Učiteljiščni vestnik. Okrajne učiteljske organizacije. Beferent r slovenskega Teeuoiteljišenega abit. sestanka v Ljubljani 1. 1909. (Dalj«.) Da bo pa vbodoče bolje, hočem podati tu najprej ves ustroj učit. okr. društev, kakršna že sedaj obstojajo, in hkrati tudi nekaj pripomb glede njih organizovanja i. t. d. N a m e n društva je : a) vzajemno. vsestransko pedagoško-didaktiško izobraženje društvenikov; b) pospeševanje njih materialnih koristi; e) postavljanje nagrobnih spomenikov umrlim tovarišem in tovarišicam. Predvsem moramo dodati pryi točki takoj „8 p 1 o š n o vsestransko izobraževanje društveniko?" in ne le zgolj stanovsko izobraževanje. Drugi todki bi bilo dodati Bzastopanje stanovskih koristi". Tretja točka bi pa skoro upravičeno vkljub humanitarnemu namenu smela izostati ia se nadomestiti s točko narodno-prosvetnega delovanja učiteljstya. Tu bi bilo polje, kjer bisina podlagi svoje organizacije — in ne politiške stranke — postavl.jali trajne spomenike, ki bi se ne razrušili kakor mrtyi kamen,f[,teinveč bi stali, rasli in napredovali z narodom. Narodno-prosvetoo delo, knjižnice, izobražeyalna društva i. t. d., centralizovana y n a š i o r g a n i z a c i j i to bi bil spomenik, ki bi bil večen za vse slovensko učiteljstyo in s hvaležnostjo bi zrl narod na grob svojega akoprav ga ne bi krasil velik, krasen spomenik, temveč bi se na preprosti plošči čitalo le njegovo ime. Še vec; njega ime bi ne izginilo iz kulturne zgodoyine razvoja njegovega okraja! Da pa ne bo nesporazumljenj, moram poudarjati, |da je ta točka enaka delu socialnega odseka, samo da jo je uvrstiti tudi v pravila. Glavni nameu torej bi bil y treh točkah: stanovski interesi, interesi šolstya, narodnoprosvetno delo. S r e d s t v a namenu društva so : a) Mesečna zboroyanja društyenikov, t katerib se prednašajo ped. — didaktični in sploh strokovno — znanstveni predmeti ter se popularno razpravlja o šoli in domu; b) nasveti, peticije in resolucije na višje oblasti in razae korporacije; c) občevanje z drugimi društvi; d) prireditev pedagoške čitalnice; e) gojitev petja in telovadbe; f) pobiranje rednih in izrednih doneskov. Ees so mesečna zborovanja najuspešnejše sredstvo v povzdigo stanu, šolstva in naroda, toda žal.nam statistike kažejo nerednost v izvrševauju mes. zborovanj, ui potreba nam bo temeljito poiskati vzrokov neuspehoy in jib. izkušati s preuredityijo ali kako drugače odpraviti. Potreba bo pa ščasoma misliti tudi na to, da se pri društvih ne bo razpravljalo le strogo strokovnih vprašanj temyeč splošno znanstvena in aktualna yprašanja, v prvi vrsti pa stanovskosocialna vprašanja. Sami se moramo izobraziti našemu stanu primprno in če doženemo to, smo dosegli yse, zakaj potem nas ne bodo več podcenjevali, ampak nam podele to, kar nam gre. Postanemo lahko popolnoma neodvisni od njib in vešži v vseh ozirih, na vsakem polju. Da ne bo učitelja, ki bi gledal na socialno vprašanje kot na nekaj vzvišenega, nedostopnega; da ne bo učitelja, ki bi gledal na politiška vprašaaja časov kot na nekaj njemu nerazumljiyega, neraztolmačljivega, pregledljivega le v domačem kraju, da se ne sme ozreti na svetoyno politiko, da se ne more in ne stne seznaniti z njenimi ot>novnimi pojtni, da bi zrl na slovansko politiko in na Slovanstvo kot na nekak vzvišen ideal, ki mu ga bodo priborili drugi in ki ga bo moral potem moliti kot nekakega malika; da se ne bo dobilo učitelja, ki bi zrl na seksualno yprašanje kot na nekaj pregrešnega in sramežljivega, o čemer on ne sme premišljavati, ne govoriti in se mu ne sme približati; da se ne bo dobilo učitelja, ki bi zrl na kulturno vprašanje kot na nekaj, pri čemer on nima ničesar sodelovati, o čemer imajo odločevati le višji gospodje i. t. d., bi našteval lahko probleme raznih aktualoih vprašanj, ki so za vsakega modernega človeka potrebna in katerih osnovne pojme mora imeti vsak učitelj. Malo jih je bilo, ki so razmišljali o enem ali drugem vprašanju natančnej«, in one, ki so se o posameznib vprašanjih specializirali do gotove stopnje, jih je pričelo učiteljstvo gledati kot nekake polbogove, ki so jim naložili yse delo, do kakršnih se pa sami ne morejo pospeti, ker niso dovolj upoštevali, da je glavno sredstro za dosego teh smotrov samoizobrazba, ki je vsakomur na razpolago. Le ako 80 nam zoana ysa ta življenska Tprašanja, bo tudi lahko napredovalo šolstvo in naša pedagoško-didaktiška izobrazba, ker podlaga fsi pedagogiki in šolstvu je le znanost. Na podlagi tega pride u6iteljstyo do samostojnega mišljenja io ustvarjanja m pridemo do srojega narodnega šolstva ter se otre3ftino tujih yplivoy. Poleg pedagogov dobimo tudi mislece! Preiti mi je takoj k tofki, tičoči se kujižoice in pedag. čitalaice. Lokala za to na primernem kraju skoraj ne bo dobiti. S tem se zyečajo po nepotrebnem stroški ia tudi zaradi daljave in krajevnih razmer ni mogoče posečati društyenikom čitalnice. Da bi si pa nabavljali boljše knjige in revije za knjižaico, s tem si zopet podvojimo stroške. Saj imamo okrajne učiteljake knjižnice; skrbimo, da se tu nabavijo vsa moderna dela in obenem moramo tudi skrbeti, da se bo učiteljstvo pridno posluževalo teh knjižnie, ki naj bi bile opremljene z boljšimi deli znanosti na Tsakem polju, da 86 na podlagi njih lahko izobrazi učitelj na kateremkoli polju vede in razmotriva potera nje stik s pedagogiko ia šolstvom. Ne samo pedagoško-znanstyeno in strokovno naj bi bile opremljene te knjižnice, temveč splošno znanstveno, na vsakem polju z glarnimi zastopaiki, saj smo že prej omenili svoje stališče, da je predpogoj strokovni izobrazbi in delu — splošna naobrazba ia veščost na vsakem polju, če se hoče iskati potera uspešno odnošaje stroke do posamezaih pred- . metov. Eakor so važne za ljudstvo ljudske knjižnice, tako važne so za učiteljstvo popolno opremljene okr. ufi. knjižnice, zakaj le na podlagi njih dobi učitelj lahko sredstva za svojo nadaljao izobrazbo, bodisi na kateremkoli polju. S tem bi odpadla čitalnica. Mesečni sestanki bi nam pa služili za to, da se nazori menjajo in utemeljujajo ter se prednaša in opozarja torariše na to, kar je novega, oziroma na predmet, ki smo ga naštudirali. Ne da posameznik napreduje, ne da se posameznik izobražuje, v eeloti, skupno moramo s pomočjo posameznikov napredovati vsi- če bi pa kdo trdil, da nam toliko znanosti ni potreba, bi ga zavrnil, da je on iiajvečji nazadnjak, ker ne uvideva napredka prirodoslovnih ia drugih. ved y devetaajstem stoIetju in se z duhom ni približal niti toliko modernemu človeku, da bi uvidel, da bo imel ta napredek vede najznatnejši vpliv na šolstvo in da se je potreba pripraviti, da se bo tadi aaš aarod labko aa podlagi šolstra pospeajal ia dvigal z duhom časa. če se pa ačiteljstvo ae bo pospeajalo ia aapredovalo, tadi ne bo napredovalo šolstvo ia ae aarod! Predea pa zapustim sredstva draštva, ae smem, prezreti, da je društva potrebao, posebao če hoče po sedaajih vidikih delovati orgaaizovaao na narodno - prosvetaem polja, tudi izdajati ia posredovati za zalagaaje primernih kajig, brošar i. t. d., ki aas bodo dovajale v javaost glede stremljeaj in postopaaja ia aam bo v pomoč pri aašem delu. Isto tudi, da se pod pokroviteljstvom draštva astaaavljajo ljudske kajižniee, čitalaice, mladeaiška i. dr. izobraževalaa društra (soc. kurzi) i. t. d., kar služi kot sredstvo za nar.prosvetao delovaaje. Zahtevamo pa to pod pokroviteljstvom okr. uč. dr. za to, da eeatralizujemo vse naše prosv.-ka1tarao delovaaje t naši organizaciji ia pridemo vokom često škodljivemu klikarskemu izkoriščaaju omeajeaih društev. V tem ozira imamo pozdraTljati načrt socialaih odsekov, ki aara ga je podal aaš vrli tovariš Pesek, zakaj oa aam je podal temeljai očrt za orgaaizovanje aašega prosvetaega delovanja na podlagi aašib druš t e v, ia nam bo le na podlagi tega načrta polagoma razviti ia izvesti aaše prosvetao delo aa posamezaem polja. V prvi vrsti pa to delo pripada naraščaju, ki ga aaj proačuje! Uspešao pospeševaaje dela v draštvu pa audi tudi petje, ki je že sedaj precej raz?ito v posamezaih draštvih. *) Isto velja tudi glede telovadbe. Ear se pa tiče aameaa ia sredster društva r splošaetn, nam bo pa potreba misliti v prvi vrsti aa jasaejše ia popolaejše aačrte in stalno fiksiranje smotror ia dela. (Dalje.) ¦) Primerjaj nažrt nGlasbeno polje užiteljgtva" t Glasbenem vestniku in predstavljaj si »nalogno organisovano vsako polje prosvetnega delovanja. Uredn.