\
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesoe 1 gld. 40 kr. Y administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 glil., za pol leta <! gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniško ulice št. 2.
Naznanila (inserati) so sprejomajo in veljit tristopna petit-vrsta: 8 kr., co se ti enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr.,česo tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Itokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. VredniStvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nodoljo in prazniko, ob ljt6. uri popoludne.
Štev. 154.
V Ljubljani, v ponedeljek 11. julija 1887.
Letiiil* XV.
Prof. Eiiispielerjcva zlata maša.
»Dne 21. avgusta bodo v Svečah na Koroškem obhajal prof. Einspieler svojo zlato mašo" — to je suho sporočilo, kojo smo pred nekoliko dnevi prejeli iz sosednjega nam Gorotana. Ob tem naznanilu šinila nam je misel v glavo, ktero danes izročamo javnosti: Vsi Slovenci naj obhajajo ta dan, naj čestitajo, hvalo izrekajo probuditelju naroda, ter naj se po zastopnikih in društvih vdeleže slavnosti zlate maše. Naj ne prazuuje starosta naših politikov onega dne natihoma, v samotni domači vasici, ne: pokažimo Slovenci našim tlačiteljom na Koroškem, v kterih sredi mora Einspieler živeti in se boriti za pravice svojega naroda, pokažimo jim, da se zavedamo in znamo ceniti svoje može.
Res, da je vrli gospod profesor v prvi vrsti se trudil vse svoje življenje za koroške Slovence. Nje je vzbujal iz trdega spanja, njim je kazal vsa leta na razne načine, da so sinovi Slave, otroci prezi-ranega rodu slovenskega, njim — prebivalcem ožje domovine svoje — je veljal možati, mogočni njegov glas v zbornici Celovški. Žal, večinoma glas vpijočega v puščavi! Korošcem je bil prof. Andrej Einspieler in je še to, kar je nam Slovencem-Kranjeem bil nepozabni, prezgodaj umrli dr. Janez Bleivveis. Pred vsem naj toraj slovenski Gorotan se veseli 21. avgusta in hvalo kliče svojemu uajvečemu narodnemu dobrotniku.
A srce Einspielerjevo ue bije le za blagor Koroške: ou se je vsaki čas veselil z vsem narodom slovenskim ob srečni uri, in z nami vsemi jo vsigdar žaloval, naj je gorje, stisua zadela ta ali drugi del domovine naše. Vse Slovence obsega njegova ljubezen — za uas vse se je trudil, nam vsem v blagor je deloval in še deluje. Mar ni tako? Poglejmo le nekoliko na delavnost njegovo.
Prof. Andr. Einspieler je vse svoje življenje posvetil cerkvi, domovini in državi. To spričuje njegovo neumorno delovanje. Celih 30 letnikov „Slov. Prijatelja" je vredil in razposlal slovenski duhovščini in s tem veliko voliko storil za večni blagor ljudstva pa tudi za narodno probudo.
Po njegovem trudu smo Slovenci prejeli osem zvezkov, dragocenih in pridno rabljenih, namreč: »Razlaganje krščanskega-katoliškega nauka", pa krasno »Jedro krščanskega nauka", ki je po Slovenskem našlo veliko prijateljev. Einspieler je našim veroučiteljem preskrbel prvih slovenskih šolskih katehez ter kot prilogo k »Slov. Prijatelju" nam podal T. Mrazove »Katekeze za prvence", namenjene doljni skupini naših ljudskih šol, pa »Razlago srednjega in največjega šolskega katekizma", namenjeno učencem srednje iu gornje skupine.
Einspieler je bil že davnej eden glavnih stebrov »družbe sv. Mohora", ki je vsem Slovencem ponos; pa je še v pozni svoji starosti temu prelepo se razcvitajočemu društvu podvodja in blagajnik. Da slovenskim svojim rojakom pribori vsaj najpotrebnejših pravic, in zlasti še, da v domači deželi iz politične nezavesti vzbudi drage rojake, jel je po njegovem prizadevanji 1. 1865. v Celovci izhajati »Slovenec", političen list, vrlo vredovan. Iz eua-cega namena ustanovili so nekteri rodoljubi na Koroškem »Katoliško konštitucijoualno društvo". ki je izdalo 1. 1873. v Celovci »Političen katekizem za Slovence". Dragocena knjižica, jako pripravna ljudstvo slovensko buditi k političnemu življenju. Tudi temu obojnemu podvzetju je bil duša prof. Andr. Einspieler.
Vse to prizadevanje našega staroste za blagor tlačenega naroda slovenskega in v korist katoliške Avstrije zadelo je pri Nemcih in pri ponemčenih koroških Slovencih ob hudo nasprotovanje. Da bi v nemškem jeziku in proti nemškim nasprotnikom branil predrage svetinje naše, je Einspieler ustanovil časnik »Stimmen aus I n n er o es ter r e i c h", ki so se vrlo potegovale za versko, politično iu ua-rodno ravnopravnost, pozneje pa (leta 1869.) »Kilrntner-B latt" z istim programom. In kdo ne ve, kako dandanes Einspielerjev »Mir" močno kot trombe glas kliče zaspane rojake slovenske po Koroškem k politični zavesti. Da bi le mi vsi spoznavali važnost tega lista za Gorotan ter ga čvrsto podpirali! — In koliko da je storil prof. Andrej
Einspieler v teku let v šoli, koliko v zbornici, koliko v zasebnem življenji za »vero, dom iu cesarja", to vedo oni, ki so mu blizo, še veliko bolj, kakor mi, ki le njegovo javno delavnost opazujemo in občudujemo. S kratka: prof. Andr. Einspieler je vse svoje življenje posvetil ubogemu svojemu narodu, on za Slovence živi, on za-nje trpi!
Ali se toraj ne spodobi, da vsa Slovenija obhaja dan zlate mašo Einspielerjeve? Naj zavedni rojaki njegovi na Koroškem sestavijo odbor, ki naj vredi vse potrebno ter povabi Slovence vse, da se po zastopnikih ali po društvih vdeležč slavnosti. Morda bi se podalo, da se slovesnost osnuje po zgledu krasne sedemdesetletnice Blei\veisove v Ljubljani? Kaj, ko bi narod slovenski vkupno kako primerno darilo poklonil slavljencu? Tako javno praznovanje Einspielerjeve zlate maše no bo samo izraz naše hvaležnosti, ampak utegne tudi sicer še veliko koristiti narodni stvari na Koroškem. Ša enkrat toraj: 2 1. d a u avgusta naj je Slovencem narodni praznik!
,,Matica Slovenska*'.
77. odborova seja, dne 7. julija 1887 1.
Navzočnih 21 odbornikov (od vnanjih Sveti predseduje profesor Josip M a r n.
Predsednik naznanja, da sta zapisnik zad odborove seje pregledala in potrdila overovat Kržič in Šubic, kar se brez ugovora na zna vzame.
V času po zadnji seji so zborovali odseki, sicer: gospodarski 4. maja in 25. juuija; knjiže 7. junija in Kopitarjev 10. junija. Sklepi poslednj so razglašeni po časnikih.
Na mesto ravnatelja Šumana je v Vodnikov •odsek vstopil profesor Pleteršnik.
Predsednik pove, da je profesor Leveč službeno zadržan vdeležiti se današnjo seje.
Povodom smrti hrvaškega rodoljuba Pavlinoviča (t 18. maja v Podgori pri Makarski) je »Matica"
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal J. S toki asa.)
(Dalje in konoc.)
Med tem pa so zvedeli tudi v Carigradu o nesrečni bitki in veliki zgubi, ki jih je zadela. Ves narod se je vsled tega vznemiril. Poraz pa se je navlašč opisaval še strašnejim, kakor je bil v resnici. Povsod se je vpilo, da bode zdaj carstvo turško zgubilo vso Bosno, Budim in vse dežele ogerske ter Srem, iu da se ne more nič več o kakšnem osvo-jeuji v teh deželah govoriti, ampak samo to varovati, kar še zdaj posedujejo. Zavoljo velike zgube topov, vojske, mnogih paš in dveh vnukov sultanovih žen je narod proglasil to leto »leto propasti" (Bosghum senesi), ter se tudi tako spominja pri turških zgodovinarjih. (Hammer. Gesch. d. osm. Reiches IV. 219.)
Posebno pa jo dražil narod krvoločni in rato-borni veliki vezir Siuan, samo da prisili sultana in
da se mu spolni davna želja, namreč, da napove cesarju Rudolfu II. vojsko. Sultan so je bal upora ter je upotrebil prevaro, samo da narod pomiri. Ou da po mostu nositi izmrcvareuo glavo, češ, da je to glava ubitega zapoveduika krščanske vojske. S tem je hotel on narodu pokazati, da je zmaga ua turški strani iu da se ni treba niti najmanje bati cesarske vojske. V resnici pa je bila to glava prostega vojaka. (Dano Gruber. Borba itd. str. 102.)
Narod se mod tem ni pomiril, ampak razsajal je tembolj, ker je Sinan tudi vojsko nagovarjal ua nemire, posebno janičarje in zapovednike azijskih čet. K temu ste se pridružili še dve sultanki, ki ste zgubili svoje sinove v bitki pri Sisku, ter sultana Murada zaklinjali, naj se zato kristjanom osveti. Temu vpitju in tem prošnjam se ni mogel sultan nič več protiviti, zato je bila vojska v divauu sklenjena tor početkom julija slovesno razglašena v glavnem mestu turške države. Sultan je s početka celo sam nameraval voditi vojsko, čeravno bi mu ue bilo posebuo drago, samo da se prod narodom pokaže junaka. Sinan pa mu je ugovarjal ter zapo-vedništvo vojske prevzel sam. Precej nato zapove sultan vkleniti cesarskega poslanca Krekvica, a nje-
govo rodovino, činovnike in ostalo družino je obsodil na galeje ali pa na temnico v »sedmih stolpih."
Cesar Rudolf II., ki ni vedel, kakšno mnenja je zavladalo v Carigradu, bil je še vedno mnenja, da so ti navali samo pomejni prepiri, ktere je dozdaj bosenski paša poskušal na svojo roko, ali da bodo zdaj po njegovi smrti prenehali. Ker je tudi on iskreno želel mir, pisal je kmalo po porazu Hasa-novem velikemu vezirn tor mu javljal, da je poslal na pot v Carigrad poslanca Ladislava Lobkovica, ki nosi dolžne dveletne nagrade. V pismu je obljubil tudi njemu bogato nagrado, ako bode skrbel, da so vzdrži mir ter odstraue borbo na mejah državnih. Malo poprej (25. junija) je pisal tudi nadvojvoda Matija, ko je zvedel o porazu llasanovem, Budim-skemu paši, da je ccsar za mir in da bode poslal dolžui davek sultanu, ako so na krajini svet umiri. Oba poslanca, ki sta prinesla poročila v Carigrad, sta bila tudi precej zaprta, kajti sultan ni hotel miru s cesarskimi. Vslod tega je bil Lobkovic, ki je bil prispel z darovi že v Komoran, opozovan, a deuar, namenjen Turkom, upotrebljen za bojne priprave, kajti v Carigradu je bila vklub velikemu trudu angleškega in bouečanskega poslanca za mir
njegovim rojakom, ki so jej to brzojavno nazuanili, brzojavno izrazila svoje sočutje,.
Odboru za Vodnikov spomeuik se proti blagaj-uikovemu potrdilu izroči knjižica obrtno-podpornega društva z dotičniiu zakladom, ki je bil doslej v ms-tičinem varstvu, in po predsednikovem naročilu se o tej priložnosti pregleda blagajuica.
Slovesnosti, ki je bila uaiueujena častnemu spominu njenega osuovatelja, prvega predsednika iu dobrotnika, pokojnega dr. Lovreta Tomana, vdeležila se je „Matica" po svojih podpredsednikih, mnogobrojnih odbornikih in društveuikih primerno in dostojno.
O priliki, kadar je poslala »Matica Slovenska" več knjig za „slov. iilol. seminar" na Dunaji, zahvalil se je profesor in akademik dr. J. V. Jagič »Matici Slovenski" za vse doslej skazane mu usluge (Kop. pisma) in za odlikovanje, da ga je izbrala za častnega člaua, s pristavkom, »da sam ja svagda gotov i zborom i tvorom podupirati njeuu plemenitu raduju, buduč uvjeren, da svaki korak, kojim na-pried stupe trudoljubivi Slovenci, jači duševnu snagu čitavoga južnoga Slovenstva".
Poročilo o prodaji hiše na Bregu pod pogoji, o kojih se je odbor že laui zjediuil, se vzame pohvalno na znanje; odbor se zahvali blagajniku, da je vse opravilo tako vestno in točno zvršil. Nasvetom gospodarskega odseka, kaj se ima zgoditi z novci v ta namen pridobljenimi (nakup papirjev in odpoved ua hiši na Kongresnem trgu še vkujiženega dolga) pritrdi odbor soglasno. »Matica" prosi c. kr. pristoj-binski urad, naj jo oprosti pristojbinskega ekviva-leuta za ostali čas desetletne dobe, ker ni več lastnica hiše na Bregu št. S.
Odpoved stanovanj v hiši ua Kongresnem trgu se vzame na znanje. Vse s to odpovedjo združene spremembe iu nameravane ukrepe gospodarskega odseka odobri odbor po daljšem razgovoru večinoma.
Tajnik poroča o natiskovauji društvenih knjig. 11. zvezek »Zabavne knjižice", tiskan v »Katoliški tiskarni", je že gotov in je odboru na ogled. Letopisu sta tvarina iu obseg že določena, isto tako vrsta razpravam. Pred tremi tedni je šel v tisek. Tvarina tretji knjigi, ki ima iti v tisek v drugi polovici meseca, je sedaj v rokah že v poslednji od-borovi skupščini določenih presojevalcev. — Dva rokopisa, za Letopis namenjena, se imata pisatelju vrniti, ker v tej obliki ne vstrezata društvenim zahtevam. Rokopisi se imajo sploh sprejemati le v obliki, kakoršna je preračunjena že za tisek. — Tiskarski korektor se ima primerno odškodovati tudi za slovuiški pregled rokopisov, ako s tem nadomešča vrednika samega.
Razpis častnih nagrad iz ustanove Tomšič-Jurčičeve se ima po časopisih ponoviti z obrokom do 31. decembra.
Stare nepotrebne tiskovine se imajo v zvezi s porabljenimi ali pa nerabljivimi rokopisi poprodati.
Odbor pooblasti predsednika, I. podpredsednika, slovarjevega vrednika iu tajnika, da pregledajo slovarsko iu drugo neuatisnjeno gradivo, ki ga »Matica" hrani, ter ž njim po previdnosti razpolagajo.
Prošnje glede podaritve založuih knjig (R. Rutnika v Gradci. Semenišče v Plovdivu, Slov. iilol. seminar na Dunaji) je »Matica" reševala po načelu, ki si ga je stavil že pred dalj časom odbor. Dotična zahvalna pisma se vzemo ua znanje.
vendar le v. ... i napovedana Rudolfu II., in sicer 12. avgusta, ravno -tiri dni potem, koje bil Rudolf napisal drugo pomirljivo pismo sultanu, v kterem obžaluje srnrt Hasanovo ter zagotavlja sultana svoje iskrene miroljubivosti. Zastonj je bilo vse zago-tovljanje. Omenjenega dne bil je namreč na visoki Porti izobešen konjski rep v znamenje, da se je vojska pričela. Ravno tako so izobesili kasneje v Budimu in po drugih glavnih mestih konjske repe. Nekoliko dni pred pravilno napovedbo vojske (29. julija) podal se je že veliki vezir s 25—30.000 ljudmi iz Carigrada po uavadnem potu proti Belernu-gradu. S seboj je odvlekel tudi v verigah sklenjenega nesrečnega cesarskega poslanca Krekvica. (Valvazor XV. 537; Ziukeisen. Gesch. d. osm. Reiches. Str. 588—590.)
V sledečih borbah pa ni sodeloval naš junak Andrej Turjaški, kajti kmalo po Šiški bitki nasle-doval mu je v Karlovškem generalatu Jurij Len-kovič, ker si je hotel od velikega truda odpočiti. Vendar pa ni dolgo v miru živel, kajti že sledečega leta 1594. je umrl neoženjen.
Dekau Frelik v Trebujem obdrži še nadalje poverjeništvo zq skupno dekauijo. Dr. Ilrašovec prevzame poyerje^ištTo za SI. Gradec. Glede izpraznjenih poverjeuištev (Vrhnika in Zavrč) se stavijo primerni. uasveU. Isto tako b,o treha primerno vkreniti gledč Komna, Kanala iu Cirkuega. S prihodnjim letom prevzame Logaško poverjeništvo mesto notarja Gruntarja, ki se je temu poslu vsled bolehnosti in druzih opravil odpovedal, gostilničar Arko. Gosp. Gruutarju se ima poslati iz odbora pismena zahvala.
Ivnjižuičin prirastek znaša 71 Knjig, zvezkov in časopisov (39 čeških, 27 ruskih, 3 hrvatske, 1 slovenska in 1 nemška; 34 po zameuji iu 37 vsled daril). Darovalcem (Križman, pl. Comel, Lego, Truhlaf, Slavik, Vrtatko, Mourek in »Slavija") se ima poslati primerna zahvala.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. julija, ^ofcrsmje dežel©.
Vojno ministerstvo je izdalo povelje, da mora vsak konjiški polk poklicati po 40 rezervistov k vojaškim vajam, ki se prično 1. avgusta in trajajo 28 dni.
Dunajski listi poročajo, da se bo preklicala prepoved o izvaževanji konj. Vendar se bo izvaževanjo toliko omejilo, da se bodo konji smeli izvaževati le na določenih postajah. Na ta način se hoče vlada natančno poučiti o izvažanji, da je lahko zopet prepove, ko bi se preveč konj izvažalo v vuauje države.
Blizo Plzna na Češkem so vojaki nedavno streljali z novimi puškami po Mauulicher-jeveui sistemu. Večina patron se ni užgala. Ko patrone pregledajo, našli so v njih le malo smodnika, ker so bile napolnjene s žaganjem. Patrone so iz Dunajskega arzenala. O tem dogodku so sporočili vojnemu ministru.
Iz Sirija se poroča, da je volitev državnega poslanca na mesto umrlega Pavlinoviča razpisana na 25. t. m. Kot kandidat se imenuje rasg. Bulic. Umrli Pavlinovič je neki sam priporočil imenovanega kandidata. Bulic je gimnazijski direktor v Splitu.
Ogerslta vlada se je resno lotila prepotreb-nega dela, da razširi Železna vrata. Dobila je že več načrtov, in prične z delom še to leto.
Ya*aiaje «lržave.
Srbska finančna komisija, ki se peča, s finančnimi zadevami, dokončala bo ta teden svoje poročilo. Mesto ruskega zastopnika v Peterburgu ostane nekaj časa prazno. Sploh namerava Ristic več zastopnikov odpoklicati, ker hoče znižati državne stroške. Le na Dunaji, v Sofiji in Carigradu ostanejo še srbski zastopniki. — V sredo po noči se je kralj Milau povrnil v Beligrad. Ker je močno deževalo, sešlo se je na kolodvoru le malo občinstva. Pričakovali so ga ministri in avstrijski legacijski svetovalec Schvvarz. Drugi dan je kralj neki opomnil ministra notranjih zadev, naj ne prestavlja toliko uradnikov. Kralju so morali ministri tudi natančno poročati o nemirih v Cuprijskem okraji.
Bolgari so si izvolili novega kneza princa Koburškega. Odgovoril je regentom iu sobranju, da vsprejme volitev, ako jo potrdi Turčija in priznajo druge države. Kaj bodo države storile, o tem se more le ugibati; gotovega svet še ne ve. Angleški listi so zadovoljni z novim kuezom in trdijo, da ga bote potrdili Anglija in Italija. Nemčija iu Avstrija gotovo ne bi ugovarjali volitvi, vendar se bodo nemški iu avstrijski državniki v tem vprašanji ozirali na Rusijo. »Fremdenblatt", ki je v dotiki z našim mi-nisterstvom vnanjih zadev, piše o tem: Sklep bolgarskega sebranja vzbuja povsod veliko pozornost. Bo li ta sklep imel trajen vspeh, o tem bomo mogli soditi, kedar Rusija objavi svoje mnenje. — Turčija se bo najbrž sklicevala na Berolinsko pogodbo, ako Bolgari proglase nezavisnost Bolgarije in vzhodne Rumelije. Po Berolinski pogodbi ima Turčija pravico imenovati generalnega guvernera v Rumeliji. Turčija bi ga morala toraj najprva potrditi. To pa je za Turčijo jako nevarno. Tudi drugi krščanski narodi pod turško vlado bi dobili pogum in bi se spuntali. To veljA v prvi vrsti o prebivalcih na otoku Kreti. Turčija neki že zbira vojake ob bolgarski meji, ker se boji resnih nemirov. — Poluradna »Coburger Zeitung" piše o tem jako dvomljivo: »Povsod po časnikih se obravnava volitev princa Ferdinanda Koburškega za kneza bolgarskega. Resnica je le-to, da se trudi bolgarska vladna stranka, da princa zavleče v zamotane svoje razmere in ga s tem kom-promituje. Na to je treba pripomniti, da nemški princ, kakor je brez dvoma princ Ferdinand Ko-burški, ne sme prevzeti krone, ako se mu ponudi, brez dovoljenja načelnika svoje hiše in nemškega cesarja. Dokler ne dobi tega dovoljenja, vise vsa dotična poročila v zraku, da ne govorimo o dovoljenji vseh držav, ki je potrebno v tem slučaji." Med tem
je bil princ izvoljen. Kakor poroča nek list, dobil je princ dovoljenje od načelnika koburške hiše, vojvode Ernafca, da sme prevzeti bolgarsko krono. Vprašanje pa je, kakor »Coburger Ztg." dobro pripomni, bodo h priznale volitev ♦'se države. Na drugem mestu smo že izjavili svojo misel, t}a ga Rusija ne bo potrdila. Brzojav je /»ti tudi uazusmil, da bo Francija v tem vprašanji skupno postopala z Rusijo. In bo Rusija morda molčala in bi šel princ ^^iburški v Sofijo, vprašanj? bolgarsko s tem bi n? bilo rešeno. Vsa stvar bi ostala na starem. Razlika bi bila le-ta, da bi se bolgarski vladar imenoval Ko-burg, mesto regentov vladal bi kuez. Bolgarski emigranti bi delovali dalje. Rusiji prijazna stranka bi pričela novo agitacijo proti knezu, in komedija bi se pričela od konca. — Med regenti in ministri je vedno večje nasprotje. Regenti so prosili te dni pravosodnega ministra Stojlova, naj pregovori vojnega ministra Nikolajeva, da odstopi. Ker pa je Stojlov vedel, da se ministerski predsednik Rado-slavov ne bo ločil od Nikolajeva, svetoval je regentom, naj še počakajo, ker bodo miuistri tako odstopili, kedar pride novi knez. Tudi v sebrauji regenti nimajo večine. Regenti imajo v zbornici 70, opozicija 74, ministerski predsednik Radoslavov in vojni minister Nikolajev 326 svojih pristašev. Ministerski predsednik je neki rekel nekterim poslancem, da je nastalo nasprotje, ker regenti brez nadzorstva razmetajo dr/.avue denarje in zahtevajo, da bi jim ministri molčali kot pokorni služabniki. — Popolno ime izvoljenega kneza je: Princ Ferdinand Maksimilijan Karol Leopold Marija Koburški, vojvoda Saksonski. Rodil se je 26. februvarija 1861 na Dunaji, toraj je star 26 let. Člani njegove družine so ustanovili vladarske hiše v Belgiji, Braziliji in na Portugalskem. Princ Ferdinand je svak našega cesarjeviča Rudolfa. V sorodu je tudi z angleškim iu italijanskim dvorom.
Ruski listi pišejo odločno proti novemu bolgarskemu knezu. »Novoje Vremja" piše: Sebranje naj sklene, kar mu drago. Rusija tega ne potrdi, ker ne prizmi sebranja. Svojevoljna volitev ne bo rešila bolgarskega vprašanja in tudi ne zboljšala položaja bolgarskih regentov. Enako pišejo tudi „St. Pet. Vjedomosti". General Gurko je naznanil vsem oblastvom na Poljskem, da pride meseca avgusta car na Poljsko in se vdeleži vojaških vaj.
V Franciji se javno mnenje malo peči! s splošnimi evropejskimi razmerami. Radikalni listi napadajo dan na dan vlado, ker je generala Bou-langera prestavila iz Pariza. V petek večer se je Boulanger odpeljal na svoje novo mesto v Clermont-Ferraud. Dva dni prej so ga obiskavale razne deputacije. Policija se je mnogo trudila, da prepreči nemire o njegovem odhodu iz Pariza. V petek se je zbralo okoli 6000 ljudi na kolodvoru. Število je vedno naraščalo; vlomili so vsa vrata ua kolodvoru. Ko se Boulanger pripelje ua kolodvor, vzdignejo ga iz vozit. Policija je z velikem trudom naredila toliko prostora, da se je mogel vlak odpeljati. Z Boulangerom se je odpeljalo več dopisnikov radikalnih listov. — Pri 49. členu vojaške postave nastalo je nasprotje med vojnim miuistrom in vojaško komisijo. Ta člen postave namreč določuje, da se odpustč v dveh letih vsi vojaki, ki so se povoljno izvežbali in sicer v tolikem številu, kakor ga določi vojni minister. Minister Ferrou pa ni bil s tem členom posebno zadovoljen in je naravnost rekel v zbornici, da ga ue bo izvršil kot vojni minister. Zbornica je nato zavrgla člen, in poročevalec Laisant je odložil svoj posel.
Italijanski senat je dovolil z 79 glasovi proti 12 kredit za afriško armado.
Iz Carigrada se poroča, da je sultan potrdil augleško-turško pogodilo glede Egipta.
Turški sultan je te dni naznanil krščanski de-putaciji s Krete, da se sedaj ne more pečati s krečanskimi razmerami. Poslal bo na Kreto podpredsednika državnega sveta, Mahmud-pašo, da bo poročal o tamošnjih zadevah. Naročil je depataciji, naj se vrne domov. Deputacija je odpotovala z Mahmud pašo. O tem je sultan sporočil tudi muha-medauski deputaciji.
Izvirni dopisi.
Iz Ribnice, 9. julija. Požar.) Velikanska nesreča je sinoči zadela naš trg. Po osmi uri zvečer začne goreti h krati v skeduji in na hlevu gospoda Pavsarja, trgovca in poštarja. Ogenj se bolj in bolj razširja in dasiravno je bilo brizgalnic dosti, vpepeli v dveh urah lepšo stran našega trga: od Cenetovega Franceta, gostiluičarja, noter do Janeza Pelca, »Pil-darja" po domače, in od hiše našega zdravnika g. Bobka vso stran noter do sodnijske hiše, ktera je bila obvarovana. Samo notarjeva hiša je ostala. Pogorelo je 24 hiš in več drugih poslopij. Nekteri posestniki si niso kar nič rešili. Zgorela sta tudi dva prešiča in eden konj. — Prosim pomoči za siromake. Hvaležno bomo sprejeli vsak dar in ga razdelili revnejšim pogorelcem.
M. Skubic.
Iz Ribnice na Pohorji, 5. julija. (Škofovsko obiskovanje.) Po dolgih 6 letih je bilo zopet birmovanje v Ribnici odločeno, in sicer na dan sv. Cirila in Metoda. Pač kakor nalašč je bil odbran ta praznik za verne, katoliške Slovence. Ovčice so svojega višjega pastirja kaj hrepeneče in ne-strpljivo pričakovale, čemur priča bil je prejšnjega večera sprejem. Ne sicer da bi se bilo zbralo ljudi brez števila, kar zlasti oddaljenim zaradi silnega posla sedaj celo mogoče ni, toda priprave, ki so se storile v ta namen, napovedovale so to. Precej na cesti iz Vuherja, kjer se skončii Vuhredška in začne Ribniška župnija, bil je pri posestniku G. krasen slavolok iz lipovih vejic in mlaji s slovenskim napisom; dobre pol ure dalje, pri g. Strajharju, drugi z napisom: .Dobrodošli v Gospodu! Živili! Srčim pozdrav od Slovencev!" Kake četrt ure dalje na višini, od koder se Ribnica vidi, zopet drugi z napisom: .Hvaljen bodi Jezus Kristus!" V Ribnici sami pa je bil slavolok (tudi po več skupaj) pred vsako hišo, kterih napisi so se glasili: „Benedictus, qui venit in nomine Domini!" — .Salve!" — (Pred cerkvijo:) „Ecce sacerdos magnus!" — .Pozdravljen mili knezoškof!" — .Ave sacerdos magne!" — .Slava Bogu, mir ljudem!" In da se vidi tudi nekaj politične barve, bila sta pri dveh posilonemcih tudi dva (ali trije) nemška in sicer: .Lasset die Kleineu zu mir kommeu!" in .Herr, bleibe bei uns, es will Abend wergen!"
Točno ob štirih popoludne napovedo možnarji prihod visocega gosta, ki so se peljali v spremstvu sedem duhovnikov v štirih kočijah, in sicer: č. g. dekana Mraza iz Vozenice, gosp. Ž mavca iz Remšnika, g. Kralja iz Puščave, g. Vidoviča iz Marnberga, g. Straška od sv. Antona, gosp. Srabotuika iz sv. Primoža iu svojega stolnega kaplana g. Heberja. Za par streljajev od cerkve, pri okusnem slavoloku, kjer so se kočije ustavile, pričakovali so jih faraui in učitelji z mladino obojega spola, med ktero je bilo dokaj belo oblečenih deklic. Med pritrkovanjem zvonov in gromenjem možnarjev prišel je sprevod v cerkev, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim, potem pa izpraševanje šolarjev iz krščanskega nauka, ki je trajalo pičlo uro. Učenci in učenke so prav dobro odgovarjali, tako, da so jih milostljivi knezoškof z g. kaplanom vred v cerkvi očitno pohvalili.
Na večer je bila razsvetljava, in kakor čujerao, so si milostljivi knezoškof pri svetlobi mnogobrojnih sveč vse naprave posebič ogledali. Tudi mi je še dodati, da so došli na večer peš še trije gg. duhovniki: č. g. Ki tak iz Kaplje, g. župnik iz Brezja in g. kaplan iz Št. Lovrenca.
Danes, kaj krasnega dne, začele so se precej v jutro zarano sv. maše, iu iudi ljudi se je nabralo lepo število. Ob 8. uri je bil sprevod milostljivega knezoškofa iz farovža v cerkev, slovesna sv. maša, opravljena od 721etnega knezoškofa, potem nagovor ovčicam, in na to birmovanje. Kakor se govori, bilo je vseh birmancev okoli 400. Birmovanje trajalo je toraj celo uro, in pred in po sv. birmi molil je otrokom glasno iz knjige č. g. župnik Kocuvan iz Vuherja, kar je vse občinstvo za njim ponavljalo iu mično slavnost še povečevalo. — Potem je bila še ena sv. maša, iu opoludne bilo je sveto opravilo izvršeno.
Da pa opis slavnosti dopolnim, moram še omeniti, da je tudi izpraševanje odraslih iz vero-nauka pred birmovanjem milostljivega knezoškofa vzadovoljilo, ter je bil gosp. kaplan za to vnovič pohvaljen.
Ta pohvala je bila pa tudi zaslužena. Že dolgo časa sem more naš gosp. župnik komaj ob nedeljah še maševati, potem ko jim dva postrežnika pomagata priti pred altar. Nogo so jim odpovedale službo. Lahko umljivo, da pride toraj na edinega g. kaplana posla čez glavo. V njegovi oskrbi so vsa bližnja in daljna previdovauja bolnikov, opravila pri podružnicah, tri šole, spovedovanje, pridigovanje ob nedeljah in praznikih, popoludne krščanski nauk in pripravljanje otrok za sv. spoved, za sv. birmo — kaj hočete še več za enega človeka? Upamo, da se mu sedaj okoliščine nekoliko spremene, in da dobimo v pomoč še jeduega g. kaplana, kar pri nezmožnosti g. župnika iu pri številu nad 3000 duš še ne bo preveč.
Na prizadevanje g. kaplana dali so Ribničauje letos popraviti in s kositrom pokriti tudi kapelice križevega pota, ki stojč v vrsti do podružnice sv. Lenarta. Vse delo bo veljalo okoli 000 gld., ktero stroške pokrijejo radovoljni doneski. Tudi za
cerkve bilo je že več poprav, ktere pokrivajo isto-tako darovi in doneski. Vsakemu pa je znauo, da je to le potem možno, ako živi ljudstvo z dušnimi pastirji v pravi ljubezni in vzajemnosti. — Milost-ljivemu knezoškofu pa za njih zadovoljnost z nami prisrčna hvala! združena z željo, da nas zopet še tako čvrsti obiščejo, dotlej pa ohranijo v blagem spominu!
Iz Gradca, 6. julija. (Kratka beseda o .bližnjicah".) Sporočal sem Vam nedavno, po kteri .najbližuji" poti da je prišel parnik .Kiibeck" v Gradec, da jo je namreč preko Oseka semkaj vbral. Kapitan njegov, g. Sterl, se je te .bližnjice" tako naveličal, da je 2. julija svojo službo na .Kiibecku" odpovedal in odšel nazaj na Dunaj, kjer je že 41 let vozil z raznimi parniki. Temu toraj .bližnjica" ni bila nič všeč. Pa — vsaj tudi šta-jarskemu parobrodnemu društvu ni, kajti drugi Murski parnik .Graz" prišel bo po suhem iz Dunaja v Gradec. Naložili so ga na voz — na kakšen, ne vem — in osem konj so vpregli in že je več kot na pol pota mod Dunajem in štajarsko metropolo. čez Semmering ga je vleklo 10 parov konj.
Sedaj, ker sem že ravno pri .bližnjicah", naj Vam pa še povem, kako je 321etni zlatokleparski pomočnik Lojze Skvarče iz Ilotederšice, Logaškega okraja doma, po .bližnjici" iz Ljubljanskega polja v Logatec hodil. Na Ljubljanskem polji dal si je konec aprila spisati od popotnega sotovariša nekako .občinsko potrdilo", da so mu bili vsi potni papirji ukradeni ter da mu daje občina Sel o, ktere pečat je stal na potrdilu, to v roke, da mu bo mogoče domu v Logatec po druge papirje iti. S tem potrdilom šel je Lojze tudi po bližnjici v Logatec; vbral je namreč pot pod noge preko Celja v Maribor, Liezen, Mautern, Leoben in je prišel v Semriach na Gorenje-Štajarsko, kjer mu c. kr. orožniki, kterim je v pest prišel, nikakor niso hoteli verjeti, da bi bila to najkrajša pot iz Ljubljanskega polja v Logatec, kakor je v pismu stalo, kar je eden orožnikov — rojen Slovenec — razumel, in Lojzeta povabil, da naj ga spremi do sodnije. Ker je bil Skvarče enkrat zarad hudodelstva goljufije, petkrat zarad potepanja, oziroma vlačugarstva, trikrat zarad beračenja in enkrat zarad kalenja javnega miru že kaznovan, pritisnili so ga tudi sedaj zarad hudodelstva goljufije — ponarejevanje javnih pisem — precej hudo. Sodili so ga v Gradci pri deželni sodniji in so mu dali šest mesecev hude ječe.
Domače novice.
(Na birmovanje) so odšli mil. knezoškof danes zjutraj ob 6. uri v Kamniški okraj, od koder se danes teden zopet vrnejo v Ljubljano.
(Izložbo ženskih ročnih izdelkov) so si v soboto ogledali premil. g. knezoškof. Spremil jih je prečastiti gosp. kanonik dr. Janez K r i ž a n i č iz Maribora.
(Imenovanje.) C. kr. vladni svetovalec g. Ant. G 1 o b o č n i k je imenovan konservatorjein c. kr. osrednje komisije za raziskavauje iu ohranjenje umetnih in zgodovinskih spominkov na Kranjskem.
(Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 12. dan julija 1887 ob 0. uri zvečer v mestni dvorani: 1. Naznanila prvosedstva. — 2. Personalnega in pravnega odseka poročilo: a) o dopisu Dunajskega županstva glede peticije ua državni zbor o načrtu zakona za napravo lokalnih in cestnih železnic; b) o Leopolda Gaureka prošnji za sirotinsko penzijo in konduktni kvartal Konradu Trčku. — 3. Fiuančnega odseka poročilo: a) o skon-trirauji mestnih blagajnic vršivšem se 7. dan maja letos; b) o nakupu Magistrove njive na Poljanah vložna št. 115, pare. št. 77; c) o prodaji 400[]|sež-njov te njive Janezu Černetu za gradnjo nove hiše. — 4. Stavbinskega odseka poročilo o ponovljeni prošnji kranjske stavbinske družbe glede stavbinsko črte na Vertačah. — 5. Policijskega odseka poročilo o mestnega konjača Jorasa prošnji, da se ž njim sklene nova pogodba in plača zviša. — 6. Šolskega odseka poročilo glede letnega izvestja c. k. okrajnega šolskega nadzornika za Ljubljansko mesto o mestnih ljudskih šolah 1885/86. leta. — Tajua seja.
(Slavnost razvitja društvene zastave .Slavčeve") vršila se je včeraj ob najugodnejšem vremenu natanko po že znanem programu. Osem narodnih družb s svojimi zastavami se je vdeležilo slovesnosti.
Koder se je slavnostni obhod pomikal ob sviranji Domžalske godbe po Ljubljanskih ulicah, bile so hiše, zlasti v Šentjakobskem in Šentpeterskem okraji, deloma z zastavami okrašene.
(Otroška varovalnica) pri s v. F1 o r i j a n u v Ljubljani je imela danes ob 10. uri dopoludne, kakor druga leta, svojo domačo veselico. Ob določeni uri so prišli mali gojenci v praznični obleki na vrt zabavišča. Prične se veselo petje, deklamovauje in slednjič so otroci pokazali v raznih igrah, da se urijo v veščih rokah spretnih učiteljic-vrtnaric. Navzočih je bilo mnogo Ljubljanskih gospej, zavodu zaščitnic-dobrotnic. Na ogled so bila tudi izpostavljena razna mična otroška ročna dela. S podobicami obdarovani so varovauci veselega obličja zapustili zavod. — Bog plačuj obilno vsem dobrotnikom te za Ljubljano prekoristne naprave, in nakloni še novih prijateljev tej hiši.
(S Ptuja) se poroča o volitvah veleposestnikov v okrajni zastop, da so narodnjaki s 118 glasovi zmagali proti 99. Naši volilci se niso dali zbegati. Veselje je veliko, ker je Ptujski okraj iztrgan iz rok nasprotnikov.
(Dolenje - štajarski obrtniki) snidejo se dne 6. in 7. avgusta na Ptuji, kjer hočejo skleniti: da naj se obrtniško delo po kaznilnicah popolnoma ustavi; § 14 obrtnega reda naj se spopolni iu §§ 37 in 38 ravno tistega reda naj se odpravita. Obrtna zbornica loči naj se od trgovinske ter naj postane samostojna, ki naj ima tudi pri postavodajstvu svoje zastopnike. Krošnjarstvo naj se tudi odpravi.
(Kavarnarji) v Gradci so s kavo poskočili. .Črna" je do sedaj veljala 12 kr., od slej nadalje jo prodajajo po 13 kr. Za belo kavo plačevalo se je do sedaj po 16 kr., od slej nadalje treba bo šteti za njo is kr. Marsikdo bo pač nevoljen zmajeval z glavo.
(Slovenski otroški vrt) nameravajo rodoljubi napraviti v Podgori. Ta naprava je zelo potrebna, da prepreči našemu narodu nevarne namene italijanskega društva „Pro patria".
(Goriška realka) jo končala šolsko leto 7. t. m. Iz šolškega leta posnamemo, da je letos vstopilo v realko 192 učencev; mod temi je bilo 44 Nemcev, 125 Italijanov iu 29 Slovencev. Šolsko leto je končalo 9 dijakov z odliko, 137 je dobilo prvi red, 25 i drugi in 6 tretji red; 22 učencev mora ponavljati j izpite iz posameznih predmetih po počitnicah. V šolskem poročilu je jedernat životopis o ranjk* profesorji Erjavcu.
(Dnhovske spremembe v Krški škofiji.) P milostljivi gosp. knezoškof bodo delili 12. julija si dijakouat, 14. dijakonat, 17. presbiterat. — P častita gospoda Valentin L i n k in Janez O b ( j i) r g sta imenovana dekana in konzistorijalna sve valca. — č. g. Luka V r š e k je kot provizor p stavljen v Sele. — Umrl je čast. gosp. o. Mau P e r i n g e r, benediktinec. R. I. P.!
(Koroški deželni odbor) dobil je od cesarske vlade povabilo, da naj bi se tudi na Koroškem zemljiščno-odvezni dolg spremenil v 4% deželni dolg, kakor se je to nedavno zgodilo na Gorenje-avstrijskem, na kar ji je odgovoril, da glede na pogodbo, ki se je napravila med finančnim ministrom in koroško deželo, ua podlagi ktere poslednja dobiva brezobrestna državna posojila, da laglje zmaguje zemljiščno-odvezni dolg, ne more privoliti v spremembo njegovo.
(Pismonki), t. j. taki ljudje, ki znajo brati in pisati, so se na Koroškem od leta 1870, toraj v sedemnajstih letih povprečno za 34 6% pomnožili in sicer v Celovškem mestnem okraji za 27'5°/o> v okolici za 38'7°/0, v Šent-Vidskem okraji za 'S0-3o/O} v Velikovškem za 51-80/0, v Volšpergškem za 24°/0, v Beljaškem za 30-4%, v Špitalskem za 37-6°/0 in v Šmohorskem za 36 6°/0. Opomniti nam je še, da se te številke ozirajo le na vojaške novince.
(Obrtne legitimacije) zahtevajo v najnovejšem času kraljevo - srbske gosposke od vseh trgovskih ageutov, kteri iz Avstro - Ogerske tjekaj dohajajo. Naj se toraj vsak, kdor hoče na Srbsko popotovati v kupčijskih zadevah, preskrbi s tako legitimacijo, da ne bo imel sitnosti v deželi.
(Iz c. kr. poštne hranilnice.) Te dni razposlana okrožnica imenovanega zavoda priobČuje izkaz o prometu v mesecu juniju. Vložilo seje 387.651krat za 49,433.577 gold., od tega pride na Štajarsko 18.517 vlog za 1,991.485 gold., Koroško 5104 vloge za 590.036 gl., Kranjsko 4154 vlog za 469.894 gl. Izplačali so pa 126.166krat v skupnem znesku 49,425.106 gold., od tega na Štajarskem 3589k
za 1,058.621 gold., Kranjskem 695krat za 129.001 goldinarjev, Koroškem 831krat za 136.885 gld. Na Primorskem (Istra - Gorica - Gradiška - Trst) se je 6336krat vložilo za 977.088 gl., a izvzelo 2565krat za 1,029.012 gl. Od 12. januvarija 1883, ko je hranilnica začela poslovati, do konca junija bilo je 11,973.432 vlog za 1.131,955.797 gold. 43 kr., in 3,567.236 izplačil za 1.091,481.427 gld. 77 kr. Preostalo je toraj v hranilnici čistih 40,474.369 gold. 66 kr. Vložuih knjižic je v prometu 573.660, knjig-čekovnic pa 12.006. Rentnih knjižic je 876 v vrednosti 6,035.600 gld. Med izkaz gledč izplačila spada tudi 6,100.650 gld., za ktere je urad kupil državne papirje in jih odposlal ua zahtevanje vložnikom v roke. Okrožnica slednjič priobčuje podatke o poštnih hranilnicah na Ogerskem, Francoskem, Švedskem, Kaplandskem.
Razne reči.
—	Velika nesreča se je dogodila 4. t. m. v Jazbereny-ji ua Ogerskem. Honvedski nadporočnik Szekacs razlagal je 52 huzarjem učinek dinamita. Poslušalci so stali na dvorišči okolu mize, na kteri ste bili dve dinamitni patroni, jedna gotova in jedna nedogotovljena. Po nesreči se vname jedna patrona, in vsi pričujoči odlete na tla. Nadporočnik Szekacs, nadzdravnik Koller in 8 huzarjev je bilo takoj mrtvih, 27 težko, 8 lahko ranjenih. Vsi, ki so še živi ostali, so oglušeli. Mrtva trupla so strašno razmesarjena.
—	Znamenita knjiga. Mnogi gotovo še niso brali, da so francoski kralji prisegali na slovanski evangelij. Dobrovsky piše v »Slavinu": „Ona knjiga je bila rokopis Lorenske stolne cerkve pod imenom „text du sacre" do francoske revolucije koncem prošlega veka. Ta rokopis so tako čislali, da ga je tamošnji nadškof, kardinal Lorenski na sv. R. Telesa dan dal nositi v obhodih kot svetinjo. Ko pa je revolucija stolno cerkev odločila »boginji pameti", darovali so tudi boginji omenjeno knjigo in jo sežgali. Rokopis je bil vezan v korice (platnice), ki so bile prevlečene zlato ploščevino in okrašene dragim kamenjem. Sadržaj je bil razdeljen v dva dela in pisan z dvojnimi pismenkami. Francozi so mislili, da je jedna pisava grška; ko so pa rokopis predložili ruskemu caru Petru Velikemu leta 1717, reče jim car, da je to pisava „cirilsko-glagolska", ki je znana v Rusiji in se tudi piše. Pisavo v drugem delu je imenoval učeni Anglež Toma Ford Hill _svetojeronimsko", ktere se Dalmatinci pri obredo-siovji še vedno poslužujejo. Ta evangelij je prišel v Francijo med 1. 1250—1270 za vladanja Ludovika sv.; njemu ga je poklonila njegova hči, srbska carica Helena.
—	Grob O v i d o v.. Iz Bukarešta se poroča: »Znano je, da je bil neumrli pesnik »Metamorfoz", Ovidij Nazon, prognan v Tomi ob Ornem morji, kjer je tudi umrl. A kje je bilo to mesto? Preiskovanja učenjakov so bila brezvspešna. Nekteri so mislili, da je mesto v Bolgariji, drugi v Dobruči, nekteri zopet, da je v Krimu. Ko je Dobruča pripadla Rumuniji, našli so ondi mnogo dragocenih stvari, ostankov rimske kulture, ki so shranjeni v Bukareštu v narodnem muzeji. Ni še dolgo, ko je Mihajlo Kogalniceanu v selu Andolkijei našel grobni spominek, ki je, sodeč po napisu, skoraj gotovo grob Ovidov. Kogalniceanu je brzojavno poklical znanega stariuoslovca Urehija v Andolkijei, in skoraj vidimo mesto, kjer počivajo kosti Ovidove.
—	Smrt vrabcem! Državni kmetijski odsek v Washington-u je napovedal vrabcem osodopslno vojsko, ter se je 3200 prič iz raznih delov dežele zoper njih pregrehe oglasilo. Pri tej priliki je objavljeno, da se v New-York-u v novejši dobi ogromno število teh zvitih tičev na »pečeno smrt" obsodi — ter v gostilnah na mizo priuese. Kmetijski odsek misli, da je to najboljši pripomoček število vrabcev pomanjšati. »Peoria Demkrat" celo pravi: Neumno je, zakaj se tega sredstva tudi v drugih zahodnih krajih ne poslužijo; kajti ono ne služi le zoper manjšanje tega »kosmatega ljudstva", tembolj je to tudi jako okusna, a cena pečenka, kojo celo ljudje jako cenijo. Vrabci, kteri so »na mizo" obsojeni, morajo se pa iz gnjezda vzeti, predno so popolno godni. Marsikdo bi znal iz vrabčevega lova gotov dohodok si preskrbeti, kakor se to na priliko v izhodu stori.
—	Snubač, ki ve ceniti. Oče predstavi svoje hčere, ktere bi rad omožil, gospodu s temi-le besedami: »Vidite, to ie Malvina, moja najstareja hčerka — ona dobi 10.000 mark dote; Irena, druga — dobi jednako — a tretja, Josipina, ktera ima jedno ramo nekoliko izraščeno, dobila bode 20.000 mark". — Snubač: »Prosim lepo! Ali znabiti nimate še jedue hčerke, ktera bi imela obe rami izraščeni?!"
Narodno gospodarstvo. Škoda vsled toče.
Najnevarnejšim sovražnikom našega kmetijstva v premnogih pokrajinah domovine naše prištevamo pogostno točo. Le malo trenotkov, in uničeni so najboljši upi bogate žetve; brez moči gleda nesrečni posestnik divjanje razbrzdanih elementov. Sicer ponujajo zavarovalna društva vsakemu priliko, da se obvaruje škode po toči s tem, da svoje poljske pridelke zavaruje in da se mu vsaj deloma škoda povrne. Le deloma, pravim, ker tudi najboljše društvo ne more nikdar cele škode popolno povrniti, ker se vsled obstoječih zavarovalnih pogojev ne da vse zavarovati. Huda toča n. pr. gozdom mnogo škoduje, rast je veliko slabeja in pazljivi posestnik opazuje več let žalostne nasledke pri svojih po toči pokvarjenih nasadih. Vinogradnik dobi znabiti popolno odškodnino za uničeno letošnjo trgatev. Da pa hudo okleščeni vinograd tudi nasleduja leta le nepopoln pridelek donaša, ker so mladike večinoma uničene, tega zavarovalno društvo ni dolžno odško-dovati, in vendar je napravljena škoda kaj občutljiva. Isto veljil o saduem drevji, sploh o večletnih kmetijskih rastlinah.
V obče je jako težko, preceniti škodo, storjeno po toči. Malo kmetovalcev si more vsled lastne skušnje vstvariti koj po toči pravo podobo storjene škode. Znabiti služijo sledeči iz skušnje povzeti podatki marsikomu za ravnilo, da si sam določi škodo, ktero napravi toča upom žetve. Ne glede na moč toče, treba je paziti v tem oziru zlasti na dvoje: na čas rasti iu na vrsto rastline.
Toča razno vpliva na naše kulturne rastline, ako je potolče prej ali kasneje, a pri tem je treba gledati tudi na različne vrste sadežev, tako, da je pri vsaki kmetijski rastlini paziti na obe omenjeni strani.
Kakor znano, razločujemo pri rasti žitnih rastlin čas, ko so še v travi, ko v kolenca gredo, cveto seme delajo, zore. Kakor v enem ali drugem teh raznih stanj toča pobije, tako je tudi škoda različna.
Ce toča žito do dobrega potolče tedaj, ko je še v travi, se, bi rekel, storjena škoda pri količkaj ugodnem vremenu popolnoma zaraste in ni skoraj nič opaziti slabeje letine. Toča sicer našo ozimino v tej dobi sila redko zadene; pač pa je jarina v večji nevarnosti. Vendar pa sme veljati kot pravilo, da toča, ki pobije žito v travi, sila malo vpliva ua žetev, ako sledi ugodno vreme. Pač more sledeča suša žetvi škodovati, ker potolčene rastline usahnejo. Tu se ne da drugače pomagati, nego na novo sejati. Škoda naša je, ker smo izgubili seme in potratili več časa in dela. Seveda moramo tedaj mesto ozi-mine sejati jarino ali kake druge vrste rastline.
Ako se je žito že bolj obraslo, utegnemo dvojno rast imeti, to je: manj poškodovane rastline se normalno dalje razvijajo in dozore, huje poškodovane pa morajo z novega poganjati in zato v rasti zasta-nejo ter kasneje zore. V tem slučaji je žetev lahko veliko slabeja.
Ako je žito že v kolencih, to je malo prej, predno se klasje prikaže, in ga toraj toča pobije, je stvar zopet bistveno različna. Ce bilke niso popolnoma odbite, se napravijo na ranjenih krajih nekaka kolenca, in dasi nekoliko kasneje, smemo vendar precej normalno žetev pričakovati. Pšenica resnica, ječmen in oves le težko izleze iz poškodovanih ovojev; klasje ima ondi, kjer je prekinjeno, nekake skrumbe, zrna se ondi ne razvijajo in pridelek je manjši. Kadar toča pobije, ko je žito že v klasji, pa še ne v cvetji, je pač pri močneje razvitih rastlinah mogoče, da cveto in zore in smemo pričakovati pičlo žetve, zlasti pri reži in pšenici.	(Dalje prih.)
Telegrami.
Jakobeny, 11. julija. Cesarjevič je zjutraj po slovesnem obhodu skozi Bukovino prestopil deželno mejo. Vsprejel ga jo nadžupan Lonyay.
Trnovo, 11. julija. Deputacija sobranja, kteri so regenti pridružili dr. B o h o m a k o v a, majorja Porova, Vin ar o va, kapitana Markova, odpotovala je včeraj opoludne.
London, 10. julija. Drummond-Wolf je dobil povelje, naj odloži svoje odpotovanje.
Carigrad, 11. julija. Vulkovič je včeraj uradno naznanil turški vladi izvolitev princa Koburškega. Ministerski svet so je posvetoval
g Čas	Stanje	S g --——- Veter	Vreme g: S
onazovan i»	toploinera	°
opazovanja	T mm p0 colzij«	** c
17. u. zjut.l	740 98 +19 6	si. szap.	jasno
9.2. u. pop.	788-54 +25 8	si. szap.	jasno 0 00
9. u. zve«.	738 14 +21 0	si. vzh.	jasno__
7. u. zjut.	736-54 +lr4	si. vzh.	mogla
10.2. u. pop.	735 14 +20-4	si. szap.	jasno 0 00
9. u. zvee.	735-58 +19'6	si. szap.	„
o bolgarskem vprašanji in pripravlja novo okrožnico na vnanje države glede volitve bolgarskega kneza. Govori so, da Nemčija ne bo potrdila volitve.
Umrli so:
8.	julija. Marija Turk, dininikarjeva žena, 62 let, Rožno ulico št. 37, jo utonila. — Ana Nenig, zasebnica, 78 let, Kolodvorsko ulico št. 30, mortvoud. — Karol Stoinrossor, dispo-nont, 49 lot, Židovsko ulico št. 1, kap.
9.	julija. Evgonija Rexinger, optikarjeva hči, l1,', leta, Stari trg št. 2, jetika.
V bolnišnici:
7.	julija. Jožef Kleč, ključar, 23 let, jetika.
8.	julija. Marija Želebnik, gostija, 47 lot, jotika.
Vremensko sporočilo.
V soboto jasno. V nedeljo zjutraj megla, potem jasno, popoludno se je pooblačilo, soparno, po (5. uri nekoliko dežja, potem jasno. Srednja temperatura obeli dnij 22-1° in 20 5° C., za 3 3° in 1'6° nad normalom.
majska horza.
(Telegrafično poročila.)
9. julija.
Papirna renta 5-jb po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 20	kr.
Srcberna ., 5% ., 100, (s 16% davka)	82	.	90	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta	112	,	80	„
Papirna renta, davka prost«	96	,	45	„
Akcije avstr.-ogerske banke	8S7	,	—	„
Kreditne akcije	278	„	50	„
London.......126	„	5	„
Srebro ......—	„	—	»
Francoski napoleond......10	„	04'Zj	„
Ces. cekini.......5	„	97	„
Nemške marke .	62	„	27'/j	»
Zalivala.
Prcčastiti gosp. Franjo Švajger, župnik naRadovici, je podaril za popravo cerkve sv. Duha v Črnomlji 52 gld. Kot prvemu darovalcu izreka podpisani mestni odbor najtoplejšo zahvalo za blagodušni dar.
Ob enem izreka tudi zahvalo vsem onim blagim Črnomaljskim meščanom in okoličanom, kteri so vložili koj v začetku svoto 240 gld. Dog plati!
Za mestni odbor v Črnomlji
dne 4. julija 1887.
Franc Šusteršič,
župan.
Prošnja.
Mestni odbor Črnomaljski je vsled sklopa kupil porušeno cerkev sv. Duha od visokega nemškega vitežkega reda, in sklenil, jo popraviti in prirediti v božjo čast. Občina Črnomaljska jo sicer ubožna, a vendar želi hram božji zopet povzdigniti Najvišjemu v čast. Obrača so toraj do vseh blagih krščanskih sre, naj blagovolijo po možnosti kaj darovati v ta blagi namen. Darove sprejema podpisana
Mestna občina Črnomelj
dne 1. julija 1887.
Franc &uster.sie,
župan.
Zahvala in prošnja.
Preblagorodna gospa Jožefina Hočevar je darovala za napravo novega velikega altarja sv. Trojice sto goldinarjev, za kteri blagodušni dar izrekam prisrčno zahvalo. Prihodnjim dobrotnikom za kličem: »Vivant soquontes!
Sv. Trojica pri Mokronogu 7. julija 1887.
Jožef Gerčar,
župnik.
vmsmemimammmmtmmmr^^m..-
Najboljši ; papir za cigarete
i
JO
LE HOUBLON
Francoski izdelek CAVL£Y-a & HENRY-a v Parizu.
Pred ponarejenim svarimo!
Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Po h 1, dr. K. Ludwig, dr. E. Lippmann, profesorji kemijo na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker jo jako fin, popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi priraošanih.	(30)
»Ac-HiMit.R I)R i.*KT!iifKTi n 17, ruo Ilorangur, t PARU