List 11. Tečaj XLL 1 os Izhajajo vsako sredo po celi i jr Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 sold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold , po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za četrt leta 1 gold. 30 kr , *• » 4« >. ' - & , - 1 » V Ljubljani 14. marca 1883. Ob s e g : Nekaj o reji puranov O setvi semena nekaterih gozdnih dreves mladičev Alkohol iz želoda Kmetijska družba kranjska in nj gla plemenske presice ne požrej m w odbor. (Dalje.) Eazpis štipendij za obiskovanje šole za obdelovanje travnikov v Ceskih Skalicab Tehnično poročilo k projektu o izsuševanj ljubljanskega močvirja. (Dalj Somenj rejnih ovác za povzdigo ovčjereje Govor grofa Belcredij membi Šolske postave v gospóski zbornici Dunaji. (Konec.) Poštne hranilnice. Slovstvo \ o pre-Mnogovrstne novice. N dopi Novičar Gospodarske stvari. dobra hrana navadno Nekaj reji puranov. diču, bo večidel tudi gorkota, zopet popravila, kar se je po nesreči pokvarilo. kota in dobra hrana ste tedaj mladim puranom bolezni. Gor- om dve reči, kateri služite in jih bolj obvarujete Gospođa, pa tudi boljši posestniki, posebno v gor kejih vinskih krajih purane in na trgih imajo izrekoma v onih mestih rani doma. visoko ceno trgih se ne îzreiajo pu setvi semena nekaterih gozdnih dreves. Zn ljiva. iftuu je , v*«-«, jv » "* — ■ --------— —---# Težavna ie posebno zarad tega, ker ta žival hodi da je reja puranov teža\ in koč ■ » Ker ie več posestnikov gozdnega semena T posebno smrekovega in želoda nakupilo jim povemo kako daleč okrog po paši 5 zato prizadeva škodo na polji in se to seme da bo delo zastonj. Skoda za stroške to daj povod nejevolji in prepirom Zato se tudi ako bi se iz nevednosti ne dosegel namen da mi t? v post mnogokrat primeri samobrambe, dan katere zasači na svojem polji. Ker pure tudi rade skrivej ležejo ospodar polja sega po pravici ter ubije purane ? Želod. Dva do pet čevljev narazen se zemlja dva štirjaška (kvadratna) čevlja na široko prekoplje, očisti trave in kamenja, d\ do tri želode vale grmovji do palce na debelo z emlj pokrij potakne in potem tudi ponoči ostaja jo, jih dostikrat zaleze drug sovražnik — lisica, ki jih potem tudi slastno poruča Bul seme (bukvica) potrebuje varstva ? toraj ne sme na prosto sejati Navadno se Purani mladiči so pa tudi sami in občutljive živalice Škoduj e jim sebi jako mehke grabljami zemlja razbrska in seme vseje palca na debelo z zemljo se železnimi Pokriti se sak mraz, mrzla mora <2 do sapa in rosa; nevarna jim je koprivi edno dobre hrane, začnejo hirati in ako ne dobi Jel šino seme je zeló majno, zato naj se med v a j o noge jim otekaj konečno poginejo začnejo se tresti, zemljo pomeša in to v spomladi LiJO dni tužni pohajajo in B seme se seje v jeseni na debelo zemljo Kako je tedaj ravnati z mladiči, da se obvarujejo Kali prvo, večkrat še in na prosto. Pretrpi veliko mraza, vročina škoduj le drugo leto. Seme naj se le to teh nezgod hr in dobre Čez noč,~ v jutranjem in večernem hladu morajo liko z zemljo pokrije, da ga ni na vrhu zemlje videti Pred vsem potrebujejo te živalice gorkote J in ovo seme. Zemlja se čevelj se spravljati mladiči na gorkem prostoru hlevu, v katerem ni ne mokrote rajo biti suha, najboljše ekaj v gorkem prepiha. Tla mo- vrh onjskega gnoja tega ne predol krat nastiljati ge suhe slame, katere se jim mora več globoko prekoplje in očisti. Pokrije naj se 1 palec na debelo z zemljo. Nježne sadike so zeló občutljive in jim mraz škoduje, zato naj se seje v spomladi. Jesenovo seme še druso leto kali Dalj se mora skrbeti, da se mladiči Brestovo m se ne sme na suha in plitva tla sejati Sej da na gorko, se koj po dozoritvi v začetku meseca ju 74 " nikdar ne spuščajo na prosto, dokler je zjutraj še hladno nija ali YSaj še tjs'to jesen> Pokrije se y4 palca na de in dokler je še rosno; enako pa se mora paziti ečer in kedar sicer živalice koj zopet pridejo belo s prstjo Gabrovo seme se v jeseni ali spomladi seje kakor hitro postane hladno. — Da dalje mladiči posta- Kali ^rugo }et0. Zemlja se mora dobro očistiti, da se nejo krepkeji in da lože prenašajo vremenske nezgode, sa(jike v travi ne zadušé. Pokrije se malo. dobro je, ďa se jim noge večkrat namažejo bodi žganjem , bodi-si s z im maslom Ako se razun H (jelkino) seme potrebuje zavetja omenjenih sredstev mladičem redno daje dobre hrane ne bo se bati velikih zgub pri izreji se > pod drugo drevj seje 5 in sicer v jeseni toraj Pokrit Ako pa po naključbah, katerih popolnoma naj bo B i 2 palca s prstjo m odstraniti nikdar ni mogoče, pripeti bolehnost pri mla- zemljo seje e se na solnčno , plitvo in peščeno se s šterži vred sejati, kateri se po- tem se večkrat V, pa i S111 r e k seme izpade, n k rij n a j si je naročila merno število Schobelsber v dobro zemljo. na ûebelo s prstjo. * ra e se seje pod gerjevih mašin za k k N g rugo dike titi. P prostem pogine. T morajo prostori, kje a vsem podružnicam s prošnjo < mlade sa- o nje dejanski rablji uze. jih razpo naj sô gospodarj dobro prepričajo in si jo kupijo t i palca na debelo s prstjo ker velja samo 60 kraje. Vsled tega priporočila pro dala je d se z vspehom seje. omenjenih Pritrdil J nad 00 Me ce s novo seme rado kali na solučuatih krajih 30 Hartingerjevih je glavni odbor tudi nakupu in razdelitvi in plitvi peščeni zemlji. Seje se k a k oi borovo seme. vladi nem Najboljše je. bor. smreko in mecesen skupaj sejati. predlogu. t v P< » tabelj po Za računi ni dalje: I ačuni podaja nam „Naznanilo o urzav ni d a m e n j ! Gospodarske izkušnje. g o v r s t n i m g o .s p o d a r s k i m razdelkom P o d p so se po potrebah vsakega Da okraja v deželi z vednim ozirom na predloge nodružnic ■sue presice ne požrejo svo in 1- moč tudi z o z i r o m n a b e n i k e same svetuje star skušen živinorejec to-le. On pravi : „Hude so in dostikrat svoje mlade požrejo posebno stare presice, akoravno gotovo ne iz lakote, temveč, kar vse kaže, zato, ker imajo hudo željo na meso. Za žito in drugo boljšo pičo se ne zmenijo, strastno pa padejo na meso. Ako se takim svinjam ob času, ko imajo ravno mlade dobiti, vrže kos suhega starejega mesa na kosti okoli se ve da na one družbenike. kateri so se vsaj tudi s a m i brig za Ipore. Posebno tudi razdelitev državnih podpor poleg druzega delovanja živo dokazuje, da glavni odbor svoje dolžnosti, skrbeti za povzdigo kmetijstva, nikdar ni preziral, najmanj pa pri tem preziral svoje družbeni » dalje poročaj o ih podružnic do 5 funtov, padejo strastno po njem in se potem mladičev nikdar ne dotaknejo. Tako priporoča an-glešk zdravnišk časnik, in verjetno je, pa tudi vredno namreč: vipavske, loške, metliške, se nož eš k 1> d o X prasanji X . cas ] e z ozirom n a Ijska d najpn snje. pravnisi, da se vaje. ti za, 8 te pokličejo na vo állcohol t z Iz želoda se nareja žita ali krompirja Želod želoda. no tak alkohol Dalje se vrstijo poročila, namreč > akor iz sadje r i z n a n i e d r u ž b medaili zaslužnim o rejcem potem se moka s sladom (Malz) pusti. in jedra zmeljejo Želod ima 20% štirknate moke sebi. Če bi ne imel mnogo čreslo\ vreti (kipeti) 18°/ o glutin porabil bi se Volitev častnih in dopisovalaih družbenikov. Sredstva za povzdigo konjereje na Kranjskem (predlog glavnega odbora). Nasvet, kako povzdigniti p r e d i v s t v o na lahko za hran dom ne pitajo Ako prihri ljudi gre sat kjer se prešiči z želo- Kranjskem (govoril R. Dolenec). ga otroci veliko želoda v zgubo Poročilo o gospodarstvu družbenega vrta bi več sto in se v ta namen porabil, «a spodnjih Poljanah v letu 1869. (priobčil Fr. Scholl- žita kroim Kmetijska družba kranjska in odbor. njen glavni mayr ) fllH^I^H^^HHHHHHHHHPBH^HI Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravském S chou bergu in bližnji okolici. Nauk domačega predivstva. Spisal R. Do- nasega (Dalje.) 0. vlada je družbi kmetijski izročila načrt nove za povzdigo lenec (str. 104. do 155.. s podobami). Naj pri pra v ne j a in naj priproste j ša jišča (od str. 156 do 167, s priloženo polo podob) To je prav na kratko posneto v 1. zvezku zmínil" letnika 1870. gno- Na- po sta ve za Dalmacijo zastran rabe in razdelitve občinskih zemljišč, pa tudi pogozdovanja občinskih gozdov, z naročilom, naj družba načrt pregleda in pové: katere določbe tega načrta bi se tudi na našo deželo s pridom obrniti dale? Daljno dopisovanje zadeva poduk o svilo reji na ljudskih šolah, podučevanje učiteljev v kme- tijstvu za čas počitnic, premije za svilorejo. Kdor ta posnetek in pa „Naznanila" sama nepristransko prebere in potem presodi, bo si tudi prav lahko napravil sodbo, v koliko je opravičeno očitanje o spanji podruž uic, o postopanji glavnega odbora, o nepotrebnosti Govore naj dela ! i n s u h o p a r n o s t i „Naznanil". (Dalje prih.) Nadalje se v 5? Naznanilih" poročilo zastop- Razpis štipendij nika kmetijske družbe, poslanega k razstavi mašin v ogerskem Altenburgu dne 5. do 10. julija, v katerem družbeni zastopnik R. Dolenc nadrobno mašine, ki polagajo žito same, /a obiskovanje šole za obdelovanje travnikov v Čeških Skalicah. Upravništvo graiščiue princa Viljema Schaumburg-žito polagati z roko. Lippe v Náchodu je naznanilo, da tudi letos in to z Daljno poročilo obsega delitev konjskih pre- drugo polovico aprila misli začeti praktičen poduk o mi j pa vprašanje ministerstva o postavi za obdelovanji travnikov pod vodstvom učenika Ernsta v zložbo zemljišč in napravi srenjskih kolo- Čeških Skalicah. mašine, pri katerih je voznih potov; to vprašanje izročilo se je dotičnemu odseku v natančno poročilo. Po naučném načrtu pa. ki se ima zdaj kmalu raz- je eniku plačati nekaj podučnine Vsled priporočila ministerstva naročil si je glavni prave dneve dela je dovoljena navadna dnin pa odbor 3000 sadik neke nove p red il ne rastline, ministerstvo poljedelstva s tem naznanja, da za letos ki se imenuje „Rauiie" (Bôhmaria tenacissima) za po- za take, ki se hočejo vdeležiti tega okoli pol leta tra-skušnjo. jajočega praktičnega poduka in izobražiti se za prode- la Ice pri obdelovanji travnikov, razpiše šest ven njega ali pa nad njim se nov vodotoč pač ne more štipendij po 100 gold. Prošnje za take štipendije se imajo podati c. kr. kmetijski družbi kranjski vsaj do konca meseca marca. mogoč levem bregu Ljubljanice sicer bil tak kanal ki bi prevzel nekaj vode od druzih jarkov; a Oziralo se bo posebno na take prosilce, ki znajo vsaj ker je svet zeló izpodrezan, bi se kanal zamogel še le Gradaščice začeti, da bi najvišo vodo tega po toliko nemški, da bodo mogli razumeti nemški poduk. Tehnično poročilo pri toka ali vsaj njeno večino neposredno brez ozira na Graben odpeljaval pod ljubljanskim mestom y anico. Li Kakor kažeta načrt situacije in podolžni profil Cor projektu o izsuševali j i ljubljanskega močvirja- novega kanala, nahaja se na robu višine pri mostu južne To poročilo je ghvnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podbagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. (Dalje.) Kopanje izsuševalnih jarkov. železnice razvodje med Vrhniko in Ljubljano, ker vode od tam na eni strani teko proti Lukovškemu kanalu na drugi proti Radni; ker pa vsi potoki z Radno vred malo najviše vode odpeljejo, tedaj bi stroški kopanja kanala ob levih gorskih rebrih v nobeni prejšnjem razgovoru o posameznih stranskih pritokih sem pretresava! posamezna dela, ki so potrebna pri vsacem potoku ali kanalu, kakor tudi rezultate, katere smemo pričakovati ; menim, da sem tudi dokazal, da ni blizo % sedanjega površja šote odstraniti, ako se Ljub , temu glavnemu recipijentu, najviša voda zniža pravi razmen ne stali z doseženo koristjo ; zato bi bil samo tak kanal nekoliko opravičen, ki vode iz Gradaščice. prevzel na-se nekaj najviše (Dalje prihodnjič.) mogoče sega močvirja izsušiti, ampak tudi Somenj rejnih ovac za povzdigo ovčjereje tega moram pa še opozoriti, da bode zraven stran skih pritokov tudi treba mnogo malih jarkov poglobočiti ako hočemo spodnjo zemljo izsušiti. ? tisti meri tedaj kakor se bode nad spodnjo bo 14., 15. in 10. aprila v Budapešti. Prignati se smejo domača (ogerska), pa tudi tuja plemena. Ogersko ministerstvo poljedelstva je za najboljšo tako drobnico plastjo šota izkopavala, morajo se tudi kulturni jarki globokeje kopati. Sota se pa ne sme t i v z eti da čez zemlj globoko od odločilo 6 premij po 25 zlatov. Kdor hoče kako drob nico prignati na somenj, se ima zadnji čas do 15. marca zopet nastopila povodenj to oglasiti pri somenjskem odbor Budapešti í^vvi 5 VI ^ WV r* liV^/VU UU'£3WJJUU» J.fvf T V/IIVUJ j Ijl bode moral nadzorovati odbor za obdelovanje močvirja Kanali ob gorskih rebrih, ki mejé do močvirja. Drug pripomoček za izsušenje ljubljanskega močvirja bi bila po mnenji nekaterih naprava kanalov, kateri bi se morali virja; Šolske stvari ob rebrih, ki mejé do moč Govor grofa Belcredija kanali bi bili sposobni za odpeljavo stranskih o premembi šolske postave v gosposki zbornici pritokov in bi služili tudi namakanju zemljišč. Meni se zdi, da je izvršitev te ideje nepraktična, zeló draga in z ozirom na korist ljubljanskega mesta kratko in malo neizpeljiva. Sledeča razprava bode ta izrek gotovo opravičila. ti a Dunaji (Eonee.) pridem do tega, česar nas natolcujejo, namreč, da smo izobraževanju nasprotni. ljudske šole na- Po omenjenem programu bi imeli ti kanali prav za sprotnikom očitajo , da hočejo vničiti ljudsko šolo in ž prav dvojen namen, in sicer morali najviše vode stranskih pritokov še njo vred tudi njen učni namen, na onih najboljšo voljo more vničiti ali mislim, da z se to kar krajih v Ljubljanico izliti, kjer bi ne mogle moč- je. Po največ občinah pa o osemletnem obiskovanji šole virju več škodovati; še govorjenja ni. Naj se pogledajo le olajšave, ki so ub enem tudi služiti namakanju in vodo tja od- dane peljavati, kjer bi se potrebovala. Ako najprej zadnji namen. namreč „namakanje" da pri takih olajšavah, kakoršne se dajo po kmetih in po učni naredbi od leta 1870. in so bile leta 1879. še razširjene, in vsakdo mora priti do prepričanja, zemljišča, pretresavamo, tedaj moram obstati, 4da ta kakor zmiraj pravijo — z veliko radovoljnostjo, o osein-ideja ni srečna in tudi ne izpelji va; ako se namreč letnem obiskovanji šole se vzame, da bode v prihodnje namakanje potrebno ali nit i govoriti ne more. niliakor nisem načeloma nasprotnik osemletnemu vsaj povšečno, tedaj bi imeli v prvi vrsti one občine ali obiskovanju šole, niseui nasprotnik temu tam, kjer ob-oui posestniki pravico do dobivanja vode, ki ležé koj čina more in hoče trpeti stroške za to. Kar se tiče ob stranskih pritokih, in ne bilo bi treba vode šele s učnega namena, je pač res težko soditi o njem » pomočjo druzih stavb dalje napeljavati. nič se ne ve sega ta do k a j t i ali pa se vendar-le načrt ; še manj To idejo, katero uže stvar sama tako nanese, izrazil bliža zemlji. Tega mi ne pojasni ne učni tudi §. 26 deželnega zakon a 2o. avgusta 1877., ki je pa morem pritrditi vitezu Hasnerju, ki pravi, da to ni že danes v veljavi. učiteljeva reč. Učni načrti in ukazi so tako nedoločni, Ti kanali bi se pa tudi ne mogli izpeljati tako, da da moram misliti, da je to le reč učiteljeva. odvzemali bremena drugim jarkom. desnem bregu Ljubljanice Pridem bil tak kanal le njali. 48.. v katerega so se tudi hudo Rad pripoznam, kar je vitez Hasner rekel, da se tedaj opravičen, ko potem zamogel najvišo vodo Ižice, važnost tega paragrafa dá pretirati. 48 ne govori slučajno tudi Iške neposrednjo odpeljati v globokeji del nič druzega, ko to, da, če ima učitelj spričevalo zmož Ljubljanice, morebiti pod izliv Gruberjevega kanala, nosti za podučevanje, to je, daje iz veronauka drugače kopanje novega kanala po višem san ? in se po tem more upati, da se bo morda ogibal ki se vzdiguje navzgor proti Karlovški cesti, bilo brez pomena. pri podučevanji jasnega razpora med cerkvijo in državno za to imamo uže Gruberjev kanal in zra- naredbo. Če se kdo upira temu in reče : „kako se more kaj tacega ukazovati vodji š ob splošne pravice državljano saj s tem a pros lenemo m tem je sklenil grof Belcredi in desna stran zbor vendar pomisli nega državljana marveč pravi mož naj dobi službo. To so načela morajo veljati v vredj ki ie da javen urad vendar ni za posamez- marveč za javno življenje. Ne vsak, ki pravi mož pa je tisti, naj se nice mu je ploskala ob koncu, kakor tudi prej med go vorom pri mnogih prav krepkih in dobrih besedah. je vsemu kos, kar utegne pasti v njegovo službo pogoji se morajo, se ve da, ravnati po službi, ne pa po željah vsacega posebej Poštne hranilnice, Blagostan in sreča cvete národu tam vseh stanovih vestno kjer je v vanje dolžnosti, pridna de- in pravo Zadnje mora državno združenost čisto razdreti, lavnost in koristna marljivost s štedljivostj Javna služba učiteljeva namenjena je odgoji, kakor je krščansko varčnostjo domá. toraj tam, kjer vsak za vse vitez Hasner uže leta 1860. povdarjal, verski odgoji, in vsi za enega pridno delujejo in svoje stanovske dolž zato Pogoji morajo toraj tej službi biti primei polnem vjema s postavo , ako se reče, da učitelj hoče po- nosti od najnižega težaka, delavca ki posestnika, duhovnika posla zasebnika doseči ta odgojilni namen, spolni tudi njegove po- nika vestno in natančno spolnuj telja pa do najvišega urad ter s pridoblj goje, da mora toraj — kakor je vit. Hasner takrat sam sadom truda svojih rok tako gospodarijo, da jim sam *a prizadevanja novih do- e in se jim tako koristno učiteljem veronauka biti ene in iste vere. Če ob sebi brez posebnega dalj bi III. člen temeljnih postav res imel ta pomen, da se hodkov donaša, da se obrestuj ne smejo staviti prav nikake ograje temu, pač ne sme pomnožuj nobena vlada še izpraševalnega reda izdati, še celó takega Kmetič oje njive in svoja polja spomladi na eda ne sme poostriti. Kajti to se mi bo vendar pripo- jesen skrbno obdeluje ter jih z dobrim in kaljivim se znalo j da i k takim pogojem ne more biti kos, niko menom obse v ta namen nasadi da bi mur pa ne bo prišlo na misel, da bi rekel, da je po- jem času ostrenje iz stav. mu o svo stoterne^a. koristneg l-----•--------7 ^^ - , JV ,,-------- v, V ~ ~ * .I* V--Ç5 , IW1IU praševalnega reda prenaredba temeljnih po- in skrbno delo, dober sad plevel za id sadu donašala. Dobra ršno in slabo delo Nekaj enacega godi se tudi z gmot pov Govoril bom zdaj o poduku v šoli ožjega pomena, nim premoženjem, katero more se, po pravih potih oskr po tem se pokaže sedanje ljudske šole prava bovano, človeku kolikor toliko pomnožiti ter mu njegov kajti podoba. Vlada je 1. 1879., ko je predložila to postavo, položaj o dnevih potrebe in pomanjkanja izdatno pofaj vtemeljevala jo tako sati in mu britke ure znosneje storiti. Kdor ima veliko Ker je ljudska šola za največe število rastoče mla- polja in semena v izobilji, lahko veliko in brez skrbi dine edina izpraševalna naprava, mora njena naloga biti kolikor moč obširna." To je bila vodilna misel. Pri tem so pozabili le to, da naloga, če naj bo rešljiva, ne more obsegati več, nego morejo razumeti ali sprejeti učenci. Učenci pa so otroci zato v ljudski šoli ne bo poduk nikdar "drugačen igranje seje, gleda luje, udor ima pa le samo malo njivico, malo semena če je praktičen človek, da to bolj skrbno obde-ter pazi na vsako zrnice, da se mu brez koristi otroci so do 14. leta, njihov um je omejen ne pogubi, nego skrbi za to, da mu kolikor mogoče ve- novega, potrebnega in koristnega sadu donese iu in ko umom liko obrodi, kar je gotovo tudi popolnem pravilno Kapitalist more si dandanes , v dnevih potrebe in - Í-------------------------— 1 ---i--------" JUWUUU , ' uuv/!iu j. ako naj kaj izdá. To pa uže naprej pomanjkanja, svoj kapital brez posebne težave na po izključi senco učenosti, učenjaki taki otroci nikdar ne gubonosni račun ubožnejšega človeka (posestnika bodo Potrudil sem berila šolskih knjig po naših šolah pregledati kar je drugih učilnih govca 5 tistih, ki so namenjene otrokom prvih nekaterih dveh razredov, imé Boga še prav pogosto omenja, tem pa Bog prav hitro zginja in v viših razredih našel sem v ne pa tako obrtnika itd.) podvojiti in še večkrat pomnožiti po lahko ubogi delavec, rokodelec, težak in se pa v tej zadevi tudi revnejšim ljudem prilika dala, si ob malih zneskih od časa do časa kai t ^ • . « V posel Da ga prihraniti ter svoj težavni položaj, svojo eksistenco celo več ni. Meni se je zdelo to tako, kakor da bi bili ob gotovih časih in tlačečih momentih olajšati hoteli srce otroka v nježni mladosti še varovati spri denja, vpe Ijalo iu zagotovilo je si. c. kr. trgovinsko ministerstvo da so pa potem hoteli naglo odvaditi ga, da more praktične „poštne hranilnice* po vsi državi, katere ljudstvu druzega poseb truda in opravka ne priza na mesto Boga stopiti učenost Govornik potem po mnogih izgledih iz učnih šolskih „ , ^_________ _________________^^ knjig nadalje razlaga, da to, kar se po ljudskih šolah spodarstva z novci s trudom in težavo pridobljenimi devajo, nego le malo več varčnosti in skrbnejsesra so uči kakor ni primerno razumu učencev, marveč se kateri v splošno državno poštno blagajnico naloženi spenja vedno le po učenjaštvu, da se v ljudsko šolo sili se prec koristonosno obrestovati prično to, kar se ima učiti po srednjih in celó po viših šolah in da se s tem otroci le zmešajo, ne pa odgajajo Vsaka nova, tudi še tako koristna reč in naprava pa navadno med ljudstvom, ako je ono samo znašlo in Gotovo je velike važnosti, pravi govornik, da se v živelj spravilo ni, zbuja neko nezaupljivost; taka je mladini pri uku vsadi kal zadovoljnosti, — zadovoljnosti tudi po nekje na deželi s pred dobrim mesecem vpe nje življenja razmerami menjeua. Učenost poklicem, kateremu je Ijanimi „poštnimi hranilnicami". Marsikdo bi si rad od ako ~------ 7 x---------— ? J ~ ,J v^^xm. unvuuiiiuwii.I«. . maiomuu i/i ot 1 ljudski šoli ne dá vtepsti ali vliti, časa do časa prihranil mal znesek, ali boji se, da poštni glavni hranilnici za pač pa se z razdrobljeno vednostjo lahko odgoji prazna ga poštni, oziroma državni domišljivost o učenosti, a s tem se ne doseže nič dru- upa, pozneje ob njega pride, za kar so pa vsi pomisliki zega ko to, da, če mladenič potem prime za brano ali brezpotrebna skrb tem bolj, ker je samo ministerstvo porok za šilo je poklican h kaj boljšemu ston to z nekako nevoljo, ker zares misli, da višemu. Govornik omeni še za po tej poti obrestovno naložene uloge. Kaj je tukaj potrebnega? Neovrgljivo pouka in pravega pojasnila od da na Nemškem mislijo na to, onih, katerim je dolžnost, za zboljšanje gmotne da bi v ljudsko šolo vpeljali tudi poduk v ročnih delih in da je ta misel uže tri sto let stara. To mora biti dolžnostih skrbeti, za kar žaja obožanega ljudstva ga polo- po svojih močéh in stanovskih delo ki mika mladino in je zdravo za život, ki vzbuja so gotovo v prvi vrsti na deželi, po mestih in trgih županstva, častita duh veselje do dela in to veselje vtrjuje, in to bi bil nov in ljudski učitelji poklicani dobiček v gospodarskem, nravnem in družbinskem oziru To prevažno dolžnost imel je tudi gotovo pred očmi naš za blagor ljudstva in vsestranski napredek prebi- zapravljanja navadno izvira, za enkrat in za valcev svojega okraja nad vse zavzeti gosp. Anton Glo- konec storjeno. vselej bočnik, okrajni glavar v Postojni, ko je gledé novovpe- Mili slovenski stariši stanov, delavci, težaki, Ijanih poštnih hranilnic s 4. dnevom t. m. do županov, dninarji, posli in vsi drugi, prilika vam je dana, okle duhovščine in učiteljev svojega okraja posebno okrož- nico razposlal. se je brez vseh pomislikov in brez odloga, ter skr nite bite tudi po poti varčnosti in prave krščanske štedlji- Upam, da mi gosp. okrajni glavar v zeló jemal ne vosti za svojo in svojih vam od Boga in narave v var- stvo in skrb izročenih boljšo prihodnost v gmotnem ob bode, ako se drznem to okrožnico čitateljem „Novic" in ob enem vsemu slovenskemu ljudstvu v spodbudo, rav- žiru! Varujte vsak trdo "in grenko prisluženi soldek s pomočjo poštnih hranilnic prezgodnje in brezkoristne nilo in poduk tudi v „Novicah" javno priobčiti. Glasi se tako: ?? pogube sebi in svojim v korist in blagodejno pričetkom letošnjega leta vpeljale so se po vsej kar Bog pomozi in obilni svoj blagoslov dodeli! v. 1 • I • f f rw X « • 1 • • • f _ , ^ _ ^ ^ pomoč, v državi „poštne hranilnice". Te hranilnice imajo glavno nalogo, varčnost med ljudstvom spodbujati ter posebno malim stanovom (ljudem nižjih stanov) dajati priliko, brez vseh stroškov tudi najmanjše svote obrestonosno si prihranjevati. Vloži se lahko pet krajcarjev in se Prem dne 17. svečana 1883. M. Rant, národní učitelj. dobi poštno listnico, katera se zamenja s poštno (hra nilnično) knjižico, kedar je najmanj 50 krajcarjev vlo % Slovstvo. Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. Te zanimive knjige ženih. Za te bukvice se ne plača nič. Tako se lahko Spisal in založil Anton Kržič. v enem letu do 300 gold, naloži; a več kot 1000 gold. je ravnokar izšel III. del, ki ima enako podučljivo in pa ne sme biti na ene bukvice vloženih. spodbudljivo berilo v sebi, kakor prejšnja dva. Po ob- Pri tem pa je zapomniti, da ne sme nihče (nobeden) segu je ta zvezek še nekoliko obilniši memo prvih, ker več kakor ene (same) bukvice (na svoje ime) imeti; šteje 11 pol. Prvi zvezek je bil izdan v začetku leta lahko pa vsakdo za svoje otroke, posle itd. vloži posa- 1879. in je letos na novo natisnjen; tedaj se lahko zdaj mezno posebne svote, na katerih imé se imajo bukvice dobivajo vsi trije zvezki pri gosp. pisatelju (Kongresni glasiti. • ~ * Vsak vloženi denar se bode po 3 gold. (3% trg št. 16) ali pa v katoliški bukvami, trdo vezani po od 100 gold, kapitala) zaobrestil in se obresti uže od 40 kr., mehko vezani po 30 kr. Ker je čutiti, da se enega (vloženega) gold, začno računiti. Denar se pa tudi vlada bolj zanima za versko odgojevanje otrok, bo lahko dobi nazaj pri vsaki pošti (kjer je poštna hranil- v ta namen lahko veliko koristilo to delo raznim odgo- nica) brez truda in brez (vsen) stroškov. jiteljem mladine, katerim naj bo Naročam toraj gospodom županom, naj ljudstvo, po- naročevanje in razširjanje. gorko priporočeno v šebno revnejše, na veliko dobroto in korist teh poštnih hranilnic opozorujejo; a tudi častiti duhovščini in učiteljem naj bode priporočeno, da v svojem delokrogu važnost te naprave pri vsaki priliki povdarjajo in sploh v občevanji med priprostim ljudstvom v tem smislu vplivajo." Ali ne sije iz te okrožnice prava očetovska skrb vrlega gosp. okrajnega glavarja za svoje obožane poda- nike? Gotovo! Naj bi pač imel po vsi Sloveniji mnogo posnemovalcev sovrstnikov ter brezštevilnih in verno- poslušnih štedljivcev (šparovcev), sosebno med delavci, posli in drugimi revnejšimi ljudmi! Ravno danes bil je tukaj na pošti nek mož iz vasi Rateževo brdo, kateri je pravil in trdil, da so vsi „to-bakarji Jour-fixe-"Marš za glasovir, vglasbil in slavnemu literarno-zabavnemu klubu v Ljubljani poklonil Viktor Parma, — Tako se imenuje prav mikavna, na naše domače napeve spominiajoča kompozicija, ki je vrhu tega še v prav priprostem slogu zložena, da jo vsak, tudi manj spreten igralec na klavirji lahko svira. Ker je delo jako nadarjenega mladega skladatelja založila „Glasbena Matica", torej se uže tudi po tem priporoča si. občinstvu. Cena je skladbi 40 kr. s poštnino vred ter se dobiva razun pri Glasbeni Matici" tudi pri J. Giontiniju v Ljubljani. u v imenovani vasi sklenili, na podlagi objavljene okrožnice blagega gospoda okrajnega glavarja postojnskega v prihodnje tobaka po moči odvaditi se, ter dotične novce še z drugimi prihranjenimi zneski in malimi svotami v poštuo hranilnico za dneve potrebe in po- Mnogavrstne novice. * Velika šuka. Gospodarski listi pripovedujejo o nenavadno veliki šuki, katero so lansko leto ribči vjeli v Sonakstu na Finskem. Pri veliki suši bile so vode manjkanja obrestonosno nakladati. Bog daj, da bi se zeló majhne in mogoče je bilo tudi loviti v sicer nedo ta sklep vaščanov tudi skoraj popolnem obistinil in brez-brojnih posnemovalcev po mili domovini našel ! Koliko trdih in krvavo žuljavih novcev se od ubož-nejSih ljudi po mili domovini v pogubonosno loterijo in pa za peklensko pijačo žganje brez vse koristi segljivih globočinah. Do kotle, v kateri so ribči priča- pa vendar niso mogli z mrežami ; kovali dobrega lova, ta hoteli so tedaj ribe od tod pregnati v malo vodo. namea zakurijo , na ognji razgrejejo debelega kamenja ter vročega pomečejo v sebi in svojim v pogubo znosi in za vselej zavrže, kar velja po nekod tudi gledé brezpotrebuih, čas in denar vničujočih tožbá, ni mi moč dopovedati! Ko bi se vsi po takih potih za vselej zavrženi, a krvavo pridobljeni aoldi v prihodnje raje v poštnih hranilnicah obrestonosno in koristno nakladali, zboljšal bi se v malo letih gmotni položaj milega slovenskega ljudstva na vse strani gotovo in prav dobro ; obrisanih bilo bi na milijone grenkih in britjih solzá glád in pomanjkanje trpeče obitelji (žena in otrok) za vselej, s čemur bilo celó gim pregreham, kar vse iz lahkomišljenega in abotnega kotlo. To je ribe res pregnalo in kmalu se ven pripelja velikanska šuka. Ribči so jo, kakor naravno, koj obstavili z mrežami in jo tirali proti kraju vode. Pa riba se je branila in mahnila je po nogi enega ribča s tako močjo , da so mu tovarši morali na pomoč. Ko so pa šuko uže imeli v varnosti, se ji je eden ribčev iz radovednosti preveč bližal in šavsnila ga je tako hudo na roko, da je potreboval šest tednov, predno se mu je ozdravila; v začetku je zdravnik celó Ko so jo konečno zva- tehtala je 55 ruskih funtov, v životu pa so našli trdil, da jo bo treba odrezati. gali tudi grdemu preklinjevanju, prepirom, pretepom, dostikrat v neDoupijočiin pobojem in mnogim dru- drugo šuko pohrustala. 6 V 2 funtov težko , katero je bila velikanka Naši dopisi. Gorice 4. marca. (Izv. dop. poživljenega za pozidovanje razvalin, katerega dela bomo zdaj zopet resnično poprijeli Konec.) Goriški ga srečno skoraj dovršili! Bog i ! da bi deželni odbor je zopet ponovil prošnjo do deželnega zbora, da bi se slovenski in italijanski jezik vpeljala v selške doline 11. marca. Poročati imam o vo- Dne 12. svečana vršila se je volitev 24 naše srednje šole. Slovenci so se vselej potegovali tudi odbornikov v občinsko starešinstvo; dasiravno je naša za italijansko ravnopravnost na to stran; „liberalna" občina laška stranka, kakoršno zastopa goriški „Corriere", pa velik: a okoli 5000 duš) , bila je volitev prav slabo obiskana, nekaj zato, ker ni po- vse to prezira in hujska celó z lažjo, kakor da bi Slo- sebnih strank, tudi osebnih razprtij ni, kar volitev volitev župana in venci hoteli Lahom slovenščino vsiljevati; ta stranka glasno izreka, da rajša ostane brez svojih srednjih šol, svetovalcev. dene. 5. dan sušca se kakor da bi jih tudi Slovenci dobili. Ti plemeniti zastopniki enakopravnosti namreč dobro vedó, da Italijani se tudi po drugih potih izurijo v svojem jeziku, v tem, ko morajo Slovenci po sili učiti se italijanščine za naše c. kr. gosposke, ki, kakor vselej, ali večinoma, ali pa izključno tudi za Slovence italijanski uradujejo. — Pa vlada nas še po novih potih z italijanščino osrečuje. Po tržaški okolici uže podučuje slovenske kmete italijanski učitelj v italijanščini, in enako jih hoče tak ? Šlibar ; prejšnji župan gosp. Franc volitvi í odbornikov, dva sta bila zavoljo gotovih Šlibar 20 glasov, opravil zadržana. Dobil je gosp. Franc le 1 glas mu je bil nasproten, kar priča, da ima popolno zaupanje ljudstva, in tudi to, da je uže v tretje izvoljen, česar je tudi vreden. spodnje Idrije 8. marca. Naj naznanim bralcem T,7 Novic" , da smo imeli v nedeljo dne 25 popoludne ob 4. uri v od visoke c. a t. 1 k. de- apostol podučevati tudi na Goriškem. Ali vidite skrbi merodajna gospoda tržaška za nas? Naš kmet naj umel poduk v Dantejevem jeziku, ko se še Italijani pritožujejo, da jim ti popotni učitelji preveč gosposko italijanski govoré. „Cittadino* od 22. februarja ima iz Gradiške dopis, ki naravnost pravi tem učiteljem tako-le : „Vendar bi bilo dobro, da bi se ti poduki (kmetijski) imeli v furlanskem jeziku", in pristavlja, da bi bilo to bolje za kmete (tukaj kolone) Krivica se želne Ljubljane poslanega kmetiškega popotnega učitelja gosp. E. Kramerja. Bolj stari profesorji, ki so prejšnja leta k nam poslani bili, so: ranjki dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteniški, gosp. France Kupelwieser, c. k profesor, izkušen v topilničarstvu na c. k. rudarski aka demiji v Ljubnem (Leoben), gosp. Herman Hinterhuber eneral-direktor pri Pliberškem rudarskem društvu \ i » Celovcu gosp rudarski komisar in okrajni uradnik v Ljubljani in druzih ?eč prav a in celó za (omikane) posestnike! tedaj godi še le Slovencem! Ona pritožba italijanskega dopisnika ob enem dokazuje, da Italijani sami ne umejo svojega knjižnega jezika, če se ga posebe ne naučé ; ravno zato pa se italijanskim zdražbarjem jako slabo podaje, slovenski jezik opisovati kot tak, ki ga noben kmet ne razume, in da bi se kdo vé koliko oddaljeval od raznih naših narečij ali celó razrečij. Slovenski kmet se ni ne na Goriškem, ne drugje na Slovenskem goreče potezali za kmeta. Prišlo je bilo obilo ljudstva skupaj, okoli 600, zato je moral gospod učitelj govor ne v hiši Urše Kende, kjer je bil napovedan, ampak zunaj imeti. Prinesel mu župan da je na-njo stopil in nam povedal, da je on semkaj poslan kmetom pove dat, kako da na boljše pomagali itd nas je T hleve moramo imeti in si napraviti, da bode na živina zdrava, kako si moramo priskrbeti dobro pleme pri dobre in zdrave bike pri ovcah še nikdar pritoževal, da mu kmetijski ali kateri si bodi To učitelji in učeniki v nerazumljivem jeziku govoré! naj si gospoda laška zapomni, kedar nas bo hotela zopet sramotiti, češ, da je naš knjižni jezik skrpan iz življev vseh drugih jezikov. Danes je obhajalo naše „bralno podporno društvo obletnico svojega obstanka, in sicer s peto je mnogo m za- udov udeležilo. ovne, in katere sorte ali barve goveda so bolj imenitne, da si kupci take rajši kupujejo, in druzega koristnega več. Po dokončanem govoru, ko gre nazaj v vežo, mu pokaže župan tri tedne staro tele, katero je bilo čvrsto pa majhno, da bi se prepričal in smrad idrijskih žgalnih Pristopil peči nam resnično dim živega srebra škoduje. njemu in posazeni Janeza Le bavnim večerom, katerih se Zvečer je predsednik g. Povšé govoril o „otročjih vrtih" in razkazoval učne pripomočke teh vrtov, kakor table s otroci ri- skovca ter mu povem, da ta gospod je vzrok, da nam niso pri zadnji škode potrdili, kar i a i i i 187 v Idriji naše poprej imenovani pravični komi slikami, knjižice, iz se razvidi, sicer zato rudarski šejo, pletejo in druge igrače. Nauk je bil tedaj jako zdaj nad 260 udov in ima v bla- gosp. Marko Lipoid proti nama, Janezu Bo jasen. gajnici nad 600 gold. Lepo napreduje. bohinjske Bistrice 11. sušca. štijanu Leskovicu obrnil in so visokega c. kr. ministerstva v Idrijo poslani, da, če bodo zbrani gospodje doktorji govoril : in kemikarji V soboto večer ti gospodje vašo škodo spoznali bom vam pla o. t. m. so se povrnili naš čast. gospod župnik Janez Mesar iz Ljubljane od obravnave zarad porušenja cerk- tako pa ne bom denarja v vodo metal." Ta naš po venega zvonika. oblastenec gosp je na te besede smo ali dobrega iz- molčal, ne da bi bil zavrnil in mu povedal ida za-nje, ker smo danji cerkve, in dobro vemo, da so skrb za trdnost pa Gabrijelu za poskušnjo o skrb pri zi- „Gosp. Marka, vi ste imeli kravo skozi tri leta pri gosp ste prav dobro stregli in z nami vred izvedencem pripustili, ki so nas z vednim krmili, koliko telet ste od nje priredili? Prvo teie je zagotovljevanjem nedvomne trdnosti, kakor se je poka- zalo, pa le ža druge pa konjač zakopal u tem početji naših obsodbo. slepili. Vsa fara žaluje nad tako kolovodij se je v „Novicah" 29. oktobra 1873. 1. list koj v nedeljo zraven posameznih farmanov je 44. str. 354 prišel ves srenjski odbor solznih oči preblagemu gosp. župniku pomilovanje v imenu vse srenje ™ pozneje dne 7. junija 23 str. 184 bralo. m po- Ko se je gosp. knietiški popotni učitelj od nas slo- sem mu v ruiie nudit potrebno pomoč zarad pomiloščenja in se priprav- venskih poslancev poslovil ijenega izrekel, tudi osebno pred Njih c. k. Veličanstvo kakor varuh mladoletnega Franceta Rupnika . V, iti, ako to treba bilo. Tolaži nas zraven upanja na je bilo poiniloščenje tudi to, da vidimo gosp. župnika vedno še krave neuklonjenega, vedno pogumnega, dá, nekako nanovo ko take m naznanjeno drugod kupovati ko katerem vse naše da ima krava prvo leto, krave kupujemo, da ima v kratkem casu teletiti, da ima kupljena krava prvo tele pridno in krava ima tudi obilno mleka; ali drugo leto ima krava prav majhno tele iu večidel le mrtvo, m krava ima tudi mleka veliko manj, po i, 2 bokala vsak dan. Konečno je biio povedano. da krava Janeza Sedeja je imela v teh desetih letih 10 telet, 6 živih iu 4 mrtve, in da ste zadnji dve teleti obe živi bili; eno je zaidal dne 18. prosinca 1882. leta iu je tehtalo 8 funtov, drugo je pa zaklal 2"). grudna 1882. i. in tehtalo je 1(5 funtov, in da krava je skozi celo leto le v hlevu krmena. Ko sem zaduje „Novice44 od 28. svečana t. 1. št. 9 prečital, berem gospodarske izkušnje, da krave ne zvržejo, je v. 4. vrsti povedano, da v Spodnje-idrijskem Kraji stalno, pa z malim vspehom tožijo o takih nesrečah.— Dalje se bere, da na Nemškem je kupil veči gospodar k svoji domači govedini še 20 brejih holandskih krav , pa da izmed pripeljanih z vrglo jih je 5. To je verjetno, zakaj tudi nam je to znano, ko si moramo vse krave le uku-piti. da take breje krave, če se hitro po poti gonijo, zvržejo. nekatere še na poti. To pa ni verjetno, da se bila tudi njegove domače čede euaka napaka popri-jela, zakaj niso imena iu priimka gospodarja imenovali, da bi ga vedeli? Mi smo za gotovo prepričani, da se ta napaka krav ne prijema, zakaj? Poprejšnja leta, ko so le od 1. novembra do konca aprila vsakega leta rudo žgati smeli, ni bilo skoraj prav nobene take napake, še ene ne na leto , sedaj pa skoraj vsaka krava , pa ne vsako leto. kakor je od krave Janeza Sedeja povedano. Kmalu bi si mislil, da je to povedano od nemškega gospodarja. le od naš'1, u reč v natis dano. Ljubljane. — Vreme je zopet suho, brez pa mrzlo, ker je nekoliko snega padlo. Drugače je po mestu vse mirno, le k novačenju poklicani fantje razgrajajo nekaj, pa ne toliko, kakor prejšnja leta. Novačenje traja zdaj uže od ponedeljka. ranumea ijuoijansm) je v občnem zboru 8. *lne t. m. privolila naslednje darove, ter dobi: zavod tukaj...... 2350 gld. Odsek gospá za obleko šolskim otrokom v čitalnici.......... 200 „ " malih otrok v Ljubljani za drevo........... 200 „ učenci gimnazije v Ljubljani 200 „ 5) V Kranj i .......... 50 „ 6) V Kočevji.......... 100 „ Rudolfovem........ 100 „ Na realki v Ljubljani..........200 „ Ubožni učenci na učiteljišči v Ljubljani ............................100 „ 10) I. mestna šoia v Ljubljani . . . 150 „ 11) II. mestna šola v Ljubljani . . . 250 „ 12) a) „Narodna šola" '............200 „ „Schulpfennig"...... 200 „ 13) Nunska dekliška šola .... 200 „ dekliška šola v Loki . . 100 „ 15) Evaugeljska šoia tukaj .... „ 16) Deška ljudska šola v Rudolfovem . 100 „ 17) Dekliška ljudska šola v Rudolfovem 50 „ 18) Podkovijska šola tukaj..........100 „ 19) Dekliška mestna šoia tukaj . . . 100 „ 20) Dekliško učiteljišče tukaj .... 100 r 21) Učenke na dekliški šoli v Kočevji 50 n 22) Učenci (kranjski) meščanske šole v Krškem............. 50 „ Učenci na mahu ljubljanskem . . 50 „ 24) Obrtnijska pripravnica na I. in II. mestni šoli vsaki po 50 gold...... 100 25) Godbena šola filharmonične družbe 200 J 'I ' 1 i. K Ti Filharmouična družba za piskalno šol°.............. (500 Glasbena Matica....... 50 - 28) Za vzdrževanje varušmce malih otrok 200 I 29) Bolniško podporno društvo tukaj . 100 I 30) Požarna straža tukaj ..... 500 " 31) Elizabetina bolnica............200 1 32) Ozdravijenci zapustivši bolnišnice . 200 I 33) Dijaki na vseučilišči v Gradci iz Kranjskega.....*....... 100 ^ .0«jua ubogih delalcev in inva- lld°v.............. loo „ 35) Podporno društvo tiskarjev ... 50 3(5) DelaUko izobraževalno društvo . . 50 37) Gledališče tukaj za L 1882/83 . . 450 " 66) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ............ 50 39) Vincencijevemu društvu za hiraluico 200 " 40j Za deško zavetišče...... 200 „ 41) Za desko sirotišče...... 300 I 42) Za hišno opravo v deškem sirotišči 300 I 43) Za dekliško sirotišče..... 200 „ 44) Vincencijeva konferenca pri sv. Ja- kobu ^ r............. 100 „ 45) Zdravniško društvo na Kranjskem kot dodatek k Loschuerjevi ustanovi ... 200 „ 46) Kranjski deželni muzej za iskanje prazgodovinskih stvari........ 200 „ 47) Čebelarsko društvo..... 50 „ Patriotična pomožna družba gospej v podporo onemoglih vojakov, njih sirot itd. 300 „ 49) Patriotična deželna pomožna družba v podporo invalidov itd........ 300 „ 50) Tukajšnje posojilno in hranilno društvo donesek k založni........ 200 „ 51) Strokovna šola za rezbarije v Ko- .............. 500 „ Kranjsko ribiško društvo .... 50 „ 53) Družba gospej krščanske ljubezni v podporo revnim družinam in za u