knifi c, Timotej in Milan Sagadin. Pismo brez pisave: arheologija o prvih stoletjih krš čanstva na Slovenskem / [strokovna priprava razstave in kataloga]. Ljubljana: Narodni muzej, 1991. Kos, Marija. Stavbna dediš čina mesta Kranja v arhivskem gradivu: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko Kranj: [Galerija Prešernove hiše v Kranju]. Lju- bljana: Zgodovinski arhiv, 2011. Kos, Milko in France Stele. Srednjeveški rokopisi v Sloveniji. Ljubljana: Umetnostno- zgodo- vinsko društvo, 1931. Kranj, kakršnega ni ve č: slike, razglednice in fotografi je, (strokovna priprava kataloga Cene Avguštin, Nada Holynski, Majda Žontar). Kranj: Gorenjski muzej, 1990. Kranjski mestni svet naznanja ---: zbirka listin Gorenjskega muzeja (avtorja besedil Janez Mlinar, Marjana Žibert). Kranj: Gorenjski muzej, 2011. Kranjski zbornik. Kranj: Mestna ob čina Kranj, 1970-. Laszowski, Emilij. Grbovi Jugoslavije. Zagreb: Kava Hag, 1933. Leonhard, Walter. Das grosse Buch der Wappenkunst: Entwicklung, Elemente, Bildmotive, Gestaltung. Augsburg: Bechtermünz, 2000. Lind, Karl. Städte-Wappen von Österreich-Ungarn nebst den Landeswappen und Landsfarben. Wien: A. Schroll, 1885. Melly, Eduard. Beitraege zur Siegelkunde des Mittelalters: erster Theil. Wien: F. V olke, 1846. Odlok o grbu mestne ob čine Kranj. V: Uradni vestnik Gorenjske: ob čine Jesenice, Kranj, Ra- dovljica, Škofja Loka in Trži č, št. 7/1978. Odlok o prora čunu občine Kranj za leto 1978. V: Uradni vestnik Gorenjske: ob čine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trži č, št. 7/1978. Odlok o simbolih ob čine Kranj. V: Uradni list Republike Slovenije, št. 38/1990. Otorepec, Božo. Srednjeveški pe čati in grbi mest in trgov na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1988. Otorepec, Božo. »Valvasorjeva Grbovna knjiga „Opus Insignium Armorumque“«. V: Opus insignium armorumque = Velika grbovna knjiga = Das grosse Wappenbuch = The great Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 369 heraldry book: 1687–1688: študije = Studien = studies, 31–66. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1993. Pivk, Valentin. Gimnazija Kranj in stoletje njenih matur. Kranj: Gimnazija, 2001. Sava (Kranj), let. 3, št. 49. Kranj: Tiskarna „Sava“, 1913–1917. Schultes, Johann Adolph. Diplomatische Beyträge zur Geschichte der Grafen von Andechs und nachherigen Herzoge von Meran etc.: mit Beylagen Nr. 1–19. München, 1818. Siebmacher, Johann. J. Siebmacher‘s grosses und allgemeines Wappenbuch: in einer neuen, vollständig geordneten und reich vermehrteh Aufl age: mit heraldischen und historisch- -genealogischen Erläuterungen,(Band 1,4,2): Städtewappen. Nürnberg: Von Bauer und Raspe, 1885. Siegenfeld, Alfred Ritter Antony von. Das Landeswappen der Steiermark: (Entstehung der Landeswappen, Entwicklungsgeschichte des heraldischen Panthers und Geschichte des Wappens der Steiermark im Rahmen der bajuwarisch- carantanischen Panthergruppe): mit 41 Text-Illustrationen und 51 Tafeln in Mape. Graz: Styria, 1900. Sima, Johann. Bilder aus Krain. I, Im Gebiete der Steiner-Bahn. Laibach: I. v. Kleinmayr & F. Bamberg, 1891. Slovenija, te poznam? [Kartografsko gradivo]. Marija Gabrijel či č ... [et al.], (ur. Peter Zalokar). Ljubljana: Zveza organizacij za tehni čno kulturo Slovenije, 1986. Slovenske ob čine, števil čni in statisti čni prikaz. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. Snoj, Jurij. Zgodovina glasbe na Slovenskem. 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. Stani č, Rinaldo in Tadej Jakopi č. Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih ob čin. Ljubljana: Le čnik: Heraldica Slovenica, 2005. Statut ob čine Kranj. V: Uradni vestnik Gorenjske: ob čine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trži č, št. 13/1977. Stopar, Ivan. Podoba Slovenije: vedute Slovenije v 17. in 18. stoletju. Ljubljana: Viharnik, 2011. Ströhl, Hugo Gerard. Städte-Wappen von Österreich-Ungarn. Wien: Kunstverlag Anton Schroll & Co, 1904. Valvasor, Janez Vajkard. Čast in slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska, 2009–2013. Valvasor, Janez Vajkard. Opus insignium armorumque ... = Das grosse Wappenbuch. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1993. Zakon o konvenciji za zaš čito industrijske svojine. V: Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, št. 2/1928. Žontar, Josip. Zgodovina mesta Kranja. Kranj: Skupščina ob č ine, 1982. Seznam slik 1. Pečat iz 13. stoletja (ARS, 1508 VI 3). 2. Prvi grb v antifonariju iz 1491 (NŠAL 102, a. e. 18, š. 9). 3. Drugi grb v antifonariju (NŠAL 102, a. e. 19, š. 10). 4. Pečat iz prve polovice 16. stoletja (NŠAL 101, 1530 IX 14). 5. Mali sodni pe čat iz prve polovice 16. stoletja (NŠAL 101, 1660 XI 12). 6. Grb v Veliki grbovni knjigi iz 1687/88 (Valvasor, Opus insignium armorumque). 7. Grb v Slavi vojvodine Kranjske iz 1689 (Valvasor, Čast in slava vojvodine Kranjske). 8. Pečat iz druge polovice 18. stoletja (ZAL KRA 2, a. e. 18). 9. Grb v rokodelskem listu iz 80. let 18. stoletja (NMS, inv. št. G-2522). K. ŠKRJANEC: Razvoj kranjskega mestnega grba 370 10. Pečat s konca 18. stoletja (ZAL KRA 2, a. e. 15). 11. Štempelj iz 30. let 19. stoletja (Pir čeva barvarna). 12. Grb na Bleiweisovi diplomi iz 1878 (Stalna razstava Prelepa Gorenjska). 13. Štempelj iz 80. let 19. stoletja (ZAL KRA 2, a. e. 4177). 14. Siebmachov grb iz 1885 (Siebmacher, J. Siebmacher‘s grosses und allgemeines Wappen- buch). 15. Lindov grb iz 1885 (Lind, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn). 16. Beneschev grb v Bilder aus Krain iz 1891 (Sima, Bilder aus Krain). 17. Beneschev grb na veduti okoli 1895 (NMS, inv. št. R-330). 18. Pečatna nalepka s konca 19. stoletja (ZAL KRA 2, a. e. 4145). 19. Ströhlov grb iz 1905 (Ströhl, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn). 20. Štempelj z za četka 20. stoletja (Kos, Stavbna dediš čina mesta Kranja v arhivskem gradivu). 21. Grb na nekdanjem deželnem dvorcu iz 1902 (Hribovšek, http://www.grboslovje.si/novice/ article_2008_10_27_1133.php). 22. Grb na Pirčevem priznanju iz 1913 (Pir čeva barvarna). 23. Grb na Pirčevi diplomi iz 1921 (Pir čeva barvarna). 24. Znak Jugo češke iz 20. let 20. stoletja (Stalna razstava Prelepa Gorenjska). 25. Znak Iske iz 30. let 20. stoletja (Stalna razstava Prelepa Gorenjska). 26. Grb v albumu Kava Hag iz 1933 (Laszowski, Grbovi Jugoslavije). 27. Štempelj s š čitom med nemško okupacijo (ZAL KRA 2, a. e. 5084). 28. Neznani grb iz 70. let 20. stoletja (Kranjski zbornik 1970). 29. Socialisti čni grb iz 1979 (Slovenija, te poznam?). 30. Grb mestne ob čine iz 1991 (Stani č, Osnove heraldike). Seznam tabel 1. Listine z ohranjenim pe čatom iz 13. stoletja. 2. Listine z ohranjenim pe čatom iz prve polovice 16. stoletja. 3. Listine z ohranjenim sodnim pe čatom iz druge polovice 16. stoletja. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 371 SUMMARY Development of the Kranj Coat of Arms Klemen Škrjanec In Kranj, but also elsewhere in Slovenia, the heraldic tradition is of secondary importance, for it is not paid the same degree of attention as was the case in the past. Along with sigillography, heraldry was widely spread in all segments of the society in the Habsburg Monarchy, while the call for uniformity caused its complete decay under Yugoslavia. A short-lived hope for heral- dry was felt in the occupied zone during the war; however, it was soon eradicated by the new system. A new wind started blowing also for symbolism after Slovenia gained independence. Nevertheless, due to a lengthy absence of professional competence it failed to blow in the right direction and, consequently, coats of arms are, historically and heraldically speaking, not up to standard. The Kranj coat of arms, presently consisting of an uncrowned red eagle against an Early Renaissance grey shield, underwent this heraldic development as well. The paper showcases the developmental path of the city’s symbol, which began in the thirteenth century with the city’s fi rst known seal and was concluded with the present-day municipal coat of arms. In the course of its history, the city kept several seals, seal matrices, and stamps bearing the city’s symbol in their respective centres. Additionally, it can be found also in armorials, albums, vedute, diplomas, and as a representative sign on or in buildings. The city’s coat of arms came into being in the fi fteenth century, which coincides with the emergence of local heraldry in Slovene ethnic territory. This is attested by the seal preserved on a deed from 1518 containing a shield with an eagle. The coat of arms was fi rst depicted in the Kranj Antiphonary from 1491. The fi rst self-evident question is that of the origin of the city’s coat of arms or seal in which the eagle appeared for the fi rst time. Experts agree that the city’s coat of arms shares the fate of that of Carniola, since the creation of both is believed to have been infl uenced by the Counts of Andechs, who were concurrently city lords and provincial deputies in the thirteenth century. The fi rst preserved city seal is found on a document dated to 1315; however, one could conclude that it was used already in the fi rst half of the thirteenth following the obtainment of town privileges. The fi rst depiction in the Kranj Antiphonary raises the question of the colours, since the coat of arms contains a combination of silver and red. Two centuries later, Valvasor’s armorial depicted the Kranj coat of arms already with a blue shield, while the eagle was still red. At present, the shield is held in cobalt-grey-black or non-heraldic grey. The third question is that of the crown or the princely hat, which fi rst appeared in the seal from 1518. It is interesting to note that the crown on the said seal appears on the shield, while in the later periods it can be found also on the eagle’s head. These three questions constitute the main elements of the treatise at hand and are at the same time important for the evaluation of present-day coat of arms, since it deviates from he- raldic norms, which applies also to the blazon. It is not known from which sources the experts gathered data; however, it is evident that historical research was not carried out. This holds true also for the past, even though various initiatives were endorsed by higher authorities. Lack of documents bearing witness to the origin or bestowal of the seal or the coat of arms, in fact, hin- ders the research. Older seal matrices, which probably disappeared in the fi re of 1811, are not preserved either. However, archives, museums, and libraries still keep data that, at least in part, reveal the historical and heraldic background of the Kranj city symbol. Based on his discoveries, the author brings forward his own proposal of the city’s coat of arms that could represent the city of Kranj and its municipality. 1. Pe čat iz 13. stoletja (ARS, 1508 VI 3). A seal from the thirteenth century (ARS, 1508 VI 3). 10. Pe čat s konca 18. stoletja (ZAL KRA 2, a. e. 15). A seal from the end of the eighteenth century (ZAL KRA 2, a. e. 15). 11. Štempelj iz 30. let 19. stoletja (Pir čeva barvarna). A stamp from the 1830s (Pir čeva barvarna). 3. Drugi grb v antifonariju (NŠAL 102, a. e. 19, š. 10). The second coat of arms in the antiphonary (NŠAL 102, a. e. 19, š. 10). 8. Pe čat iz druge polovice 18. stoletja (ZAL KRA 2, a. e. 18). A seal from the second half of the eighteenth century (ZAL KRA 2, a. e. 18). 13. Štempelj iz 80. let 19. stoletja (ZAL KRA 2, a. e. 4177). A stamp from the 1880s (ZAL KRA 2, a. e. 4177). 2. Prvi grb v antifonariju iz 1491 (NŠAL 102, a. e. 18, š. 9). The fi rst coat of arms in the antiphonary from 1491 (NŠAL 102, a. e. 18, š. 9). 9. Grb v rokodelskem listu iz 80. let 18. stoletja (NMS, inv. št. G-2522). The coat of arms in an artisan diploma from the 1780s (NMS, inv. št. G-2522). 12. Grb na Bleiweisovi diplomi iz 1878 (Stalna razstava Prelepa Gorenjska). The coat of arms on Bleiweis’ diploma from 1878 (the permanent exhibition Beautiful Gorenjska). 4. Pe čat iz prve polovice 16. stoletja (NŠAL 101, 1530 IX 14). A seal from the fi rst half of the sixteenth century (NŠAL 101, 1530 IX 14). 7. Grb v Slavi vojvodine Kranjske iz 1689 (Valvasor, Čast in slava vojvodine Kranjske). The coat of arms in The Glory of the Duchy of Carniola from 1689 (Valvasor, Čast in slava vojvodine Kranjske). 14. Siebmachov grb iz 1885 (Siebmacher, J. Siebmacher's grosses und allgemeines Wappenbuch). Siebmacher’ s coat of arms from 1885 (Sie- bmacher, J. Siebmacher's grosses und all- gemeines Wappenbuch). 5. Mali sodni pe čat iz prve polovice 16. stoletja (NŠAL 101, 1660 XI 12). A small judicial seal from the fi rst half of the sixteenth century (NŠAL 101, 1660 IX 12). 6. Grb v Veliki grbovni knjigi iz 1687/88 (Valvasor, Opus insignium armorumque). The coat of arms in Valvasor’s armorial from 1687/88 (Valvasor, Opus insignium armorumque). 15. Lindov grb iz 1885 (Lind, Städte-W appen von Österreich-Ungarn). Lind’ s coat of arms from 1885 (Lind, Städte- -Wappen von Österreich-Ungarn). 16. Beneschev grb v Bilder aus Krain iz 1891 (Sima, Bilder aus Krain). Benesch’ s coat of arms in Bilder aus Krain from 1891 (Sima, Bilder aus Krain). 25. Znak Iske iz 30. let 20. stoletja (Stalna razstava Prelepa Gorenjska). The symbol of Iska from the 1930s (the permanent exhibition Beautiful Gorenjska). 26. Grb v albumu Kava Hag iz 1933 (La- szowski, Grbovi Jugoslavije). The coat of arms in the album Kava Hag from 1933 (Laszowski, Grbovi Jugoslavije). 18. Pe čatna nalepka s konca 19. stoletja (ZAL KRA 2, a. e. 4145). A seal sticker from the end of the nineteenth century (ZAL KRA 2, a. e. 4145). 23. Grb na Pir čevi diplomi iz 1921 (Pir čeva barvarna). The coat of arms on the Pirc diploma from 1921 (Pir čeva barvarna). 28. Neznani grb iz 70. let 20. stoletja (Kranj- ski zbornik 1970). An unknown coat of arms from the 1970s (Kranjski zbornik 1970). 17. Beneschev grb na veduti okoli 1895 (NMS, inv. št. R-330). Benesch’ s coat of arms in a veduta around 1895 (NMS, inventory number R-330). 24. Znak Jugo češke iz 20. let 20. stoletja (Stalna razstava Prelepa Gorenjska). The symbol of Jugo češka from the 1920s (the permanent exhibition Beautiful Gorenjska). 27. Štempelj s š čitom med nemško okupacijo (ZAL KRA 2, a. e. 5084). A stamp with a shield during the German occupation (ZAL KRA 2, a. e. 5084). 19. Ströhlov grb iz 1905 (Ströhl, Städte- -Wappen von Österreich-Ungarn). Ströhl’s coat of arms from 1905 (Ströhl, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn). 22. Grb na Pir čevem priznanju iz 1913 (Pir čeva barvarna). The coat of arms on the Pirc Award from 1913 (Pir čeva barvarna). 29. Socialisti čni grb iz 1979 (Slovenija, te poznam?). The socialist coat of arms from 1979 (Slo- venija, te poznam?). 20. Štempelj z za četka 20. stoletja (Kos, Stavbna dediš čina mesta Kranja v arhivskem gradivu). A stamp from the beginning of the twentieth century (Kos, Stavbna dediš čina mesta Kra- nja v arhivskem gradivu). 21. Grb na nekdanjem deželnem dvorcu iz 1902 (Hribovšek, http://www.grboslovje. si/novice/article_2008_10_27_1133.php). The coat of arms on the former provincial manor (Hribovšek, http://www.grboslovje. si/novice/article_2008_10_27_1133.php). 30. Grb mestne občine iz 1991 (Stani č, Osnove heraldike). The municipal coat of arms from 1991 (Sta- ni č, Osnove heraldike).