L       Zakaj sovražijo psi lisico, mačko in zajca.
t|Jp)[i«<-  ki je ČHval liišo svojega gospodarja, govoril je ob lepeni poletnem |j[rjvo.rau sam v scbi:  rY tako  lepej  nofi jc pač doigočasno sedeti pred iSgfliišo in jo čiiTatl  Dcnes gotovo ne bode tatii v hišo, zstorej je boljše, iyl (ia greni ob niesočnej svitlobi malo okoli pogledati."
Ne pomiSlja se dolgo, kiini bi ,jo potcgnil; hitro steče po bližnjein trav-nikn proti goidu ter ondu resclo lalaja.
Ko ma iz gozdii njegov glas odmeva. niisli si, da ga nckdo oponala ter. mu tako nagaja.
nGledat grcm. kdo me neki oponaša." reče sam v sebi ter hiti s travnika, v gozd.
Takoj pod prvini grniom n&jde spečega zajca. 0AB si me ti oponašal ?* zadere se pes uad njiin.
^Ne, jaz ue! sladko sem spal ter sanjal o lepej zelnatej glavi, ki Bem jo hotel ravno v zelnikn josti, a ti si me probudil," odvmu nivi zajee.
Pes nejevoljen hiti daljo in prid« do mačke, katcro tudi vpraša: ,,A!i si me ti oponašala ?"
Mačka mu odgovori: nKaj li pado na um ! Mar niisli&. da nimiun druzfiga dela? Prežala aera ob gozduoni rolm na Ifpo niisko, a ti si mi jo ¦prepodil.   To ni lepo od tebe!"
Kipec- jezo b-iti pes dalje po gozdu, ter uajtlp lisico. Tudi njo vpi*aša, ire ga je oponaSala v lajanji.                                                                            I
,PrevcS to imam nida, ljubi moj," odgovori mu lisica prilizlji?o, ndal bi se kaj tacega upala storiti: a mi.slim, ila si^ ne mutim. ako reeem, da j&^l to storil jazbec, ki tit-i ondu v jaaljiui pod lirastoui."                                     M
Kaglo skoči pcs Ijii iu glasno zalaja. Ker ne dolii odgovora, stopi pred I lukujo, ki pa ni bila jazbečeva, nego lisiiija, in tu ga zgrabi za nogo lisiuiB nastavljena past.                                                                                              ¦
Lisiea to ride6, smoje sc mn ol viselja. pokliče mačko iu zajca. rekoč: I ,ztlaj idita z inenoj, greinu krast: J-uvarja in izdajalca našpga nara se ni trel)» I hati, ker undu pivd mojo lukjijo evili, zgrabJjen v meni nastavljeno past; I liocoj si izburimo vsak, kar nam najbo]je diši."                                               I
Š]j so premim pmoui naravnost v gospodarjevo liišo, katerega pes jsl bil vjet.                                                                                                          J
m
Kmalu so se vrnili. Lisica si je prinesla najlepšo kokoš. mačkn iz ku-hinje Dajda^jšo klobaso, a zajee z zel&ika najlepšo zelnato glavo.
S tera plenom obstopijo vsi triji; vjetega psa. Lisk-a izpusti kokoš na tla in ilaje ubogcmu psu naslednji nauk: r Ako bi ti bil svojo dolžnost storil, vae to hi se ne bilu zgodilo, a zdaj nioraš trpeti holečino in sramoto, a troj gospodar še po vrhu veliko škodo. Ostaui ž'uvar in bodi zvest svojemu gospodarjo !"    To rekši, pobrala i« je s svojo družbo dalet skozi gozd.
Še le proti jutru si izvfje pcs z vso silo nogo iz nastavljcno pasti, ter krvaveč prikrursa domur.
Gospodar ga je kaznoval zaradi kvarc. ki se mu jc vsled njegovc ne-zvestobe po noči naredila.
Siromak pcs ni srajemu gospodarju ni<* poredal o tem, kar m mn je po noOi dogodilo, a poredal jc vaem drugini psoin v svarilen nauk. — Ljudjž pravijo, da so od tistega časa psi tunogo zvpstejši svojira gospijdarjem ne^o li so poprej bili. ter so iisieam, raačkam in zajcem najvefji sovražniki. Roza Kosova