SD dar i brtnišk in narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 2. avgusta I860. Gospodarske stvari. Poslednji teden. Ministerská prememba. Kme- tijska politika. Tuđi kmetovavec se mora kakor koli pečati s politiko. Ako nastopi nova viša vlada, je tudi kmetova- Tako delà in pomaga francozka vlada svojemu kmetijstvu, da vzdržuje kmetijske šole, inšpektorje ogledujejo vsako leto stan kmetijstev itd. itd. 7 ki Cas Je 7 da tak duh prešine tudi avstrijsko vlado in se po deželnih zastopništvih vpelje, krvava potreba za povzdigo kmetijstva v Avstrii. kar je vec radoveden: kaj in kako bo vprihodnje s kmetijstvo m? Se vé, da ministri ne orjejo in ne sej ej o ; al ni vse eno tudi za kmetijstvo, kakošnega duhá možjé imajo na najvišem mestu vladino kormilo v svojih rokah. Ako so ministri možje, ki imajo srcé za blagor blizo 1500 sežnjev od jame pod školim gori proti Bri Svet na suhem ostalim malnarjem na Reki. poslednjih ,,Novicah" sem bral, da se je Reka velike domovine naše Avstrije, bojo priznali, da se vse ne tofu posušila da tako malnov na suhem ostalo dá doseči po enem kopitu; prepustili bojo radi deže- ker je voda po lukojah in luknjicah (sesavkah, žrelih) lam samim, kar one same najbolje opraviti morejo - * . . - > in ne bojo se vtikali v stvari, kterim centralizem in birokracija nikakor ne moreta biti pomoćnika. v tla zlezla Tu mi pride na misel, da se dá to kovanje vodi uhraniti, namreč z betonom * poni Kdor je videl tako narej Poslednji teden se je rodilo novo ministerstvo na bo pritrdil moji misli Ta ) reč Ministra za kmetijstvo nismo dobili, in to je izpeljati vodotoče v Kamniku bi se pa dala tako-le Dunaji. pravo, ker po mislih naših naj so obravnave kmetijskih V sredi naj se dva sežnja na široko za kakega zadev prepuščene posamnim deželam. One najbolje pol čevlja zniža struga; izkopani prod naj se na obé vedó ministra pomočkov našle, kako bi se jim pomagalo. So kje jih čevelj tišči in bodo že brez dunajskega strani izmeče, struge in dva dva čevlja visok nasip postane svoj ega sicer nekteri, kteri mislijo, ako kmetijstvo ministra dobi, doide izveličanje poljedelstvu; al vsaka dežela ima svoje potrebe, in tem more zadostiti taka naprava, da vsak deželen zbor skrbi za svojo Dno ko na stranéh naj se tri palce na debelo z betonom zabije, in struga bo gotovo do peljavala 24 kubičnih čevljev vode na malne; to utegne biti zadosti. Za to delo se potřebuje 36.000 štirjaških čevljev deželo in da se dohodki deželni ne stekajo vsi v dr- ostrega peská, kakoršnega je dovelj v strugi, in 3600 žavno kaso, ampak nekoliko njih se prepusti vsaki de- centov dobrega hidravlicnega apna, ki se prav dobro želi za potrebe njene To, kar; na priliko, delà francozka država na korîat š© cenejo. dobi v Logatcu iz Idrije cent po 90 kr., morebiti tudi v • in povzdigo nem načinu kmetijstva, bi se, se vé, da po drugač- Oziroma na škodo, ki se je malnarjem pripetila } dalo storiti za posamne dežele našega se stroškov za svetovano popravo nikakor ni ustrašiti. cesarstva. Poglejmo pa, kaj je francozka vlada sto-rila lansko leto za kmetijstvo. Živinozdravniškim šolam v Alfortu, Lyonu lousi z 600 učenci je dala 251.720 gold., plačo in potnino višemu inšpektorju 5600 gold. m za Tou- letno za Presejevanje peska na mestu, kjer se bo delalo, ne bo prizadjalo velikih stroškov. Beton bode stal blizo 3000 gold. delavcev bode zložno izdelalo tri sežnjo dolžine na dan: eden bode sejal pešek, dva bota me- Ako štejemo ; šala, dva nosila malto eden pa bo tolkel. JJICIVjU All UUlUiUU VIO C111 U. 1UD LI UUW gUlUi , - ZiOt v* t i* jjv^.ii*. v f « ~ v wv^.^wt. ■»--»■ " " pripomoć kmetijskih sol v Grignoni, Grand Jouani in delavca po 50 kr. na dan, bi zneslo delo 1800 gold., La Saulsaie-i 212.240 gold., za podporo 49 kmetijskih hidravličino apno 3000 gold., znižanje struge in izme- tanje proda na straní 500 gld., vse skup tedaj 5000 gld. pomislite, da so vaši malni do ovča- Ako, vi malnarji sol z 1470 učenci 278.000 gold.; — za podporo rijam v Gevrolles-u in Haut-Tingry-i in majarij v Cor-bon-u in St. Angenau-i 79.460 gold.; — za kmetijska zdaj bili vredni na tisoče goldinarjev in da brez vode naselištva (za najdence ali sicer zanemarjene fante) so ob vso veljavo, se menda ne bote ustrašili naštetih 12.000 gold., 7320 gold., za učilišča kmetijstva na 10 učilnicah za inspekcijo kmetijstva 27.600 gld., 7 stroškov, ako bi tudi še pol v • VISI bili. za podporo kmetijskim družbám, za razstave kmetijske ; Ne bilo bi pa prezreti, da se delo mora začeti zgor, da je izdelani del, kar naj- kjer se reka ne ponikuje, in premije za svilorejo, za preiskave in žitne bolezni 600.000 gold., lijona in 307.320 gold, našega denarja. krompirjeve, grozdne bolj mogoče, brž v vodi, sicer spoka. v vsem skupaj mi- Beton se imenuje meaanica nekega posebnega (hidravličineg « * ) Po dr. ArnSteinovi knjigi „Zur landwirtkschaftlichen Organisation in Frankreich." v je, vodi strpečega) apna s peskom, o kterem so „Novice" večkrat govorile. „Betó neizrečeno koristna stvar se rabi po vsem že prav. obilo 246 takim vtrjenjem struge bote bi in svojim na- tak poduk vzel v nacrt gimnazřjalnega uka ; in da bi 1 •] #1# 1 # 1 1 # J i • y I • f1 ij alcdnikom vodo in vrednost malnov na véke prihranili, se napeljalo spisanje dotične knjige. S tem prediogom brez strahú, da bi vam voda to napr jesti ali raztrgati utegnila pod 80 bili zadovoljni vsi pričujoči. Ko se pa zacno d a 1 j ši Jako me bode veselilo, ako ta moj svèt utegne kaj pač še težko pisati pomenki, se oglasi prof. Kozina s tem, da zdaj je koristiti mojim krajanom 0-i dovršeno kranjsko zgodovino , ker je poprej potreba velicega preiskovanja. (Vendar ne ime- Ponovljen opomin nika V monasterii Sitticensis" ? o sušenji sadja, zlasti pa cešpelj, tepek in predsednik besedo s tem, polno in dovršeno delo , da Vred.) Na to po vzame se za ampak zdaj tako orehov. ne tirja po-ki obsega po Že večkrat, zlasti pa lani so „Novice" svetovale, kako naj se s a d j e suši za prodajo, ako mu hočemo ceno pridobiti, kakoršno drugod ima. Ker so letos Češplje in orehi polni, ponavljamo opomin gré večem, kar je doslej nabranega. S tem oglasom je bilo zopet vse zadovoljno. Dalje pa mestni župan dr. Etbin Costa postavi vprašanje zastran jezika, v kterem da bi se knjiga pisala, in meni, da slovenski jezik je . reklo da za kupčijo namenjenega sadja nikakor ne staviti za to ugoden. Na to se niso razodeli edini glasovi ter se je ILI y VI tx Ci C* 1\UJJV1J V 1IUUJV1JJ VUV^W »J W VA J Ml UltXMl^Wi A1V ušiti v dimu po jamah, ampak v sušilnicah (pajš- > tebah) dima: ; kjer ga sama gorkota prepeče in posuši brez kjer pa nimajo veliko sadja, naj ga denejo v Radič , da za prvo pot ni lahko tirjatve o jeziku ne za vlado ne za pisatelja. Zdaj se je oglasil y ter je obá jezika, slovenski in menil, naj bi v predlogu se vzela ) nemški; tako naj se razne misli lončenih skledah po kruhu v peč, tem pa na solncu cio dobrega posuši da se prepece > po Ore he sušiti je najboljše na solncu, ali pa v malo zedinijo. Tedaj je bilo od druge strani nasproti postav ljeno, da zastran jezika je za prvo malo vprašanja treba: ker poglavitno vprašanje je zastran pišate lj a. gorki sušilaici, ker premoćna gorkota ožari jedra, da žal-tava postanejo. To jim pa vzame vso vrednost za kupčijo. Le tako moremo svojemu sušju pridobiti ceno, ktera zboru namreč so bili samo trije taki pisatelji y ki SO se toliko doslej pecali s kranjsko zgodovino, da bi vsak bo naše prizadevanje obilo splačevala. Zato gospodarji in gospodinje, pomaknite se iz sta-malopridnega kopita na bolje gospodarstvo, da se rega bo reklo od hruške pecM" vas : „da znate več > kakor po s t are m 0-1. za se ali vsaj skupaj mogli kaj dobrega dovršiti; nobeden teh treh gospodov menda ni nasprotnik sloven-ščini, pa dva med njimi sta bolj vajena nemške pisave, eden je izurjen v slovenski in nemški. Kaj se tedaj pre- pirate o jeziku? se je reklo ; če bo kdo pisal nemško, se bo predjalo v slovensko; če bo pisal slovensko, se bo pretolmačilo v nemško , kakor bo komu volja. Narodne stvari. zadnje je še g. Dimic nasvetoval, naj se vlada sedaj povestnici dežele kranjske. zgođovinskem društvu za kranjsko deželo je bilo prosi izdaje zgodovinske knjige; druga potreba se bo po tem lahko pogovorila. In po takem je bil prvi predlog sprejet brez premembe. Ker mnogo ljudi ne vé, koliko je težave za poslednje dni toliko raznih in zraven nasprotnih besed, kranj skega zgodovinarja (blagi Krempl bi nam da se vrh vseh še kdo smé oglasiti. Ena beseda med bil lahko povedal, koliko truda je imel z „dogodivšcino tacimi je, da zgodovinsko društvo ne zadostuje potre- štajarske zemlje u in koliko d a mu doslej še bam kranjske dežeie, da se mora tedaj preravnati. manjka tvarine, naj se ta reč tukaj nekoliko omeni. Prvo vprašanje je za najstarji čas, za prvinsko tisti je bilo po vsi srednji Evropi doslej malo Prav tudi meni se zdi, da se mora marsikaj preravnati, pa kaj? Meni se zdi y da mnogo rok. mnogo src, mnogo glav in dobo. zgodovino, Vec vneme v srcih je potreba za domačo znanega; vendar pri nas so govorili o stari Emoni > več preiskovanja in duhtanja v glavi y več ki so jo sezidali Argonavti 1200 let pred Kristusom. pisanja v rokah; zakaj veliko jih vpije, pa malo Greški in rimski pisatelji govorijo o tem kot o gotovi jih delà, pa malo jih tudi bere dovinsko društvo. Ena beseda takoŠna t kar naznanuje zgo- resnici sedanji zgodovinarji pravijo da X UOUi^i y o^uauji ^i^v/uu v iuaiji JJ i a > I) u y uc« J6 muuvu j kje je tedaj gotovost? Nove najdbe , ki kažejo nek-danje stavbě na kolih, staro kamnito in bronasto orodje, basen dalj zastran jezik y društvo premalo slovensko. Pravo je tudi to daje tudi tukaj dalje trgovski potje nekdanjih Feničanov in vimercev na eno stran to veljá, da naj se le zbudí več delavcev; od sredozemeljskega in od črnega morja skozi Evropo zgodovinski listi, menim se daj ne bodo branili tudi ne dajo več na gole basni misliti; starodavno trgovstvo slovenskih sestavkov, kakor so se jih branili pred leti. se vidi spričano med severnim koncem jadranskega I\a eno stran pa tudi to moramo omeniti, da učeno morja in med bregovi črnega morja poleg Donave in kakor više proti baltiskemu morju društvo ne more biti omejeno na zgolj edini mejnik Save ravno tako porazumijevati se mora tudi z drugimi društvi vinsko preiskovanj eljavnega izdelati ? godo mora biti uavc y iav uu taau y j\aaui viou pi wti uaiuoau ixi va Dalje je vprašanje za rimski čas. Mislil bi kdo > vzajemno , če hoče kaj je s tem vse dognano, kar je pisal Linhart ? naj le da po- godi? kterem jeziku se pa to ložje gleda v liste zgodovinskega društva poslednjih dveh ali mnogokrat Dr. Miklošič svoje preiskave o staroslovenščini treh let daj Ena beseda in posebno gl v nemškem jeziku; zakaj neki to? ) bral bo, koliko sta dva preiskovavca, Petruzzi julija zastran izdaje kranjske z god je bila v zboru in Hicinger, vkljub si med seboj , novega še spravila Vprašanje je za srednje case ; in sicer na dan. ^.j«, ftloujoao ^vu^viuc. Tù se za prvo polovico do 1000. leta po Kr. Doba, ^ ahajajo vse napačnosti, in zares, pa kakošne? Treba kteri so prišli novi slovenski rodovi na Dravo in I** i •ft ^ # • # f vi # r^ • v ii#*« v i r\ A • *** A K 0 je res knjig o kranj godovi in sicer za in za dom, tudi v takem jeziku, da zadostuje pravi po- Savo letom y Je v se zdaj gotova , namreč med 591. in 595. trebi. Pa dvoj šoli! žalibog* drug Tedaj apačnosti so té P1 y da se doslej letům, zakaj 591. leta se bere še le o Frankih, i** ou škofe stavili v Tiburnii in Petovii, 595. leta pa se čuje ki so V ni prašalo za take zgodovinske knjige, že o Slovencih, ki so se bili z Bavarci. Dalje se na ; ---o — . r . ~----— v «V « , V» -- " \J ~ da se take knjige ne dajo kar iz rokava iztresti. Kranjskem ne vé za nobenega kneza po imenu do v r. i rI Cost godovinskem zboru je predsednik 974. leta, ko se jih v Korotanu in v Istrii mnogo zná T sna y naj bi poskr r Auuuviu KJ \J L VA \J* j VA i l j C% J ^ j/IV^UOU UUift. I JLê JLV> \i do leta mora biti gotova m spisi Prav teli Slava jim kaže nam že se, pa piši tako y ce mores všedi samo vsak fantal kterem ni dosti y kakor si te besede izrekel košnega národnega duhá je ta učilnica pravopis slovenskih priimkov imenovane klasifikaci]' ? íukcixci , ktero na ízgieu za pruiuuiJje íeiu pusi to zadene c. kr. normalki. Skoda pa , da te pohval 1 ê _ • 1 • • • \/ 1 • I • v It % • i . 1 ! Res kričati je lahko gled za prihodnje leto > drug y na tudi y a kdo kaj da bode pisal. obdelovati učeno polje, slovnico zná; vedeti mora postavljamo naši my uršulinski šoli, kajti doslednosti in napak, ki čitatelj ne moremo tudi dati notranj liko tu koljejo ahajamo ve- očí. Naj Šolske stvari. nam častite gospé ne zamerijo, da dokažemo svoj izrek emu se piše ravno tista učenka enkrat prav >,Hudo vernik Mestna glavna deška šola pri sv. Jakobu )) , enkrat napak Kaučič" in „Kavčič"? yy JLA M U VA V JL AkA y j M m ¥ V/A m Jk A AAAVA W A M. ? V • J y " * V* Andolšek", „Debevec", kakor beremo v vnanji i n r> ^t vt A^n a X a 1 a • G fi r\ n v\ f ^ n h i f ri a kil À ia /î a 1 pisavo notranj šole Huđovernig" ; čemu se nahaj Priličite pisavo: „Zupančič' šoli, s > Jako nas Je Ljubljani. razveselilo, da je tudi ta šola letos Suppantschitsch", ,.AndoIscheg (t > zapustila staro kopito in krenila na bolj djansko pot ktero je 1863. leta pokazala glavna šola vipavska s tem, da je namesti vabil h skušnjam in tako imenovanih perijoh" začela izdajati letno sporočilo o svojem lepem Debeuz", in povejte nam , kaj je pravo, kaj se tudi bolj priljublja ocem? — Ker med vnanjo in notranjsko šolo ni kitajskega zidú ki bi ju ločil, se za trdno na- djamo, da se popravi, kar je tako očitno napačnega. Zra molčati, in yy delovanji. prvem sporočilu St. Jakobske Šole naha- jamo izvrsten slovensk sestavek pod naslovom: „Od goje van je nekdaj in sedaj, spisal M. Moćnik/' Vsem varhom naše mladine bodi priporočen ta spis. Drugi sestavek v nemškem jeziku priobčuje zgodovino, kako se je ustanovila glavna ta šola. Iz šolskih tega imamo še nekaj na srcu, česar ne moremo zato je želja, da bi se kranjska naša dežela, v kteri razun Kočevarjev čisti Slovenci živijo (naj čamite gospé, ker osebno ne morejo, saj v duhu stopijo ob ne- po deželi, pa naj šte- deljah in praznicih v naše cerkve jejo nemške pridige, in videle boj škemu „bundu" vkljub zemlj več ne prištevala nemški m pokraj y da slovenska), v je vsemu nem ; sporočil razvidimo, da ima ta učilnica sanski nauk, in vod ja, ki uči kr- io van skim bene ôrska distinguit, bene docet mljepisji pa ne učitelje; pregled učencev nam kaže y da jih je bilo v vsakdanji šoli 293, v nedeljski pa 100. Glavna šola v Črnomlji. Učili so se navadni predmeti glavnih sol. Iz šolskega Glavna ta šola je že lani posnemala ipavsko v tem dnevnika posnamemo, daje družba v pomoč obrtnikov da je izdala letno sporočilo; da ne bo več krenila na vodju te šole izročila 12 gold., s kterimi so se ubozim staro, priča nam letošnje njeno sporočilo, ki nam je učencem nedeljske šole kupile potrebne šolske reči. ravno kar došlo. Izvrstni ravnatelj nam v svojem vvodu Slava JeJ 1 imen je popolnoma pravilna Pisava slovenskih priimkov in krajinih odkriva svoje misli, kako da bi se imelo že v ljudskih slovenska. Normalki šolah učiti zemlj episje. Prav iz srca nam govori bodi izgled! Da národna ravnopravnost ni žaljena na Zraven njega' podučujejo črnomaljsko mladino še trije nobeno stran, vsa šolska naznanila so slovenska in učitelji. Učencev je imela v vsakdanji šoli 320 v ne- nemška. Nemški priimki so pisani nemški, nesloven- deljski pa 282, vseh skupaj 602. Zraven navadnih uredska krajina imena so sicer poslovenjena, a pristavljena metov glavnih šol radostni nahajamo še s a dj or ej o so jim ízvirna. vse ci tudi vzroka namreč ne najdemo temu Le eno nam noče biti prav po svilorejo in cbelarstvo. Slava! Ali y se ne » cemu da J0 dala privzeti vinoreja? oddelku ravnatelj hvalo Višnjigori pristavljen tudi nemški Weixelberg, daje častiti gospodičini Marii Ferdinandi pi. Pav- Smledniku Flodnik, Kamniku Stein in tako novič- e vi, ki je druzega polleta iz blažega in milo- srčnega namena vsaki dan po dve uri z izvrstnim. vspe-bom zastonj neutrudljivo poducevala blizo 70 učenek v ple-tenji, šivanji, vezenji itd. *) Dalje v tem oddelku hvalno omenja gosp. dr. Janeza Pestotnika, ki je v svoji milosrčnosti većini šolske mladine zdravila zastonj dajai in šolo sploh z besedo in blagodarnim djanjem podpéral. Tudi „Novice" v imenu otrok z g. ravnateljem vsklik-nejo: Bog vama stoterno povrni vajini trud in milodar-nost! — Pisavi o napredku šolske mladine vsa hvala gré; veselí nas, da častitemu ravnatelju dr. MiklošiČ in njega mnenje o r-u več veljá, kakor Schleicherjevo nasprotno dokazovanje, da je toraj sporočilo tiskano z r-om samoglasnikom. Zgodoviiisko berílo. Obrazi iz zgodovine slovanské. Peter véliki, ruski car in osnovatelj sile ruskega carstva. (1672—1725 po Kr.) (Konec.) Véliki Peter je nameraval obiskati krasno Italijo. Ko je bii že tri mesece na Angležketn , povrne se na Holanško, in od tod gré preko Draždan v Beč, od kodar je nameraval iti v Italijo. V Beču pa izvé, da so se na Ruskem střelci spuntali. V najveći jezi zapustí Beč in hití v Moskvo. Na poti je obiskal polj-skega kralja Avgusta IL, ki je takrat bil najveći člověk v Evropi. Avgust je Petra srčno sprejel, lepo ga pogosti!, pa hotel je tudi Petru pokazati svojo moč. Z lično sabljo odseka v enem vdarcu velikanskemu volu glavo. Na to mu pravi Peter: „Poklonite mi to sabljo; treba mi je bo, da ž njo odsekam glavo nemirnemu drakonu, ki jo vedno dviga proti meni!" Avgust podari sabljo Petru, rekoč : „Smrt Turkom in Tatarom, življenje in milost onim, ki se udajo!" Ko je Peter v Moskvo došel, bil je punt že zadušen. V ravno tem času ga je zadela velika žalost; umrl mu je njegov prijatel in ljubljenec Lefor. Ko je Peter zvedel smrt svojega ljubljenca, plakaje je rekel: „Sedaj nimam nobenega prijatla več! Samo njemu sem se smel vsega zaupati." In gorko je plakal nad mrtvim truplom svojega prijatla. Peter je sedaj začel na bolje skrbeti o napredku Rusije in o tem, kako da izobrazi zapuščene svoje Ruse. Osvojivši od Turkov Azov skrbel je ruski trgovini od- preti nova pota, da bodejo Rusi premožni ljudje. Težé za morsko vojniško silo, pošiljal je cele trume mla- denčev v Livorno, da se izučé vojniških opravil na la- dijah. Hotel je Ruse zbližati z Evropo, in zato je za- povedal, da se tudi Rusi morajo oblačiti po evropski šegi. Rusi so takrat nosili dolge kaftane, in dolge brade, imeli so to za znak spoštovanja. Peter je eno in drugo zabranil. Kdor je hotel iti v mesto z dolgo obleko, moral je ali nekaj plaćati, ali pa poklekniti, da mu je krojač prikrajšal obleko, in kdor je hotel nositi dolgo brado, moral je plaćati letnega davka 100 rubeljev, to je, skoraj 500 dvajsetic. Do Petrove dobe ženske v Rusii niso smele dohajati v javna društva, kjer so bili možki. Peter pa je dobro znal, da druženje možkih z ženskimi udomačuje ljudi, in zato je zapovedal, da njegovi dvorniki v njegov dvor dohajajo s svojimi ženami. Po izgledu carovem delali so velikaši in tudi ostali Rusi, in naglo se vpelje običaj , da tudi ženske dohajajo v *) Prijazni dopis, ki smo ga o „šolskem sporočilu" přejeli iz Crnomlja , ko je bil ta popis že natisnjen , izrazuje željo , da bi se v tem dekliakem nauka gledalo na noso Beli h Kranjcev in odstranilo vse , kar je za kmetiska deca pretežko ali tudi nepotrebno. Blaga učiteljca gotovo ne bo prezrla tega nasveta. Vred. javna društva. Povzdignivši mnogo šol in knjigotiskar- nic, in pozvavši mnogo učenikov iz tujih dežel v Rusijo, storil je že Peter s tem velik korak za izobra-ženje svojih državljanov. Ker je zapovedal, da se iz-vrstna delà tujih jezikov prestavljajo na rusko, postavil je Peter prvi trdni temelj ruski naučni književnosti, ktera dan danes lepo cvete. Da ne delamo veliko besedi: Peter je vsakojako skrbel, da Rusijo vpelje v zvezo z ostalo Evropo, da Ruse naobrazi in da Rusii pridobí važnost v svetu, ktera ji gré po njeni veličini, in po številu njenih državljanov, ktera ni samo obdržala svojih zemljá, temuč jih tudi znatno zvekšala. Peter je že tudi za to vrlo znaten za Rusijo , ker ji je odprl pot k trgovini, osvojivši od sosedov svojih ' neke morske zemlje. Že gori je bilo omenjeno, da je od Turkov osvojil Azov, in na obalih azovskega morja sezidal je mesto Taganrog. Želel je , da ima tudi na severju morsko obalo. Belo morje je bilo preveč na se-verju, dolga zima je nasprotovala trgovini po onih pre-delih. Hotel je, da zavzame kak kos zemlje poleg Baltika. Na obalih Baltika so gospodarili Švedi, na Svedskem pa je vladal prva leta Petrove vlade Karol XI., po njegovi smrti pa (od 1697. do 1718. leta) šestnajst-letni sin Karol XII. 1700. leta utrdijo med seboj ugovor: Friderik IV. danski, Avgust IÍ. poljski kralj, in véliki Peter, ruski car, da vsi skupaj napadejo Švedsko, da otmejo od nje nekaj zemljá, in da tako stisnejo meje švedski državi, ktera se je takrat deleč poleg Baltika razprostirala in je s svojo silo delala strah svojim sosedom Dancem, Poljakom in Rusom. Al ta vojska ni bila srečna za Rusijo. Vendar Peter, da si mu je bila vojska pri Narvi razbita, ni bil premagan in oslabljen. Njegove zemlje niso bile zapuščene, sila njegovega naroda ni bila zlomljena, in zato, ko se je oddalila švedska vojska na Poljsko in na Nemško, zbere Peter svojo vojno silo, pade v švedske zemlje, ktere ležé poleg Baltika, in osvoji si jih. Da bi pa obstál in obdržal zavzete obale Baltika, sklene sezidati novo mesto in grad blizo otoka reke Neve v morje. Po Petrovi zapovedi so do-hajali kmetje iz okolice po dvesto do tristo ur deleč in neprenehoma delali odkazana jim delà. Po 20.000 ljudi je dělalo dan za dnevom, in delo je tako napredovalo, da so v štirih mesecih sredi blata in mlakuž povzdig-nili bili jako veliko ozidje prihodnjemu mestu. Posel, kterega se je bil Peter lotil, bil je vrlo težak, skoraj nemogoč. Tisoc ljudí je umrlo glada, žeje, truda in druzih nezgod, toda trdna in stalna volja je premagala vse težave. V kratkem je bilo sezidano novo mesto, ktero so po imenu osnovatelja imenovali Pet r o v grad. V novem mestu je bilo dosti domovanj , ali domovanja so bila še male bájte. Knez Mencikov , carov ljubljenec, prvi sezida velik dvor, in se tu ustanoví. Njegov izgled je posnemalo mnogo druzih. Ruski velikaši , ko so izvedeli, česar car želi, začnejo tudi sami zidati veli-kanske palače v novem mestu, in tako se Petrovgrad povzdigne v nenavadno kratkem Času tako , da je od-slej Rusii glavno mesto. Nenadoma dojde od nekod v Nevo holanška ladija z blagom. Peter se je tega toliko zaveselil, da je sam šel na ladijo, vzel kormila v svoje roke in vižal ladijo, dokler ni obstala v ladjostaji, potem je poklical gospo-darja njenega na obed, ki se je silno začudil, ko je izvedel, da je kormilar njegove ladije sam car Peter, ki od njega pokupuje mnogo blaga. Lepo ga obdari in naroči mu, naj sopet obišče Petrovgrad. Ladjar došedši domů na Holandško, pripoveduje, kaj se mu je prigo-dilo, in od te dôbe je vsako leto dohajalo mnogo ladij v Petrovgrajsko pristanišče, in stem se je odprla znatna morska trgovina z Rusijo. Petrovgrad je bil sezidan 1703. leta, in sedaj je eno najlepših mest na svetu. 249 Karol XII., ko je doznal, kaj je vse Peter učinil tanj v nekoliko letih, sklenil je tudi njega pokoriti, kakor s kositrenimi in srebrnimi (tálarje) zaměnili s kositrenimi in lesene žlice je pokořil Avgusta. Zato se sredi zime napoti na Rusko Ako je vse to bila potrata (luksus), kaj hoćemo onnc rû/ii H r% irk ! n Ir o n c» 9 Pn r __x -v J _ in maha jo naravnost proti Moskvi. Rusi so pred Svedi dandanes reči, da je luksus? Pa nai zdaj kdo reče. da .. c i ft « -t m mm mm mm A % * .. a A * « • A . v %J 9 vse požigali, tako, da niso mogli nikoli nikjer počivati, nismo napredovali! in si hrane poiskati. Na poti dobé Karolovi poslanci ni bil rad Rusom pod- se od Rusije od- Mazepa, hetmana kozaškega, ki ložen. Mislil je da Je přišel Čas, da Indijanske žene V pa nase. cepi. Klical je Karola , da dojde z vojsko v Ukrajno med Kozake, in obetalmu je, da bodo vsi Kozaki přijeli posluša njegove svete, in se z za orožje zoper Ruse. Karol krene v Ukrajno po neprehodnih pustinah Indii čast 1839. leta je umri Runšit Sing, kralj lahorski v Mnogo 7 da jih njegovih žen se je natecalo za veliko z njim vred na grmadi (lomači) al 7 boré največimi nezgodami vremena f glada in zeje y na je Karola prevari!, Kozaki se niso hoteli združiti s Svedi le samo štiri žene njegove kneževskega stanu so bile tako da tako srečne, da se jim je to dovolilo. Kakor ta dogodba mož poganjajo 3jci pa mo- poti mnogo tisoč vojakov izgubil. Mazepaje kaže, se indijanske žene po smrti za čast. da bi m z njimi vred oj ih in so verni ostali Rusom. Karol je bil prisiljen oblegati rajo zadovoljni biti, ako žene hočej ; Evrop da mesto Pultavo. Njegova vojska je oblegance pripravila ž njimi živ v tako silo . da so se meščani hoteli že udati. sili dojde t mešcanom naenkrat Peter na nomoc. Boj tej se Prosimo zamere: slovenskih žen nismo menili med temi evropejkami. začne (8. julija leta 1709) in Rusi tako silno pobijejo švedsko vojsko ; da se jih je 9 kakor nekteri velé 12.000 Svedov samo 169 rešilo y od Pozdrav. z junaškim Karolom, in so morali pobegniti na Turško. ^Peter je s to zmago zadobil znatno imé v Evropi, in Švedom je vzel: Lif- Estland in Ingermanland, vse zemlje, ki ležé Karol ni hotel tudi na Turškem mi- ) land poleg Baltika, rovati, temveč nagovori V jasnem zraku luna plava, Sije luč na vse strani, Deleč tjekaj pogledava, Kamor srce si želi. turškega sultana Ahmeda Rusom napové vojsko. Sultan sluša Karola y da ? in pošlje vélikega svojega vezira Mehmeda s silno vojsko proti Petru. Ko Peter to zvé , udari s svojo vojsko na Ka-rabogdansko, in zavoljo svoje nepazljivosti zamota se v take stiske, da ni vedel nikamor. Tri dni je že trajala bitev brez prenehanja, in te tri dni so Rusi izgubili je kaj Ka- Draga luna, luna mila, Krasno sveti« na moj dom Nesi srčna pozdravila Ljubim vsem prijatelom ! 40.000 ljudi. Peter začne obupovati ali junaška smrt, ali pa učinil. Iz te hude stiske reši žugala mu robstvo, in sam ni vedel, ga njegova žena Delec tam stojiš Ljubljana, Vse dežele kine in kras , Mati otrokom slavnoznana, Deleč čuj pozdrava glas! Zrem po morji, zrem po polji, Sem in tje vrtím oči, Gledam, pa mi ni po volji, tarina, ki vélikemu veziru svoje dragoceno3ti z mnogo denarji pošlje. Zlato in drago kamenje zaslepí Mehmeda, da z Rusi mir storí, Petra z njegovo vojsko iz- Točim solze, srce skli. Hrib za liribom se dviguje, Morje gledam, čez goró, Božjo moč mi oznanuje Vse, kar zre okolj okó. Srce moje pa ne vživa Tu veselja čistega, Tam v Ljubljani sreča biva, Tam veselje je domá. Tjekaj nesi luna bleda, Vsem prijateljcam pozdrav, Reci, da Ivanka gleda Tje iz žalostnih dobrav. Draga mati, ljuba sestra Vam' pozdrav najbolj veljá ; Vama zmir ostanem zvesta Do trenutka zadnjega. Ivanka K. pusti, in tako se je rešil ruski car Peter iz silne ne-varnosti. Od te dôbe je neprenehoma rastla moč ruske dr-Peter je bil srečen, in že v svojem življenji je Dopisi Iz Celja. (Prošnja.') Vsi častiti udje čitavnice celjske ) žave. se plačali kteri svoje prineske za letos in pretekla leta se vljudno prosijo , da bi dotična pla- niso docakal mnogo krasnih plodov vpeljanih prememb v državnem vladanji. Njemu se mora ruski narod zahvaliti , da je stopil v zvezo z ostalimi evropskimi narodi, da je do3pel do stopnje dostojne njegovi veličini. Peter je umri 1723. leta. Za njim je vladala v Rusii njegova žena Katarina, ktera je moč Rusije zvekšala, rusko državo razprostranila, in važnost Rusije v Evropi utrdila. čila podpisanemu odboru poslati blagovolili. Odbor čitavnice celjske. Od štajarske Save 26. jul. Avstrii je mo- Zabavno berilo* y goče veliko reči, ki so drugje nemogoče, in zopet je nemogoče marsikaj, kar je drugje mogoče. To smo sku-sili zopet zadnji čas. Veliko tednov smo pričakovali novih ministrov, in vendar je Šio vse po redu; dokaj časa smo ugibali: ali bo ostala sedanja „sistema", ali se bomo ravnali po oktobru ali februarji ali po obeh, ali bomo dobili dualizem ali federalizem ali ostane centralizem ali pride kaj boljega ali slabšega, kakor je bila Schmer-lingova doba, ktere nikoli pozabili ne bomo, in vendar smo živeli, kakor bi se nic ne bilo zgodilo, samo nekaj bolj radovedni smo časnike pregledovali, in od dne do dne upali, da se bodo prihodnji dnevi na bolje obrnili. V tej negotovi dobi, ki nima prilike v drugih parlamentarnih državah, smemo morebiti tudi vprašati : kaj da so Angleži začeli napravljati ognjišča in bi se utegnilo spremeniti v naših slovenskih deželicah? dimnike, ker poprej se je dim prosto in brez vsake Naši beneški Slovenci, poleg naših 50.000 Slovencev zapreke razprostiral po hišah, in po takem so drva delj na Ogrskem, bodo menda ostali, kakor so bili do- Kaj luksus ali potrata Hollingshev, ki je živel ob času angležke kraljice ki J® Elizabete (ki je umrla 1603. leta) toži o potrati, njega dni čedalje veča prihajala, posebno pa o slede-čih treh stvaréh: Prvo, zoper kar se je pritoževal, je bilo. časa trpela, pa tudi zdravju je to koristilo, kar mu ni bilo po volji, je Drugo ; zdaj, o narodnih zadevah. Na ogrskem deželnem zboru bilo to, da so po hišah mar- bodo Slovenci težko imeli in če sikaj poboljšali in posebno to, da so začeli mehke po- stelje si delati, ko so poprej spali na slami in za zglavje le imeli okroglo desko (diijo). Mehke blazine mislili so y da y so pripravne stvar, nad ktero se je mrzil y bila za porodišče. Tretja kterega zagovornika, bodo imeli, bodo Ogri njega komaj toliko poslušali, kakor graški deželni zbor zagovornika štajarskih Slovencev. tedaj dosti malo. Kaj pa mi drugi? Sèm ter ga v uuv^^ v » tuuaj uuo ui uiaiu. JLV. caj C* UJI vajl • ^^^ tjè se govori o notranjo-avstrijski dvorni kancelarii in je to y da so leséne audaces fortuna juvat! o slovenskih ministrih ? o 25© vsem tem nočem govoriti, ker so bojim, da ne bi bile le domoljubne utopije. To, kar nam najbolj za kožo sega, je zahtevanje naše, da se popolnoma vresniči ravnopravnost, ki je bila na Dunaji slovesno oznanjena, a je med potom od cesarskega prestola do naših domovin precej se pogubila. Ce premišljamo zadnja leta, moramo reči, da smo sami dober del krivi, ako nismo dosegli vec ravnopravnosti. Ceravno se nam je vecidel od nižih uradnij na slovenske vloge nemški odpisovalo, so nam vendar više uradnije dokaj spoštovale naš jezik; skoraj smemo reči, kolikor viša je bila uradnija, toliko bolj po domače nam je odgovarjala. Nikjer ni bilo zabranjeno uradnijam in sodnijampošiljati slovenskih vlog. Ali smo pa mi to pravico pogostoma rabili, smo li podajali veliko slovenskih vlog? Priložnosti je bilo povsod dovolj , vendar prav malo smo rabili ravnopravnost; pisali smo vsake kvatre enkrat kaj slovenskega, da smo videli: ali dobomo nemšk ali slovensk odlok ; če smo dobili nemškega, molčali smo; če smo pa dobili slovenskega, bili smo tako hva-ležni in veseli, da smo precej vsemu svetu naznanili svoje veselje! Ako bi bili bolj slovenski pisali in govorili, pripomogli bi bili tudi tištim uradnikom, ki slovenski slabo umé, da bi se bili dobro seznanili z našim jezikom in njegovimi uradnimi izrazi. Tudi ti uradniki bi se bili sprijaznili z našim jezikom; velika pošast — nevednost — bi bila izginila in ne našli bi več urad-nika, ki bi ocital, da v slovenskem jeziku ni moč ura-dovati; celó predstojnikom sodnih stoiov ne bi bilo treba začetnih uradnikov vabiti, naj se učé slovenskega jezika; vsak bi ga znal iz lastne volje, ker tirjala bi bila to vsakdanja potreba. Dokler smo sami tako mlačni s svojim jezikom, kar se tiče sodnij in druzih uradnij, ne moremo priča-kovati, da bi uradnije več delale kakor mi, in da bi več slovenski pisale kakor mi. Taka je z ravnopravnostjo v uradnijah. V šolah je ta ravnopravnost nekaj drugačna, moram reci, še dokaj žalostneja. Za-njo smo se zastran šol močno in dosti poganjali. Ako nismo skoraj nič dosegli, nismo sami krivi, in to naj nas tolaži. Slovenskega rodu učenih učiteljev imamo dosti samo da so bolj zunaj domovine, kakor med nami! Šolskih naučnih knjig imamo že nekaj; kar jih manjka, spisale in natisnile bi se v kratkem, ako bi le smeli pričakovati, da se bodo tudi prodale. Zastran šol, v kterih se odgaja mladina, naša nada, se bomo morali najdelj potezati za ravnopravnost ; v tej reči bodo nasprotniki naši najtrdovratniši. Vendar tudi tù moramo doseći, kar zahteva pravica. Res čudno je, da po toliko spisih, po toliko javnih govorih v de-želnih in drugih zborih ljubljanska normalna šola še vedno piše v svojem letniku starokopitno in staronor-malno 33ofcbttfd; in £>emfcl?ar. Se celó to upamo doživeti, da se bo enkrat — čez veliko let — pisalo tudi v ljubljanski normalki Božič in Demšar, in takrat gotovo: „Vremena Kranjcem bodo se zjasnile Jim milše zvezde kakor zdaj sijale !" Kadar govorimo o ravnopravnosti, mi je vedno na misli gospod pl. Schmerling, in kadar mislim na ministra Schmerlinga, se mi vedno zdi, da je imel neki tih upljiv tudi tam, kjer smo vsaj od leta 1856. pričakovali popolne neodvisnosti in nobenostranosti. O cerkveni ravnopravnosti se pred nekaj leti ni pisalo čisto nič, zadnja leta smo brali že več takošnih opombic po čas-nikih. Dokler je člověk zdrav, ne govori o svojih udih, temuč le tistikrat, kadar ga kaj boli. Božja beseda se slovenski oznanja Slovencem in nemški Nemcem, vendar imajo Nemci to prednost, da se včasi na 40 do 100 Nemcev bolj ozira kakor na 400 do 1000 Slo- vencev. Izpoveduje se gotovo ravnopravno, pa piše se prav malo slovenski. V znani škofii je celó prepove-dano slovenska imena pisati pravilno slovenski. Ker je naša cerkev rimsko-katoliška, je po moji slabi pameti njen slovesni jezik latinski; Če pa priznamo, da je naša cerkev za nas Slovence, da mora znati vsak duhoven slovenski jezik, naj bi bil domači cerkveni jezik vsaj nekoliko slovenski. Kdor pravi, da ni ne Nemec, ne Slovenec, temuc katoličan, pa vendar nem-štvo bolj ljubi kakor slovenšcino, ta ni logičen. Napoleon, modra glava, pravi: „bodimo logični, pa bomo pravični"! Cerkev je presveta in prevečna, da bi se vklanjala po li tik i, ktera je od danes do jutri. Ktero koli ministerstvo ali ktera koli sistema pride v Avstrii sedaj na vrsto, to je gotovo, da bomo smeli bolj prosto govoriti in povedati marsikaj , kar smo dozdaj morali za zobmi tiščati, pa tudi upati smemo, da naši glasovi ne bodo glasovi upijočega v puščavi, kterih nihče ne porajta. Izbujali bomo v domači deželi domačo omiko, skrbeli bomo, da v slovenski deželi živimo slovenski. Tirjali bomo pravice, ki nam grejo po naravnih in ustavnih zakonik; nobenega ne bomo nad-legovali, samo to bomo zahtevali, da tudi nas nihče ne nadleguje. Borili se bomo na dušném polji z dušnim blagega namena vrednim orožjem proti nevednosti in narodni zaspanosti, pa tudi proti tištim nasprotnikom, ki so slovenske matere sinovi, a svoje matere ne spoznajo. Upamo, da premagamo tudi te, ko bodo videli, da vse njihovo nasprotovanje ni sadů obrodilo. Prosek 22. julija. — Rad bi vam, ljube „Novice"'*, kaj veselega pisal, al ni mi mogoče. Suša strašno pritiska, tako, da ne bomo nič přidělali. Ozimnina je tako pičla, da sto snopov rži izda le po polovniku, ali k većemu po poldrugem. Ječmen ravno tako. Pšenice pa pri nas ne sejemo, ker imamo premalo zemljišč. Sirka tudi ne bo semena; sená nič, ker je vse zgorelo od prevelike suše. Kaj bo z našo ubogo živinico, ker še v dobri letini moramo senó kupovati? Davki pa zmiraj veči, ne samo cesarski, tudi srenjski so nam tako silno nakopičeni, da ne moremo več dihati, ako se, cesar želimo, nam kmali ne polajšajo. Volitve za mestno sveto-vavstvo so se ravnokar razpisale ; al to nam daje malo-upanja, ker okolica dobi le šest odbornikov po pra-vilih, kakoršna so dozdaj. Slišal sem pomenkovanje, da naj bi raje nobenega ne volili, ker se nam neće nie dovoliti zato, ker nečemo trobit v laški rog. Presvetli cesar je našima siovensKima poslancema, g. Nabrgoj-u in Primožiču zagotovil, da ga je volja , da se ta reč pravično reši, in to se nam zagotavlja tudi od vladine strani; zato moramo vendar še malo potrpeti, dokler se ne skliče deželni zbor. Tako bomo tedaj volili, pa kakošne odbornike, bo pokazala še le prihodnost. — Vročina je velika; 20. t. m. je gorkomer že ob sedmih zjutraj kazal 25 stopinj v senci, pozneje podnevi do 30. Ubogi Kras res zdaj žalostěn kaže svoja zala rebra. — Tudi v naši cerkvi se slišijo, kar imamo novega učitelja, tako žalostné pesmi, kakor nekdaj nad jeruzalemskim mestom. Nobeden naših pevcev ne gré več pet; zato si je bil učitelj nekoliko mladih fantov zbral za petje; al niso dolgo časa strpěli, ker se danes nobenemu več ne ljubi, po starem kopitu pesme prepevati. Zato so ga tudi mladi fantje zapustili, da zdaj le on sam glas žene ; nezadovoljnost vaščanov s takem petji je velika; treba; da se prenaredí, kar je napak. Iz Stare Loke. (Popravek.) Kar so bile „Novice'4' v svojem poslednjem listu „iz Krakovega" zastran po-svečevanja starološke nove cerkve 20. dan prihodnjega meseca naznanile, ni resnicno. Da nihče ne bode o tem zapeljan, naj povemo, da nove Goršičeve orgle bodo sicer do 20. avgusta v cerkvi postavljene, al časa, kdaj se bode po cerkev, gosp. dekan še sta bila v prevdarik izročena dotičnima odboroma. danes sami ne vedó, pa se bode že ocitno razglasil umri Iz Cerklj dolg na (jioreiiškeiii Po predlogu 3. odseka je bilo sklenjeno > da se prosí 20. dne t. m. je dotična ces. gosposka, 'da se m es tj ani s svojimi vo-bolezni po Slovenskem dobro znani zi- zovi v okolici ljubljanski oprostijo mostnine na darski mojster Matevž Medved. Rodil se je v Cerk- zidanem mostu ljubljanskem , kakor tudi se jim ima VA»!»».. ^^ * " ~ — ' ~ —' . .---7 J . ------- . ~ V, ~ —-----^„„.JVU^VU*, ^^ VV.V*. * ljah 1796. leta. Zidati se je začel učiti pri svojem očetu priklada za mestni tlak o vseh Svetih odpustiti. 1818. leta. Ker mi vsa njegova delà niso znana y za- Po predlogu pišem to, kar .1® m pisal y ko odseka je bilo sklenjeno, da se v št. pe- Jezeru na Koroškem naredil. Tako-le je obris za cerkov terskem predmestji od Majerjeve hiše'do železničinih pisal ulic naredi nov tlak. sam: „Vsak dober dar pride od Očeta luči. 1826. leta Ker ima tudi mesto svoj do- sem začev cerkve zidat tem čas sem devet in demnajst popravljenih cerkvá 1853. leta in tačas sem delov per Jezer in sem kon trofe dobiv in sem biv star 57 let. Matevž Medved nesek duti za popravo šolskega poslopja, v kterem íovih je nižja realka, je bilo sklenjeno, da mestu odločenih du do 2203 gold, začne v letnih obrokih poplačevati od leta 1867 naprej To malo, kar je Medved znal brati in pisati, se je sam naučil. Tudi zidarsk mojster je postal iz svoje pameti, zala je že, da se ima obhajati posebna svečanost Račun , ki ga je položilo vodstvo više realke za šolsko leto 1864/65, je bil rešen. Prepolna cerkev St. Jakobška v nedeljo ka- y in da tako je tudi bilo. Ako se ob večih praznikih na čast Ako se pomisli, koliko časa se morajo možje učiti, morejo početi veča delà, zasluži ranjki toliko večo hvalo. Božjo glasi muzika nenavadna, se vé, da se toliko vec Po samo malo izgledih, kar jih je videl v svoji domačii Je naredil zidarska delà, ktera ni samo trdno men za malo ceno postavil, temuč tudi okusno in umetno snide ljudstva, ktero, vtopljeno v glasove pobožnosti, in v pri- tudi pobožno spremlja, kar se godi pred sv. oltarjem. Velika instrumentalna maša v Es-dur umetnice naše izpeljal. Med drugimi opomnim kupljo v stolni gospé Ane Pesjakove ima res vse lastnosti y da po cerkvi ljubljanski, nad ktero so si mnogi umetniki vzdiguje srca naša v visine nadsvetne. Tu ne nahajaš glavo belili, pa vendar ne upali dovršiti, novo cerkev na Vrhniki, pri novi Stifti na Stajarskem itd. itd. Bil ničesa, kar bolj v gledišče sega, kakor v cerkev; pravi značaj cerkvene muzike navladuje kompozicijo od je ranjki Medved dobrovoljen mož. Med drugim mi je konca do kraja, ki zlasti v pesmi večkrat, ko je ravno pri meni zadnje delo imel, pripo- dictus" očitno pričuje talent izvrstne skladateljce. ,fCredoa in „Bene- vedoval y da 9 Kar kadar umrje, ga morajo vsi njegovi zi- je pa gospá lepo osnovala, izpeljalo se je tudi tako darji v zidarski obleki na pokopališče spremiti; al ni se mu spolnila zadnja volja nici v zidarski obleki spremil. lepo, da le le en sam ga je v res- ust vseh en glas posebne zadovoljnosti se je s lišal iz pricujocih, ki so bili „dobrega srca. " In kako Naj mu je zemljica bi moglo tudi drugače biti? Godba v rokah izurjenih lahka ! Postavil je po slovenski zemlji mnogo spo- mož, pesmi popevane od najboljih pevcev in pevek ci- ki ga samouka sta- tavnicinih, in vse skupaj je vodi! zopet pevovodja v " Cl- minov bistri svoji glavi vijo na stran stavbinih moj stro v. Naj te male tavniški gosp. Fabjan, kterega Ljubljana slaví, kar ga crtice zadostujejo življenjepisju domaćih mož, kakor ga je videla vodnika v besedi za podporo ubozih Notranjcev. je zacel pred mnogimi let izdajati slavni Ivan Kuku- Ker se tedaj tako lepo strinja vse, dobrega izida ni lj e vic Sakcinski. Andrej Vavken nadučitelj. ) Iz Ljubljane. Da so tudi v Ljubljani premembe ministerstva bili veseli vsi, ki so siti tistega birokratič- dvombe. Veselje je bilo slisati zbor mladih gospodiČin ki so presegle naše pričakovanje ; da naši gospodje lepo pojó y znano Je že tako. nega centralizma, kteri vse ponemčiti V If • zeli, ni nam treba samospevih ste se odlikovale gospá Pirkerjeva in pa nadepolna gospodičina Roza Frelihova, med gospodi obče cenjeni prvák naših na široko razkladati. Da pa ponemčenje vse Avstrije, tenorov Viktor Bučar in pevovodja Fabjan. Izvrsten je kterega so se Slovani hudo bali strah, povedal nam y res ni bil pražen bil tudi Schmerlingov časnik „Bot- dvospev, ki sta ga péla gospá Pesjakova m — je Schmerlingov časnik „tíot- Fabjan; ginljivi, mili in vrh tega krepki sopran njeni schafter", predno je v miru zaspal, prav odkritosrčno, se je krasno vjemal z mogocnim baritonom Fabjanovim. y rekši: „Februarska stranka je imela vso moč, vso ob- Tudi cveterospevi, v zbore vpleteni, so omenimo zbora „Ave" za ženske in možke glase posebno v , .Be-Konečno naj še od last, a zdaj je pozabila starodavno prislovico „beatipos- nedictus-u" lepo doneli po cerkvi. sidentes" in se je sama pripravila ob svojo posest. To je gotovo, daje nemška stranka si sama sebi znamenitega českega skladatelja Jelena, kterega so strašno škodo delala (in seinen eigenen Jfiinge- pevke in pevci tako krasno peli, da so nježni in veli- weiden wiiklte), ko je v državnem zboru podko- častni akordi živo izbujali pobožnega duhá v zbranim po val a ministerstvo." — To je vendar dosti od- občinstvu; temu je pa tudi pripomogla slovenska beseda, kritosrčna beseda! Zdaj naj pa še rekó „dispositions- Čitavnica se raduje, da je Ljubljani s svojimi glasovi tako hvaljeno pokazala vrednost cerkvene kom- é • • » a • 1 1 . • 1 • • v fondlarji" in tišti, ki ž njimi vlečejo y da ni bila bramba samega sebe, ko narodi avstrijski na vso moč uťuau tv^^, schafter" z vsemi svojimi družniki 4 leta oklicaval za edini blagor Avstrije — „ so se Slovani in vsi nenemški pozicije gospé Ane Pesjakove, ktera je svakinja naše upirali temu, kar je Bot- Luize, kteri že davno čestita ves slovenski svet. Ker tudi konservatorija za muziko v Pragi sedaj salus rei publicae avstriacae!" počitnice ima, je přišel g. Fr. Gr bec danes v Ljub- Naposled pride vendar-le resnica na dan. ljano, da se v domačii svoji oddahne celoletnega iskre- seji mestnega odbora je gosp. župan na nega delovanja. Da naš gospod dopisnik iz Prage ni vprašanje odbornika dr. Orla od 14. oktobra 1864 od- prenapenjai hvale, ko nam je pisal, kako čislajo na- govoril, da se pobotek, ktero mesto dobiva za vžitnino šega rojaka ondi, priča nam klasifikacija ..Classen-Ver- ^ ^ . w - --j v vu wwi» ^ JL^twjL v ua ^ouv; uv ui v m jlj mi v titulu v oi/^a i uj vaui^ jji uu lu ^ iv^^^w^. » (verzehrugssteuer) z 48.000 gld. konv. den., opiranaukaz zeichniss an der Instrumental- und Gesangschule des c. kr. dvorne kamere od 1835. leta, vendar se za trdno Prager Conservatoriums der Musik", ki v • ne more reci > da bi se dal ta pobotek povikšati Je koncu šol- a to je mogoče, da se vžitnina sèm ter tjè more viša napraviti. Odbornik Horak zahteva, naj se prekliče postava, izvrstnim napredkom v vseh predmetih. Slava vr- skega leta prišla na svetio in v kteri se gosp. Grbec v učilnici „koncertní" odlikuje z eminentnim, to je, » ^ ^ V % V * Vf CiWU VW f JLX W ř WU V/UllUW jy V/kJWM» f Wj po kteri je bran;evcem prepovedano pre kupo- lemu J/VJ J.v uiftUjCï^CUl JJlGjJU v cuauu pi O JV U ^ U" ACIUU rojaku, ki lia ucoivi, LU je, V i c* v J va nje, judom pa naj se prepové nedopuščeno kra- vatorii, po svojem talentu in iskrenih študijah toliko marstvo po hišah ljubijanskega mesta. Oba predloga čast delà vsi domovini naši! Jako zanimivalo nas je česki, to je prvi avstrijski konser- 252 čitati omenjeno klasifikacijo, ker poleg gosp. Grbca smo deželne sodnije na Dunaji. Kaj V učilnici „instrumentalni" našli še enega celó mlađega délai novi državni minister Belk redi? tudi v vsem izvrstnega Slovenca g. Jan. Koširja misli in kako bo to vpra- f iz Vranskega na Stajarskem domá. Tudi Hrvatje imajo kakor klasifikacija kaže — nadepolno gospodičino učilnici za „spevoigre ali opere" Mal linge rj e v o Ma- v y v tildo nega gosp v učilnici „instrumentalni" šanje tičí zdaj za vsacim grmom; drugi pa mrmrajo, da svetu še ni napovedal svojega programa. Program, poln lepih besed, je dober kup stvar kakor leš-niki : to smo skusili poslednje leta; lepšega programa pa lepo obdarova- vendar ne more razglasiti noben minister, kakor ga je Milákoviča Ivana. Ni po takem čuda, razglasil bivši minister Schmerling, in kaj je prišlo po ii^gc* O l^* llMA^V ? JVM J- ' W " VUt^ViU VWVÍWJ * ~ - - ~ - ----- v da slavni ravnatelj Krejči je s posebno ljubeznijo na- lepih besedah? Zato raji nič besed • i • t i v* v f T _ ii "11 i . delà klonjen Jugoslavenom. naj ka- žejo možá. In eno tako delo, ktero bo z veliko zado Znaní g. A u^a^uia v H^ivu j uiuiii jlso> iuui muai- »i ««umuuji ' uaiivujc j cic» vox, xx i o v monično družtvo skaže nemškemu možu poslednjo čast, bili zavolj pregreškov v tiskarnih, uredno pricetih pravdah obsojeni, so pomilosteni, ia da nehaj o o tacih zadevah vse preiskave, ki Po pismih Zarnikovih tudi Novičinim bravcem voljnostjo se glasilo tudi čez meje avstrijske, je že to Pogačnik v Tržiču je umri. Da tudi filhar- ki ga današnji vladni časnik oklicuje da v si ki so se je v nedeljo 6 njenih udov podalo v Tržeč. V tem, ko je znani ljubljanski trgovec g. Gustav --y t uli j ju ^jaaui ijuuijauoai g« uuoiar w m " J v ^ w ^ 4 " ^ w vi v v u u v o u pi cioaa v lleiman, obsojen zarad kriae na dva meseca v zapor, zdaj pred sodnijami tekó. Cesarjeva ta milost je že nastopil svojo ljanski kazen, se sliši, da bivši trgovec ljub- zarja veselejše příhodnosti časnikarjem ki so leta D V UJ U y OU o i. loi J ua UlYOi ll^UVCl» 1 jUU- ^WAJW ? vuvivjuv J/I U ll\aij lli y XVI o KJ 1 XKjLí Aleks. Schneider je tudi obsojen zavolj kride strašno trpěli. Kako pa bo novi državni minister vladal na 18 mesecev težke ječe. kaže se iz govora, ki ga je imel do svojih uradnikov Laib. Zeitg.", ktera obširno popisuje svojim koje nastopil opravilstvo svoje 30. julija. reči y 9 --fj^llg« , avvtct VUOllUV |JUJJ10UJO OVUJllil UU J umuvu^»» vj/iimium v u » UJU UUi JUliJCI« TC IÇbJl je bravcem, kako se je pelo in govorilo v Draždanah posebno povdarjal, ki mu bodo vodila v njegovem de- pri prvem shodu nemških pevcev, je vendar pozabila po lovanji. Rekel je, da ne mara za administrativno cen pisatí ....... - še to ves kako so pili in jedli. „Wanderer" je pri- tralizacijo; njemu pri srcu je decentralizacija; najviša Speis"- in „Trinkzettei" tako-le: Za vse, ki vlada naj hranuje svojo moč in svoj čas le za to da XlUOV/i VV/O ; - L JUL y y JL ± 1 1.1 Ja LA\J Itvl lcl iV • JLJCL V OU^ Al . V IUUC4 LI xai ww wj v J ^vV 1U O V \J j Kj d O LKJ &C* C\J y U> kj J VA U JL JL MJLA V* V* U I V V» ^ ^ t ^J ^/w vw |J ^ 4 ^ IJU V J i.» X ^ taki slovesnosti tudi starikaste kosti močen glas dobó. poslal c. kr. deželnim poglavarjem No vicar iz domaćih in ptujih dežel. danes moremo povzeti le poslednje besede: ,,Cesarska gospóska in vsak posamesen uradnik mora z ljudstvom v njegovem jeziku ravnati; zmož Dopolnjeno je ! Svitli nadvojvoda Ludevik Viktor nost za takouradovanje bo važno in odločno je s prestolnim ogovorom po volji Njih Veličanstva 27. tehtalo, kadar bo šlo za pres oj o sposobnosti dne u. m. razpustil državni zbor, in novim ministrom uradnikovo." Pri teh besedah bo vsacemu Sloje izroceno kormilo avstrijsko. Govor prestolni priznava. vencu srce radosti igralo in polni zaupanja bomo mi- zasluge državnega zbora, ne reče nobene bridke besede nistru podali pravično prošnjo 20.000 Slovencev bivšemu ministerstvu pa tudi ki jo novému ne omejuje z je Schmerling neusmiljeno pod klop vrgel. In spolnile nobeno besedo prihodnje delavnosti njegove; konečno so se kmali dr. Tomanové besede, ki jih je govoril obeta, da se kmali skličejo deželni zbori izhodnjih kro- v državnem zboru, da ministerstvo Schmerlingovo bode Da dualizma novin in da pride čas , da se bojo skupne zadeve ce- prešlo Slovenci pa bodo še ostali! sarstva skupno obravnavale. Cesarjev govor je bil tak, popolnega ne bo, sme se misliti iz tega, da grof da v sedanjih okolščinah ni mogel drugačen biti. — Belkredi ni samo minister notranj ih oprav, kakor Novo ministerstvo je za zdaj to-le: Grof Bel- se je izprva mislilo, ampak daje državni minister in kredi je državni minister in predsednik ministerstva; ministrstva predsednik. tudi policijske zadeve so v njegovem opravilstvu; grof M ens dor ff je ostal minister vnanjih oprav, kakor je dozdaj bil; podmaršal Frank je minister vojaštva, kakor dozdaj; grof Lariš je minister denarstva, vitez Ko mers pravosodja; pl. M ai lath je ogrski dvorni kancelar, Mažuranić hrvaški, H al 1er pa upravnik erdeljske kancelarije. Ministerstvo denarstva je po novi vredbi razdeljeno na dva kampa: eden bo obravnaval upravniške zadeve, eden pa državne stroške in dohodke in pa kreditne zadeve; temu je načelnik vitez Beke, Denarni zapisnik Matičini. V drug em letu so k Matici pristopili in plaćali: kot ustanovnika: Gospod Blaž France, trgovec na Reki...... 10 „ Jenko Skender, kupcijski opravnik na Reki . 10 z letnim doneskom: „ PerČic Matevž, fajmoster pri sv. Gregorju pri Ribnici.................2 v „ Windiser Miha, župnik v Zalni ...... 2 gold » dozdaj podpredsednik pomorske oblastnije v Trstu 9 unemu pa vitez Sa ven au, dozdaj podpredsednik de- Z doštetimi poprej snimi 24 gold. 1383 želne finančine direkcije v Pragi obá v finančinib opravilih izvedena možá in posebno bistri glavi. Nekteri V Ljubljani 31. julija 1865. Skupaj 1407 » Dr. Jer. Zupanec. prejšnji ministri so bili v stanovitni pokoj djani ? drugi Kursi na Dunaji 1. avgusta. v začasni. Vitez Schmerling je izvoljen prvi predsednik najviše sodnije, dr. Hein pa predsednik 5 0 više metaliki 69 fl. 65 kr. Narodno posojilo 74 fl. 50 kr. Ažijo srebra 107 fl. 25 kr. Cekini 5 fl. 21 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani,